URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 16 Ljubljana, 12. maja 1971 Cena 5 dinarjev	Leto XXVIII
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
87.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67, št. 54-702/67 in št. 15-143/71) in drugega odstavka 107. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, št. 14-179/66, št. 1-11/67, št. 23-349/67 in št. 56-680/69) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 50. seji dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o višini pavšalnega nadomestila
I
Pavšalno nadomestilo za delovnega invalida, kadar mora na poklicno rehabilitacijo izven stalnega prebivališča pa mu ni mogoče zagotoviti stalnega prevoza od stanovanja do kraja, kjer se poklicno rehabilitira, in tudi nima 'med rehabilitacijo v drugem kraju brezplačnega stanovanja in hrane, se določi:
1.	v višini 745 dinarjev na mesec za delovnega invalida, ki preživlja družino;
2.	v višini 522 dinarjev na mesec za delovnega invalida, ki ne preživlja družine.
II
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep o višini pavšalnega nadomestila za delovnega invalida, ki je na poklicni rehabilitaciji izven kraja svojega stalnega prebivališča (Uradni list SRS, št. 8-71/65). .
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
1971.
St. 4/1-1971
Ljubljana, dne 23. aprila 1971.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Globačnlk L r.
88.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 118. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67, št. 54-702/67 in št. 15-143/71) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 50. seji dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o uporabi sredstev, ki so namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v letu 1971
I
Uživalcem starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin ter delovnim invalidom, ki prejemajo oskrbnino v zvezi s poklicno rehabilitacijo in začasno nadomestilo v zvezi s pravico do zaposlitve, se izplača kot podpora za rekreacijo v letu 1971 znesek 140 dinarjev.
II
Za zagotovitev pogojev za rekreacijo upokojencev in njeno pospeševanje se dodeli Društvu upokojencev SR Slovenije 2,000.000 din.
III
Znesek iz I. točke tega sklepa gre tistim uživalcem, katerim se je začela dajatev izplačevati najpozneje do vključno 1. maja 1971. Več uživalcev družinske pokojnine po istem umrlem zavarovancu ali upokojencu se upošteva pri izplačilu po tem sklepu kot en uživalec.
IV
Zavodi za socialno zavarovanje bodo izplačali znesek, določen v I. točki tega sklepa in skupaj s pokojnino za mesec maj 1971.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. *175/71-3/2
Ljubljana, dne 23. aprila 1971,
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnlk 1. r.
89.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369,66, št. 52-618/66, št. 12-178/67, št. 54-702/67 in št. 15-143/71) ter drugega odstavka 83. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št 51-704/64, št. 56-908/65, št.
14-	178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68, št. 55-609/68, št. .11-143/69, št. 56-679/69, št. 47-547/70, št. 60-697/70 in št.
15-	146/71 s popravkom v št. 16/71) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 50. seji dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o odpravnini vdovi, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine
I
Odpravnina vdovi, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine po možu, znaša 6-mesečni znesek družinske pokojnine, ki bi ji šla, če bi imela pravico do družinske pokojnine.
Odpravnina vdovi se določa samostojno, ne glede na to, ali so otroci upravičeni do pokojnine ali ne in se odmeri v višini 70% osnove za družinsko pokojnino brez varstvenega dodatka. Skupen znesek odpravnine ne more biti večji od 4.750 din, in ne manjši od 2.200 din, če vdova izpolnjuje pogoje, ki so določeni za pridobitev pravice do varstvenega dodatka s predpisi, izdanimi na podlagi petega odstavka 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
II
Ompravnina se izplača v šestih mesečnih obrokih. V primeru, da vdova med izplačevanjem odpravnine izpolni pogoje za družinsko pokojnino, se ji izplačevanje nadaljnjih obrokov odpravnine ustavi z dnem, ko se ji začne izplačevati pokojnina.
III
Z dnem, ko začne, veljati ta sklep, neha veljati sklep o odpravnini vdovi, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine z dne 19. januarja 1965 (Uradni list SRS, št. 6-33/65).
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 4/1-1971
Ljubljana, dne 23. aprila 1971.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	t
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
90.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, Št. 52-618/66, št. 12-178/67, št. 54-702/67 in št. 15-143/71) ter drugega odstavka 245. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65,. št.
14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68, št. 55-609/68, št. 11-143/69, št. 56-679/69, št. 47-547/70, št. 60-697/70 in št. 15-146/71 s popravkom v št. 16/71) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 50. seji dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o oskrbnini vdovi, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine
I
Oskrbnina za vdovo, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine, znaša toliko, kot bi znašala družinska pokojnina za vdovo po umrlem možu, če bi imela pravico do družinske pokojnine.
Oskrbnina ne more biti večja od 365 dinarjev na mesec.
II
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep o oskrbnini vdovi, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine z dne 19. januarja 1965 (Uradni list SRS, št. 6-34/65).
Ta sklep začne veljati osmi dan po bbjavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 4/1-1971
Ljubljana, dne 23. aprila 1971.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Globačnik 1. r.
91.
Na podlagi 35. in 71. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, 114. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in 144. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, skleneta republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije, zastopana po direktorju republiškega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana dr. Bojanu Spicarju in Društvo glasbenih delavcev Slovenije »Slovenija koncert« Ljubljana, ki ga zastopa njen predsednik Mojmir Sepe, tole
POGODBO
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glasbenih delavcev v SR Sloveniji
1.	člen
S to pogodbo se uvaja in ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za instrumentalne in vokalne izavajalce narodno zabavne, narodne ter jazz glasbe, dirigente, glasbene aranžerje, muzikologe, skladatelje, glasbene kritike, avtorje tekstov in scenarijev, glasbene urednike radia, televizije ali produkcije gramofonskih plošč, režiserje, tonske mojstre, plesalce, ko-stimografe in scenografe, ki so člani Društva glasbenih delavcev Slovenije »Slovenija koncert«, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: »društvo«) in jim je takšna samostojna .dejavnost edini ali glavni poklic (v nadaljnjem besedilu: »zavarovanci«).
2.	člen
Ta pogodba se ne nanaša na osebe, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo iz 1. člena te pogodbe, so pa zavarovane po drugi podlagi, kakor tudi ne na Q?ebe, ki jim je takšna dejavnost dopolnilno delo.
3.	člen
Zavarovanci po tej pogodbi imajo pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4.	člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo in imajo zavarovanci iz 1. člena te pogodbe in člani njihovih družin v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju in temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, kolikor ni s to pogodbo drugače določeno.
5.	člen
Pokojnine, invalidnine za telesne okvare, ki so posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni^ in doda-
tek za pomoč in postrežbo, priznane zavarovancem, po tej pogodbi, se usklajujejo z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov in življenjskega standarda po določbah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
6.	člen
Zavarovanci, ki pridobijo pravico do starostne ali invalidske pokojnine, in njihovi družinski člani, ki pridobivajo pravico do družinske pokojnine, nimajo pravice d6 varstvenega dodatka.
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmero pravic
7.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osnove zavarovanja.
Glede na priznano pokojninsko dobo zavarovanca, so osnove zavarovanja naslednje:
1.	za priznane avtorje in reproduktivne izvajalce s pokojninsko dobo
moški	ženske	osnove zavarovanja
din
do 10	let	do	10	let..................1.300
nad 10	do	20	let	nad	10	dp	18	let..................1.400
nad 20	do	30	let	nad	18	do	25	let..................1.600
nad 30	let	nad	25	let..................1.800
2.	za druge zavarovance s pokojninsko dobo
moški	ženske	osnove zavarovanja
din
do 10	let	do	10	let................... 850
nad 10	do	20	let	nad	10	do	18	let................... 950
nad 20	do	30	let	nad	18	do	25	let..................1.050
nad 30	let	nad	25	let..................1.250
Te osnove zavarovanja se uporabljajo od 1. januarja 1971 pa do 31. decembra 1971, za naprej pa se preračunavajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Višja osnova zavarovanja se določi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od prvega dne naslednjega leta po izpolnitvi pogojev za spremembo osnove.
8.	člen
Svojstvo iz 1. točke 7. člena te pogodbe se ugotovi V vsakem posameznem primeru po postopku, določenem v 24. členu te pogodbe.
Določbe o pokojninski dobi
9.	člen
V pokojninsko dobo se vštevajo:
1.	obdobja našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju,
2.	obdobja zavarovanja po pogodbah o socialnem zavarovanju,
3.	čas opravljanja samostojne glasbene dejavnosti od 1. januarja 1965 do uvedbe obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zanje, ki se prizna v pokojninsko dobo po tej pogodbi,
4.	zavarovancem, ki so bili do uveljavitve te pogodbe zavarovani po pogodbah o socialnem zavarovanju glasbenikov zabavne glasbe v drugih republikali, sklenjenih do 31. decembra 1964, se šteje v pokojninsko dobo tudi čas, ki se jim je priznal po določbah pogodb po katerih so bdi zavarovani.
10.	člen
Cas opravljanja samostojne dejavnosti iz 1. člena te pogodbe od 1. januarja 1965 do uvedbe obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tej pogodbi, ki zavarovancem ni priznan po 2. ali 4. točki 9. člena te pogodbe, se prizna zavarovancu v pokojninsko dobo, če skladu invalidskega in pokojninskega zavarovanja vplačajo ustrezen znesek, ki je potreben za kritje obveznosti, nastalih s priznanjem tega časa v pokojninsko dobo.
Priznanje dobe po prejšnjem odstavku si lahko zagotovijo tisti zavarovanci, ki so bili v tej dobi člani društva, ali je bila njihova glasbena dejavnost uradno evidentirana, če plačajo za to dobo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove iz 7. člena te pogodbe, po kateri so zavarovani v času plačila prispevka.
Prispevki za priznanje te dobe se lahko plačajo najkasneje v petih letih po pridobitvi svojstva zavarovanca po tej pogodbi. Po preteku petih let od začetka
zavarovanja po tej pogodbi ni možno uveljaviti dokupa te dobe.
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
11.	člen
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračunava in plačuje od osnove zavarovanja iz
7.	člena te pogodbe in sicer po stopnjah prispevkov, kot jih določi skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev za posamezne panoge zavarovanja, preračunane na neto stopnje.
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj.
12.	člen
Zavezanci za prispevke po tej pogodbi so zavarovanci sami.
Društvo glasbenih delavcev SR Slovenije »Slovenija koncert« se s to pogodbo obvezuje obračunavati in plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namesto zavezancev-zavarovancev.
S prevzemom plačevanja prispevkov po društvu ne prestane obveznost zavarovancev po prvem odstavku tega člena.
13.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se ne plačajo za čas, ko je zavarovanec upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela, ta čas pa se jim šteje v pokojninsko dobo.
Zaradi pravilne uporabe prvega Odstavka tega člena je dolžan pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje obvestiti društvo o znesku prispevka, ki se v tem času ne plača.
Pokojninsko zavarovanje
14.	člen
Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine po preteku 3 let zavarovanja po tej pogodbi, in sicer ob pogojih, določenih v temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju in v tej pogodbi.
Pravica do družinske pokojnine se more uveljaviti, če je bil zavarovanec najmanj 1 leto zavarovan po pogodbi.
Ta enoletni rok se ne zahteva, če je zavarovanec umrl zaradi nesreče na delu ali poklicne bolezni,
V čakalni rok iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje tudi doba zavarovanja iz četrtega odstavka 9. člena te pogodbe.
15.	člen
Zavarovanci po tej pogodbi ne morejo pridobiti pravice do predčasne pokojnine.
' «
16.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od kateregakoli nepretrganega 10-letnega poprečja osnov zavarovanja iz 7. člena te pogodbe, v katere je bil zavarovanec razvrščen.
Za izračun 10-letnega poprečja osnov zavarovanja se upoštevajo samo osnove zavarovanja iz koledarske-
ga leta, v katerem je bil zavarovanec zavarovan najmanj 6 mesecev.
Invalidsko zavarovanje
17.	člen
Zavarovanci so zavarovani za vse primere invalidnosti.
Zavarovanci imajo v obsegu in ob pogojih, kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju pravico do invalidske pokojnine, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine zaradi telesne okvare kot posledice nesreče na delu ali poklicne bolezni, do poklicne rehabilitacije z oskrbnino, do zaposlitve na ustreznem delu z nadomestili v zvezi s to pravico razen pravice do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom na svojem delu in do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom v primeru nastanka invalidnosti II. kategorije.
Šteje se, da je nastala pri zavarovancu nezmožnost za opravljanje samostojne dejavnosti iz 1. člena te pogodbe, ki velja za invalidnost, če ni več zmožen opravljati svojega dela niti s polovico polnega delovnega časa delavcev.
Pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu imajo zavarovanci po tej pogodbi ob pogojih, ki so določeni za delavce.
18.	člen
Zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine po preteku 3 let zavarovanja po tej pogodbi, in sicer ob pogojih, določenih v temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju in v tej pogodbi.
Pred potekom roka iz 1. odstavka tega člena, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine zaradi invalidnosti, ki je posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni.
V 'čakalni rok iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi doba zavarovanja iz četrtega odstavka 9. člena te pogodbe.
19.	člen
Zavarovanec, invalid III. kategorije invalidnosti, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se usposobi za delovno mesto oziroma delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, ki ustreza njegovi na predpisan način pridobljeni strokovni izobrazbi za opravljanje samostojne dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan po tej pogodbi.
Zavarovanec, ki nima na predpisan način pridobljene strokovne izobrazbe se priuči za delo na delovnem mestu III. kategorije strokovnosti.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zavarovance, ki so pridobili pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu.
20.	člen
Za izračunavanje nadomestila v zvezi s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu in oskrbnine v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov zavarovanja iz 7. člena te pogodbe, po katerih je bil zavarovanec zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
21.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, od katere bi se zavarovancu odmerila starost-
na pokojnina, če bi v času nastanka invalidnosti pridobil pravico do starostne pokojnine.
Uživanje in izguba pravic
22.	člen
Zavarovanci in njihovi družinski člani morejo uveljaviti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tej pogodbi, ko so plačani vsi zapadli prispevki.
23.	člen
Upokojeni zavarovanec začne uživati priznano pokojnino, ko preneha opravljati samostojno dejavnost.
Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi, kadar zavarovanec pridobi pravico do poklicne rehabilitacije ali pravico do zaposlitve z ustreznimi nadomestili.
Postopek za uveljavitev pravic
24.	člen
Svojstvo glasbenika in vrsto samostojne dejavnosti ugotovi z odločbo v vsakem posameznem primeru pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje na podlagi mnenja komisije za socialno zavarovanje glasbenih delavcev pri republiškem zavodu za sociiilno zavarovanje Ljubljana.
V odločbi ugotovi komunalni zavod za socialno zavarovanje dan, s katerim začne zavarovanje, pokojninsko dobo in osnovo za plačevanje prispevkov.
Zavarovanec po tej pogodbi, ki je bil kasneje v delovnem razmerju, nadaljuje zavarovanje po tej pogodbi po prenehanju delovnega razmerja praviloma brez ponovnega ugotavljanja svojstva glasbenika že na podlagi prijave v zavarovanje.
Komisijo iz prvega odstavka tega člena sestavlja 5 članov. Imenuje jo republiški zavod za socialno zavarovanje, ki imenuje njene člane izmed predstavnikov republiškega sekretariata za kulturo in prosveto (1 član), društva glasbenih delavcev Slovenije (2 člana) in republiškega zavoda za socialno zavarovanje (2 člana). Predsednik in člani komisije imajo namestnike.
Komisija za socialno zavarovanje glasbenih delavcev Slovenije ugotavlja tudi čas, ko je zavarovanec opravljal samostojno dejavnost iz 1. člena te pogodbe, ki se po 10 členu te pogodbe lahko prizna v pokojninsko dobo, če zavarovanec plača ustrezne prispevke.
25.	člen	«
Postopek za priznanje svojstva zavarovanca se začne na zahtevo prizadete osebe.
Zahtevo je treba vložiti pri Društvu glasbenih delavcev Slovenije »Slovenija koncert«, ki jo odstopi komisiji za socialno zavarovanje glasbenih delavcev Slovenije pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje Ljubljana.
26.	člen
Predpisane prijave v zavarovanje, prijave o spremembah v času zavarovanja, ki vplivajo ha prenehanje svojstva zavarovanca ali na uživanje in izgubo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predloži pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje društvo v 8 dneh od prejema mnfenja ko-
misije iz 24. člena te pogodbe, če gre za prijavo v zavarovanje, oziroma v 8 dneh od nastanka spremembe, če gre za spremembo.
27.	člen
Postopek za odločanje o pravicah zavarovancev se začne na zahtevo zavarovanca oziroma na zahtevo družinskega člana umrlega zavarovanca.
Prehodne in končne določbe
28.	člen
V 8 dneh po uveljavitvi te pogodbe mora društvo predložiti komisiji iz 24. člena obrazloženi predlog za vse zavarovance zaradi razvrstitve v smislu 7. člena te pogodbe.
Na podlagi mnenja komisije bo pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje uradoma določil odgovarjajoče osnove zavarovanja za čas od 1. januarja 1971 na podlagi zavarovančeve celokupne vštevne pokojninske dobe.
29.	člen
Za zavarovance, ki opravljajo samostojno dejavnost v tujini, se uporabljajo predpisi, s katerimi je urejeno socialno zavarovanje jugoslovanskih državljanov v delovnem razmerju v tujini.
Zavarovanec, ki v času opravljanja samostojne dejavnosti v tujini ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan pri tujem nosilcu socialnega zavarovanja, je zavarovan po tej pogodbi in je dolžan redno plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
30.	člen
Dokler ne poteče 10 let od začetka uporabe te pogodbe, se bo ob upokojitvi zavarovanca izjemno od določbe 16. člena te pogodbe izračunala pokojninska osnova po osnovah, po katerih so bili zavarovanci zavarovani od pričetka uporabe te pogodbe.
31.	člen
Če se temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju ali temeljni zakon o invalidskem zavarovanju spremenita, se pri izvajanju te pogodbe uporabljajo ustrezni spremenjeni predpisi, oziroma se pogodba ustrezno spremeni.
32.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Št. 408/71-4/1
Ljubljana, dne 26. februarja 1971.
Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Društvo glasbenih delavcev	direktor
Slovenije	Republiškega zavoda
»Slovenija koncert Ljubljana«	za socialno
Predsednik	zavarovanje Lj,ubljana
Mojmir Sepe L r.	dr. Bojan Špicar L r.
92.
Na podlagi 35. in 71. člena temeljnega zakona o Organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, 114. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in 144. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, skleneta republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije, ki jo zastopa direktor republiškega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana dr. Bojan Spicar, in Zveza arhitektov Slovenije, ki jo zastopa njen predsednik dipl. inž. arh. Niko Bežek, tole
POGODBO
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju arhitektov v SR Sloveniji
1.	člen
S to pogodbo se uvaja in ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za arhitekte v svobodnem poklicu, ki so člani Zveze arhitektov Slovenije in jim je dejavnost arhitekta v svobodnem poklicu edini ali glavni poklic (v nadaljnjem besedilu »zavarovanci«).
2.	člen
Ta pogodba se ne nanaša na osebe, ki opravljajo dejavnost iz 1. člena te pogodbe, so pa pokojninsko in invalidsko zavarovane na drugi podlagi, kakor tudi ne na osebe, ki jim je takšna dejavnost dopolnilno delo.
3.	Člen
Zavarovanci po tej pogodbi imajo pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4.	člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo in imajo zavarovanci iz 1. člena te pogodbe in člani njihovih družin v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju in temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, kolikor ni s to pogodbo drugače določeno.
5 člen
Pokojnine, invalidnine za telesne okvare, ki so posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, in dodatek za pomoč in postrežbo, priznane zavarovancem po tej pogodbi, se usklajujejo z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov in življenjskega standarda po določbah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
6.	člen
Zavarovanci, ki pridobijo pravico do starostne ali invalidske pokojnine in njihovi družinski člani, ki pridobijo pravico do družinske pokojnine, nimajo pravice do varstvenega dodatka.
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmero pravic
7.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osnove zavarovanja.
Glede na priznano pokojninsko dobo zavarovanca, so osnove zavarovanja naslednje
	moški		ženske	din
	do 10 let		do 10 let	1.400
nad	10 do 20 let	nad	10 do 18 let	1.600
nad	20 do 30 let	nad	18 do 25 let	1.900
	nad 30 let		nad 25 let	2.200
Te osnove zavarovanja se uporabljajo od 1. januarja 1971 do 31. decembra 1971, za naprej pa se preračunavajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Višja osnova zavarovanja se določi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od prvega dne naslednjega leta po izpolnitvi pogojev za spremembo osnove.
Določbe o pokojninski dobi
8.	člen
V pokojninsko dobo se vštevajo:
1.	obdobja našteta v 121. členu temeljnega zakoni o pokojninskem zavarovanju oziroma 148. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju,.
2.	obdobja zavarovanja po pogodbah o socialnem zavarovanju,
3.	obdobja opravljanja dejavnosti arhitekta — projektanta v svobodnem poklicu, ki se prizna po tej pogodbi za čas od 1. januarja 1965 do njene uveljavitve.
9.	člen
Cas opravljanja dejavnosti arhitekta — projektanta v svobodnem poklicu od 1. januarja 1965 do uvedbe obveznega zavarovanja po tej pogodbi, ki zavarovancu ni priznan po 2. točki 8. člena te pogodbe, se prizna zavarovancu v pokojninsko dobo, če skladu invalidskega in pokojninskega zavarovanja vplača ustrezen znesek, ki je potreben za kritje obveznosti, nastalih s priznanjem tega časa v pokojninsko dobo.
Priznanje dobe po prejšnjem odstavku si lahko zagotovijo tisti zavarovanci, ki so delovali v SR Sloveniji kot arhitekti v svobodnem poklicu ter jim je bila ta dejavnost edini ali glavni poklic, in za katere je zveza arhitektov potrdila članstvo v tej dobi v Zvezi arhitektov Slovenije, če plačajo za to dobo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osrove iz 7 člena te pogodbe, po kateri so zavarovani v času plačila prispevka.
Priznanje te dobe lahko zavarovanci uveljavljajo do preteka petih let od pridobitve svojstva zavarovanca po tej pogodbi. Po preteku petih let od začetka zavarovanja po tej pogodbi ni možno uveljaviti dokupa te dobe.
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
10.	člen
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračunava in plačuje od osnove zavarovanja iz 7. člena te pogodbe in sicer po stopnjah prispevkov, kot jih določi skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije za posamezne panoge zavarovanja, preračunane na neto stopnje.
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj.
11.	člen
Zavezanci za prispevke po tej pogodbi so zavarovanci sami.
12.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se ne plačajo za čas, ko je zavarovanec upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela, ta čas pa se všteje v pokojninsko dobo.
Pokojninsko zavarovanje
13.	člen
Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine po preteku 3 let zavarovanja po tej pogodbi in sicer ob pogojih, določenih v temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju in v tej pogodbi.
Pravice do družinske pokojnine se more uveljaviti, če je bil zavarovanec najmanj 1 leto zavarovan po pogodbi.
Ta enoletni rok se ne zahteva, če je zavarovanec umrl zaradi nesreče na delu ali poklicne bolezni.
14.	člen
Zavarovanci po tej pogodbi ne morejo pridobiti pravice do predčasne pokojnine.
'	’	15. člen
Starostna pokojnina se odmerja od kateregakoli nepretrganega 10-letnega poprečja osnov zavarovanja iz 7. člena te pogodbe, v katere je bil zavarovanec uvrščen.
Za izračun 10-letnega poprečja osnov zavarovanja se upoštevajo samo osnove zavarovanja iz koledarskega leta, v katerem je bil zavarovanec zavarovan najmanj 6 mesecev.
Invalidsko zavarovanje
16.	člen
Zavarovanci so zavarovani za vse primere invalidnosti.
Zavarovanci imajo v obsegu in ob pogojih, kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju pravico do invalidske pokojnine, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine zaradi telesne okvare kot posledice nesreče na delu ali poklicne bolezni, do poklicne rehabilitacije za oskrbnino, do zaposlitve na ustreznem delu z nadomestili v zvezi s to pravico razen pravice do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom na svojem delu in nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom v primeru nastanka invalidnosti II. kategorije.
Šteje se, da je nastala pri zavarovancu nezmožnost za opravljanje samostojne dejavnosti iz 1. člena te pogodbe, ki velja za invalidnost če ni več zmožen opravljati svojega dela niti s polovico polnega delovnega časa delavcev.
Pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu imajo zavarovanci po tej pogodbi ob pogojih, ki so določeni za delavce.
I
17.	člen
Zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine po preteku 3 let zavarovanja po tej pogodbi, in sicer ob pogojih, določenih v temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju in v tej pogodbi.
Pred pretekom roka iz 1. odstavka tega člena pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine zaradi invalidnosti, ki je posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni.
18.	člen
Zavarovanec, invalid III. kategorije invalidnosti, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se usposobi za delovno mesto oziroma delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, ki ustreza njegovi na predpisan način pridobljeni strokovni izobrazbi za opravljanje samostojne dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan po tej pogodbi.	1
Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zavarovance, ki so pridobili pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu.
19.	člen
Za izračunavanje nadomestil v zvezi s pravico do zaposlitve na drugem delu in oskrbnine v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije se vzame kot osebni dohodek poprečje osnove zavarovanja iz 7. člena te. pogodbe, po kateri je bil zavarovanec zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
20.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, od katere bi se zavarovancu odmerila pokojnina, če bi v času nastanka invalidnosti pridobil pravico do starostne pokojnine.
Uživanje in izguba pravic
21.	člen
Zavarovanci in njihovi družinski člani morejo uveljaviti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tej pogodbi, ko so plačani vsi zapadli prispevki.
22.	člen
Upokojeni zavarovanec začne uživati priznano pokojnino, ko preneha opravljati dejavnost iz 1. člena te pogodbe.
Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi, kadar zavarovanec pridobi pravico do poklicne rehabilitacije ali pravico do zaposlitve z ustreznimi nadomestili.
Postopek za uveljavitev pravic
23.	člen
Postopek za priznanje svojstva zavarovanca se začne na zahtevo prizadete osebe. Zahteva se vloži pri Zvezi arhitektov Slovenije, ki jo odstopi pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje hkrati s potrdilom o članstvu v Zvezi arhitektov Slovenije, o dnevu vstopa v članstvo navedene zveze in o tem, da je prosilcu samostojna dejavnost iz 1. člena te pogodbe edini ali glavni poklic.
Zveza arhitektov Slovenije ugotavlja tudi čas, ko je zavarovanec opravljal dejavnost arhitekta — projektanta v svobodnem poklicu od 1. januarja 1965 do priznanja svojstva zavarovanca po tej pogodbi, ki se po 9. členu te pogodbe lahko prizna v pokojninsko dobo pod pogojem, da mu je bila ta dejavnost edini
ali glavni poklic in da plača ustrezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
24.	člen
Predpisane prijave v zavarovanje, prijave o spremembah v času zavarovanja, ki vplivajo na prenehanje svojstva zavarovanca ali na uživanje in izgubo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predloži pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje Zveza arhitektov Slovenije v 8 dneh od vstopa v redno članstvo, oziroma v 8 dneh od nastanka spremembe.
Zavarovancu preneha pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja v primeru da mu Zveza arhitektov Slovenije odvzame potrdilo o članstvu zaradi prenehanja opravljanja svobodnega poklica arhitekta — projektanta.
25.	člen
Postopek za odločanje o pravicah zavarovancev se začne na zahtevo zavarovanca oziroma družinskega člana umrlega zavarovanca.
Prehodne in končne določbe
26.	člen
V 8 dneh po uveljavitvi te pogodbe mora Zveza arhitektov Slovenije predložiti pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje obrazloženi predlog z ustreznimi prilogami za vse zavarovance zaradi razvrstitve v smislu 7. člena te pogodbe.
Na podlagi predloga iz prvega odstavka tega člena bo pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje
uradoma določil odgovarjajoče osnove zavarovanja za čas od 1. januarja 1971 na podlagi zavarovančeve celokupne vštevne pokojninske dobe.
