1 Leto XV. 1 Štev. 19 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje, Prešernova 3. telefon 280 Maribor, petek 24. Januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman » oDravl ali do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN) 11.409 Cena din 1*— 1 200 km pred Benghasijem Prve operacije v nadaljevanju angleške ofenzive v Libiji po padcu Tobruka — Obkoljevanje ozemlja od Bombe do Mekelija in Cirene, 60 km zahodno od Perne — Novi podatki o zavzetju Tobruka in vojnem plenu KAHIRA, 24. jan. ZPV. Boji za osvoboditev Tobruka so trajati v celoti 30 ur. Italijani so se branili iz 150 utrjenih po-stojank v dveh pasovih okoli mesta, ki sta bila zavarovana tudi z globokimi jarki proti tankom, minami in žičnimi ovirami. Do sinoči je bilo naštetih nad 20.000 italijanskih ujetnikov, med njimi en armadni, en divizijski, en brigadni general in en admiral. Veliko je število topov, strojnic in drugega orožja, kakor tudi municije in ostalega materiala. Samo topov je bilo doslej naštetih nad 200. TRETJA FAZA OFENZIVE KAHIRA, 24. jan. ZPV. Po zavzetju Tobruka se pripravlja angleška vojska neutegoma na nadaljevanje pohoda proti zahodu. Motorizirani oddelki so že očistili teren vse do Derne in dospeli do MekeHja, ki leži okoli 80 km zračne črte iužnozahodno od Derne na poti v Beng-liasi, od katerega ie oddaljen 200 km. S tem so vdrle angleške čete že okoli 300 kilometrov daleč v italijansko Libijo. Ka kor se zdi, bo šel angleški sunek od Me kelija v severnozahodni smeri proti Ci reni, okoli 60 km zahodno od Derne. S tem hočejo Angleži obiti tamkajšnje gorovje in obkoliti vso italijansko vojsko, ki se še mudi na ozemlju med Bombo in Cireno. Na tem ozemlju ni nobene trdnjave, v kolikor Italijani niso posameznih krajev, n. pr. Demo, v zadnjem času utrdili, zato je verjetno, da za posest tega ozemlja ne bodo potrebne tako velike bojne operacije, kakor so bile doslej. Razen tega je treba upoštevati, da so Italijani izgubili doslej 100.000 na ujetnikih in najmanj 25.000 mrtvih, ranjenih in obolelih vojakov, tako da ne raz Polagajo niti več s polovico vojske, ied tem za boj sposobne pa le s tretjino. V celoti je tako Italija Izgubila v Libiji 11 divizij. Nemška pom^č bi sedaj prišla Prepozno, ako bi tudi prišla. TOBRUK. 24. jan. AP. Britanske 'l-vidniške čete so dosegle pozicije v okolici Derne, ki je prihodnja utrdba v Libiji in leži 152 km zahodno od Tobruka. UJETI ITALIJANSKI GENERALI TOBRUK, 24. jan. Dopisnik agencije Reuter poroča, kako se je poveljnik italijanske pomorske baze v Tobruku, admiral Vietina. na zelo ganljiv način poslovil od generala Dellamure, poveljnika &L divizije, ko je sedel kot uletnik v lastni avtomobil, ki ga je prepeljal v britsko Vrhovno poveljstvo. Med ostalimi visokimi častniki so ujeti tudi general Berbe-ris, poveljnik garnizije v Tobruku, dalje general PugHese, poveljnik italijanske Pomorske garnizije, ki je ranjen in leži v bolnišnici. ČIŠČENJE TERENA LONDON, 24. jan. Reuter. Posebni dopisnik Reuterja v glavnem stanu britske vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da se majhne skupine Italijanov zahodno od Tobruka skušajo izmakniti ujetništvu. |>ritska pehota zdaj čisti teren. Ti Itali-janj c o umaknili iz Tobruka že med napadom, niso pa mogli predreti brit-8| v' ttagdalenali$c«9«ija 4.25, Budimpešta 85. Bukarešta 2.15. ' Strah 5e pred padalci Bali so se samo ene vrste napada, in sicer padalcev. Vedeli so, da lahko en sam korajžen mož z granatami uniči topovski stolp, častniki so mi govorili, da so Nemci na ta način uničili belgijske topove pri Liegeu. Zato so straže tudi zelo pazile sovražne padalce. Dne 1. junija sem govoril v Maginotovi črti s častniki, 14. junija, ko so nemške čete vkorakale v Pariz, pa je nemško vrhovno poveljstvo javilo, da je Maginotova črta prebita... Tako se je končala ena izmed legend zadnjih let, ki je pripovedovala o nepremagljivi Maginotovi črti. Preprosto verovanje francoskega generalnega štaba, da je Maginotova črta nepremagljiva, je ena izmed tragedij leta 1940. in prav to verovanje je vodi|0 k francoskemu porazu. Zmote generalnega Štaba Francoski generalni štab ni več verjel Fochovo načelo iz zadnje vojne, da je najboljša obramba napad. Vedno so premišljevali o dejstvu, da je Nemcev 80, Francozov pa 40 milijonov. Generalni štab jc hotel rešiti življenje francoskih vojakov s tem, da bi čakali na nemški napad. Računali so, da bo končno odločitev prinesel boj med francosko in nemško pehoto, ter da je francoski vojak boljši od nemškega. Na tank in letak) so gledali kot nekaj postranskega. Nihče se ni zmenil za Reynauda in de Gaullea, ki sta zahtevala množensko produkcijo tankov in letal, že pred leti je de Gaulle pisal, da bodo v bodočnosti cele vojske motorizirane. Najmanj 2000 tankov bo vrženih v boj. V svoji knjigi je napisal de Gaulle skoro točen opis metod, id so jih Nemci uporabili pri predoru v Francijo. V -ičetku vojne so Francozi zasedli ozd.Warudt. Njihovi tanki so imeli velik uspeli proti nemškim. Nemci so zato pospešili produkcijo tankov. V Francijo so jih vrgli že 4000. Tudi vprašanje obrambe ni bilo dosti premišljeno, Maginotova črta se je končala ob belgijski meji in ni bila nikoli zgrajena do morja. Napačno je narisana v vseh britanskih zemljevidih tja do morja. Frmcozi so hoteli Maginotovo črto zgraditi do konca, toda Belgijci so se teinu uprli. Zato so računali, dn bodo Belgijci in Holandci zadržali nemške čete, Francozi pa jim bodo poslali pomoč. Na ta način so bili prihranjeni izdatki za graditev drage črte. (Dalje.) s Zapora Sredozemlja - z naskokom na Gibraltar? A mere S san ja so oh riskiratj vstoo v vojno — Krute pos edice njene državi anske ve ne še vedno niso s~cerene — Gos podarsko stanje v dežel! terja še dolga leta m!ru gs cimi surovinami, ni bilo nobenih ovir in zadržkov. Počasi so spravili v red tudi luke. — Amerika je poslala v natežjih dneh po vojni v Taragono dva parnika z živežem, saj so v tej okolici jedli že miši! Ladje Sedanja Španija ima razlogov dovolj, industrija, ki iz političnih in socialnih vida lahko misli na vse drugo prej, kakor na dikov ni mogla v celoti ostati. Mimo tega Zadnje čase se spet obrača pozornost na Gibraltar v poizkusih, da se napadalne akcije sil osi prenesejo tudi na to mogočno trdnjavo ob angleški imperialni poti v Indijo. Mnogo je bilo že poizkusov, da pridobe Španijo za sodelovanje v sedanji vojni, toda zdi se, da je prej ko slej notranji položaj dežele vzrok, da ostaja Francova vlada previdno ob strani. O prilikah v deželi prinaša Zsolt Ara-di v »Pester Lloydu« naslednjo zanimivo sliko: sodelovanje v vojni. Težkoče, ki jih mora zmagovati državna uprava, izvirajo vse iz posledic hude, skoro triletne državljanske vojne. Ko se je fronta med frankovci in republikanci stabilizirala, je potekala po najrodovitnejšem delu dežele. Tako je fronta pri Cordovi razdejala v bojih krasne olivne nasade in žitna polja Aragonije. Ne smemo pozabiti, da je sodelovala Španija s 30% pri svetovni produkciji olivnega olja! Drug, tudi zelo važen razlog opešanja državne produktivnosti je bilo dejstvo, da je tvoril španski kmet večino vojske v obeh taborih. Ko se je spet vrnil s fronte na razdejane domove, je izgubil mnogo prejšnjega elana za obdelovanje. Obdelana zemlja, ki je ležala v manj vlažnih predelih, se je izpremenila v pusto, beg s kmetij v mesta je postal splošen. Kjer je pa bilo vlage dovolj, so se na zanemarjenih poljih razvila močvirja. Skoro vse tovarne umetnih gnojil so razdejale letalske bombe, trgovinski stiki s Čilom, kjer je bilo mogoče nabaviti nujno potrebni sal peter, so pa šele v zadnjem času oživeli. Železniški promet se je sicer krepko poživil. Madrid je dobil več novih zvez z okolico. Hudo se pa pozna pomanjkanje goriva, tako premoga, kakor tudi bencina. Težkih avtomobilov primanjkuje, ob francoski nreji jih leži še vedno mnogo v razr dejanem stanju, k p so jih opustili republikanci na svojem urniku. Dovoz argentinskega žita je bil ustavljen. Prej je primanjkovalo zadostnih ladij, zdaj je pa blokada onemogočila pogostne zveze preko morja. Zato se je moral reducirati kruh v Španiji še tembolj, ker ni primernih rezerv žita. Vse je strogo racionirano, ne le kruh. Ljudem sporočijo od časa do časa, kaj se lahko dobi za nakup. En dan dobe četrt kilograma riža na osebo, drugič spet četrtinko ali osminko olja, čez nekaj dni majhen košček mesa. V Sevilji sladkorja sploh ne dobite, mlečna kava se pije z marmelado. V Barceloni jedo tudi v največjih hoteHh brez sladkorja. Takoj po državljanski vojni ni bilo v Kataloniji nikjer mleka, republikanci so poklali vse krave, ki so jih potem delno nadomestili z uvozom iz Švice. — Strogo racioniran je tudi krompir. Tudi industrijski problem Španije je zelo težak. Najvažnejši industrijski centri so v Baskiški provinci in Kataloniji. Ti so bili sprva v rokah republikancev. Baskiška industrija je bila prva uničena, od tod so prihajali najbolje izvežbani delavci, ki so tudi bili najvnetejši republikanci. Baskiška industrija je po večini težka industrija, katalonska pa tekstilna. Dokler ni Franco osvojil Katalonije, ja moral v svojem delu Španije zgraditi nadomestne tekstilne tovarne. Republikanci nasprotno so pa morali dobavljati od drugod surovine, ki so jih prejemali prej iz po nacionalistih zasedene Španije. Tako je bila po zedinjenju obeh španij na razpolago naenkrat dvojna >*■ *■■■■■■■■■► Cangkajšek ima 260 divizij Japonski vojni minister je v parlamentu dejal, da »bo japonsko-kitajska vojna z uspehom zaključena, čangkajšek ima zdaj še 260 divizij, približno dva piilljona mož jn nekaj nad 200 letal, čungkinška vlada ■nia večje težkoče že zato, ker je japonska vojska zasedla najrodovitejše pokrajine Kitajske. Japonska blokada postaja vedno ostrejša, čangkajškov režim je izgubil 80 do 00 odstotkov dohodkov od carin. Indeks cen v čungkingu je narasel od 335 odstotkov leta 1939. na 850 odstotkov teta 1940. Kljub vsemu pa nudi čangkajšek še vedno močan odpor, ker precenjuje anglo-ameriško pomoč in upa, da se bo japonski nacionalni gospodarski sistem le zrušil. Splošnega miru med Kitajsko in Japonsko v bližnji bodočnosti še ni pričakovati.