Zmanjšanje investicij Vse do sredine lanskega leta so investicije v primerjavi z lc-tom 1954 stalno rastle iz meseca v tnesec. V 6 mesecih smo vložili okrog 56 milijard vef kakor v šestih mesecih leta 1954. V dru-gera poletju pa je slika drugač-na: od julija do novembra leta 1955 smo potrošili maiij kakor od julija do noverabra 1954. Podobno je tudi z gradbenimi deli. Primerjava kaže takole sli-ko (v milijonih efektivnib delov-nih ur): januar februar marcc april maj junij julij avgust seplember oktober november V prvetn polletju so bila dela v vsakem mesecu večja kakor v istem mesecu leta 1954. V drn-gcm polletju pa je bilo ravno obratno. Investicije so počasnej-sc in vse bolj prihajajo do izra-za ukrepi in omejevanje investi-cij. To zmanjšanje jc posledica ukrppov, ki smo jih storili lani, da bi omejilj investicije in zavrli trošenje sredstev za investicije iz skladov za samostojno razpo-lasranje, amortizacijskih skladov itd. TEŽAVE STROJEGRADNJE V sedmi številki »Naše skup-nosti« smo obširncje pisali o raz-logih, ki so privedli do te ured-be in o tem, kaj smo z njo do-segli. Govorili smo tudi o posle-dicah gradnje takih objektov, za katcre ni bilo sredstev. Znano je, da je neodgovornost nekaterih investitorjev najbolj prizadejala določena gradbena podjetja in tista podjctja, ki proizvajajo in-vesticijske materiale in opremo. V pismih, ki smo jih dobili od podjetij strojegradnje (objavlja-mo jih na str. 8 in 9), lahko naj-demo nekaj primerov, ki govore, kako se je to odrazilo v tej in-dustrijski veji. Iz podjetja »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda pišcjo: »Zlasti naše podjetje je zaradi tega prišlo v zelo težaven polo-žaj. Pričakujemo, da bomo imeli v začetku tega leta v skladišču za okrog 600 milijonov din konč-nih izdelkov, v nedokončani pro-izvodnji pa jih imamo še za okrog 200 milijonov &[n. Ne gle-de na to, da dobivamo za te pro-izvode izredne kreuite, ni s tem še nič rečeno, ker se cena zaradi visokih obresti povečuje in bo-mo zato imeli še dosti tež»v, pre-dcn bomo prodali te izdelke.« Podobne težave imajo v »Iskri« V Kranju, »Ivo - Lola Ribar« v Zclczniku, v tovarni orodnih strojev »Stup«, ki ni mogla izter-jaii terjatev od Zenice in Ili.iaša itd. Kaže, da je edino Tovarna avtomobilov v Mariboru lahko poslala takle odgovor: •Podjetje je upoštevalo direk-tive Narodne banke in tistim kuprera, ki niso imeli vnaprej zagotovljenih sredstev, ni doba-vilo vnzil. V tem pogledu nismo meli, razen malib izjem, nobe-nih težav.« GRADBENA PODIET.fA V NOVEM POLOZAJU V zadnjem fasu se v nekatcrih gradbcnih podjetjih pojavlja prccc.išn.ia neROtovost gled« na-daljnjega razvoja v zvczi z ukre- pi za omejitev investicij. Pone-kod so, razen drugega, brez po-drobnejših računov in bcez res-nejših priprav odpustili večje število delavcev. Najvažnejše pa je vsekakor to, da moramo prej dobiti pravo siiko stanja, da mo-ra vsako podjetje po svojih po-gojih in raožnostih najti v pri-hodnjetn obdobju svoje prav« mesto in da se v tej smeri pri-pravija za prihodnjo sezono. Zmanjšanje obsega gradbenih del v družbenem sektorju ne bo imelo satno te posledice, da bo-mo gradili v okviru stvarnih možnosti, temveč tndi to, da bo začel delovati zakon ponudbe in povpraševanja v smeri znižanja lastne cene gradbenih del. Grad-bena podjetja se bodo organiza-cijsko okrepila s tem, da bodo obseg poslovanja skrčila do meje realne zmogljivosti mehanizacije ter strokovnib delavcev in usluž-bencev. Zaradi nizke stopnje oprcmljenosti gradbcnih podjetij v FLRJ moramo še vedno zapo-slovati določeno število nekvali-fioirane delovne sile. Moramo itneti pred očmi, da zmogljivost gradbenih strojev celo tedaj. ko jih imamo dovolj, ne more biti vedno v skladu zaradi razlike med kolicinami in vrstami del po posameznih gradbiičih. Manjši obseg del bo omogočil koncentracijo gradbene mehani-zacije in postopen prehod na me-hanizirano delo v gradbinstvu. Proizvodnja gradbinske oprerae v FLRJ to že omogoča. Gradbe-na podjctja bodo prav golovo morala vskladiti in spopolniti vrste in zmogljivosti gradbenib strojev po posameznih gradbi-ščih, ki jih je treba v celoti rae-hanizirati, ne pa razvlačiti me-hanizacije tako. da se določijo za vsako gradbišče po eden do dva stroja. Večji obseg stanovanjske in podobne gradnje bo zahteval tu-di mnogo večjo mehanizaeijo ta-ko za čisto gradbena kakor tudi za obrtniška dela. Zato bomo morali dcloma še osvajati in pro-izvajati stroje za obrtniška dela in druge stroje. ki jih rabimo za visoke gradnje. Tista gradbena podjetja, ki so v preteklem obdobju nerealno večala svoje zmogljivosti samo tako, da so zaposlovala vie večje število nekvalificiranih delavoev iz vasi, ki pa niraajo zadosti strn-kovne dclovnc sile niti mehani-zacije, ne moremo strogo vzeto šteti med gradbena, temveč bolj obrtniška podjetja. Taka podjet-ja bi se lahko razvijala kot obrt-niško-gradbena podjetja. Prav to pa zahtera sprememba struk-ture gradenj. Vše več gradimo stanovanjskih objektoT in objek-tov družbenega standarda sploh, kjer imajo obrtniška dela po-tnembivo vlogo. Obrtniške zmog-ljivosti pa so še zelo nezadostne, to delo je neorganizirano in ga opravljamo skoraj v celoti ročno, brez oporabe strojev. Manjša gradbena podjctja ima-jo možnost, da se usmerijo k gradnji na vasi. Razen tega pa se vse bolj kaže potreba po manj-ših gradbenih in obrtnib podjet-jih. ki bi vzdrževala vse vrste gradbenih objektov in oprav-Ijala velika popravila, pa tudi manjše rekonstrukcije. Zmanjšanje obsega gradbene dejavnosti bo omogočilo, da se gradhena podjetja uredijo in okreptjo, da orsanizirajo svoje zmogljivosti in da svoje poslo-vanje napravijo bolj rentabilno. J. V.