27.	člen
Dokler ne poteče 10 let od začetka uporabe te pogodbe, se bo ob upokojitvi zavarovanca, izjemno od določb 15. Člena te pogodbe, izračunala pokojninska osnova po osnovah, po katerih so bili zavarovanci zavarovani od pričetka uporabe te pogodbe.
28.	člen'
Ce se temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju ali temeljni zakon o invalidskem zavarovanju spremeni, se pri izvajanju te pogodbe uporabljajo spremenjeni predpisi, oziroma se pogodba ustrezno spremeni.
29.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 460/71-4/1
Ljubljana, dne 26. februarja 1971.
Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije direktor
Republiškega zavoda
Zveza arhitektov Slovenije za socialno zavarovanje predsednik	Ljubljana
Niko Bežck, dipl. inž. arh. 1. r. dr. Bojan Spicar 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 451.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 21/65 in 7/70), 37. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 8. ločeni seji mest-•nega zbora dne 22. aprila 1971 in 6. ločeni seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane
1.	člen
V	odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45/70) se 5. člen spremeni tako, da se glasi: »Komunalne takse so dohodek mestnega proračuna. Takse po tarifni številki 1, 3, 4 in 5 se uporabljajo za vzdrževanje, izgradnjo in modernizacijo javnih parkirnih prostorov, takse po tarifni številki 2 pa za razvoj turistične dejavnosti.«
2.	člen
V	tarifi komunalnih taks se -v tarifni številki 3 v drugem odstavku beseda »posebej« nadomesti z besedo »osebi«.
3.	člen
V tarifi komunalnih taks se v tarifni številki 4 črta točka 2, dosedanja točka 3 postane točka 2, točka 4 pa postane točka 3.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-065/71
Ljubljana, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl I. r.	Andrej Levičnik 1. r.
452.
Na podlagi 1. in 14. člena zakona o skladih rkup-nih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, štj 46/70) ter 50., 52. in 53. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 8. ločeni seji mestnega zbora dne
22.	aprila 1971 in 6. ločeni seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi mestnega sklada skupnih rezerv
1.	člen
Ustanovi se mestni sklad skupnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Namen in naloga sklada je zbiranje in združevanje finančnih sredstev za sanacijo komunalnih delovnih organizacij in za pospeševanje razvoja gospodarstva Ljubljane.
Sredstva sklada se lahko dajejo kot kredit ali brez obveznosti vračanja za namene iz prvega odstavka tega člena delovnim organizacijam oziroma samostojnim organizacijam združenega dela ter se uporabljajo za preventivne sanacije kakor tudi za modernizacijo infrastrukturnih in drugih gospodarskih objektov.
3.	člen
Dohodki sklada so:
1.	Sredstva, ki jih komunalne delovne organizacije, ki imajo pomen za mesto Ljubljana, plačujejo od dohodka, namenjenega za sklade.
2.	Sredstva, ki jih na podlagi družbenih dogovorov prispevajo komunalne in druge gospodarske organizacije.
3.	Sredstva, ki jih prispevajo ali namensko vložijo mesto in občine mesta Ljubljane.
4.	Posojila.
5.	Drugi dohodki.
Sklad lahko najema tudi posojila.
4.	člen
Sredstva, ki jih v sklad plačujejo komunalne delovne organizacije po 1. točki 3. člena tega odloka se uporabljajo le za sanacijo komunalnih delovnih organizacij.
5.	člen
Skupščina sklada določi s posebnim sklepom višino sredstev, ki so jih komunalne delovne organizacije dolžne odvajati v sklad.
6.	člen
Sklad je pravna oseba.
7.	člen ,
Sklad upravlja skupščina sklada in upravni odbor. Skupščina sklada je sestavljena iz članov, ki jih imenuje skupščina mesta Ljubljane in iz članov, ki jih imenujejo vlagatelji sredstev.
Skupščina mesta Ljubljane imenuje 20 članov skupščine, vsak vlagatelj pa po enega člana.
Upravni odbor sklada ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina" sklada.
Mandatna doba skupščine in upravnega odbora sklada je 4 leta.
8.	člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina sklada, potrdi pa skupščina mesta Ljubljane.
Statut sklada določa pravice in dolžnosti skupščine in upravnega odbora sklada do ustanovitelja in uporabnikov sredstev, način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva iz 3. člena tega odloka, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključ-
nega računa sklada, način obveščanja javnosti o poslovanju sklada in druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada.
9.	člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme skupščina sklada.
10.	člen
Skupščina sklada je dolžna poročati o svojem delu skupščini mesta Ljubljane po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
11.	člen
Administrativne, tehnične in finančne posle sklada opravljajo pristojne upravne in strokovne službe skupščine mesta Ljubljane.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gospodarjenju in razpolaganju z mestnimi skupnimi rezervami komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 16/67) in odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja gospodarstva Ljubljane (Uradni list SRS, št. 32/70).
13.	člen
Sredstva sklada za pospeševanje razvoja gospodarstva Ljubljane se prenesejo v mestni sklad skupnih rezerv.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-064/71
Ljubljana, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
i
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda S hobi 1. r.	Andrej Levičnih 1. r.
453.
Na podlagi druge alinee 6. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na
8.	ločeni seji mestnega zbora dne 22. aprila 1971 in
6.	ločeni seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi območij Jeperca — Gl, Šmartno — G 2 in Beričevo — G 3 namenjenih za pridobivanje gramoza, za katera se izdelujejo zazidalni načrti ter o splošni prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na teh območjih
1.	člen
Območja Jeperca — Gl, Šmartno — G 2 in Beričevo ,— G 3 se določijo za funkcionalne površine namenjene za pridobivanje gramoza.
2.	člen
Meje območij, namenjenih za pridobivanje gramoza, potekajo:
območje Jeperca — Gl
meja poteka pričenši od južne meje pare. št. 653 (cesta) in 654 po vzhodni meji pare. št. 618, 619/1, 619/2, 641, 642, 645, 646/1 in severovzhodni meji pare. št. 673 vse k. o. Zbilje, prečka pare. št. 332 (cesta I. reda Ljubljana—Kranj), poteka po.vzhodni meji pare. št. 257, 325, 248, 247, 246, 245, 242, 241, 234, 235, 229/1, 227, poteka po južni pare. meji 227, 226, prečka pot pare. št. 326, poteka po delu sev. meje pare. št. 213, po sev. pare. meji 214, po južni meji pare. št. 216 in 215/1 vse k. o. Medvode, poteka po vzhodni meji pare. št. 366/9 (pot), južni meji pare. št. 366/10, 366/16 (pot), prečka pare. št. 469/1 (cesta), poteka po južni meji pare. št. 447/3 (cesta), jugozahodni meji pare. št. 446/4 (cesta), zahodni meji pare. št. 446/3 (cesta), južni meji pare. št. 465 (cesta — del), zahodni meji pare. št. 236/8 in 237, prečka pare. št. 239, 240, 241, 242, 243/2, 244, .245, 246, 247/2, poteka po južni meji pare. št. 250 (del), prečka pare. št. 460 (cesta), poteka po južni meji pare št. 157, 157/3, zahodni meji pare. št. 457/1 (cesta), južni in zahodni meji pare. št. 456/1 (pot), prečka pare. št. 456/1 (pot), poteka po severni meji pare. št. 19/2, južni meji pare. št. 154, zahodni meji pare. št. 154 (del), prečka pare. št. 455/1 (pot), poteka po južni in zahodni meji pare. št. 27, južni meji pare. št. 121/1, 121/2 in 76, prečka pare. št. 454/1, poteka po južni meji pare. št. 112, južni in zahodni meji pare. št. 97, prečka pare. št. 452/1 (pot), poteka po južni meji pare. št. 96 in 92/1, prečka pare. št. 451/1 (pot), poteka po južni meji pare. št. 80, 90 in 81, prečka pare. št. 82 in 84, poteka po zahodni pare. št. 447/6 (cesta), južni meji pare. št. 458 (cesta)' in prečka pare. št. 462 (cesta I. reda Ljubljana—Kranj) vse k. o. Senica ter sklene a južno mejo pare. št. 653 (cesta) k. o. Zbilje.
območje Šmartno — G 2
meja poteka pričenši od severne meje pare. št. 1527/1 (pot), po severni meji pare. št. 713/4, 732 in 140, prečka pare. št 1495 (pot), poteka po^severni meji pare. št. 157, zahodni meji pare. št. 184, prečka pare. št. 1497 (pot) vse k. o. Gameljne, poteka po južni meji pare. št. 257, 255 in 254, prečka pare. št. 534 (pot), poteka po zahodni meji pare. št. 534 (pot), južni meji pare. št. 535 (pot), 231 in 224, prečka pare. št. 337 (pot) vse k. o. Šmartno pod Šmarno goro, poteka po severni meji pare. št. 1481, južni meji pare. št. 754/1, 1425, 759 in 1499 (pot), poteka po jugozahodni meji pare. št. 783, 784, 785 in 786, južni meji pare. št. 1500/1 (pot), 789 in 795, vzhodni meji pare. št. 795, 796, 799, 804/1, 804/2 in 805, južni in severni meji pare. št. 806, vzhodni meji pare. št. 807, 808, 809, 810, 811, 812 in 813, vzhodni in severni meji pare. št. 814, prečka pare. št. 1496 (pot), poteka po vzhodni meji pare. št. 815/1 (pot), 815/2 (pot), prečka pare, št. 1526 (pot) in 1528 (pot) ter se sklene s severno mejo pare. št. 1527/1 (pot) vse k. o. Gameljne.
območje Beričevo — G 3
meja poteka pričenši od severnega roba pare. št. 1391/4 (cesta) k. o. Podgorica po severnem robu pare. št. 365, 366/1, 366/2, 367, 368, 356, 369, 354, 371, 372, 374, 375, 376, 377, 378/1, 378/2, 379, 380, 381 in 382, poteka po severnem delu pare. št. 383. 384. 385, 386, 387,
severni meji pare. št. 388, 389, 390/2, 390/1, 399, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397/2, SO"?/!, 398 in 399 (del), zahodnem delu pare. št. 402/2, severnem delu pare. št. 402/2, 597, 403/2, 464, 596, 465, 472/2, 472/1, 473, 474, 475 in 476, severni meji pare. št. 477, 478 in 479, severni meji pare. št. 589 (del — pot), severni meji pare. št. 574 in 575, severozahodni meji pare. št. 581, vzhodni meji pare. št. 615 (potok), severni meji pare. št. 548, vzhodni meji pare. št. 552, južni meji pare. št. 586 (pot), vzhodni meji pare. št. 586 (pot) do severne meje Litijske ceste ob pare. št. 586 do 225 vse k. o. Beričevo, poteka po severni meji Litijske ceste do pare. št. 870 do 947, zahodni meji pare. št. 947, južni meji pare. št. 1384 (del — pot) do severozahodne meje pare. št. 1391/4 ter se sklene s severnim robom pare. št. 1391/4 (cesta) vse k.
o.	Podgorica.
3.	člen
Območja iz prejšnjega člena tega odloka ponazarjajo grafični prikaz v merilih 1:25000 (zbirna karta),
1:5000 (za območje G 2 in G 3) oziroma 1:2880 (za območje G 1), ki jih je pod šifro projekta 1186/70 v decembru 1970 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
Grafični prikazi so sestavni deli tega odloka.
4.	člen
Za območja po tem odloku se izdelajo zazidalni načrti.	'
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del.
Programski del vsebuje:
—	analizo funkcij območja, določenega za posebne nameng (površinska in prostorninska zmogljivost območja, količina in kakovost gramoza, osnove vodnogospodarskih, naravovarstvenih, urbanističnih, komu-nalno-tehničnih ter prometnih ureditev itd.),
—	osnove za izrabo in ureditev zemljišča (sistem izkoriščanja gramoza, tehnološko-proizvodni proces, sistem odprave emisij, ki bodo nastale z eksploatacijo, • tehnični ukrepi in sredstva za varstvo okolice eksploatacij skega območja, določitev ’ varnostnega pasu glede na geološki sestav tal in maksimalne dovoljene globine izkopa, vpliv eksploatacijskega območja na objekte širšega regionalnega in mestnega pomena, način deponije humusa, etape realizacije ipd.),
—	osnove za asanacijo območja po dokončani eksploataciji (pretežna namembnost — stanovanjska, proizvodna, športno rekreacijska, za kmetijske namene ipd.),
—	ekonomska presoja za izrabo in asanacijo območja.	1
Tehnični del vsebuje:
—	reambuliran geodetski načrt obstoječega stanja v merilu 1:1000 ali 1:500,
—	detajlni prikaz meje eksploatacijskega območja določene na podlagi ugotovitev predhodnih raziskovalnih del, .
—	grafično ponazoritev inventarizacije obstoječih objektov, komunalnih naprav in napeljav,
—	detajlno prostorsko zasnovo območja za izkoriščanje gramoza (obseg, lega in višina eksploatacijskih gradbenih objektov, komunalnih naprav, dostopov in drugih spremljajočih objektov s prikazom etapne realizacije ipd.),
—	značilne prereze eksploatacijskega območja z označbo dovoljenih globin, naklonov izkopa ipd.,
—	idejne rešitve komunalnih naprav, ponazorjene na geodetski podlogi iz prve alinee tega odstavka,
—	prikaz potrebnih rešitev oziroma prestavitev obstoječih objektov in naprav,
—	dokumentacijo za izvedbo zazidalne zasnove za eksploatacijo (glavni načrti komunalnih naprav in prometnih površin, hortikulturne ureditve ipd.),
—	prostorsko zasnovo območja po dokončani eksploataciji glede na predvideno namembnost in način postopne asanacije območja,
—	prostorski zasnovi se priložijo značilni prerezi,
—	ekonomsko tehnično poročilo za pripravo in urejanje zemljišča,
—, pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
Zazidalni načrt je podlaga za izdelavo lokacij sko-tehnične dokumentacije in za izdajanje lokacijskih dovoljeni.
5.	člen
Zazidalni načrti se izdelujejo in realizirajo po etapah; etape določi svet za urbanizem pri mestni skupščini s sklepom.