« je katalonska vlada mobilizirala vse svoje delavstvo, ki je po zlomu bezalo v tujino. Počasi so se ti vrnili, industriji pa še vedno primanjkuje surovin. Za prvo silo ie dobavila vlada iz Amerike 500.000 metrskih stotov bombaža, kar je pa bilo le kapljica na razbeljeni kamen. Kasneje je sestavila vlada za vse surovine poseben odbor, ki je skrbel za to, katere tovarne bodo prevzele določena dela. Avtarkija je bila vsestransko podpirana, za tovarne, ki delajo izključno z doma- pa niso mogle v pristanišče, ki je bilo zatrpano s potopljenimi parniki. S pomočjo italijanskih potapljačev so posebne družbe spravile na dan mnogo ladij in očistile luke. Zdaj vozijo španski parniki v Južno Ameriko -in Afriko, Vlada je organizirala tudi notranji promet. Taksijev v sedanji Španiji sploh ni, bencina splošno primanjkuje. Z Rusijo niso glede dobav nafte obnovljena pogajanja. Amerika ie ne da brez deviz. Zato so povsod prilezli na dan spet kočijaži. Od 2651 razdejanih mostov jih je 1729 spet vzpostavljenih. V Španiji gradMo trenutno 2000 novih hiš. V zaporih je še vedno blizu 490.000 političnih kaznjencev. Kaznjence skušajo po možnosti vrniti poštenemu delu in one, ki se dobro ponašajo, izpuste že po dveh letih. — Bivši republikanski stavci delajo zdaj v državni tiskarni, plačajo jih kakor ostale. Bivši republikanski slikar dela za cerkve, bančnik pa, ki je podpiral prej rdeče, dela zdaj v državni banki in je v hotelskem stanovanju pod nadzorstvom interniran. Največjo skrb pa ima vlada s prehrano prebivalstva. S tem v zvezi so tudi pogajanja z ameriško vlado ter zadnja trgovinska pogodba z Anglijo. Španija potrebuje predvsem miru še vrsto let, da bo mogla popraviti globoke rane državljanske vojne, ki se še poznajo povsod. Agra r-ni in delavski problemi so še vedno nerešeni in revolucionarni duh se je po sili razmer potuhnil. Treba ga je krotiti s iprevdarno politiko v miru; čim bi pa planila iskra vojne tudi pod Pireneje, so si vsi krogi na jasnem, da bi se dežela lahko znova znašla v plamenih krvave revolucije. Francozi o uspehih VVaveilove vojske »Action Frattcaise« prinaša v članku med drugim: »Po zavzetju Bardije so avstralski oddelki generala Wilsona dospeli do Tobruka. Vrhovni poveljnik britske vojske na Bližnjem vzhodu, general Wa-vell, je častnik, ki se je izkazal že v bojih v Južni Afriki, v Indiji in na Kavkazu. Je specialist v vprašanjih Bližnjega in Srednjega vzhoda. Angleži imajo zdaj možnost, da izkoristijo lepo obalno cesto, ki se vleče 1800 km daleč do Tunisa. Prihodnje dni bomo videli, kam se bo usmerila njih nadaljnja ofenziva. 50.000 ha več zemlje so posejali švi. carji v jeseni. Pomagalo je tudi vojaštvo. Tako upajo spraviti večjo žetev, ki bi zmanjšala odvisnost od tujine. Iz vroče Marmarike so se preselili boji v Cirenajko, kjer je klima ugodnejša, več rastlinstva. Mesto Cirena je bilo dolgo časa zelo napreden kraj, tu je bilo v starem veku središče visoke kulture. Stara Cirenajka je imela nad milijon prebivalcev, danes jih je komaj še 200.000. Arabska invazija je šla preko nje. Tobruk je bil še za časa turške oblasti bedno mestece. Italijani so ga dvignili, izkoriščajoč ugodno luko, ki more sprejeti vase tudi 20.000 tonske križarke. Tu je bila za časa abesinske vojske tudi glavna koncentracija italijanskih čet, ki so zaradi sankcij grozile z vpadem v Egipt. Angleži so se že večkrat pokesali, da so tako ugodno luko izpustili iz rok.« I STALIŠČE RESNIC*IH DEMOKRATOV. Mi obsojamo etični relativizem, ker srno prepričani, da ne more služiti za osnovo nobenemu pravemu socialnopolitičnemu razvoju, se posebno ne v zapadli i Evropi, kjer bi pomenil zanikanje celotne njene strukture. Naše stališče ni stališče nobene reakcije, niti sredine v socialno-političnem smislu, ampak korektura in opominjevalec tistim silam. ki so si danes uzurpirale pravico, da vežejo svoje totalitarne in ekskluzivne nazore s težnjo po socialno-političnem napredku delovnega človeštva. Prepričani smo namreč, da tako vezanje lahko poštene usodno tako za marksizem, še bo/j in prej pa za celoten socialni razvoj e Evropi. (E. Kocbek' v »Dejanju«, dec, 1940.) Pomen jugostovansko-bolgarskega bratstva in prijateljstva Ob štiri le trlici jugoslovansko-bolgar-skega pakta o večnem prijateljstvu je naš zunanji minister dr. C. Markovič dal bolgarskemu tisku naslednjo izjavo: »Oba naša naroda sta pred štirimi leti z iskrenim zadovoljstvom pozdravila podpis pakta o večnem prijateljstvu, ker sta bila prepričana, da politika dobrega sosedstva in širokega sodelovanja zagotavlja tako Bolgariji kakor Jugoslaviji velike koristi Ne smemo izgubiti izpred oči tudi vseh dobrih rezultatov, ki sta jih naši državi do sedaj dosegli, držeč se te politike, tako pri ojačevanju medsebojnih zvez in gospodarskega sodelovanja, kakor tudi na poprišču mednarodne politike. Ostanimo tudi v bodoče zvesti duhu pakta, ki odgovarja željam in čustvom naših bratskih narodov, in najdimo v njem trdno oporo za izvedbo miroljubne politike, za katero sp v sedanjem težkem položaju zavzemata i Bolgarija i Jugoslavija.« Bolgarski zunanji minister Popov je dal dopisniku agencije Avale naslednjo izjavo: »Na današnji dan pred štirimi leti je bil v Beogradu položen temeljni kamen za politiko miru, prijateljskega sodelovanja in medsebojnega zaupanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. To je bilo storjeno s paktom o večnem prijateljstvu, v katerem so dobile svoj izraz želje obeh bratskih narodov, da bi med seboj živela v sporazumu. S paktom so bile likvidirane metode preteklosti, ki so ločile oba naroda in so s tem slabile njuno življenj- sko odporno silo. Od tedaj na do danes so se odnosi med obema državama razvijali v duhu iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Zaradi pakta o večnem prijateljstvu sta mogla oba naroda v medsebojnih odnosih, ki so s paktom nastali, mirno pričakovati usodne dogodke, ki so nastopili v Evropi ta čas in kj so pokazali, da je bil ta pakt nujnost. Pakt vsebuje nekaj zelo zdravega in trajnega, ker je spajajoča vez med Jugoslovani in Bolgari, ki hočejo biti pionirji svoje lastne sreče. Prežeti z ideali, na katerih sloni pakt, bodo z največjim mirom in zaupanjem gledali v jutrišnji dan. Prisrčno prijateljstvo, ki ju veže, je jamstvo za mirni razvoj, napredek in uspeh obeh narodov.« Kultura Razstava slik Alberta Sirka v Ljubljani Po uspeli razstavi, ki jo je priredit akad. slikar Albert Sirk za božične praznike v Celju (15.—27. 12. 1940), se je odločil razstaviti tudi v Ljubljani. Izvesit je v razstavnem oknu ob vhodu Nebotičnika — v prostoru »Salona Kos« — devet motivov z našega Jadrana. Vsa dela so naslikana v olju, štiri večjega in pet manjšega formata. Albert S i r k v Ljubljani ni neznan, saj se je s svojimi deli že večkrat pojavil med nami ter žel ob vsaki priliki popolno priznanje. Prepričani smo, da si bo publika tudi to pot ogledala z zanimanjem razstavljena dela, ki so pravi »jadranski biseri«. Sirk ume prikazati morje v vseh mogočih podobah in njegovo morje je zares morje. Priznati mu mora vsakdo, da je mojster za marine in obmorske motive, da se v posameznem njegovem delu vidi doživetje zase, in da je sleherno njegovo delo verna in živa slika predmeta, ki ni nanesena na platno doma, med štirimi stenami. Kdor je videl v življenju samo enkrat sončni zahod na morju, pa bo ob priliki postal pred Sirkovim »Sončnim zatonom« (št. 2), tega bo gnalo hrepenenje k morju in na morje, da se bo ponovno naslajal ob tej večni lepoti. Kdor želi uživati »Tišino« (št. 6), ali gledati »Jadra in sonce« (št. 1), ali kdor želi videti miren »Rbiški pristan« (št. 3) in kdor se rad naslaja ob »Ribah« (št. 9), pa tudi: kdor še ni videl jadrnic »Po lovu« (št. 7), naj pohiti pred razstavno okno »Salona Kos« v prehodu Nebotičnika, zakaj vse to mu je pripravil Sirk v svojih delih. Sirkova dela bodo razstavljena do 2. februarja. -j- K ».»LETNICI SMRTI JACKA LONDONA Letos }>otečc 23 let od smrti ameriškega proletarskega pisatelja Jacka Londona, samoraslega pripovedovalca svojega pustolovskega življenja. Te dni pa je bila 65 letnica njegovega rojstva. Kalifornijec Jack London se je rodil 12. januarja 1876 v San Franciscu kot sin ubornega farmarja. 2e kol šolar se je preživljal sam s prodajanjem časnikov. 7, dvanajstim letom je delal v tovarni po petnajst ur na dah. Ker nui tovarniško življenje ni prijalo, je še) med ribiče in kasneje k mornarjem ter odplul na Japonsko. Ko sc je vrnil v Kalifornijo, se je z delavci klatil po deželi. V tem času je napisal svojo prvo črtico o tajfunu. Klatenje ga je pripeljalo v najnižje družbene plasti. O len doživetjih pravi London: „Prišol sem med one, ki jih sociologi imenujejo najnižji del človeške družbe, in zgrozil sem se, ko sem spoznal, kaj jih je privedlo do žalostnega položaja. Gledal sem prepad človeške družbe, nad katerim sem se vzdržal edino le še s pomočjo svojih mišic. Prevzel me je strah. Kaj bo z mano, ako bodo mišice popustile?" Ko sc je oglasilo v njem to vprašanje, se je s sestrino podporo vpisal na univerzo, toda ker mu univerza ni nudila tega, kar je pričakoval, je šel iskal zlata. Tudi ta posel je. bil za Londona brezuspešen. Med tem so izšle njegove črtice in vzbudile pozornost v literarnem svetu, njemu pa prinesle denarja. V nekaj letih si je s peresom prislužil farmo in jahto. Za časa rusko-japonske vojne je bil na Japonskem dopisnik ameriških časnikov. Potoval je v Evropo in Žbrai vtise, ki jih je dobil v predmestjih Londona in Berlina v knjigi „Ljudje iz prepada' . Umrl je na svoji farmi Glen Ellen v Kaliforniji. Jack London je v svojih delih opisoval vse svoje življenje. Koder koli se je klatil, povsod je opazoval življenje z odprli-nri očmi. Z velikim zanimanjem je opazoval živali in jih opisal v „Klicu pustinje". Dočim žive Kiplingove živali s človeškimi značaji, se pravi Kipling jih simbolizira, jih London upodablja v živalski koži. V _ psihološkem romanu ..John Barbeyron" je London opisal človeka, ki išče tolažbo pred neumnostjo in izžemanjem v vinu. V „Martinu Edenu" spoznajmo v individualno moč verujočega moža, navdahnjenega z vero v boljšo bodočnost, ki pa osamljen pade. S protifašistovskim romanom »Železna peta" je vzdignil prah, V pičlih 16. letih je Jack London napisal 19 romanov in 152 zgodb. Slovencem nam je Jack London znan po prevodih romanov: ,.Krištof Dimač", ,.Morski vrag", „Roman treh src", „Železna peta" in po romanu „Dolina meseca" in „Marlin Eden“, V slovenščini je mladini namenjena Londonova knjiga „Zgodbe iz Južnega morja" in nekaj drugih stvari. Londonov slog je realističen in v nasprotju z marsikaterim ameriškim pisatelj en zelo sočen. Osebe v njegovih delih se bojujejo za prijetno in zadovoljno življenje na tem svetu, če pa v tem boju propadejo, propadejo brez sentimentalnosti. Londonovo življenje je bilo zelo podobno življenju Maksima Gorkega, le da je bil Gorki klatež zaradi klateštva, dočim je bilo Londonu klaleštvo le postaja v življenjskem boju. Krasno biografijo o življenju Jacka Londona je napisala nje« gova žena Charmian. MIK4 Gospodarske vesti Ali bo ukinjena zapora za dvig starih vlog Naročnik našega lista na deželi nam je poslal spodnji članek o vprašanju, ki bo gotovo zanimalo naše podeželske bralce in o katerem l>i kol nepristranski informatorji radi slišali še več mnenj. Svetovna gospodarska kriza minulega desetletja je zapustila neizbrisne posledice v našem gospodarskem življenju. V okvir tega gospodarskega življenja spada tudi naše denarništvo, ki je zaradi splošnega padca cen doživelo občuten udarec. Denarni zavodi, ki so prej dajali ogromne kredite, so se znašli nenadoma pred dejstvom, da nihče ni vračal posojenega denarja, dočim so vsi skušali dvigniti vloge. S kmečko zaščito so postali denarni zavodi nelikvidni in so morali zaprositi tudi za zaščito. To so tudi dosegli in v Sloveniji je na stotine mestnih, trških in podeželskih denarnih zavodov prišlo pod zaščito. Proglašena je bila zapora nad starimi vlogami za šestletno dobo, znižana pa je bila tudi obrestna mera na 2 odst. Vlagatelji, ki so štedili m zaupali svoje prihranke denarnim zavodom, so bili brez možnosti, da bi jih dvignili. Sedaj se pa je pojavil na deželi pravi iov za tako zvanimi »zmrznjenimi knjižicami«. Razni špekulanti, ki so znali izrabiti ljudsko zbeganost v svojo korist in so imeli kapital, so kupovali hranilne knjige od 75 odst. celo do 25 odst. no- minalne vrednosti, dočim so 'ih vnovči pozneje 100 odst. Na ta način je marsikdo obogatel, revež pa je postal še večji revež. To je bila prva faza, ki ;e podžgala med preprostim ljudstvom nezaupanje v podeželske posojilnice. Za likvidacijo teh kmečkih dolgov m zaščitnih zadev so morale posojilnice, ki so dobile komisarje, gerente in še druge zaščitnice, nastavljati izvežbano uradni-štvo. Vsi ti pa so imeli in imajo velike plače, tako da postajajo danes, ko se konča tako rekoč šestletna zaščitna doba, podeželski denarni zavodi, kljub temu da je kmečke dolgove prevzela država, U^ielikvidni. Po nalogu državne nadzorne oblasti bi se moral vsako leto napraviti poseben delovni načrt za- izplačevanje starih vlog. Tega skoraj nobena podeželska posojilnica ni delala, ampak >:o se stare vloge izplačevale, ne da bi se upoštevalo, ali je dotični potreben ali ne. V tej draginji bi marsikdo potreboval prihranke, toda še ni ne duha ne sluha o nameri ukinitve zapore nad starimi vlogami, kljub temu da poteče letos šestletni rok skoraj 80 odst. vseh naših podeželskih posojilnic. Revni vlagatelji se vprašujejo, ali bo skoraj nehala ta zapora, ki jim bo omogočila dvig vlog? Ustanovljena je bila obrtna zbornica ZBORNICA TOI SPREMENJENA V TRGOVINSKO INDUSTRIJSKC Ministrski svet je podpisal uredbo o ustanovitvi obrtne zbornice v Ljubljani ter o spremembah in dopolnitvah uredbe i o trgovinskih, industrijskih in obrtnih (zbornicah, ki bo veljala tudi za ljubljansko obrtno zbornico, v kolikor za to uredbo ni drugačnih predpisov. Dosedanja »Trgovinska, industrijska in obrtna zbornica« je spremenjena v »Trgovinsko industrijsko zbornico«. Nova samostojna industrijski zbornici v Ljubljani predsednika, podpredsednika in svetovalce gospodarskim svetom. Po potrebi lahko postavljene osebe razreši in zamenja z drugimi. Gospodarski sveti bodo izdali nove statute zbornic, izvedejo likvidacijo dosedanje Zbornice TOI in vse posle, ki spadajo v delokrog zbornice. Osebje Zbornice za TOI prevzameta obe zbornici sporazumno ali pa odloči o tem ban. Drobne novice obrtna zbornica v Ljubljani pa ima isto j Obrtna zbornica ne bo imela za svoje področje kot dosedanja Zbornica TOI. j uslužbence pokojninskega sklada, tem-V 15 dneh po objavi nove uredbe bo mi-j več bodo zavarovani pri PZ za name-nister trgovine postavil Trgovinsko- j ščence v Ljubljani. POVPKKf NA i>\i:v\ v MEZDA Z VY VKOVANA zavarovancev Suzorja, je bila v oktobru 29.39 din ali 5 din več kot pred letom. Celokupni zaslužek v oktobru lani je bil 577 milijonov, predlani pa 448 milijonov din Število zavarovancev v enem leiu sc je dvignilo za (52.000 ter je bilo 785.512, od septembra pa je padlo za 2000 članov. g Povprečni lip 85 odst. enotne krušne moke je določila ljubljanska i>orzu v smislu uredbe, banske uprave ter ga bo razposlala vsem okrajnim načelstvom in okraj, prehranjevalnim odborom g Prihodnji državni preračun bo sprejel Ic za 9 mesecev, če bo še pravočasno sprejeta uredba o drž. računovodstvu, ki jo je napovedat v svojem govoru dr. Su-lej. Preračun bi veljal le od 1. IV. do konca leta saj se IkkIo bodoča proračunska leta skladala s koledarskim. Veljava sedanjih dvanajstin poteče z marcem, novi preračun pa bi stopil v veljavo kot preračun za skrajšano razdobje. g Za /graditev prekopov Donava—Egejsko morje in Sava—Jadran se je zavzemat v svojem predavanju prod ,.Siid- Ost-Kuropa- Gesellschaft' dr. UJmanski iz Zagreba Poglavitni nosilec jugo.sl. države bo v bodočnosti kmet in kmetstvo, zato treba okrepili krnela in poljedelstvo. To bo doseženo .če se bo nadaljevalo delo po metodah banovine Hrvatske. Sc važnejši je načrt za zgraditev industrije za predelovanje gozdnih, poljedelskih in dr. surovin. Prikazal je načrt za izkoriščanje vodnih sil in za zgraditev gospodarskega omrežja. g Od kontingentov zn izvoz prašičev v Nemčijo odpade na izvoznike in trgovce 40 odst., 10 odst. na zadruge ip 20 odst. na producente. Ona je 20 dbi Iranko nemška meja. Tehtanje bo na Dunaju. Gornja razdelitev velja do 20. marca t. 1.. ko stopi v veljavo nova uredba o reguliranju izvoza živine. g Zvišana je cena kvasu za konsumenle. Dosedanja cena 32 din z že vračunanim skupnim davkom je znižana na lil din, davek sam pa zvišan na 1.10 pri kg, torej bo nova cena za kg kvasa 32.10 din. g Lastniki vžigalnikov morajo po pravilniku kupili do konca januarja vsakega leta znamkice, ki jih dobijo pri velepro-dajalcih vžigalic, ter jih prilepiti na izkaznico. g Popisane bodo kmalu splošno vse zaloge pšenice in ostalega žila ler koruzne in pšenične moke v državi. g 10.5 milijonov dividend bo izplačala naša največja paropiovna družba „Jugo-slovenski Llovd", katere temelna glavnica znaša 120 milijonov din. g Trgovska pogajanja s Francijo vodila1 načelnik oddelka za trg. pogajanja pri ravnateljstvu za zunanjo trg. dr. Djor-djc.vič in ravnatelja deviznega ravnateljstva Nar. banke Ljubisavljcvič. g Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev bo po raznih napovedih podvrženo reviziji ter mu bodo priključene tudi nekatere nove skupine. Število let potrebnih za prejemanje pokojnine, bo zmanjšano. Revidirani pa bodo tudi prispevki delavcev in |>odjetnikov. g Izterjevanje zaostalih davkov. Davčna uprava v Celju nam sporoča, da se ne izter jujejo zaostanki iz leta 1937, ker so se že vsi odpisali. Doklade se pa niso odpisalo, v kolikor niso bile vložene za odpis posebne prošnje. Za odpis doklad pa ni kompetentna davčna uprava. Toliko v pojasnilo na tozadevno vest v našem listu g Z« sestanek jugoslovansko-ilalijanske ga stalnega odbora, ki bo koncem I. m. se poleg italijanskega liska zanima Uidi nemški. ..Sud-Ost Kcho ' pravi, da so tudi Italijani zahtevali zvišanje tečaja klirinške 'marke. Italija sama pa želi pred vsem povečali uvoz trboveljskega premoga. rešiti še nekaj aktualnih vprašanj ler določili kontingente. O večjih načrtih, kol je. na pr. zgraditev ceste Reka -Zagreb osušitev nekaterih jezer, se tokrat ne bo razpravljalo. g Popolna reorganizacija našega denar siva bo baje v kratkem izvedena. Se la mesec bo seja posvetovalnega odbora za denarništvo v banovini Tlrvatski, nato pa koordinacijskega odbora v Beogradu. Pred vsem nameravajo najprej normirati ves material v zakonodaji o denarstvu. n V Zagrebu je utnrl vseučiliški profesor dr. inž. Franjo Hanaman, ki jc izumitelj Wolf-ramovih žarnic. Bil je učenjak svetovnega slovesa in velik prijatelj Slovencev, Pokojnik je budno zasledoval gospodarski in tehnični razvoj v naši državi, iskreno pa je bil vesel vsakega slovenskega napredka. n Čez tri milijone din je zapusti! v humanitarne svrhe pokojni predsednik »Dubro-vačke plovidbe« Frederik Glavič, o čigar smrti smo že poročali. V gotovini je bilo od tega 740.000, v nepremičninah za podporni fond revnih nameščencev >/Dubr. plovidbe« ter občanov otoka Šipan, pa 2 in pol milijona. n Od žalosti zaradi ženine smrti je umrl komaj par ur pozneje upokojeni tramvajski kondukter Andrija Štabek v 80 letu življenja. Otrok z ženo nista imela. Pač pa sta živela v veliki slogi in prijateljstvu. Žena je bila stara 82 let. n Kruh iz plesnive moke so prodajali nekateri beograjski peki. Občinski organi so zaradi tega naredili pregled pekovskih skladišč ter našli precej plesnive moke. n Po nizki ceni bodo prejemali učne knjige akademiki. Knjige je začela izdajati beograjska univerza s pomočjo fonda zadužbine Luke Celoviča, ki znaša 2 do 3 milijarde. Izšle so že 4 knjige. n Dve jajci dnevno znese kokoš Ibrahima Kotoriča, kmeta iz čifluka v tešanjskem okraju. Pred kratkim je znesla jajce, ki je tehtalo 145 gr. ~ n 26 otrok se je rodilo Andjelu Dimitrije-viču iz Izvora Bosiljgradskega. Živih je še li> otrok. Oienil se je dvakrat; s prvo ženo je imel 15, z drugo pa 1! otrok. n Arhierejski sinod pravoslavne cerkve zaseda v Beogradu pod predsedstvom patriarha. n Nova Pripravniška šola zvaničnikov finančne kontrole v Beogradu je začela s poukom. Šola traja 4 mesece ter sprejema po 80 gojencev, ki plačujejo za popolno oskrbo mesečno po 500 din. n Letoviški dvorec družine Cape grosso obnavlja Ivan Meštrovič. Dvorec je bil zgrajen v 16. stol. ter je že precej razpadel. Dvorec je bil tik njegovega posestva pri Splitu ter ga je kupil z namenom, da ga obnovi v nekdanjem stilu ter v njem razstavi mnoge svoje umetnine. n Akcijo za očiščevanje bosanskih sevdalink vseh tujih vplivov in primesi vodi Hr-vatsko muslimansko društvo. Tako očiščene in »pristne« naj bi prišle potem na repertoar zagrebške radijske postaje. Radio Sobota. 