6.	člen
Na območjih iz 2. člena tega odloka, se razglaša splošna prepoved graditve in posegov, ki vplivajo na spremembo prostora ter prepoved parcelacije'zemljišč.
. 7. člen
Da se zagotovijo skladni posegi v prostor, predpiše mestna skupščina način in pogoje za izkoriščanje gramoza na območjih iz tega odloka.
8.	člen
Območja obstoječih gramoznic se izkoriščajo v skladu z izdanimi lokacijskimi in eksploatacijsklmi dovoljenji. Nova lokacijska dovoljenja za nadaljevanje izkoriščanja gramoza na teh območjih«se lahko izdajo le na podlagi zazidalnega načrta, ki se tudi za ta območja izdela na način določen v 4. členu tega odloka.
9.	člen
Nadzorstvo nad Izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Ljubljana.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-066/71
Ljubljana, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Andrej Devičnik 1. r.
454.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na
o.	ločeni seji mestnega zbora dne 22. aprila 1971 in 6 ločeni seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah elementov generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane ter odloka o splošni prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na območja mesta Ljubljane na površinah, ki se določajo za gramoznice
•	1. člen
Prva točka drugega odstavka 3. člena odloka o sprejetju generalnega plapa urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6^66) se spremeni in dopolni tako, da se za funkcionalne površine namenjene za pridobivanje gramoza, poleg že določenih, razglašajo še območja: Stanežiče — G 4, Obrije — G 6, Zalog — G 7, Fužine — G 8 in Bizovik — G 9
2. člen
Meje območij, namenjenih za pridobivanje gramoza, potekajo:
območje Stanežič — G 4
od izhodiščne točke, ki je stikališče ceste pare. št 1589 in južne meje pare. št. 297, meje območja potekajo po južni meji pare. št. 297, do poti pare. št. 1610, jo preseka in se nadaljuje po južni meji pare. št. 226/9, 226/8, 226/7, 226/2, 226/1, 226/5,' 226/3 ter zavije na jug in poteka po južnih mejah pare. št. 417, 421, 422, 424, tu meja območja zavije proti severozahodu in poteka po cesti pare. št. 1618/2 mimo severozahodnih mej pare. št. 424, 225, 224 preide na cesto pare. št. 1618/1 in po njej poteka mimo pare. št. 222, 221, preide na cesto 16^9/2 in poteka mimo pare. št. 191, 192, 193/1, se obrne na vzhod, preseka cesto pare. št. 1619/1 in se nadaljuje pocesti pare. št. 1623 in poteka ceste št. 1620/1, poteka po severnih mejah pare. št. 150, 149, tu pa zavije nazaj po južni meji pare. št. 147, nato po severni meji pare. št. 147, se obrne na severozahod, preseka cesto št. 1609 in poteka po severozahodnih mejah pare. št. 142/1, 141/2, 141/3, se na stikališču severozahodne in severne meje pare. št. 141/3 obrne na zahod, poteka preko pare. št. 157, 171, 172/1, nato po Severni meji pare. št. 175, preide na cesto št. 1607 in poteka mimo severozahodnih mej pare. št. 172/1, 169, 161, 162, 163, 164, 165/1, 165/2, 113, 114/1, 114/2, 80/1, 80/2, 79/1, 79/2, po severni meji pare. št. 79/1, severozahodni meji pare. št. 86/2, 84, se obrne na sever, poteka po severnih mejah pare. št. 84, 86/2, delu 86/1, se obrne na sever in poteka po severozahodni meji pare. št. 1, nato pa ceste pare. št. 1655/1 po severozahodnih mejah pare. št. 1545/1, 1544, 1543/1, 13, 15/2, 15/1,, 1535/1, 16, 17/1, 19/1. Tu preseka cesto pare. št. 1655/1 in poteka po cesti pare. št. 1658 mimo pare. št 25, 1523, 1519, 1516, 1514, 1514/2, 1510/2, 1505/1, 1508, 1500. Tu se cesta konča, meja območja pa dalje poteka po severozahodnih mejah pare. št. 1499/2, 1496, 1495, 1493, 1492/3, 1491, 1484, 1483, 1481/1, 1480/1, 1479/2, 1478, 1477, 1476, 1475, 1207/2, 1208, 1209, 1210, 1211, 1212, 1213,
1218, 1217, 1221, 1222, 1223/2, nato poteka po severozahodu in severni meji pare. št. 1284/1, po severni meji pare. št. 1223/3, preseka cesto pare. št. 1602 in nadalj.e poteka po severnih mejah pare. št. 1225/1, 1265/1, 1264, preseka pare. št. 1263, 1261/1, 1261/2, nato pa poteka po severni meji pare. št. 1257/1 do cestne pare. št. 1590, kjer se obrne na jug in poteka po cesti pare. št. 1590 mimo vzhodnih mej pare. št. 1257/1, 1257/4, 1256/2, 1255, 1253/2, 1253/1, 1252, 1250/2, 1250/1, 1249, 1248, 1247, 1246, 1245, 1244, 1243, 1242, 1241, 1240/2, 1240/1, 1239, 1468/2, 1466/3, 1466/4, 1466/2, 1465, 1462, 1461, 1458, 1457/1, 1457/2, 1455/2, 1454/3, 1454/1, 1452, 1451, 1450, 1449, 1448/3. 1445, 1444/2, 1444/1, 1443, 1441/5, 1587/4, 1420, 1606, 1421. Tu cesta pare. št. 1590 preide v cesto pare. št. 1569, ki poteka v isti smeri mimo pare. št. 1539/3, 1562, 1563, 1564, 1565, 1566, 1567/2, 1568/2, 1607, 1569, 1570, 1575/2, 1575/1, 1576, 1577/3, 1578, 1579, 1580, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585, 1586, 1587, 1609, 1588, 263, 266, 267, 268/1, 269/1, 270/3, 270/1, 271, 272/2, 273/3, 273/2, 274/2, 274/1, 273, 276, 277, 278, 279, 280/1, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 292, 293, 294, 295, 296 in 297, kjer je tudi izhodiščna točka,
območje Obrij — G 6
meja poteka pričenši ca. 90 m severno od križišča poti ~ pare. št. 982 in poteka po zapadni meji poti s pare. št. 1245, prečka parcele proti zahodu, pare. št. 170, 182, 187, 188, 193, 195, 202, 210, 204, 209, 215, 225, 232, 233, 234, 241, 243, 248, 249, 250, 259, 263, 264, 265, 273,
272,	274, 283, 284, 291, 292, prečka'parcelo proti zahodu k. o. Šmartno ob Savi pare. št. 305, 1239 (pot), poteka po severni posestni meji pare. št. 357, 1636, 1637, vse k. o. Stiožice, prečka parcele proti zahodu, pare. št. 1639, 1640, 1641, 1642, 1643, 1644, 1645, 1720, 1647, 1719, 1711, 1650, 1710, 1709, 1663, 1705, 1706, poteka po zapadni pare. meji p. št. 1705, 1656, 1655, prečka parcele proti vzhodu p. št. 1654, 1653, 1652, 1651, 1650, 1649, 1648, 1647, 1646, 1645, 1644, 1643, 1642, 1641, 1640, 1639, 1652, 1601, 1602 vse k. o. Stožice, prečka pare. proti vzhodu, pare. št. 368/1, 369, 370, 371, 372,373/2,373/1,374,375,376, 1239 polj. pot, 301, 303, 304, 292, 291, 284, 283, 274, 272,
273,	264, 263, 259, 258, 250, 249, 248, 243, 241, 234, 233, 232, 225, 217, 215 vse k. o. Šmartno ob Savi,
območje Zaloga — G 7	'
meja poteka pričenši od severne meje pare. št. 1476 (pot), po severni meji pare. št. 193 in vzhodni meji pare. št. 193 (del) vse k. o. Zadobrova, poteka po severni meji pare. št. 900/5, vzhodni meji. pare. št. 1625/2 (pot) in 855 (pot), severni meji pare. št. 1667 (del — pot), južni meji pare. št. 863 (del), 862 (del) in 861 (del), prečka pare. št.1666'2 (pot), poteka po južni meji pare. št. 841/1, jugozahodni meji pare. št. 841/1, jugozahodni meji pare. št. 1666/3 (del — pot), južni meji pare. št. 745 (del) in 747/2, zahodni meji pare. št. 747/2 (del) in 748 (del) in po južni meji pare. št. 1666/7 (del — pot) vse k. o. Kašelj, prečka pare. št. 946 (pot), poteka po južni meji pare. št. 946 (pot), zahodni meji pare. št. 887, 886, 881/2, 880/3, 879/3, južni meji pare. št. 944 (pot), južni meji pare. št. 944 (pot), zahodni mejj pare. št. 944 (pot), severni meji pare. št. 862/1, vzhodni meji pare. št. 862/1 (del), severni ter zahodni meji pare. št. 860 vse k. o. Slape, poteka po zahodni meji pare. št. 841/3 in severni meji pare. št. 841/38 k. o. Kašelj, poteka po zahodni meji pare. št. 213 in jugozahodni meji pare. št. 1477 (pot) do pare. št. 1476 (pot) vse k. o. Zadobrova ter se sklene s severno mejo pare. št. 1476 (pot) k. o. Zadobrova,
območje Fužin — G 8
meja poteka po severni pare. meji Litijske ceste pričenši pri pare. št. 908 (k. o. Bizovik) in poteka proti vzhodu po severni pare. meji 1840 (k. o. Dobrunje) do parcele 896, poteka po vzhodni pare. meji pare. št. 896, poteka po južni pare. meji poljski poti, p. št. 1842, k. o. Dobrunje, poteka po južni pare. meji poljski poti, p. št. 1041/1, poteka po zahodni pare. meji, p. št. 277/1, prečka parcele proti zahodu, p. št. 297, 299, .319, 321/1, 321/2 k. o. Bizovik, poteka po južni pare. meji, p. št. 343/4, prečka parcele proti zahodu, p. št. 346, 374, 375, 393/2, 869, 879/2, 879/1, 1040 (cesta), 847, 882/1, 888/1, 893/1, 903/1, 894/1 k. o. Bizovik, prečka parcelo proti zahodu in jugu, p. št. 908 k. o. Bizovik,
območje Bizovika — G 9
meja poteka pričenši od južne meje pare. št. 1042/2 (cesta) po vzhodni meji pare. št. 8, severni meji pare. št. 1044, južni meji pare. št. 198/2 (del), prečka pare. št. 216/1, 207'1 (pot) in 221, poteka po južni meji pare. št. 224 in 172, prečka pare. št. 1069/2 (cesta), poteka po severni meji pare. št. 1059/1 (pot), južni, zahodni in severni (del) meji pare. št. 815, zahodni meji pare. št. 82, 822/1, 823, 822/2, 829, 828, 830, 831, 838, 839, 840, 841, 850, 851, 858, 859, 865/1 in 866/1, južni meji pare. št. 1060 (del — pot), prečka pare. št. }060 (pot) in poteka po zahodni meji pare. št. 974/2, 974/3, 181 in 973 ter se sklene z južno mejo pare. št. 1042/2 (cesta) vse k. o. Bizovik.
3.	člen
Območja iz prejšnjega člena tega odloka ponazarjajo grafični prikazi v merilih 1:25000 (zbirna karta), 1:5000 (za območje G 7) oziroma 1:2880 (za območje G 4, G 6, G 8 in G 9), ki jih je pod šifro projekta 1196/70 v decembru 1970 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
Grafični prikazi so sestavni deli tega odloka.
4.	člen
Za območja po tem odloku se izdelajo zazidalni načrti.
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del.
Programski del vsebuje:
—	analizo funkcij območja, določenega za posebne namene (površinska in prostorninska zmogljivost območja, količina in kakovost gramoza, osnove vodnogospodarskih, naravovarstvenih, urbanističnih, komu-nalno-tehničnih ter prometnih ureditev itd.),
—• osnove za izrabo in ureditev zemljišča (sistem izkoriščanja gramoza, tehnološko-proizvodni proces, sistem odprave emisij, ki bodo nastale z eksploatacijo, tehnični ukrepi in sredstva za'varstvo okolice eksploa-tacljskega območja, določitev varnostnega pasu glede na geološki sestav tal in maksimalne dovoljene globine izkopa, vpliv eksploatacijskega območja na objekte širšega regionalnega in mestnega pomena, način deponije humusa, etape realizacije ipd.),
—	osnove za asanacijo območja po dokončani eksploataciji (pretežna namembnost — stanovanjska, proizvodna, športno rekreacijska, za kmetijske namene ipd.),
—	ekonomska presoja za izrabo in asanacijo območja.
Tehnični del vsebuje:
—	reambuliran geodetski načrt obstoječega stanja v merilu 1:1000 ali 1:500,
—	detajlni prikaz meje eksploatacijskega območja določene na podlagi ugotovitev predhodnih raziskovalnih del,
—	grafično ponazoritev inventarizacije obstoječih objektov, komunalnih naprav in napeljav,
—i detajlno prostorsko zasnovo območja za izkoriščanje gramoza (obseg, lega in višina eksploatacijskih gradbenih objektov, komunalnih naprav, dostopov in drugih spremljajočih objektov s prikazom etapne realizacije ipd.),
—	značilne prereze eksploatacijskega območja z označbo dovoljenih globin, naklonov izkopa ipd.,
—	idejne rešitve komunalnih naprav, ponazorjene na geodetski podlogi iz prve alinee tega odstavka,
—	prikaz potrebnih rušitev oziroma prestavitev obstoječih objektov in naprav,
—	dokumentacijo za izvedbo zazidalne zasnove za eksploatacijo (glavni načrti komunalnih naprav in prometnih površin, hortikulturne ureditve ipd.),
—	prostorsko zasnovo območja po dokončani eksploataciji glede na predvideno namembnost in način postopne asanacije območja,
—	prostorski zasnovi se priložijo značilni prerezi,
—	ekonomsko tehnično poročilo za pripravo in urejanje zemljišča,
—	pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, in za izdajanje lokacijskih dovoljenj.
5.	člen
Zazidalni načrti se izdelujejo in realizirajo po etapah; etape določi svet za urbanizem pri mestni skupščini s sklepom.