25. januarja Ljubljana: 18. Ro; 19.40 poskočni na« zevi ('pl.); 20. zunanje politični pregledi (dr. Kuhar); 20.30 pisan glasbeni večer; 22.15 plesna gl. — Beograd: 13. nar. pesmi; 14.20 Gliick, .,Orfej1'; 22. kavarniški« gl.; 22. plesna gl. — Bratislava: 1(5.20 zabavna gl.; 19.10 uverture; 20.30 zabavna oddaja; 20.45 kabaret. Praga: 10. zabavni koncert; 15. pisan sobotni spored; 17.20 zabavni konccrl Ro; 20. orkestralni, pevski in solistični konccrl; 21.15 plesna gl« Sofija: 12. in 17. lahka in plesna gl.; 19.50 lahka gl.; 21.' lahka gl.; 22. narodna gl. — Anglija L: 19.20 solisti, zabav, in plesna gl.; 22. večerni spored; 21.15 pisun koncert; 23.15 plesna' gl. Kera-miinster: 19.30 zborov konc.; 21.10 plesna gl. — Budimpešta: 12.10 cig. gl.; 18.20 zabav, gl.; 21.10 plesna gl Bukarešta: 18. Mozartov koncert; 20. simfonični konc. Italija L: 18.40 zabavna gl.; 20.30 koncert komorne gl.; 21.25 lahka gl. W. E. BARTHELL: 30 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman ix INDIJE Nad Indijo se razprostira noč. Visoko nad ledenimi oblaki domuje sreča... pozabljena, zasmehovana v Himavatu, kjer Brahtna biva. Le kadar v Krishninem kolesu sozvezdje združi se v ljubezni, zadiha s Himavata ko da sarangi joče v dalji... Šesto poglavje ZLATA ZAPESTNICA Dolga miza z belim damastovim prtom in štirinajstimi sedeži je stala na verandi VVilgardove gorske poletne hišice. Mawasa je bila pravkar zaposlena s tem, da je okraševala oba lončena vrča s cvetjem, praprotjo in smrečjem. Broučena, stoječa ura na kaminu je udarila sedem, m z zadnjim udarcem je zaslišala Mawasa zunaj na peščeni stezi korake in razgovor; mister Forrest se je vračal s svojimi dvanajstimi dečki z dnevnega deseturnega iskanja. Dve sto mož iz budistične vasice se je vračal^ vsak večer v svoje taborišče blizu letne hiše, da bi naslednje jutro pod vodstvom Evropejcev začeli z novim delom. 1'orrest je hotel pravkar pozvoniti, ko prag in ga pozdravi. Kakor vsak večer je poizkušal njen pogled z izraza na obrazu ugotoviti izid dnevnega dela, in kakor vsak večer je imel Forrest en sam odgovor: »Nič!« Z vzdihom mu stisne Beata roko in pozdravi tudi druge može. Sijajne, utrjene postave so bili ti lovci; bradati, tršati, grobi. Pripravljeni, za svojega vsakokratnega gospodarja dati svoje življenje. Drzni pustolovci, romantiki, skromni junaki. Dva sta bila iz Norveške, eden iz Nemčije, trije iz Amerike; ostali so bili Angleži. Stari bengalski varuh hiše, ki je bil sprejel Beato z velikim veseljem, jc lovcem vzel orožje, ga odnesel in šel potem v sobo, kjer so se lovci čistili po napornem dnevnem delu. Wilgardov bangaloo s svojo bližnjo okolico je bil videti kakor vojaško taborišče; jzpod šotorov vaščanov so doneli klici. V bangalooju samem so doneli trdi koraki lovcev po verandi m hodnikih; vrata so loputala; povelja so zvenela; hinduski boyi so vlačili nešte-vilna vedra vode za umivanje v sobe. Henry Forrest je bil prvi. ki je se pojavil. ves oblečen v usnje, na verandi. stopi Beata v svojem belem oblačilu ua,Beata je sklenila roke in ga pogledala. 1 »Le ne izgubite poguma!« je odgovoril prisrčno na nemo vprašanje, »čemu pa tudi? Danes smo prodrli zopet pet sto metrov naprej —« Lovci so cokljali v sobo in se nerodno pomikali za mikavno pripravljeno mizo. Niels Pettersen, Norvežan iz Hardane-škega fjorda, se je škripajoče spustil v svoj stol in mrmral, upirajoč oči v steklenico; »Preklet naj bom, sir, ne ni bilo šest sto metrov! —.Vražji odsek, tisti moj! — Goščava, skalovje — nič drugega!« »In?« Henry Forrest je vrgel svareč pogled čez mizo. »To pa,« je spregovoril Pettersen, »kaj naj počne pošten stezosledec na tako stari sledi? — Živega krsta nisem videl... Toda —« Privzdignil je v zadregi svoja široka pleča in iz Steklenice je sklokotala pijača v njegov kozarec. Skoro proseče so krožile Boatine oči po omizju. Tu sedijo trdi, skoro podivjani možje, ki so že vsi stali gorskemu medvedu ali pa tigru v džungli nasproti, in. (katerih življenje je često viselo na mirnem prstu db petelinu puške, — vsi sedijo tu okoli ibele mize, rame ob ramenu; redka, izbrana družba moči, neustrašen osti in divjega poguma — toda nihče od njih se ni drznil dvigniti glave in pogledati v sinje oči te žene in ji reči; »Tudi danes nismo našli po tvojem otroku nobene sledi!« Trenutek je bilo vse tiho; samo kloko- tanje vina v kozarce je 'bilo čuti. »Iz srca se vam zahvaljujem, gospodje!« je prekinil Beatin negotov glas tesnobno tišino. »Kdo bi vedel bolje od mene, kako težko nalogo je tukaj rešiti? In kdo bi vedel bolje od mojega prijatelja mi-stra Forresta —«. Beatine oči so iskale njegov pogled in se zapet umaknile — »da so tu na delu najboljši možje? še en dan imamo—«, je zadihala globoko, kakor da bi se bala brezuspešnosti tudi tega zadnjega dneva — »še en dolg dan imamo, in zdaj ise vam posreči - se vam mora posrečiti!« Njene oči so se bleščale; val novega poguma, novega upanja so izžarevale v ■srca lovcev in pustolovcev. »Tako je!« je pritrdil Dick Santer navdušeno. Zavihtel je svoj kozarec s tremi prsti; imel je samo te tri — oba ostala sta obtičala za zobmi grizlija v skalnem gorovju Zapada. Majhen in gibčen, je že dolga leta valjal za najboljšega sledilca v vsej Bengaliji. »Storili bomo, mylady! In tudi, če pelje pot na Himalajo — ali pa v Tibet — meni je vseeno — tja pojdem — ne odmaknem nosu s sledi!« Forrest je dvignil ročko. »Stopp! Stopp!« je posvaril. »Tu nismo na nikaki sledi za divjačino. Tu preiskujemo vsako perisče tal za vsakim še najmanjšim znamenjem, gospodje. Mogoče košček obleke ali koder las, ki je obvisel na kakem trnu (Dalje) Nov v • Četrtma državnega preračuna za alkohol zli; POSLEDICE ALKOHOLA SI NAS ZASLEDUJE OD Nedavno jc imel šef medicinskega oddelka Higienskega zavoda v Sarajevu dr. Ljutov zanimivo predavanje o uničevalnem delu alkohola. Zaradi pomembnosti posnemamo nekaj važnejših misli: Danes se uporablja alkohol ob vsaki priliki: pri svatbi, pri rojstvu, smrti itd. Posledica lega je porast kriminalitete poleg mnogih drugih nevšečnosti zdravstvenega in socialnega značaj;!. Posamezniki vidijo samo zunanje. posledice alkohola v vsakdanjem življenju. Medlem pa kvarno deluje alkohol liho in skoraj nevidno, kar pa jo prav tako nevarno in uničevalno za človeški organizem, ker tudi najmanjša količina zaužitega alkohola deluje na človeka. V mnogih krajih sc je na žalost pri nas ukorcnini- KAŽEJO VSEPOVSOD - ALKOHOL ZIBELKE DO GROBA ' la navada, da dajejo starši alkohol j tudi otrokom, da, celo dojenčkom, zaradi „pomirjenja“. Posledice takega ravnanja se čutijo potem vse življenje. Frapanlno je dejstvo, da uporabimo i pri nas za proizvodnjo alkohola okoli tri miliardc din letno, kar predstavlja četrtino državnega proračuna. Posledice alkohola za človeško zdravje so katastrofalne. Pijanec ima navadno degeneriran naraščaj. Alkohol podpira prostitucijo in pospešuje venerične bolezni, povečuje število zločinov in ubija pravo družabno, razumnega človeka vredno življenje. Alkohol vpliva na možgane, želodec, jetra, ledvice, žile in srce. Prepogosto je tudi jetika posledica prekomernega uži-l vanja alkohola. Potreba po zimski Banovinski odbor za zimsko pomoč v Sloveniji je v eni svojih okrožnic podčrtal, da je največja skrb države, banovine in občin še prav posebej danes, za socialno šibkejše sloje. Se tako vzorno urejeno socialno skrbstvo javnih ustanov s sredstvi, ki so ji na razpolago po preračunu, ne more biti kos socialnim in gospodarskim pretresom zadnjega časa. Potrebe revnih rastejo iz dneva v dan, draginja narašča in z njo pomanjkanje. Vsi potrebni pa iščejo pomoči pri javnih ustanovah, ki imajo na razpolago le malenkostna sredstva. Ker se obeta težka bodočnost in bo število potrebnih še večje, posebno sedaj v zimskem času, se pozivajo predsedniki »občin, da lakoj ustanove za podrejeno jim področje odbore za zimsko pomoč. Skrb teli odborov bo pomagali revežem v pogledu zimske pomoči. Noben kotiček naše zemlje naj ne ostane brez akcije za zimsko pomoč. Ta glas o organizaciji zimske pomoči jc prišel prav zadnji čas. Kako zelo je potrebna vsesplošna organizacija in čim večji uspeh zimske pomoči, je razvidno na pr. iz poročil iz šmarskega okraja in Haloz. V šmarskem okra- pomoči Sloveniji je velika ju in Halozah so kraji, kjer so ljudje tako revni, da se nikakor nc morejo z lastnimi sredstvi preživljati. Ta ugotovitev, podana na anketi o potrebi in organizaciji zimske pomoči, ki je bila v začetku tega mcseca na banski upravi, pač neobhodno zahteva, da se za te kraje nekaj napravi, da.se ljudem v teh krajih pomaga in da se obvarujejo pred resnično katastrofo. Velika potreba v teh krajih so lu-di šolske kuhinje. Jasno je tudi, da starši svojim otrokom ne morejo nakupiti ne obleke ne obutve. Žc samo zgornji primer, ki je eden od neštetih, zahteva, da sc akcija za zimsko pomoč izvede kar najpopol-nejc in s kar največjim uspehom. Banovinski odbor za zimsko pomoč je za zbiranje prispevkov določi! prvi teden v februarju, in sicer od 2. do 8. za področje dravske banovine. Za ta teden se slovenska humanitarna, narodnoobrambna in socialna društva pripravljajo s sodelovanjem občin, da izvedejo prvo zimsko pomoč v dravski banovini v smislu vsenarodne akcije. Želeti bi bilo, da bi vsa ta prizadevanja ne ostala brez uspeha. Cefre Maksimiranje cen drv in premoga Na območju mestne občine celjske so • za kurivo določene nove maksimirane i cene, ki veljajo od 22. januarja dalje. Za j drva pri prodaji v sežnju: 1 seženj žaganih bukovih cepanic 650 din, 1 seženj sekanih bukovih cepanic 684 din. Za drva v detajlni prodaji: 100 kg žaganih! bukovih cepanic 36 din, za 100 kg se-; kanili 38 din. Za premog: 1 tona hudo-i jamskega kosovca 42U din, kockovca 400 din; 1 tona trboveljskega kosovca 420 din, kockovca 400 din; 1 tona zabu-kovškega zdroba 282.50 din, 1 tona velenjskega orehovca 230 din. Cene