6.	člen
Na območjih iz 2. člena tega odloka se razglaša splošna prepoved graditve in posegov, ki vplivajo na spremembo prostora ter prepoved parcelacije zemljišč.
7.	člen
Da se zagotovijo skladni posegi v prostor, predpiše mestna skupščina način in pogoje za izkoriščanje gramoza na območjih iz tega odloka.
8.	člen
Območja obstoječih gramoznic se izkoriščajo v skladu z izdanimi lokacijskimi in eksploatacijskimi dovoljenji. Nova lokacijska dovoljenja za nadaljevanje izkoriščanja gramoza na teh območjih se lahko izdajo le na podlagi zazidalnega načrta, ki se tudi za ta območja izdela na način določen v 4. členu tega odloka.
9.	člen
V četrtem odstavku 1. člena odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št 39/67) se oznaki »SS 114« in »SS 116« črtata in nadomestita z oznako »G 4«. Za zadnjim odstavkom 1. člena tega odloka se vnesejo naslednje oznake: »G 6«, »G 7«, »G 8« in »G 9«. V četrtem odstavku 1. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67), se oznaki »SS 114« in »SS 116«, črtata in nadomestita z oznako »G 4«. Za zadnjim odstavkom 1. člena tega odloka se vnesejo, naslednje oznake: »G 6«, »G 7«, »G 8« in »G 9«.
Grafični prikaz iz 2. člena odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti oziroma grafični prikaz iz 4. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju Ljubljane, se dopolni v skladu z določbami prejšnjih odstavkov; grafični prikaz je sestavni del tega odloka.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Ljubljana.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-067/71
Ljubljana, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine mesta	i
Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1, r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Andrej Levičnik 1. r.
455.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določajo pristojnost občinskih organov za zadeve, določene z zveznimi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 26/68) in 1. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnosti občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi (Uradni list SRS, št. 11/69) ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane .na' 8. ločeni seji mestnega zbora dne 22. aprila 1971 in 6. ločeni seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta Ljubljane
1.	člen
Izmed zadev, ki so bile do uveljavitve uvodoma navedenih zakonov dane v pristojnost občinskim skupščinam, bodo opravljali pristojni sveti skupščine mesta Ljubljane naslednje:
I.	SVET ZA GOSPODARSTVO:
1.	Odredba o maržah v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SFRJ, št. 33/65, 46/65, 51/65, 9/66).
1—10 tč Določa razliko v ceni — maržo trgovskim delovnim organizacijam v smislu določil te odredbe na predlog delovnih organizacij.
2.	Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 10/68, 24/68, 48/68).
16.	61. Upravni organ, pristojen za gospodar-
sko panogo, ki ji pripada gospodarska organizacija, lahko zahteva od nje, naj mu pošlje splošni akt o delitvi dohodka, da ga predloži v obravnavanje skupščini.
17.	čl. Lahko poda pripombe k splošnemu ak-
tu o delitvi dohodka oziroma lahko da gospodarski organizaciji priporočila.
3.	Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja (Uradni list SFRJ, št.
15/64, 32/67, 54/67, 13/69).
41. čl.
V novih delovnih organizacijah razpiše skupščina, v kateri ima delovna organizacija svoj sedež, volitve in določi dan volitev, določi število članov delavskega sveta ter imenuje člane volilne komisije in člane komisije za volilni imenik.
87/2 čl. Vsak, kdor se je potegoval za razpisano mesto, in vsak, čigar pravna korist je bila prizadeta, se lahko zoper sklep delavskega sveta o imenovanju direktorja pritoži na skupščino, v kateri ima delovna organizacija sedež, ki odloča o njegovi pritožbi.
89/2 čl. Daje soglasja k imenovanju v. d. direktorja.
4.	Temeljni zakon o podjetjih (Uradni list SFRJ, št.
17/65, 31/67, 48/68).
63. čl. Za podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti ali posle posebnega družbenega pomena, je lahko v zakonu določeno:
1.	da pristojni organ družbeno-politične skupnosti potrjuje statut in druge splošne akte;'
2.	da pristojni organ družbeno-politične skupnosti daje soglasje za akte o spremembi dejavnosti ali sedeža, o spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi podjetja, o izločitvi organizacij združenega dela iz sestava podjetja ali o. spremembi podjetja v zavod;
3.	da daje pristojni organ družbenopolitične skupnosti soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja, kot tudi, da sta razpisna komisija in komisija za presojo zahteve za razrešitev direktorja drugače sestavljeni;
4.	da mora podjetje pošiljati skupščini v mnenje splošne akte, s katerimi ureja način in opravljanje dejavnosti, preden jih dokončno sprejme in jo obveščati o svojem delu.
152/4 čl. Podaljša rok za konstituiranje.
153/2 čl. Lahko določi za sprejetje statuta tudi daljši rok (gre za podaljšanje šestmesečnega roka, v katerem mora podjetje, v katerem je izvršeno konstituiranje, sprejeti statut).
168/1 čl. Pred odločitvijo o spremembi sedeža podjetja je treba dobiti mnenje od skupščine, v kateri ima podjetje sedež,
in mnenje od skupščine, v kateri naj bo novi sedež.
286. čl. Ce zadrži izvršitev splošnega akta podjetja, mora v 15 dneh od dneva, s katerim je akt zadržala, zadeti pred pristojnim ustavnim sodiščem postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti zadržanega akta.
II.	SVET ZA URBANIZEM;
5.	Zakon o regionalnem prostorskem planiranju
(Uradni list SRS, št. 16/67).
7/2 čl. Strokovna delovna organizacija, za katero se sporazumejo prizadete občinske skupščine, organizira pripravo regionalnega prostorskega plana iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona in spremlja izvajanje tega plana.
9/3 čl. Na podlagi sprejetega regionalnega prostorskega plana določijo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma občinske skupščine meje zavarovanih in rezerviranih območij iz tretje točke 6. člena tega zakona ter izvajanje režima za urejanje in gospodarjenje na teh ob-rhbčjih v skladu z načeli, določenimi v regionalnem prostorskem planu.
6.	Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list
SRS, št. 16/67).
10/1 čl. Urbanistični program pripravi strokovna delovna organizacija, ki jo za to pooblasti skupščina.
36/2 čl. Pooblasti delovno organizacijo, ki opravlja strokovne zadeve s področja urbanizma.
37/2 čl. Potrjuje statut pooblaščene organizacije.
38/2 čl. Lahko pooblasti pooblaščeno delovno organizacijo tudi za zakoličenje, izdelovanje zazidalnih načrtov in dokumentacije.
III.	SVET ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN MESTNI PROMET:
7.	Temeljni zakon o vodah (Uradni list SFRJ, št.
13/65).
11/2 čl. Vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev varstvenih objektov in naprav lahko skupščina s pogodbo poveri vodnogospodarski ali drugi delovni organizaciji.
12/2 čl. Zgrajene melioracijske in posebne vodnogospodarske objekte in naprave izroči skupščina s pogodbo vodnogospodarski ali drugi delovni organizaciji kot osnovna sredstva.
52/2 čl. Načrt za obrambo pred poplavami sprejema republiški izvršni svet oziroma občinska skupščina.
8.	Temeljni zakon o javnih cestah (Uradni list SFRJ,
'št. 27/65, 7/67).
31/1 čl. Skupščina lahko zahteva, naj se del javne ceste, ki pelje skozi naseljen kraj, zgradi kot mestna ulica z elementi, ki povzročajo večje gradbene stroške kot
jih povzroča cesta izven naselja, kot tudi, da je treba most na javni cesti v naseljenem kraju prilagoditi njegovim posebnim potrebam.
9.	Temeljni zakon o blagovnem prometu (Uradni list
SFRJ, št. 1/67).
45/2 čl. Organ, ki upravlja trg, predpiše tržni red, ki ga potrdi skupščina.
10.	Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66).
4/1 čl. Ima pravico vložiti pripombe k osnutku vodnogospodarske osnove. *
13/2 čl. Določi, kaj se šteje za manjši potok in jarek po prvem odstavku 13. člena.
14/1 čl. Lahko prepove oziroma omeji izkoriščanje ali določi način izkoriščanja zemljišč, ki so izpostavljena poplavljanju, eroziji in plazovom, da se omeji njihovo škodljivo delovanje.
18/2 čj. Določi površine ki se po členu 18/1 štejejo za ogrožene.
11.	Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št.
11/65).
2/2 čl. Skupščina oziroma njen svet določi dimnikarsko organizacijo, ki bo opravljala dimnikarsko službo na območju občine ali na določenem delu občine.
7.	čl.	Predpiše, katere vrste kurilnih in dim-
nih naprav morajo biti čiščene ia pregledane ter v kakšnih rokih.
12.	Zakon o Varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni list SRS, št. 42/66).
18/1 čl. Sprejme načrt za varstvo pred hudimi nesrečami.
23/1 čl. Določi, katere delovne in druge orga-\ nizacije morajo ustanoviti štabe in enote za varstvo pred hudimi nesrečami.
13.
14.
Zakon o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 39/62,
12/67).
l/a čl. Da mnenje k določitvi cest II. in III. reda.
14/2 čl. Daje soglasje k programu prilagoditvenih del.
16/4 čl. Skupščina in cestno podjetje sporazumno določita odsek ceste skozi naselje in meje vozišča takega odseka ceste oziroma odcep ceste skozi naselje, ki je zgrajen kot mestna ulica.
Uredba o vodnogospodarski tehnični službi v LR
Sloveniji (Uradni list LRS, št. 6/61).
2/3 čl.	Lahko določi, da se povodje, ki leži na
območju občine, razdeli v dvoje ali več enot, oziroma da se posamezni pritok izloči kot posebna vodnogospodarska enota.
3/1 čl. Določi vodno skupnost, samostojen zavod ali drugo organizacijo, ki bo opravljala vodnogospodarsko tehnično službo v posamezni vodnogospodarski enoti.
15.	Zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/65, 14/68). 34/1 čl. Odloči, da se določeni gozdovi razglasijo za varovalne gozdove in za gozdove s posebnim namenom.
16.	Zakon o urejanju in vzdrževanju zelenih površin
v naseljih (Uradni list SRS, št. 11/65).
3/3 čl. Lahko poveri urejanje in vzdrževanje zelene površine posebni komunalni organizaciji ali krajevni skupnosti.
6/1 čl. Lahko predpiše, da opravi tehnično kontrolo investicijsko tehnične dokumentacije za ureditev zelene površihe strokovna komisija.
12/1 čl. Lahko predpiše, da se za vsa ali za določena naselja vodi register zelenih površin.
17.	Zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
(Uradni list SRS, št. 42/66, 40/67).
5/2 čl. Lahko uvrsti kanalizacijsko omrežje med komunalne objekte in naprave.
18.	Zakon o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67).
6/2 čl.
10/2 čl.
13/2 čl.
14. čl. 18/2 čl.
Lahko določi vrstni red zadovoljevanja potreb občanov oziroma organizacij za primer, kadar komunalna delovna organizacija ne more zadovoljevati potreb vseh občanov oziroma organizacij, ki jih je dolžna oskrbovati s svojimi storitvami.
Komunalne naprave za kolektivne . komunalne storitve daje skupščina s pogodbo komunalnim delovnim organizacijam v oskrbovanje.
Potrjuje letni plan komunalne delovne organizacije za investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav.
Potrjuje statut komunalne delovne organizacije.
Imenuje predstavnike družbene skupnosti.
19.	Zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list
SRS, št. 27/68).
2/2 čl. Po sklepu skupščine se v katastru komunalnih naprav lahko evidentirajo , tudi podatki o drugih komunalnih objektih v naselju kot so parki, zelenice, športni in rekreacijski objekti, podzemne in nadzemne cisterne za tekoča go-' riva in olja ter podobno.
IV.	SVET ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE:
20.	Zakon o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št.
18/67,^20/70).
13/2 čl. Potrjuje statute srednjih šol in domov.
V.	SVET ZA KULTURO:
21.	Temeljni zakon o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list SFRJ, št. 16/65).
13.	čl. Ima odkupno pravico za kulturni spomenik — rok 60 dni od ponudbe.
22.	Zakon o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list SRS, št. 26/61, 11/65).
34. čl. Lahko na predlog zavoda za spomeniško varstvo zavaruje tudi neposredno okolico kulturnega spomenika.
38. čl. Lahko zaradi'spremenjenih okoliščin v primeru iz člena 34 odloči, da se posamezni predmeti ali vrsta predmetov ne šteje več za kulturni spomenik.
VI.	SVET ZA ZDRAVSTVENO IN DRUŽBENO VARSTVO:
23.	Zakon o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5/68).
6/2 jčl. Statute zavodov za usposabljanje, ki jih je ustanovila Skupščina SR Slovenije, potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, statute drugih zavodov za usposabljanje pa potrdijo pristojne skupščine. Pred potrditvijo je treba dobiti mnenje prizadetih izobraževalnih skupnosti.
28.	čl. Zavodi za usposabljanje se lahko spo-
jijo, pripojijo ali razdelijo le v soglasju z ustanoviteljem.
29.	čl.	Ce zavod za usposabljanje stalno ali
začasno preneha delo, mora ustanovitelj zagotoviti otrokom usposabljanje v drugem ustreznem zavodu.
VII.	SVET ZA SPLOŠNE IN NOTRANJE ZADEVE:
24.	Temeljni zakon o varstvu pred požarom (Uradni list FLRJ, št. 18/56 in SFRJ, št. 10/65).
24. čl.	Lahko naloži delovni organizaciji ali
večjemu številu delovnih organizacij, da morajo organizirati gasilsko enoto z ustrezno opremo.
25.	Zakon o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ, št. 5/65).
24/2 čl. Kadar so razpisane volitve, lahko 'klene, naj upravni organ ki je pristojen voditi splošni volilni imenik, pregleda, ali je imenik v redu.
28/1 čl. Lahko sklene, naj se splošni volilni imenik prepiše.
26.	Zakon o matičnih knjigah (Uradni list SFRJ, št. 8/65).
2.	čl. Določa matična območja; za območja, kjer so krajevni uradi, pa jih določa pristojna občinska skupščina.
28/4 čl. Lahko v sporazumu z republiško skupščino sklene, naj hrani drugi izvod matičnih knjig republiški organ za notranje zadeve.