premoga so v nadrobni prodaji iste. Kdor se pregreši zoper gornjo določbo, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din. o Davčna uprava v Celju razglaša: Radi pravilne odmere specialnega doprinosa k iondu narodne obrambe za leto 1911 se pozivajo vsi oni davčni zcvezanci, ki imajo :i ali I od n .o in več živih zakonskih otrok izpod 21 leta .starosti, da v lastnem interesu vložc pri davčni upravi v Celju prijavo ter navedejo imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Te podatke mora potrdili pristojna obema. Prijave je. Ireba kolkovati z din 10’ . Skrajni rok za vložitev teh prijav je 31. januar 1011. Tiskovine se dobe na davčni upravi v Celju. e Meningitis in daviva sla si' zopet ffo-javila v nekaterih okrajih V celjski bol« Hišnici je bilo zaradi teh bolezni zopet nekaj smrtnih slučajev. e Socialni odsek je bil ustanovljen na Mestnem poglavarstvu. Dosedaj je bil le socialni odsek, ki je bil podrejen mestnemu lizikatn Vodja novega oddelka je magistralni nudkomisar g. Koren. c Strogi pasji konluniac je odrejen v celjskem okraju. e Tatvina v vlaku. Pekovskemu pomočniku Pavlu Bogoviču jc ukradel neznan žepar na vlaku iz Celja do /.id. mosta listnico s ;>830 din gotovine. e Polovična vozna ccnu na osebnih in brzili vlakih velja za člane SPL), kadar se 'ožijo na izlete v skupinah najmanj štirih oseb. (liani Savinjske podružnice SPD v Celju, ki sr želijo posl užili le ugodnosti, naj oddajo svoje članske izkaznice podružnici, da jim bo preskrbela overovitev izkaznic za leto 1011 * Zabavni večer, ki ga je nameravala prirediti Savinjska podružnica SPD 25. I. m v Narodnem domu v Celju, je preložen na soboto 8. februarja. Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSItAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! e. Celjski šahovski klub igra v kavarni „Evropa‘ prvenstveno tekmo s prvakom Šaleške doline šahovskim klubom Šoštanj, c Ako želite kaj kupiti, prodali ali kar koli, oddajte mali oglas v upravi ,,Večer-nika“ v Celju, Prešernova ulica 3 in uspeh ne bo izostal. c Oddajte vprašalne pole! Mestni prehranjevalni urad poziva vse one, ki še niso oddali vprašalnih pol, da lo storijo najkasneje jutri v prehranjevalnem uradu na mestnem poglavarstvu. Na pozneje oddane vprašalne pole se ne bo oziralo. c Pveračunska seja mestnega sveta celjskega bo v sredo, 20. t. iu . ob 18.30 v mestni ]>osvelovalnici. I. m. Ljubllana a Svotosavska proslava bo 2. Ob 10. bo liturgija v pravoslavni cerkvi ob 11. pa sokolska proslava v Narodnem domu, dvorana Ljubljanskega Sokola, Blei-\vcisova 28. Vstop prost. Zvečer ob 20. bo v Kazini Svotosavska Beseda s^sode-lovanjem članov opernega gledališča in easLnega damskega odbora. Vabila so že razposlana. Reklamacije se sprejemajo v pisarni Srbske pravoslavne cerkvene občine, Šubičeva 3/11 (tel eten 13-93), kjer se dobe tudi vstopnice za večerno Besedo. a Tujski promet je zaradi vojnih razmer lani SC bolj nazadoval: (ločim je I. 1930. v 18 ljubljanskih prenočiščih loži ralo 52.835 tujcev, jih je lani 14.443. Inozcm-cev je prišlo v Ljubljano predlanskim 15 tisoč 835. lani pa samo še 6.211. Grad Bajnof v plamenih V svinjskih hlevih graščine Bajnof ob vznožju Trške gore na Dolenjskem je izbruhnil požar, ki se je z veliko naglico razširil na sosednje objekte in na sam grad, vendar so gasilci in domači delavci požar omejili in starodavni grad rešili. V gospodarskem poslopju jc bilo SO voz slame. Če bi se bila ta vžgala, bi bila katastrofa neizogibna. Pri gašenju sta se zaradi dima onesvestila dva novomeška gasilca in trije delavci. Vso živino so pravočasno rešili, kljub teinu pa je škoda precej velika. .OKOLI 7(MIO POTNIKOV Z LETALOM PREKO ZAGREBA Letalski promet je tudi pri nas v razmahu in ga naši gospodarski krogi vedno bolj upoštevajo. Zagreb postaja ved- no važnejše središče našega letaistva, saj je lani letelo preko hrvaške metropole okoli 7000 potnikov. ZAGREBŠKO RADIJSKO POSTAJO BODO OJAČILI Te dni so bili v Zagrebu strokovnjaki nemške ;tvrdke »Telefunken«, ki so skupno z domačimi strokovnjaki opravili meritve in poiskali primeren prostor za močnejšo radijsko postajo, ki bo imela jakost 120 kw. Novi oddajnik bodo zgrudili več kilometrov izven Zagreba. o Gasilska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici je imela preteklo nedeljo občni zbor. Istočasno je proslavila rojstni dan kraljeviča Tomislava, pokrovitelja našega gasilstva, ter je v to svrho spregovoril proslavne besede četni predsednik g. šuman Anton. Nato so sledila poročila četnih funkcionarjev, ki so ugotovila razmeram primerno zadovoljivo delovanje te mlade gasilske čete. Tajnik g. Vauda Mirko je ugotovil, da je četa glavno skrb posvetila pripravam organiziranja pasivne zaščite. Za podpoveljnika je bil izvoljen zač. šol. upravitelj g. Kulovec Franc, za predsednika nadzornega odbora pa g. Kramberger Rado. o Aeroklub »Naša krila« v Trbovljah bo imel občni zbor v soboto, 25. t. m., ob 19.. v gostilni Počivavše*. o Na kmečki peči se je opekla. V Žužemberku je posestnikova žena Alojzija Hrenova močno zakurila kmečko peč in legla nanjo ter zaspala. Zjutraj se je prebudila z močnimi opeklinami po telesu, da se je morala zateči v bolnišnico. o Za 160 milijonov din tobačnih izdelkov so pokadili preteklo leto v Sloveniji. Približno toliko znaša ves banovinski proračun. o Slovensko prosvetno društvo »Narodni dom« v Zagrebu priredi v soboto, 8. febr., v železničarski dvorani v Crnatkovi ulici 13 predpustno veselico s petjem, šaljivimi prizori, mandolinisti. burko »Poljub« in plesom. Ker je društvo v letošnjem letu s selitvijo in adaptacijo društvenih prostorov imelo izredno mnogo izdatkov, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da se te predpustne zabave udeleži in s tem doprinese svoj oboltis k vzdrževanju slovenskega društva. Sokolsko društvo Vuhred - Marcoberg priredi v soboto 1. februarja običajno pustno prireditev s plesom na katero so tudi maske dobrodošle. Prevozna in odvozila sredstva bodo na razpolag-o1 Narodni Maribor vabljen! Prividi »svetniške" žene iz Zagreba Akademsko izobražena Zagrebčanka „govori z Bogom" in vidi z »duhovnimi očmi" razne svetovne in domače dogodke Sredi Zagreba — laku piše reporter ..Hrvatskega dnevnika” — živi starejša gospa Zora K., ki se smatra /,u božjo poslanko in ki preživlja svoje dni v postu in molitvi. Živi pravo asketsko življenje in venomer prebira sv. pismo. Na njegovi podlagi prerokuje, sama pa pravi, da govori z Bogom in da v prividih vidi z ..duhovnimi očmi“ razne svetovne in domače dogodke. Zenica je končala visoko šolo in je bila 30 let omožena. Vzgojila je tri otroke. Pravi, da je doživela v življenju mnogo razočaranj, da je spoznala zlohotnost človeštva; pretrpela je mnogo udarcev usode in ponižanj. Zalo se je odrekla posvetnemu življenju in vsem njegovim dobrinam. Živi čisto svoje, duhovno življenje v samozata-jevanju in odpovedovanju. Že tri leta je tega, kar da se ji je prikazal v prividu Bog in z njo govoril. Naročil ji je, kaj naj dela in kako naj govori ljudem. Od takrat ima stalne privide, ki ji razodenejo dogodke, katerih človeštvo nili ne sluli. Tako je pred leti popolnoma ločno predvidevala sedanjo vojno. Dejala jc: .,Prepričana sem bila, da bo izbruhnila strašna vojna. Bilo je lo neposredno pred izbruhom sedanje vojne, ki grozi, da se bo spremenila v splošno svetovno klanje in da prekosi prejšnjo. Zanimivo je tudi — kakor piše „Hrvatski dnevnik" v isti reportaži —, da je videla naslednji prizor: „Pred svojimi duhovnimi očmi sem videla j sredi močnega plamena neko pojavo. j Bil je lo srednje velik, dobro rejen človek. Dobro sem videla, kako mu s | telesa sikajo ognjeni zublji... Spoznala sem ga, — vem. da je igral zelo veliko vlogo v javnem življenju. Drugi dan sem čilala. »la jc: umrl .. Ob zaključku šc ona zanimivost i/. Sušaka. Žena je pripovedovala, da je bila liste dni pred bombardiranjem j na Sušaku. Isli dan pred usodno nočjo j je v prividu zagledala Boga, ki ji je ; naročil, naj nemudoma zapusti mesto. Slutila je nekaj strašnega, zato je la-i koj odpotovala v Zagreb, še islo noč so padle bombe na Sušak in hiša, v j kateri je stanovala .,bož ja poslank,i '. ! je bila močno poškodovana.. Zanimivosti Francoski pesnik na zatožni klopi Kej je moral doživeti slavni Baudelaire zadi tenkovestne francoske morale Med. najbolj zanimive knjižne procese, ki so bili kdajKoli naperjeni proti kakemu pesniku ali pisatelju, je treba nedvomno šteti velik proces proti slavnemu francoskemu pesniku Charlesu Bau-delaireu (roj. 9. 4. 1821, + 31. S. 1X67). Ves svet šteje danes liričnega velikana francoskega duha in genija med prve svetovne pesnike. Njegove pesmi so prevedene malone v vse jezike (tudi v slovenščino). Še danes se ljudje nenehoma opajajo z njegovo subtilno in krhko liriko, ki ji je težko najti primere v svetovni literaturi. Toda nekoč, takrat ko je bil Baudelaire še živ. je bilo z njegovimi pesmimi drugače. Leta 1845 je da! Baudelaire natisniti poziv za subskripcijo na njegovo pesniško zbirko »Fleurs du mal« (Cvetje zla). 'Po dolgotrajnem iskanju mu je slednjič z veliko muko uspelo najti založnika v osebi nekega Julesa Maslena, ki je bil mož pogumnega kova, kajti založiti Bau-delairove pesmi je takrat zares pomenilo velik pogum. Odziv za najnovejšo Baudelairovo zbirko je bil malenkosten. Knjiga je kljub temu izšla. V prodajo pa je šla zelo trdo in počasi. Francoski »uradni moralisti; in dlakocepci so navalili na Baudelairo-ve lirične bisere s pravcato burjo. Ubogi pesnik! Z vseli strani so padali po njem brezumni in besni očitki; protest se je vrstil za protestom. Javno mnenje, ta čudovita, nebrzdana in nikomur odgovorna pošast, je ogorčeno zahtevalo, da mora Baudelaire na zatožno klop zaradi »širjenja pornografije in nemoralne literature«. V stvar se je vmešalo tudi pariško časopisje, zlasti »Figaro*. v kate-tem je izšel na prvi strani kot uvodnik žolčen napad na Baudelairea. ki je med drugim dobesedno takole rezoniral: »To strašno knjigo je mogoče mirne duše imenovati pravo bolnišnico. Tu je mogoče videti vso gnilobo srca in vse bedarije človeških možganov. Če pomislimo, da je napisal te stihe še nedozorel dvajsetletni mladenič, lahko upravičeno izgubimo vsako nado v moralno obnovo ’ današnje francoske mladine in naših bodočih pokolenj. Te grozotne reči je treba čim prej prepovedati, da se tako prepreči, da bi se še dalje zastrupljala mladina s takimi gnilimi strupi!