27.	Zakon o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65).
7/2 čl. Obravnava poročilo občinskega javnega tožilca o problemih, ki nastajajo pri delu javnega tožilstva na njegovem območju.
28.	Temeljni zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št. 15/65).
3/2 čl. O svojih opažanjih in proučevanjih, kot tudi o drugih vprašanjih v zvezi z njegovim delom obvešča javno pravobranilstvo skupščino in ji daje ustrezne predloge.
17. čl. Javni pravobranilec mora v vseh primerih, navedenih v tem členu, obvestiti o poteku postopka skupščino in zahtevati, naj glede zastopanja navzame stališče.
29.	Temeljni zakon o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/65, 12/65).
5/1 čl. Obravnava poročilo sodišča o družbenih odnosih in pojavih, ki jih je spremljalo in proučevalo, o potrebi, da se izdajo , ali spremenijo predpisi ali pa ukrene kaj drugega, da se preprečijo pojavi, ki so nevarni in škodljivi za družbo, in utrdi zakonitost, kot tudi o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo zakonov in na delo sodišča.
30.	Temeljni zakon o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65, 15/67).
61/3 čl. Lahko zahteva poročilo o delu sodnika za prekrške in ga obravnava.
31.	Temeljni zakon o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46/64, 57/65, 1/67).
72. čl. Ce se svet delovne skupnosti in predstojnik upravnega organa ne moreta sporazumeti glede finančnega načrta, odloča dokončno skupščina oziroma organ, ki ga ta določi.
VIII.	SVET ZA PREPREČEVANJE DRUŽBENO NEGATIVNIH POJAVOV:
32.	Zakon o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65).
6/2 čl. Obravnava poročilo — predlog občinskega javnega tožilstva, kaj bi bilo treba ukreniti za preprečevanje kaznivih dejanj, odpravo nezakonitega ravnanja in drugih za družbo škodljivih pojavov, ter za utrjevanje zakonitosti.
33.	Temeljni zakon o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/65, 12/65).
5/1 čl. Obravnava poročilo sodišča o družbenih odnosih in pojavih, ki jih je spremljalo in proučevalo, o potrebi, da se izdajo ali spremenijo predpisi ali pa ukrene kaj drugega, da se preprečijo pojavi, ki so nevarni in škodljivi za družbo, in utrdi zakonitost, kot tudi o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo zakonov in na delo sodišča.
34.	Temeljni zakon o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65, 15/67).
61/3 čl. Lahko zahteva poročilo o delu sodnika za prekrške in ga obravnava.
IX.	SVET ZA FINANCE:
35.	Zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68).
26. čl. Skupščina izvršuje proračunsko kontrolo nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, ki so iz dohodkov družbenopolitične skupnosti razporejena s proračunom in lahko v okviru te kontrole
27/1 čl.
27/2 ČL
72. čl.
76. ČL
87/5 čl.
88. čl.
98/1 ČL 98/2 čl.
100/1 čl.
102/1 ČL
102/2 čl.
109/2 čl.
114/2 ČL
117. ČL
119. ČL
nastopa z ukrepi, ki jih določa zvezni zakon.
Skupščina kontrolira, ali res priteka toliko dohodkov kot jih izkazuje proračun, in ali se dohodki delijo skladno s proračunom.
Pri proračunski kontroli obravnava skupščina, kako se izvršujejo naloge, programi in dejavnost, za katere so sredstva dana, in nastopa z ukrepi, ki jih določa zakon.
Potrdi statut sklada, ki ga je ustanovila skupščina.
Vpogleda oziroma da soglasje k finančnemu načrtu sklada, ki ga je ustanovila skupščina.
Zaključni račun sklada se pošlje na vpogled skupščini, ki je sklad ustanovila.
V aktu o ustanovitvi sklada je lahko določeno, da je treba zaključni račun sklada predložiti v potrditev skupščini. O uporabi sredstev rezervnega sklada odloča skupščina.
Skupščina lahko pooblasti svoj svet, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke prvega odstavka 96. člena tega zakona, do določenega zneska pa tudi v druge namene iz 96. člena tega zakona.
O združitvi sredstev za skupno financiranje posameznih družbenih potreb in nalog v smislu 9. člena tega zakona odloča skupščina.
S pogodbo med družbeno-političnimi skupnostmi se določi, koliko bo vsaka prispevala k financiranju družbenih potreb in nalog skupnega pomena ter katere pravice in obveznosti imajo družbeno-politične skupnosti pri kritju teh potreb in izpolnjevanju nalog.
S pogodbo o ustanovitvi skupnega organa, organizacije ali sklada se uredi tudi način njihovega prenehanja ter razdelitev sredstev, ki ostanejo po prenehanju skupnega organa, organizacije ali sklada.
Skupščina odloča o kratkoročni zadolžitvi, kadar ji med letom neenakomerno pritekajo dohodki.
Skupščina kontrolira, ali se dohodki delijo med njihove uporabnike in nosilce v skladu z razporedom, ki je napravljen v proračunu.
Skupščina sprejme priporočilo, s katerim opozori organe oziroma organizacije na pomanjkljivosti v financiranju in jim priporoči, kako naj pomanjkljivosti odpravijo.
Ce se skupščina ne strinja z razlogi, zaradi katerih organ oziroma organizacija nista sprejela priporočila, lahko sklene, da se sredstva razporedijo skladno z danim priporočilom.
36.	Zakon o bankah in kreditnih poslih (Uradni list
SFRJ, št. 12/65, 29/65, 4/66, 26/66, 1/67, 17/67, 54/67,
26/68, 58/68, 13/69, 42/69).
42. čl. Nadzoruje delo bank, ki niso ustanov- .
Ijene z zveznim ali republiškim predpisom.
54. čl. Obravnava statut banke, ki ni bila ustanovljena z zveznim ali republiškim zakonom.
37.	Temeljni zakon o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46/64, 57/65, 1/67).
15. čl. Nadzoruje politiko delitve sredstev za delo upravnih organov in skrbi za potrebno kontrolo.
18/3 čl. Prouči potrebno dokumentacijo o vrsti, zahtevnosti in obsegu nalog, o kadrih-in delovnih pogojih, in drugih okoliščinah, ki vplivajo na določitev sredstev.
33.	čl. Skupščina ali organ, ki ga ta pooblasti, lahko določi skupno uporabo ter način uporabe stvari iz opreme po upravnih organih te družbeno-politične skupnosti.
2.	člen
Kadar sodi ista zadeva po tem odloku v pristojnost dveh ali več svetov, odloča o njej vsak svet iz svojega delovnega področja.
3.	člen
O zadevi, o kateri odloča po tem odloku pristojni svet, lahko podajo mnenja pristojnemu svetu tudi drugi zainteresirani sveti.
4.	člen
Izmed zadev, ki so bile do uveljavitve uvodoma navedenih zakonov dane v pristojnost občinskim skupščinam, bodo opravljali pristojni organi skupščine mesta Ljubljane naslednje:
I.	NA PODROČJU GOSPODARSTVA:
1.	Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni
list SFRJ, št. 10/68, 24/68, 48/68).
105/3 čl. Skupščina je dolžna, da pred izdajo odločbe v smislu člena 105 zasliši organ upravljanja gospodarske organizacije.
106. čl. Pred izdajo odločbe o prisilni upravi ali razrešitvi direktorja ali razpustu organov upravljanja lahko imenuje strokovno komisijo, da pregleda poslovanje gospodarske organizacije.
2.	Temeljni zakon o podjetjih (Uradni list SFRJ, št.
17/65, 31/67, 48/68).
283.	čl. Pristojni organ občine nadzoruje zako-
nitost dela podjetja.
284.	čl. Pri izvrševanju nadzorstva nad zakoni-
tostjo dela podjetij ima skupščina pravico in dolžnost zadržati izvršitev vsakega splošnega akta podjetja, ki nasprotuje zakonu, drugemu, na podlagi zakona izdanemu predpisu ali statutu podjetja.
/
285.	čl. Ce je direktor predlagal, naj se zadrži splošni akt organov upravljanja podjetja mora pristojna skupščina v 30. dneh od dneva, ko prejme tak predlog, izdati svojo odločbo o tem.
3.	Temeljni zakon o enotnih gospodarskih zbornicah in poslovnemu sodelovanju v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 28/60 in SFRJ, št. 16/61, 13/63, 10/65, 31/67, 51/68).
180. čl. Nadzor nad zakonitostjo dela poslovnega združenja opravlja skupščina, na območju katere ima združenje svoj sedež.
II. NA PODROČJU KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA IN PROMETA:
4.	Temeljni zakon o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13/65). 109/3 čl. Občina lahko zahteva, da pristojni organ za vodnogospodarsko inšpekcijo opravi kontrolo, ali so bili predpisani oziroma odrejeni ukrepi izvršeni ali ne.
5.	Temeljni zakon o varstvu zraka pred onesnaženjem (Uradni list SFRJ, št. 30/65).
5 čl.	Organizira in izvaja varstvo zraka pred
onesnaženjem.
6.	Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66).
3/1 čl. Organizira skupaj z republiškim upravnim organom za vodno gospodarstvo izdelavo vodnogospodarske osnove za vodno območje ali pa del vodnega območja.
39/2 čl. Določi meje melioracijskega območja.
7.	Zakon o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 39/65, 12/67).
6/3 čl. Uredi in vzdržuje prostore za avtobusna postajališča izven vozišča v naseljih.	*
17/1 čl. Zahteva da cestno podjetje cesto usposobi in vzdržuje za varen promet ter ukine prepoved prometa oziroma jo omeji.
III.	NA PODROČJU DRUŽBENEGA VARSTVA:
8.	Zakon o socialnih zavodih (Uradni list ,SRS, št.
'	10/65).
10. čl. Zavod sme začeti z delom šele, ko strokovna komisija, ki jo imenuje skupščina zagotovi, da so za začetek dela izpolnjeni pogoji, predpisani s tem zakonom in na podlagi njega izdanimi predpisi.
IV.	NA PODROČJU NOTRANJIH ZADEV:
9.	Temeljni zakon o varstvu pred požarom (Uradni list FLRJ, št. 18/56 in SFRJ, št. 10/65).
3.	čl. Organizira in vodi varstvo pred požarom.
39. čl. Lahko prizna posameznim strokovnim članom gasilske enote prostovoljnega gasilskega društva iz svojih sredstev povračilo.
40/2 čl.	Mora preskrbeti hrano tistim, ki več kot en dan sodelujejo pri gašenju požara ali reševanju.
42/1 čl.	Skupščina je dolžna preskrbeti najpotrebnejše gasilske priprave, orodje in opremo za poklicne gasilske enote in poskrbeti za primerne prostore, kamor naj se te naprave in opremo spravi.
/	V. NA PODROČJU FINANC:
10. Zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26/64, 43/67, 40/68).	
114/3 čl.	Organ skupščine, ki je pristojen za proračun, mora poročati skupščini, kako pritekajo dohodki in kako se izvršuje njihova razporeditev.
120 čl.	Organi skupščine, ki so pristojni za proračun in finance in službe družbenega knjigovodstva skrbijo za pravilno uporabo temeljnega zakona o financiranju družbeno-politične skupnosti in drugih zakonov, ki se nanašajo na financiranje.
125 čl.	Ta organ poroča skupščini, če meni, da finančni načrt samoupravne organizacije, ki dobiva sredstva iz proračuna ali kakšen drug njen splošni akt o določitvi dohodkov ali njihovi uporabi ni v skladu z ustavo ali zakonom.
11.	Uredba o finančnem in materialnem poslovanju
upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 52/66,
38/67).
45. čl. Določi upravni organ, ki skrbi za vzdrževanje in zavarovanje nepremičnin ter za evidenco o nepremičnih stvareh, če uporablja nepremično stvar skupaj več upravnih organov.
57. čl. Določi način in roke za obračunavanje, vplačevanje in uporabi amortizacijskih sredstev, če s svojim predpisom uvede amortizacijo za stvari iz opreme ali za stvari skupne porabe.
VI. NA PODROČJU GEODETSKIH ZADEV:
12.	Zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list
SRS, št. 27/68).
5.	čl.	Skrbi za izdelavo in vzdrževanje kata-
stra komunalnih naprav.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-063/71
Ljubljana, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega sveta	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik dipl. oec. 1. r.
456.
Na podlagi 12. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13/67) in 13. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, žt. 14/70) in v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve je skupščina mesta Ljubljane na 8. ločeni seji mestnega zbora dne 22. aprila 1971 in 6. ločeni seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOČBO
o spremembi odločbe o ustanovitvi postaje prometne milice mesta Ljubljane
1
V odločbi o ustanovitvi postaje prometne milice mesta Ljubljane (Glasnik, št. 33/67) se IV. točka spremeni tako, da se glasi:
»Postaja ima sistemiziranih 80 delovnih mest.«
2
Točka V se spremeni tako, da se glasi:
»Komandir postaje milice in 3 pomočniki komandirja so Imenovani s posebnim aktom.«
3
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-068 71
Ljubljana, dne '28. aprila 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 457.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije in komunalno dejavnost
1.	člen
Za financiranje negospodarskih investicij v občini Brežice se ustanovi sklad za financiranje negospodarskih investicij in komunalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba ter za obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
3.	člen
Namen sklada je, da se v njem zagotovijo sredstva:
—	za financiranje investicij v šolstvu;
—	za financiranje raznih Študij in programov razvoja;
—	za vzdrževanje upravnih zgradb;
—	za financiranje drugih potreb, ki so negospodarskega značaja.
4.	člen
Sredstva sklada so:
—	del prosačunskih dohodkov;
—	prispevki gospodarskih organizacij, zavodov in drugih organizacij;
—	drugi dohodki.
5.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določajo s, finančnim načrtom sklada, ki ga sprejme upravni odbor sklada za eno koledarsko leto.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima 9 članpv.
Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina na svoji seji.
7.	člen
Sklad posluje po določbah zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti SR Slovenije.
8.	člen
Sredstva sklada se stekajo na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva Krško, poslovna enota Brežice.
9.	člen
Sklad ima statut, katerega sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-19/71-1
Brežice, dne 29. aprila 1971.
Predsednik
» skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r.
458.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Urad-list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o odpravi sklada za kulturno-prosvetno dejavnost
1.	člen
Sklad za kulturno-prosvetno dejavnost (v.nadaljnjem besedilu: sklad) se odpravi z dnem 29. aprila 1971.
2.	člen
Sredstva, ki ostanejo po zaključnem računu odpravljenega sklada, se prenesejo v proračun občine Brežice.
3.	člen
Upravni odbor sklada sprejme' zaključni račun sklada po stanju 31. marca 1971 in ga s poročilom o poslovanju sklada predloži skupščini občine Brežice.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-17/71-1
Brežice, dne 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
SKUPŠČINA MESTA CELJE
459.
Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 21. člena in prvem odstavku 23. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi geodetskega zavoda v Celju za opravljanje nekaterih zadev geodetske službe iz pristojnosti občine
I
Geodetski zavod v Celju (v nadaljnjem besedilu: zavod) se pooblašča, da opravlja strokovno-operativna dela za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc v zadevah geodetske službe iz pristojnosti občine.
Za strokovno operativna dela se štejejo tudi generalizacija in namenska obdelava podatkov za izdelavo regionalne in urbanistične geodetske dokumentacije.
II
Zavod se tudi pooblašča, da opravlja storitve občanom, državnim organom ter delovnim in drugim Organizacijam, ki vplivajo na evidentirano stanje v načrtih, kartah, katastrih in evidencah geodetske službe oziroma, ki se lahko opravijo le na osnovi teh načrtov, kart, katastrov in evidenc.
Za storitve v smislu prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:
1.	parcelacije zemljišč za urbanistične namene;
2.	zakoličbe zgradb in objektov;
3.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije;
4.	delitev parcel po vnaprej določenih pogojih;
5.	vzpostavljanje stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastru;
6.	geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč;
7.	izdelava geodetskih načrtov s horizontalnim in višinskim prikazom lege zgrajenega objekta za potrebe tehničnih pregledov investicijskih objektov.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-3/71-2
Celje, dne 23. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Celje
Olga Vrabič L r.
460.
Skupščina občine Celje je po 36. in 38. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o pooblastitvi zavoda za napredek gospodarstva v Celju za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na območju občine Celje
I
V sklepu o pooblastitvi zavoda za napredek gospodarstva v Celju za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na območju občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 16-212/67) se zadnji odstavek pod II. spremeni in se glasi:
»Zavod je pooblaščen tudi za izdelavo zazidalnih načrtov in lokacijske dokumentacije. Pri tem pa zavod ni pooblaščen za izdelovanje geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije,-
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-4/71-2
Celje, dne 23. aprila 1971.
Predsednik
skupščine »bčine Celje Olga Vrabič 1. r.
461.
Skupščina občine Celje je po 135. čienu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o stalnih sredstvih občine Celje za financiranje občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
1.	člen
Občina Celje prispeva za financiranje dejavnosti občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije stalna sredstva.
2.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka izloča občina vsako leto iz svojih dohodkov, in sicer po stopnji 0,035 °/o od družbenega proizvoda, ki je bil dosežen pred dvema letoma od leta, v katerem se sredstva izločajo.
Podlaga za izračun teh sredstev je družbeni proizvod, ki ga na podlagi organizacijskega principa ugotovi za statistiko pristojni občinski upravni organ.
3.	člen
Iz stalnih sredstev, določenih po tem odloku, krije občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva tudi stroške volilnega postopka, ki je v njeni pristojnosti, in stroške vsakokratne organizacije karavane bratstva in enotnosti.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-9/71-1
Celje, dne 23. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Celje
Olga Vrabič 1. r.
462.	\
Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) na skupni seji obeh zborov dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta šolskega industrijsko kovinarskega centra Store
I
Potrdi se statut šolskega industrijsko kovinarskega centra Store, ki ga je svet centra dokončno sprejel na seji dne 7. aprila 1971.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-90/70-1
Celje, dne 23. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Celje
Olga Vrabič 1. r.
I
463.
Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) na skupni seji obeh zborov dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi spremembe statuta doma Dušana Finžgarja v Celju
I
■ Potrdi se sprememba statuta doma Dušana Finžgarja v Celju (10. člen), ki jo je delovna skupnost zavoda sprejela na seji dne 7. januarja 1971.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-6(V70-l
Celje, dne 23. aprila 1971.
464.
Občinski zbor skupščine občine Celje je po 114. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) na seji dne 23. aprila 1971 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor skupščine občine Celje
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor skupščine občine Celje za 17. volilno enoto, ki obsega Vrunčevo, Veselovo in Dalmatinovo ulico, Dečkovo cesto od št. 19 naprej, Nušičevo, Tkalsko ter ulico Moše Pijade.
2.	člen
Nadomestne volitve bodo 6. junija 1971.
Izvede jih občinska volilna komisija.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-2/1971-1
Celje, dne 23. aprila 1971.
Predsednik
občinskega zbora Ikupščine -	občine Celje
Franjo Kotnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
465.
Skupščina občine Grosuplje je na predlog občinskega odbora ZZB NOV Grosuplje z dne 22. I. 1971 na podlagi 9. in 103. člena statuta občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o podelitvi domicila aktivistom grosupeljsko-stiškega okrožja
I
Aktivistom grosupeljsko-stiškega okrožja se podeljuje domicil v občini Grosuplje.
V
II
Listina o podelitvi domicila se aktivistom vroči na svečani proslavi dne 6. VI. 1971.
St. 93-1/71
Grosuplje, dne 28. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Celje
Olga Vrabič 1. r.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
466.
Po 128. in 147. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68), 25. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) in X. točki pokopališkega reda (Uradni vestnik okraja Celje, št. 32-299/59) je svet za urbanizem in komunalne zadeve Skupščine občine Mozirje na seji dne 15. aprila 1971 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o pristojbini za uporabo grobov
in grobarske storitve na območju občine Mozirje
1.	člen
Odredba o pristojnosti za uporabo grobov in grobarske storitve na območju občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 32-555/65) se v prvem členu spremeni in glasi:
Za uporabo grobov na pokopališčih v občini Mozirje se plačuje pristojbina po naslednji tarifi:
'	din
1.	Od vrstnega groba:
a)	za odraslo osebo za dobo 10 let..........,60
b)	družinski grob za dobo 10 let ...............120
c)	za otroke do 10 let starosti za 10	let .	.	.	30
2.	Za posebno izbran samski grob —	10 let	.	.	150
3.	Za posebno izbran družinski grob	— 10 let	.	300
4.	Grobnice za 10 let.......................200
5.	Za obnovitev pravice do 1 groba za 10 let .	60
2.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-75/71
Mozirje, dne 15. aprila 1971.
Predsednik	Predsednik
skupščine občine Mozirje sveta za urbanizem Jože Deberšek 1. r.	in komunalne zadeve
skupščine občine Mozirje Alfred Božič, dipl. oec. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA
467.
Na podlagi 24., 111., 113. in 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/64) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 21. aprila 1971 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Siska
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve za odbornika 6. volilne enote, ki zajema tele delovne organizacije:
Cosmos, Celovška 32,
Iskra, prod. serv. org. Medvedova 18,
Galis, Lepodvorska 23 a,
ONPZ Elektrovod, Celovška 43,
Komunalno podjetje Tržnica — Šiška, cent. Pogačarjev trg 1,
Ribarnica Školjka Poreč, poslov. Tržnica Šiška, Kmet. živil, kombinat Kranj, Tržnica Šiška,
, Koka Varaždin — Tržnica Šiška,
Avtotehna, Celovška 228, 175,
Prehrana, p. e. Šiška,
Delikatesa, p. e. Šiška Volna, p. e. Šiška,
Mesno podjetje Stična — Djakovičeva 10,
Tobak, p. e. Šiška, cent. Kotnikova 10,
Petrol, p. e. Šiška, cent. Vošnjakova 2,
Konditor, centr. Gradišče 17,
Žito, p. e. Šiška, Centrala Smartinska 154, Centrocomerc Celje, Celovška 143,
Makotex, Celovška 103,
Unikomerc Zagreb, Celovška 147.
2.	člen
Nadomestne volitve bodo v četrtek, dne 10. VL 1971.
3.	člen
Za izvršitev tega odloka skrbi občinska volilna komisija občine Ljubljana Šiška.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SRS.
St. 1/3-013-02/71
Ljubljana, dne 21. aprila 1971. -
Predsednik zbora delovnih skupnosti
Franc Hribar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA
468.
Na podlagi 45. in 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67 in 30/68), 47. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 40/68) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Sevnica za leto 1971
1.	člen
Občinski proračun za leto 1971 obsega:
— dohodke (po izločitvi prispevka za uporabo mestnih zemljišč) v znesku 7.162.700 dinarjev,
—	razporejene dohodke v znesku 7.141.296 dinarjev,
—	nerazporejene dohodke v znesku 21.404 dinarjev.
2.	člen
Od vseh dohodkov, razen dopolnilnih sredstev in prenesenih sredstev iz leta 1970, pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 %>.
3.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenem znesku za redno dejavnost upravnih organov, se podrobno razporedijo za posamezne namene s finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov.
4.	člen
Vse dohodke, razporejene v posebnem delu proračuna po uporabnikih in natančnejših namenih,' bo občina črpala neposredno iz proračuna.
5.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za financiranje organov, zavodov in ustanov, družbeno-političnih organizacij ter dotacije skladom, se odvajajo na žiro račune uporabnikov oziroma upravičencev iz medsebojnih pogodbenih odnosov po dvanajstinah za pretekli mesec, oziroma skladno s prilivom proračunskih dohodkov.
6.	člen
Občinska uprava uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo, kot sredstva za redno dejavnost.
7.	člen
Državni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1971 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
8.	člen
Nihče ne sme prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za
leto 1971, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. Take obveznosti lahko sprejema samo občinska skupščina z odlokom ali kakšnim drugim aktom na predlog sveta za gospodarstvo in finance.
9.	člen
Svet za gospodarstvo in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva).
10.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, sme skupščina občine Sevnica za kritje tekočih proračunskih izdatkov uporabiti kot začasno posojilo sredstva rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. X. 1971.
11.	člen
Svet za gospodarstvo in finance je pooblaščen, da omeji proračunske izdatke na posameznih postavkah, če ugotovi, da priliv proračunskih dohodkov ni v sorazmerju s planiranimi dohodki proračuna za leto 1971.
12.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Sevnica in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 400-10/70-3
Sevnica, dne 22. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
Pregled dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1971 po vrstah in razporeditev po glavnih namenih
St.
vrsto
dohodkov
1
2 3 6
Dohodki	Skupa}
Prispevki ....................... 4.583.904
Davki...........................  1.983.196
Takse.............................. 320.000
Dohodki organov in razni drugi
dohodki ........................... 22.000
Dopolnilna sredstva — namenska .	253.600
Prenesena sredstva............... —
St.
glav.
namena
03
04
05
06
07
08 12
13
14 16
17
18 19
Razporeditev dohodkov po glavnih, namenih	Skupaj
Kulturno-prosvetna dejavnost . .	429.473
Socialno skrbstvo................. 1.094.782
Zdravstveno varstvo .......	533.270
Komunalna dejavnost................. 691.107
Delo državnih organov............. 3.029.988
Stroški za narodno obrambo . . .	60.892
Dejavnost krajevnih skupnosti . .	180.000
Dejavnost družbenih organizacij . .	283.157
Negospodarske investicije ....	C58.879
Gospodarski posegi.................. 100.496
Proračunske obveznosti iz prejšnjih
let.................................. 18.338
Vlaganje v rezervni sklad ....	66.878
Tekoča proračunska rezerva . . .	15.430
Skupaj .................................. 7.162.700
469.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o prenosu presežkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv
1.	člen
Presežki dohodkov občinskega proračuna za leto 1970, izločeni na račun posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva se po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70 in 53/70) zmanjšani za 20 »/o prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv.
2.	člen
Občinski sklad skupnih rezerv vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev.
Prenesena sredstva v občinski sklad skupnih rezerv se smejo uporabiti na podlagi pogodbe iz 3. člena tega odloka za modernizacijo infrastrukturnih in drugih gospodarskih objektov kakor tudi za sanacijo gospodarskih organizacij.
3.	člen
Natančnejši pogoji in način za uporabo sredstev, ki se prenašajo v občinski sklad skupnih rezerv, se določijo s pogodbo med občino in skladom skupnih rezerv.
Pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena sklene za občino Sevnica predsednik skupščine občine po predhodnem sklepu sveta za gospodarstvo in finance skupščine občine Sevnica.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/71-3 '
Sevnica, dne 22. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
470.
Na podlagi 27., 28. in drugega odstavka 30. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) in 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Sevnica za leto 1971
1.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1,5 “/o od osnov, določenih s predpisi.
Del občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo v pavšalu in odstotku, se določi v višini 63 odstotkov.
Del občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se določi v višini 10 odstotkov.
Del občinskega davka od prometa blaga na drobno za izobraževanje in vzgojo se določi v višini 32 odstotkov.
2.	člen
Ce sredstva za izobraževanje in vzgojo, določena iz virov po 1. členu tega odloka, ne bi dosegla predvidenih sredstev v višini 2.408.000 dinarjev, zagotovi občinska skupščina manjkajoča sredstva s povišanjem prispevne stopnje in odstotkov iz virov po 1. členu tega odloka.
Če sredstva za izobraževanje in vzgojo, "določena iz virov po 1. členu tega odloka presežejo predvidena sredstva v višini 2.408.000 dinarjev, se presežek izloči na poseben račun proračuna občine Sevnica, kot posebna rezerva.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-15/70-2
Sevnica, dne 22. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
471.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je skupščina Občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o sredstvih za financiranje temeljne kulturne skupnosti in kulturne dejavnosti v občini Sevnica
1.	člen
Za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti in kulturne dejavnosti v občini Sevnica rezervira občina Sevnica stalna sredstva v svojem proračunu.
Sredstva iz prejšnjega odstavka rezervira občina Sevnica vsako leto v višini 0,122 °/o od družbenega proizvoda, ki je bil dosežen v občini Sevnica dve leti pred letom, za katero se sredstva rezervirajo.