« Kmalu nato je bila zares naperjena proti Baudelaireu obtožba. Obenem s svojim založnikom je moral pesnik pred sodišče. Ves Pariz pa je takrat govoril, da je citirani članek v »Figaroju« napisal sam notranji minister. Javnost je pričakovala proces z največjim zanimanjem iti naslado. Baudelaire je bil sprva zagreje« in razočaran ter se je hotel umakniti in kapitulirati pred tiranijo svetohlinske zlagane morale. A si je premislil, rekoč si, da se je vredno boriti v tej umazani godlji do konca, pa naj bo konec tak ali tak. Najel si je najboljšega pariškega odvetnika kot zagovornika. Na dan procesa je imel Baudelireov branilec pred porotniki sijajen zagovor, poudarjajoč, da je Baudelaire umetnik, vnet iii strasten pesnik, ki ga ni mogoče presojati s stališča navadne morale, ki velja za povprečne zemljane, zlasti take, ki so obremenjeni s puhloglavostjo. — Baudelaire je velik človek, rojen umetnik, delo pa, radi katerega je prišel na zatožno klop, je nosil v sebi več let. Po ca naperjena izrecno proti nekaterim stihom, ki so prozorno in nalašč iztrgani iz celote, da bi tako na nepoučenega človeka kar najbolj neugodno vplivali. Če pa se pesnikovo delo prebere kot celoto, potem je treba priznati, da v stihih ni niti trohice pornografije in nemorale, ra- zen če sodni zbor seveda ne upošteva znanega reka, ki pravi, da je »umazanemu vse umazano«. Po sijajnem zagovoru je sodišče izreklo dokaj milo sodbo, ki je močno razočarala puritanske moraliste, ki so pričakovali, da bodo Baudelairea najmanj Na straži ob obali Rokavskega preliva k*a: rti ‘VvMfcl * M§.... ■'''J Kakšni so amerikanski potepuhi VEČ KOT LETO IN POL NOBEDEN NEPRETRGOMA NE VZDRŽI NA CESTI V »Ameriški sociološki reviji« je prof. Teodor Caplo\v, docent na univerzi v Minessoti, objavil daljšo razpravo iz življenja ameriških potepuhov, »vandrav-cev« itd. Ker se je hotel prof. Caplov/ zares temeljito seznaniti z življenjem potepuhov, je za nekaj časa opustil svoja predavanja na univerzi in formalno postal potepuh. Več kot dobro leto se je klatil po ameriških cestah in vsevprek seznanjal s potepuhi in klateži. V tej dobi se je V celoti seznanil s 1200 potepuhi (v Tudi v H ollywoodu ne cvetejo statistom rože Premnogi, ki pridejo v prestolico tekočega traku, kaj cesto nikoli ne prestopijo praga statista. Neki ameriški časopis piše. da sta glad in beda stalna spremljevalca vseh statistov v Holly-woodu. Od približno 10.000 statistov, kolikor jih je v tem mestu, jih je bilo 4.564 vse leto zaposlenih samo po deset dni. Letni zaslužek le-teh je znašal točno po 34 dolarjev. Uprave filmskih podjetij so pred nedavnim sklenile, da bodo zmanjšale število statistov najmanj za polovico, tako bo potem ostalo pet tisoč mladih ljudi, ki so sanjali svoje velike in čarobne sanje o filmu, ostalo nenadoma na cesti ter se bodo morali ogledati 'v življenja po bolj realnem poklicu. Ameriki jim pravijo »hoboes«). Po mnenju prof. Capknva se po Ameriki klati nad milijon potepuhov, brezdomcev in ljudi vseli branž. Vendar pa so izredno redki primeri, da ostane kateri potepuh nepretrgoma več kot tri leta na cesti. Povprečna doba nepretrganega klatenja in potepanja znaša po mnenju prof. Ca-p!o\va komaj dobro pol drugo leto. Večina potepuhov je starih od 20 do 35 let. Prof. Capknv je na svojem klatenju srečal enega samega, ki je bil mlajši od 18 let. Mladostni potepuhi, ki jih je bilo še do 1932 vse polno, so izginili z ameriških cest. Skoraj vsi potepuhi so moški; ženske so kaj redke in ne tvorijo niti enega odstotka ameriških potepuhov. cvrli na razbeljenem olju«. Sodišče je Baudelairea in njegovega založnika obsodilo na 300 frankov denarne globe in sodne stroške, pesniška zbirka »Fleurs du mal« pa je bila za vse čase v Franciji prepovedana. Založnik je sprejel razsodbo s smehljajem, zavedajoč se, da bo šla knjiga poslej na črni borzi kar najbolj v denar, Baudelaire pa se je še dolga leta grenil radi izgubljenega procesa. Sama številna publika, ki se je gnetla v razpravni dvorani, pa je po razsodbi priredila mlademu francoskemu pesniku bur ne ovacije, ki so bile kakor tog udarec v obraz takratni francoski uradni morali, Baudelaire se pečata krivde ni znebil vse življenje. Uradno je veljal za nemoralnega pesnika. Svoje veliko zadoščenje je dobil na viden način šele pred nekaj leti, ko so mu v spomin odkrili na najlepšem mestu luksemburškega gozda prekrasen spomenik. Danes je veliki fraii coski lirik tudi v očeh najbolj zagrizenega francoskega moralista pesnik, ki kot kamen v mozaiku tvori nesmrtnega francoskega genija. Kako rase Sofija Število prebivalstva v bolgarski prestolnici se je v letu 1940 zvišalo za 13.750 ter je znašalo koncem decembra 1940 389.500. Leta 1940 je bilo v Veliki Sofiji 4238 porok, število rojstev pa presega število smrtnih slučajev za 1512. Ruska zgodovina v 12 zvezkih Sovjetsko ruska akademija znanosti pripravlja izdajo celotne ruske zgodovine, ki bo obsegala 12 zajetnih zvezkov. Pri tem naj novejše m deln bodo uporabili vire, ki jih v dosedanjih delih zgodovinarji še niso izčrpali. Zlasti bo temeljito izčrpan bogat arhiv, ki doslej nikomur ni bil dostopen. Prvih šest zvezkov bo po napovedi izšlo že letos. Lastno ženo je povozil vlakovodja blizu Denverja v državi Kolorado, USA, Na nekem nezavarovanem prelazu je prišel pod vlak avtomobil. Strojevodja je takoj vlak ustavil in skočil pogledati, kaj se je zgodilo. Avto je bil popolnoma razbit, edin potniik v njem, ki pa je ostal nepoškodovan, je bila strojevodje va žena ... Če živi človek samo svoje telesno življenje, je prav tako kot bi samega sebe zaprl v ječo. — (Epiktet) Blaznost v luči zakonskega živl!enja KAJ SO DOGNALI AMERIŠKI SPECIALISTI ZA DUŠEVNE BOLEZNI V neki veliki newyorški umobolnici so specialisti za duševne bolezni več let vršili opazovanja ter pred nedavnim izdali o tem obširno poročilo. Skupno so pregledali ozir. opazovali ter preiskali 53.479 nmobolnili ljudi. Iz tozadevnega statističnega poročila je razvidno, da je večina umobolnih prej živela v zakonu. Mnogi teh nesrečnežev so znoreli že v zakonu, mnogi pa so šele po ločitvi zakona težko duševno oboleli. Večino vseh umobolnih, ki so jih pregledali specialisti, tvorijo moški. Na drugi strani pa je število umobolnih, ki so samskega stanu, malenkostno. V posebnem poglavju se nato specialisti pečajo na splošno z vprašanjem blaznosti in umobolnosti v USA ter ugotavljajo, da so ameriške umobolnice čedalje bolj polne nesrečnih pacientov. Poleg državnih umobolnic je bilo v zadnjih letih zgrajenih in odprtih precej zasebnih umobolnic, ki so prav tako natrpane. Zaključujejo pa svoje poročilo s predlogom, da bo treba v bodoče posvetiti temu vprašanju. ki postaja zadnja leta silno akutno, kar največjo pozornost ter z najrazličnejšimi ukrepi odstraniti vse okolnosti, radi katerih se tako naglo množi število duševno obolelih ljudi. VLADIMIR KREFT Kmetje v baru Kam sedaj, smo se vsi vprašali? V bar, rečem jaz hitro in odločno in čudno, nobeden sebno je branilec naglasil, da je obtožni- ni nasprotoval mojemu predlogu. Zopet smo bili hitro v taksiju in šoferju sem naročil, naj nas zapelje pred Grajsko kavarno, šofer me je nekam čudno pogledal, toda istočasno je že tudi pognal motor, zavedajoč se, da gre za dober zaslužek. Na Grajskem trgu je iz avtomobila izstopilo sedem ljudi: trije odrasli kmetje nad petdesetih let, dva starejša kmetska mladeniča, od katerih eden že težko čaka na zakonski stan, vsi v plavih predpasnikih, >ali kakor Prleki pravimo »fotršjačah« in končno še midva s šoferjem. Šel sem pred njimi in jim kazal pot v bar. Malo me je bilo sicer strah, kaj bo rekla gospoda v baru, toda to bojazen mi le kmalu pregnala radovednost, kakšen bo prvi vtis v baru. Sprejem v baru je bil prijeten. Zbrani barski gostje, plesalke in ostalo barsko osobje. so nas sicer začudeno pogledali, ali barski harmonikar, ki je pričel igrati na harmoniko in peti nemški šlager je odvrnil prvo pozornost od nas. Sedli smo za mizo in naročili črno kam. Kako da ste tako strašno obubožali? — Ker sem tako razmetaval denar kakor vi! Postregel nas je sam plačilni in postrežba je bila hitra in točna. Moji prijatelji so se kmalu v baru udomačili. Muzika, ples, čarobna luč in plesalke, vse to je nanje vplivalo. Ko sem jim povedal, da je ura že več ko dve zjutraj in da bo treba spat, so mi vsi, tudi oni trije petdesetletniki odgovorili, da je še čas-za domov.... Minute so tako potekale v prijetnem razgovoru. Prijatelju Lovrencu sem predlagal, da naj gre plesat, pa mi je rekel, da je v baru preveč »nobek. Prijatelj Karlek pa je kritiziral dva gospoda iz juga, ki sta sedela v bližini in neusmiljeno lomila steklenice. Nastop plesalk je zaključil naš obisk v baru. Za kavo smo sicer plačali sedem ali osem dinarjev, (moji prijatelji so trdili, da je ni bilo v skodelici več, kakor za »kmetsko žlico«,) toda v svojem veselem razpoloženju so pozabili, da so jim žene doma naročile, da morajo »špara ti . Račun za naš nočni obhod po Mariboru ni bil velik. Tudi auto je bil poceni in šofer nam je izdal skrivnost svoje nizke cene šele drugi dan, ko se je pripeljal zopet k nam v Melje. Rekel je, da vozi z zelo poceni bencinom ... Noč je bila kratka. Ko se nas je drugi dan trije prijatelji povedali, da jim ni žal za prekrokano noč, posebno pa jim je ugajalo v baru. Tudi jaz sem bil zadovoljen. Ugotovil sem, da se ve naš kmet povsod lepo in dostojno obnašati, če tudi ima privezan predpasnik, na drugi strani pa me je tudi razveselilo primerno obnašanje barskih gostov, med katerimi je bil doktor, inženir, dva advokata in nekaj drugih gospodov in dam. Mogoče, da so nas ti gospodje v resnici prijetno gledali, mogoče pa je tudi, da so bili že tako okajeni, da niso videli, da se v baru nahajajo pravi slovenski kmetje s »fotršjačami«. Naj je bilo, kakor je bilo, z obiskom v baru smo bili vsi zadovoljni. Dofnov smo se vrnili boljše volje, kakor smo jo imeli pri slovesu od doma. ženam smo pripovedovali o težavah, ki smo jih imeli v Mariboru s konji, potem o našem vodji Slani, ki nam je odšel prav takrat, ko smo ga najbolj potrebovali, o lepih izložbah, o gradnji novih palač, potem tudi o tem, da so nam povedali, da še ne bo vojske itd. Dve stvari smo pa zamolčali: povedali nismo, da smo sc vrnili domov skoraj s praznimi žepi in da smo bili v baru. Sedaj, ko je minulo že leto od naše nedolžne »avanture« ir ko dajemo svoje grehe v javnost, naj r^n naše žene oprostijo, če smo pogledali malo čez plot. Dr""'? na ne bo- vseh šest grešnikov sestalo, so zlasti starejši | mo več, če prilika ne bo spet nanesla. Maribor Priprave za uvedbo kart za moko na Pobrežju Med največje občine v mariborski okolici spada pobreška občina, kateri pripadajo razen kraja Pobrežja še Tezno, Brezje, Dogoše in Zrkovci. Tudi ta velika občina je- ukrenila vse potrebno, da bo prebivalstvo od 1. februarja dalje lahko prejemalo moko in kruli na posebne nakaznice, ki jih bo izdala banska uprava v Ljubljani. Pobreška občinska uprava šele zdaj dovršuje te posle, ker je prejela malo kasneje vprašalne pole. Da se vse pravočasno uredi, je bilo treba najeti 6 pomožnih oseb, organizacijo pa ima v rokah občinski tajnik g. Ban. S popisom prebivalstva s pomočjo vprašalnih pol je bilo tudi neoficielno izvedeno ljudsko štetje. Na teritoriju pobreške občine živi okoli 12.000 'ljudi. Tudi na Pobrežju je bilo treba izdelati kartoteke po ulicah, vsaka hiša posebej ima svojo polo, na kateri so vpisani vsi njeni prebivalci od hišnega go- spodarja preko event. najenmiikov do služinčadi. Skoro za vse naštete bo treba dobavljati in razdeljevati moko, ker je izrazito kmečkega prebivalstva v občini jako malo. Z ozirom na množino moke, ki jo dobijo ljudje raznih poklicev in starosti, je prebivalstvo razdeljeno v tri 'kategorije: A (ki prejemajo v smislu uredbe po 4 kg molče, v tej skupini so upoštevani tudi težaki, ki dobijo po 1 kg več), B (po 3 kg), C (po 2 kg). V skupini A lahko v vsakem kraju računamo z eno tretjino težakov. V 5 krajih, ki so združeni v pobreški občini, so številke sledeče: Pobrežje ima vsega 7258 naštetih prebivalcev, od tega 5625 skupine A, 1012 skupine B ter 621 skupine C. T e z-no ima 2685 prijavljenih, med njimi 2096 skupine A, 340 skupine B ter 259 skupine C. Med 655 prebivalci v Brezju jih je 458 skupine A, 125 skupine B ter 64 skupine C, v Zrkovci ii (vse- ga 284) jih spada 212 v skupino A, 240 v skupino B ter 23 v skupino C, v Dogošah (918) pa 626 v A, 126 v B ter 125 v C. Ako pomnožimo gornja števila z ustreznimi številkami, ki pomenijo množino moke, dobimo tako celotno količino, ki jo bodo dobivali za področje pobreške občine. Sedanje delo je namenjeno temu, da se ugotovi, pri katerih trgovcih nameravajo posamezniki kupovati, tako da jim bo mogoče nakazati ustrezne količine moke, pozneje pa se bo itak matematično točna kontrola vršila s pomočjo odrezkov kart, ki jih bo moral trgovec zamenjavati za novo moko. Cela občina bo v svrho razdelitve kart razdeljena v rajone: predvidoma bodo 4 v kraju Pobrežje ter po eden na Teznem, v Dogošah. Zrkovcih in v Brezju. Povsod se bodo v posebnih prostorih razdeljevale karte, čim jih bo občina prejela od Prehranjevalnega urada v Ljubljani. Hvalevredna akcija društva ,Šola in dom' DEBATNI VEČERI, NA KATERIH BOD O SODELOVALI STARŠI IN ŠOLNIKI 6. FEBRUARJA PRVI DEBATNI VEČER Na sinočnji seji društva »Šola in dom«, ki jo je vodil predsednik g. Skaza, gremijalni tajnik, so razprav]ji o smernicah bodočega dela. Društvo bodo kar najbolj popularizirali in ga čimbolj približali staršem šoloobiskujočih otrok. V tem pogledu je društvo doseglo že prav lepe uspehe, saj je vedno več staršev, ki se zatekajo k njemu z raznimi željami glede šolske in domačo vzgoje. Odlični šolniki, ki priznanja vredno podpirajo društvo, prav radi dajejo navodila in smernice za uspešno vzgojo. Posebno pomembna pa je akcija društva »Šola in dom« za uvedbo debatnih večerov, na katerih naj bi starši mariborskih šolarjev in dijaštva kar v največjem številu sodelovali, saj je to v njihovem interesu in v korist njihovih otrok. Na teh debatnih večerih naj starši korajžno vprašujejo, stavljajo predloge in dajejo smernice za šolsko in domačo vzgojo. Debatni večeri naj bodo domači razgovori o teh važnih vzgojnih vprašanjih, ki naj potekajo prav tako, kakor v krogu lastne družine. Prvi debatni večer bo v četrtek, 6. feb;\, ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Tema tega večera bo »Aktualna vprašanja šolske Ki na Pobreju. m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi .'•Ii 20. bo predaval univerzitetni docent 'h' Anion Trstenjak o sodobni aktualni te-’iii „Clovek in vojna1'. m Pravoslavna cerkvena oblina v .Mariboru vljudno vabi vso našo nacionalno .{“vnosi, da sc udeleži proslave sv. Save, ■d bo v ]K>nedeljek, 27. I. ni. dopoldne v Veliki dvorani Sokolskega doma. .Sv. 11-[l|igija ho ob !)., šolska proslava ob pol 11. faradi resnih časov, ki jih preživljamo, ne bo večernje proslave s plesom. m V počastitev spomina ge. Marije Bračičeve, nadučitelj, vdove v Mariboru, je darovala obilelj Zaclierl iz Ljutomera namesto venca din 10() Družbi sv. Cirila in Metoda za revno obmejno šolsko mladino. m Sokolsko društvo Maribor III. Krčevina Košaki bo imelo občni zbor v nedeljo, 26. januarja, ob !). dop. v krčevinski osnovni šoli. in Zveza tekstilnih strokovnjakov Jugoslavije bo imela 9. februarja, ob 9. dopoldne pri „Orlu‘' svoj občiii zbor, ki bo zlasti aktualeli z ozirom na težave, s katerimi se bori tekstilna industrija zaradi pomanjkanja surovin. m Pred pričetkom dela v Tezenski ulici na Pobrežju. Danes popoldne bo drugi ogled na licu mesta v Tezenski ulici, ker pri prvem niso bili povabljeni vsi prizadeti posestniki. V kolikor bo danes mogoče doseči sporazum za odstop potrebnega zemljišča tudi z onimi, ki doslej še niso pristali na to, se l/o z delom pričelo v ponedeljek, ker so denarna sredstva že zagotovljena. ni Okoli 100.000 zabojev z jestvinami je bilo poslanih v preteklem letu iz raznih krajev države preko Maribora v tujino. Ako računamo povprečno vrednost vsakega paketa vsaj din (SO- - , dobimo v celoti znesek G milijonov dinarjev. m /lutnino v skupni vrednosti 4000 din st) našli v neki studenški gostilni v stranišču; skoro gotovo je, da izvira zlatnina od kake tatvine. Oddali so jo studenškim orožnikom, kjer naj se javi lastnik. m Moško kolo je nekdo ukradel biljeterju v Grajskem kinu Alojzu Fideršku z dvorišča, kolo jc last Huberja Maksa iz Studencev, ki mu ga je dal v shrambo, a se sam nahaja v bolnišnici v Novem Celju. * Redna številka ,,To tega lista*', ki bi morala iziti že jutri, izide izjemoma šele v ponedeljek. m Zaradi onemoglosti sc je zgrudila v Vetrinjski ulici pred Grajskim kinom okoli 50 let stara Weiss Hedvika, ki so jo nezavestno prepeljali v bolnišnico. m Vrečo ukradenega premoga je peljal po Meljski cesti hlapec Franc Tkauc. Ko ga je stražnik ustavil, jo trdil, da je premog kupil pri nekem Irgovcu s kurivom. Sele po konfrontaciji s trgovcem je priznal, da je premog ukradel na tovornem kolodvoru z nekega voza, ker ni imel denarja, da bi si ga kupil. m Pri prevažanju gnojnice v Limbušu je padel sod, poln gnojnice na nogo 21 letnemu hlapcu Stanku Maru ter mu zlomil nogo. ni Stroj je po nesreči odtrgal tri pr s to 35 letnemu tovarniškemu delavcu Francu Mlačniku v neki mariborski tovarni. m Na cesti jc padel ter si poškodoval roko zidar Ivan Snajder iz Vinarij. m Pri smučanju si je (»škodovala nogo v kolenu 21 letna uradnica Marica Pajžel i/. Studencev, roko pa si jc poškodoval 31 letni Nedeljko Djerič. m Kolo brez lastnika je oddal policiji Ivan Bizjak, hišnik na Kralja Petra trgu 9. Kolo znamke „Tiraim“ z evidenčno štev. 2-127586-19 ter lovar. štev. 858(50 jc bilo po njegovi izjavi že okoli 2 meseca prišlo-1 njeno k zidu v veži, ne da bi se bil javil njegov lastnik. m Pri spravljanju lesa v gozdu je padel ter si poškodoval hrbet 38 letni posestnik Pučko Alojz iz Šmartina na Pohorju. Poglobitev turističnih stikov z Madžarsko Sredi decembra 1940 je bila v Budimpešti konferenca med našimi in madžarskimi predstavniki turizma, ki je sklenila, da bo prvi recipročni izlet iz Slovenije v Budimpešto od 22. do 26. februarja. Izletniki si bodo lahko ogledali znamenitosti Budimpešte, vse gospodarske in drage institucije ter okolico mesta. Dovoljen bo kolektivni potni list, pa tudi vozne cene z brzovlakom bodo kar ::ij-ugodtiejše. Interesenti naj se obrnejo na »Putnika«. * DANES VSI na morske ribe v Grajska klet. * Grafolog Karmah ostane samo do sobote, 25. t. m. v Mariboru. Obiske sprejema v hotelu Zamorc. * Beležne — namizne koledarje dobile najceneje v knjigarni in papirnici ..TISKOVNE DRUŽBE" z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45. KUPUJTE V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45 m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 18. do vključno 24. jan. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno gledališče Petek, 24. jan.: zaprto. Sobota, 25. jan., ob 20.: ..Habakuk« Red C Nedelja, 26. jan., ob 15.: „Na cesaričin ukaz". Zadnjič. Znižane cene. — Ob 20.: „Lepa Vida“. Zadnjič' Kino ' Grajski kino. Danes izborna veseloigra „Moja hčerka živi na Dunaju*. Smeh. Zabava. Hans Moser. * Esplanade kino. „BalaLajka% največji iilmski rekord z Eddy Nelsonom in Ilooo Masseyovo. Film razkošja, očarljivih melodij, glasbe, napetih dejanj. Pozori Vsled velikega navala prosimo, da se vstopnice telefonsko ne rezervirajo, temveč kupijo v predprodaji. * Union kino. Od danes naprej ,,Tundra" pustolovni film z znamenitim Del Cambre v glavni vlogi. Smučarska poročila („Pubiik“, Maribor, 24. januarja) Ribnica na Poharju: 5 C, oblačno Senjorjev dom: —3 C, oblačno, 60 cm južnega snega. Rimski vrelec: —2 C, jasno, mirno, 25 cm srena. Peca: 4 C oblačno, 40 cm južnega snega Rogaška Slatina: 1 C, oblačno, 5 cm južnega snega. Tradicionalni praznik frančiškanske cerkve J ulri bodo praznovali naši oo. frančiškani svoje vsakoletno proščenje ali cerkveno žegnanje; šc točneje, povedano pa je to prav za prav zgodovinski praznik slovečega Marijinega kipa na velikem oltarju, ki slovi zaradi Ču-dotvorhosli, ki mu jo pripisujejo. Pomen lega praznika nam opisuje naj-slarejši (iskani dokument o Mariboru, ki opisuje baš čudeže v zvezi s lem Marijinim kipom. Ko bo zbrano gradivo iz omenjene knjige, tiskane v letu 1753., sc bomo k temu prazniku še podrobneje povrnili ter objavili tudi nekaj podatkov o tem praznovanju. Kot poseben Marijin praznik v Mariboru se 25. januar proslavlja že od lela 1747, tako da bomo kmalu dočakali 200 letnico. Kip, ki so ga lani krasno prenovili, je bil svoj čas na velikem ollarju cerkve v Slov. Konjicah. Tu ga je v zakristiji župne cerkve našla v zanemarjenem stanju v letu 1710. pobožna grofica Johanna Fe-licilas, roj. Khiinburg. Izprosila si ga je ter ga je vzela s seboj v Gradec, kjer ga je dala prenoviti. Ko ga je imela nato nekaj časa pri sebi na svojem posestvu pri Lipnici, se je odločila. podariti ga minoritom v Mariboru. katerih cerkev še danes sloji na Vojašniškem trgu, a se uporablja v druge svrhe. Minoriti so la kip prvič javno in slovesno izpostavili 25. januarja 1717. Ta dan so pozneje kol zgodovinski praznik svoje cerkve svečano proslavljali skozi 10 let, dokler ni bila razpuščena ta cerkev in red kapucinov, ld so imeli svojo cerkev na mestu, kjer stoji danes ponosna bazilika oo. frančiškanov kot župna cerkev Marijo Matere milosti. Ko so leta 1784. minoriti prevzeli otl kapucinov predmestno župnijo, kjer smo takrat dobili slovensko cerkev, so vzeli s seboj tudi omenjeni kip ter tu nadaljevali vsakoletno praznovanje na dan 25. januarja. Tu sc tudi pričenja zanimiva zgodovina ču-dolvornosti tega kipa, ki je po trumah romarjev, ki so prihajali od blizu in daleč, zaslovel daleč preko meje in ki je Maribor na svoj način seznanil z zunanjim svetom, prav posebno še lakral, ko je izšla omenjena knjiga. Ko so kip slovesno prenesli v novo baziliko dne 12. avgusla 1900, se je število romarjev še povečalo, v veliki meri pa ga je zaustavil izbruh svetovne vojne lela 1914. Sloveči kip jc bil baje izdelan v žičkem samostanu, od koder je bil prenešen v Slov. Konjice, kjer so ga tako rekoč že položili med staro šaro in ga nadomestili z novim. Po čudnih polih je nato našel pot v naše mesto, kjer bo tudi to so-bolo zunanji povod za cerkveno skuje, ko bodo zvonovi v stolpu bazilike spominjali meščane na zgodovinski dan našega mesta. Sah 28. šahovski oreh Z ozirom na praktično igro je naslednja študija navidez neverjetna, pa vam bo kljub temu dala nekaj truda in seveda tudi lepega užitka. Sestavil jo je W. Bron, izšla pa je 1929 v Šachmatnem listoku. Bitka dveh trdnjav in kmetov za nerodno pozicijo črnega kralja. Vsekakor zanimiva in duhovita zadeva. Beli: Kh6, Te2in kmetje na a4, h2, b3, b6 in d6. Črni: Ka5, Td5 in kmetje na ab in b4. Beli na potezi zmaga. Stvar vas bo nekoliko razjezila, ker je muhasta. Poskušali boste, in znova poskušali. Slednjič oste odkrili »je- Beli na potezi zmaga ciro<<' J1.1 ne, b.° & vam zal truda sn časa, ki ste ga preždeli za šahovnico, kajti ob rešitvi se vam bo šahovska umetnost pokazala s presenetljive strani. Kar poglejte! ; m i Lž-fe-i k; 1 ti 1 i h E m * X Al & s. P Up K " ate L.,- Rešitev 27. šahovskega oreha B. I-edosejev (Beli: Kg2, Sd2, Sh7. črni: Kd4, Ta7, Se5). Beli na potezi remizira: 1. Sg5, Ta2 2. Ktl, Txd2 3. Sf3 + , Sxf3 in beli je pat. Pa še druga varianta: 1. Sg5, Tg7 2. Kh3, Txg5 3. Sf3+, Sxf3 in beli je spet pat. Prikupna zadevica, kajne?! Uredništvo je med kopico rešitev prejelo 13 pravilnih. Pravilno so rešili: Anton Ja-količ, dr. Roman Klasinc, Dušan Brglez, Lojze Gabrijan, vsi iz Maribora; J. Schnei-der in Srečko Jerič iz Celja; Lojze Zajc in Jaroslav Sašel iz Ljubljane; 1). Senčar, Prevalje; Čedomir Goršič, Šoštanj; Janko Jordan, Sv. Jurij ob Ščavnici; pranju Ška-rabol, Murska Sobota; Tone Kočan, Mežica; Rudolf Travinič, Zagreb; Rirdolf Goljat, Dovže—Mislinje; Gustav Ilržič, Vol. Nedelja; Mg. Hočevar, Radeče. Žreb je določil nagrado — Guv de Mau-passaula ..Povesti iz dneva in hočT‘ — Janku Jordanu i zSv. Jurija ob Ščavnici, Kupon za šahovsko nagrado „Večernik“, 18. januarja 1941 tovo najlepše počastili, če prispevamo — namesto vencev in cvetja — primeren znesek za zimsko pomoč. Vsakdo, ki hoče sledili temu mojemu povabilu, naj si sam izbere občino, ki ji hoče zaradi počastitve spomina velikega do-brotnika ubogih podariti primeren znesek za zimsko pomoč. Občine pa naj ime darovalcev z navedbo darovanega zneska objavijo v slovenskih dnevnikih. Ban dr. M. Natlačen. ŠOLSKA KUHINJA NA RADEČKI ŠOLI Po daljši pripravi so skrbne učiteljice organizirale na radečki šoli okrepčevalnico za revne šolarje iz oddaljenih krajev. Tako bodo potrebni učenci dobivali vsaj v drugi polovici zinte topel zajtrk. Vkljub vsemu prizadevanju našiti učiteljic pa so dobili zaenkrat samo še skodelico toplega mleka, ker kruha radi pomanjkanja moke niso mogle dobiti. Mi pa mislimo, da če bi se naše učiteljice spomnile v času tihega snovanja na dve vagona koruze, ki ju je dobila naša občina, bi danes lahko postregle vsaj najpotrebnejšim s kosom koruznega kruha. Sedaj je v teku nabiralna akcija, katera j bi morala biti izvedena v ta namen že v ! jeseni. V času, ko imamo tako malo pri-j reditev, bi se bolje obnesla lepa igrica, ko že tako dolgo nismo videli na naših odrih nobenega nastopa šolskih otrok. Pred leti so si učenci naše šole pridobili že lep ugled s svojimi pevskimi nastopi. Tudi sedaj bi naše učiteljice he stalo preveč truda, če bi organizirale kako prireditev za socialno podporo revni šolski deci. Kakor kaže, bo zima dolga in bo itak treba še precej vodstev za vzdrževanje šolske kuhinje. N UIESTO VENCEV - DARUJTE ZA ZIMSKO POMOL Veliko je siromašnih v naši banovini, ki zlasli v sedanjih izrednih razmerah trpe hudo pomanjkanje. Spomin na umrlega našega narodnega vojn dr. Antona Korošca bomo go- o V kamnolomu v okolici Škofje Loke sc jc hudo ponesrečil 50 letni delavec Josip' Markež, ki ga je podsulo kamenje. o Gripa razsaja v Murski Soboti in okolici. V Rakičanu ni hiše. kjer ne bi imeli kar po več bolnikov. o Radeče pri Zid. mostu. Sokolsko društvo priredi v nedeljo, 26. t. m., ob 20., v svoji dvorani pester večer pod naslovom »Vsakomur nekaj«, so sodelovanjem gg. Jos Pov-heta, priznanega slov, komika in režiserja, Angela Jarca, opernega tenorja ter klavirista Ljubana Vodeba. Na sporedu so šaljivi prizori s petjem, kupleti, lahke operne arije, slov. narod, in umetne pesmi. MALI OGLASI iln 211 besed stanejo z davkom vred 15.— din. Vsak^uadaljnja beseda 1 din. Kdor išče službo, plača za tak oglas namesto 15.— din samo 12— din. Mali ogtasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko io obrtno reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2 din. Za pismeno odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3,— din, kateri znesek je treba nritožiti v znamkah. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. Pri pismenih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna žarita. SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I din NATAKARICO mlajšo rnoč. .sprejme v službo s 20. IT. 1941 gostilna pri kolodvoru. Potrebna kavcija din 2000.— v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod »Samostojna« na oglasni oddelek »Večernika«. 22123-2 Sprejmem POSTREŽNICO čez dan od 7,—15. ure za vsa hišna dola. Fleriu, Gregorčičeva 3-1. 22127-2 1NKASANTA proti plači, ki bi ob cuem akviriral, išče domača zavarovalnica. Ponudbe pod »Domača zavarovalnica« na ogl. oddelek »Večernika«. 22136-2 BREZPLAČNO SOSTANOVALKO sprejmem proti malemu pospravljanju zvečer. Prednost starejša, stalno uslužbeua. brezpogojno snažna in mirna oseba. Frizer »Rapid«. Meljska cesta L 22132-2 rooeo ija KANC V neizmerni žalosti javljamo lužno vest, da nam je kruta usoda iztrgala našo nepozabno sestro, svakinjo in teto, gospo Rožico Gselman učiteljico, službujočo v Zg. Sv, Kungoti Po težki in mučni bolezni je dne 23. januarja mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo 25. januarja, ob 16, uri, na Pobrežju. MARIBOR, 24. januarja 1941. žalujoče sestre, bratje ter ostalo sorodstvo. POTNIKE za prodajo dimniških vratič iščem. Dopise pod »Dober zaslužek« na oglasni oddelek »Večernika«. . 22134-2 ŽENITBE - DOPISI Uo 20 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din Opozarjamo POSEBNO DAME ki nosijo štev. čevljev 35, 36, 37, 40, 41, na inventurno prodajo od 150 do 250 din. »KING SHOE«, Maribor, Gosposka 30 22031-19 ŽIVALI Jo 20 besed 15 din, vsaka nadalinja beseda 1 din MLAD PES pepelnaste barve, z dolgo dlako, se jc izgubil- Prosim najditelja, da ga odda proti j nagradi v pekarni Ledinek, j Radvanjska 43, 22128-24 i Frizerski salon „PAVLA" naznanja cenjenim strankam da imajo abonenti v pred plačilu 20% popusta poleg že priznano nizkih cen in prvorazredne postrežbe. Salon „Pavia“ Koroška 9 Me želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Večernika" čimprej v tednu, najkasneje do petka % 7. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »VEČERNIK« Oglasni oddelek. pri naših tnseren* [UK! ^UPU^e tih ter °9lasu|?e Prežihov Voranc vojni roman slovenskega naroda vezan v platno din 96, in polusnje din 120 Knjigarna in papirnica Tiskovne družbe Maribor, Cankarjeva ulica 1 Telefon štev. 25-45 Veliko svetovno industrijsko in trgovsko podjetje išče nekoliko mladih sil ki žele s svojim resnim delom, marljivostjo in vestnostjo istinski napredovati in s tem ustvariti življenjsko eksistenco v družbi. Reflektanti morajo biti: L Jugoslovanski državljani; 2. duševno in telesno popolnoma zdravi; 3. brezhibnega moralnega obnašanja; 4. dovršili 18., a da niso prešli 25 let življenja; 5. odslužili kadrovski rok; 6. imajo potrebno teoretsko komercijalno izobrazbo. Obširne ponudbe s curiculum vitae poslati na oglasni oddelek »Večer-nika« pod »Sigurna eksistenca«. Združenje gostilniških podjetij v Mariboru sporoča lužno vest, da je njegov častni član, gospod Kafer Alojz kavamar in bivši podpredsednik Združenja gostilniških podjetij preminul. Pogreb se vrši v soboto, dne 25. januarja, ob 16.30. uri, iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, 24. januarja 1941. Združenje gostilničarskih podjetij v Mariboru. Izdaja tn urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Tiska Mariborska tiskarna d d. Kopališka ulica 6. — Telefon predstavnik SI ANKO Dl; I ELA v Mariboru — Oglasi po ccuiku — Rokopisi sc uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev, 11. 409.