Osnova za določitev sredstev je družbeni proizvod, ki ga ugotovi organ za statistiko skupščine občine Sevnica.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-13/71-2
Sevnica, dne 22. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
472.
Na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66) in 160. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celjč, št. 32/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Sevnica
1.	člen
V 9. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/68) se doda četrti odstavek, ki se glasi:	V
Nove in stare stanovanjske ter druge stavbe so dolžni investitorji oziroma lastniki priključiti na komunalne naprave.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-1/71-3
Sevnica, dne 22. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
473.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica in 53. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46-263/70) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi gasilskega sklada v občini Sevnica
1.	člen
Za območje občine Sevnica se ustanovi občinski gasilski sklad (v nadaljnjem besedilu: »sklad«),
2.	člen	,
Sklad je pravna oseba.
3.	člen
Sredstva sklada so:
1.	prispevek v višini O0/« od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja, zavarovanega na območju občine,
2.	sredstva ki jih zagotovi občinska skupščina vsako leto v proračunu občine,
3.	sredstva, ki jih prispeva sklad občine Sevnica za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite iz dela sredstev, namenjenih za civilno zaščito,
4.	sredstva, ki jih prispevajo občani.
4.	člen
Sredstva sklada se smejo uporabljati za nabavo gasilskih tehničnih sredstev in sredstev obveščanja, gradnjo rekonstrukcije in adaptacijo gasilskih domov in vodnih bazenov za preskrbo z gasilsko vodo, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki de-Isjo na področju varstva pred požarom, popularizacijo požarne preventive, povračila, ki so določena z zakonom in za organizacijske zadeve na področju požarne preventive.
5.	člen
■ Sklad upravlja upravni odbor.
Upravni odbor ima predsednika, tajnika in pet članov.
Predsednika in tajnika upravnega odbora imenuje občinska skupščina, drugih pet članov pa občinska gasilska zveza iz vrst zveze in gasilskih društev z območja občine Sevnica.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja 4 leta.
6.	člen
«
Upravni odbor sklada opravlja zlasti tele naloge:
1.	sprejema statut sklada,
2.	sprejema letni finančni načrt in zaključni račun sklada,
3.	odloča o uporabi sredstev sklada,
4.	opravlja druge naloge, ki jih določa statut sklada in drugi predpisi.
Soglasje k finančnemu načrtu in zaključnemu računu sklada daje občinska skupščina Sevnica.
7.	člen
Sklad ima statut, s statutom sc’ določijo pravice in dolžnosti upravnega odbora, podrobnejše naloge na področju požarne varnosti, za katere se uporabljajo sredstva sklada ter način poslovanja sklada.
Statut sprejema upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina Sevnica.
8.	člen
Finančne zadeve opravlja za sklad oddelek za gospodarstvo in finance, upravne in administrativne zadeve pa oddelek za občo upravo in družbene službe občinske skupščine Sevnica.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-12/71-2
Sevnica, dne 22. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
t
474.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35'64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o prenehanju veljavnosti sklepa o najvišji tarifi za dimnikarske storitve
1
Sklep o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 6-80/68) preneha veljati.
2
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-8/71-2
Sevnica, dne 28. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
SKITSČINA OBČINE VRHNIKA
475.
Na podlagi 3. odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 12/67),
2.	točke odloka o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve (Ur. list SFRJ, št. 48/70) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SFRJ, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen, maksimiranju cen za nekatere prehrambene proizvode in storitve
1.	člen
V odloku o ukrepih neposredne družbene kontrole cen, maksimiranju cen za nekatere prehrambene proizvode in storitve (Ur. list SRS, št. 43/70), se za 2. členom docte nov 2a člen, ki se glasi:
»Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo živilskih proizvodov na drobno, lahko zaračunavajo marže na nabavno ceno do višine:
•/.
a)	za jedilne maščobe......................10
b)	za sadje in zelenjavo...................15
c)	za riž, sol, kavo vseh vrst ter testenine 15
d)	mesne konzerve vseh vrst................17
e)	za mesne izdelke in začimbe .... 20
Za vse druge prehrambene proizvode lahko upravni organ, pristojen za cene odobri povečanje maloprodajnih cen za razliko nad povečano nabavno ceno.
2.	člen
V 4. členu se 2A točka, 5. točka in 6d točka spremenijo in pravilno glasijo:
»3a Gostinstvo zasebnega in družbenega sektorja v % od bruto prometa.
5.	točka: Kanalizacijske pristojbine na območju, kjer je zgrajena kanalizacija 40 "/o od zneska vodovodnih tarif.
6d točka: Za postavitev napisne plošče 3 din.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-010-011/70
Vrhnika, dne 30. marca 1971.
P. p. predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, ing. 1. r.
476.
Na podlagi 66. in 77. člena- temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. 31/64, 38/64, 1/67, 54/67 in 30/68), 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65 in 43/67) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št, 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 30. marca 1971, sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Vrhnika
1.	člen
Skupščina občine Vrhnika ustanovi sklad za pospeševanje kmetijstva občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
(Sklad je pravna oseba.
Sklad ima statut. S statutom se določijo pravice in dolžnosti upravnega odbora in način poslovanja sklada.
3.	člen
Sklad ima sedež pri skupščini občine Vrhnika.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov.
V upravni odbor sklada imenuje za dobo dveh let skupščina občine Vrhnika predsednika in 2 (dva) člana, ostale pa delegirajo delovne organizacije v skladu s statutom sklada.
5.	člen
Upravni odbor sklada poroča občinski skupščini po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
6.	člen
Sredstva sklada so:
1.	dohodki od umetnega osemenjevanja,
2.	dotacija iz proračuna,
3.	drugi viri iz naslova pogodbe o družbenem dogovoru,
4.	drugi dohodki (dotacije, namenska sredstva, darila itd.).
7.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za pospeševanje kmetijstva v skladu s finančnim načrtom, zlasti pa za:
1.	umetao osemenjevanje govedi ter nabavo plemenjakov (bikov, merjascev in žrebcev),
2.	regresiranje nakupa plemenske živine zasebnim kmetovalcem,
3.	regresiranje obrestne mere za kredite, ki jih posamezni kmetovalci najamejo za modernizac(jo svojih kmetij, ko najemajo komercialne kredite,
4.	kreditiranje zasebnih kmetovalcev v primeru, ko jemljejo kredite ža modernizacijo svojih kmetij,
5.	izobraževanje kmetov in strokovne ekskurzije,
6.	pospeševanje in nasvetovalno službo,
7.	organizacijo vzorčnih kmetjj in kmetijskih razstav,
8.	izdelava ureditvenih programov, oziroma razvojnih načrtov posameznih kmetij,
9.	izdelava razvojnih načrtov kmetijstva,
10.	nabava skupnih strojev in naprav in gradnja skupnih naprav.
8.	člen
V soglasju s. skupščino občine Vrhnika upravni odbor sklada določi vsako leto pogoje za dajanje kreditov in regresov kmetovalcem in jih objavi na primeren način.
Kredite iz sredstev sklada odobrava upravni odbor sklada, anuitetno službo pa opravlja poslovna banka na podlagi sklenjene pogodbe.
9.	člen
Sredstva sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, Potrdi pa skupščina občine Vrhnika. Sredstva sklada se določajo po vrstah, razporejajo pa po namenih, v okviru namena lahko tudi po uporabnikih.
Sklad ima lahko tekočo rezervo, ki ne sme presegati 1 °/o letnih sredstev sklada.
10.	člen
Finančni načrt sklada mora biti usklajen z delovnim programom, družbenim planom in smernicami občinske skupščine.
Sredstva, ki jih sklad dobi od občinske skupščine ali koga drugega za določen namen, se morajo uporabiti samo v namen, za katerega so bila dana.
11.	člen
Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev in poraba sredstev se izkazujejo 2 zaključnim računom sklada.
Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada skupščini občine Vrhnika v potrditev. ,
12.	člen
Sklad lahko prevzame obveznosti samo do višine sredstev, ki jih pričakuje v ustreznem letu po finančnem načrtu.
13.	člen
Delo sklada je javno.
14.	člen
Sklad posluje po določilih zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji in drugih veljavnih predpisih, po družbenem planu in smernicah organov občinske skupščine.
15.	člen
Ko sklad sprejme finančni načrt ga mora takoj, najpozneje pa v 15 dneh predložiti ustrezni službi občinske skupščine.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, oziroma najpozneje 16 dni po sprejemu proračuna občine.
Ce finančni načrt ni sprejet pred začetkom leta, ker pred začetkom leta ni bil sprejet proračun občine, se začasno, vendar najdlje 3 mesece, nadaljuje financiranje iz sklada na podlagi finančnega načrta za preteklo leto.
16.	člen
Administrativne in druge posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo skupščine občine Vrhnika, finančne posle pa odsek za finance skupščine občine Vrhnika.
Upravni odbor sklada lahko poveri naloge iz prvega odstavka tega člena tudi drugi delovni organizaciji. O tem se sklene posebna pogodba.
17.	člen
Sklad ima tajnika.
Tajnika sklada imenuje skupščina občine Vrhnika.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-010-07/71
Vrhnika, dne 30. marca 1971.
P. p. predsednik skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavncr, ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 477.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 26-160/70) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu
1.	člen
V odloku o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni vestnik Celje, št. 23-273/70) se 3. člen spremeni tako, da glasi:
»Nadomestilo po tem odloku se izplačuje za kredite, ki so bili odobreni od 1. januarja 1970 dalje ter za kredite odobrene pred tem časom, ki so še v odplačevanju za namene iz drugega člena citiranega zakona.«
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-13/71-4/1
Žalec, dne 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
478.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 7. člena temeljnega zakona o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SFRJ, št. 15-297/65) in na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o preimenovanju katastrskih občin
■«1. člen
Na območju občine se preimenujejo naslednje katastrske občine:
katastrska občina Sv. Jeronim v katastrsko občino Jeronim; •
katastrska občina Sv. Lovrenc v katastrsko občino Gornja vas pri Preboldu;
katastrska občina Sv. Magdalena v katastrsko občino Matke;
katastrska občina Sv. Matevž v katastrsko občino Smatevž;
katastrska občina Sv. Miklavž v katastrsko občino Miklavž pri Taboru;
katastrska občina Sv. Neža v katastrsko občino Liboje;
katastrska občina Sv. Pavel v katastrsko občino Prebold;
katastrska občina Sv. Peter v katastrsko občino Šempeter v Savinjski dolini;
katastrska občina Sv. Pongrac v katastrsko občino Pongrac;
katastrska občina St. Andraž v katastrsko občino Andraž nad Polzelo;
katastrska občina St. Janž v katastrsko občino Vinska gora.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 45-1/71
Žalec, dne 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
479.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Urad-'ni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske Polzela III
1.	člen
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske Polzela III, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske Polzela III (Uradni vestnik Celje, št. 20/67) se spremeni v tem, da se ob občinski cesti opusti gradnja dvojčka in se predvidi gradnja enodružinske stanovanjske hiše, na parceli št. 929/40, katastrska občina Polzela in gradnja enodružinske stanovanjske hiše na parceli št. 929/3, katastrska občina Polzela.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta, ki jo je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v novembru
1970 je sestavni del tega odloka.
%
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/70-3
Žalec, dne 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman L r.
480.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/60 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi zazidalnega načrta \veekend naselja v Letušu
1.	člen
Zazidalni načrt weekend naselja v Letušu, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu weekend naselja v Letušu (Uradni vestnik Celje, št. 18/65) se dopolni v tem, da se v območju gramozne jame predvidi gradnja osem počitniških hišic.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta weekend naselja v Letušu, ki jo je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v novembru 1970 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/70-3
Žalec, dne 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Lalee
Jožko Rozman 1. r.
481.
Zbor delovnih skupnosti občine Žalec je na podlagi 24. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji dne 29. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve za odbornika zbora delovnih skupnosti skupščine občine Žalec v 22. volilni enoti v skupini gospodarstvo, podskupini kmetijstvo in gozdarstvo. Volilna enota obsega Kooperante kmetijskega kombinata Hmezad Žalec, poslovne enote Šempeter in Polzela.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo, dne 20. junija 1971.
Volitve bo izvedla občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine po določilih zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave.
Odlok se objavi v Uradnem listu SRS in na razglasnih deskah kmetijskega kombinata Hmezad Žalec, poslovnih enot Šempeter in Polzela.
St. 020-13/71-1/4 Žalec, dne 29. aprila 1971.
Predsednik
zbora delovnih skupnosti	Predsednik
skupščine občine Žalec skupščine občine Žalec
Jože Pilih 1. r.	Jožko Rozman L r.
482.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115 č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 29. aprila 1971
odločbo:
1.	Ukine se štab za pomoč ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
2.	Razrešijo se člani omenjenega štaba in sicer:
Jan Jože, podpredsednik skupščine, kot predsednik,
Zakonjšek Andrej, Stanovanjsko komunalno podjetje Žalec, kot namestnik,
Lampret Ludvik, delavec v upravi SO Žalec, kot član,
Kovačevič Branko, delavec v -upravi SO Žalec, kot namestnik,
Lesjak Stane, tajnik skupščine, kot član,
Prezelj Ciril, komandir Postaje milice Žalec, kot namestnik,
Ločniškar Andrej, ZD Celje — enota Žalec, kot član,
Rizmal Alojz, ZD Celje — enota Žalec, kot namestnik,
Cokan Stanko, načelnik oddelka za gospodarstvo v upravi, kot član,
Markovič Drago, upokojenec iz Žalca, kot namestnik,
Ivančič Franc, delavec v KK Hmezad Žalec, kot član,
Korošec Marjan, delavec pri Vocjni skupnosti Celje, kot namestnik,
V e r d e 1 Franc, delavec v upravi SO Žalec, kot član,
Strahovnik Karel, mizar iz Žalca, kot namestnik,
D e b i č Dane, gradbeni tehnik iz Žalca, kot član,
Pevec Martin gradbeni tehnik iz Gradnje Žalec, kot namestnik,
Vidmar Franc, sekretar v SIP-u Šempeter, kot član,
Meglič Janez, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe v upravi SO Žalec, kot član.
St. 020-23/69-1/3
Žalec, 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
483.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115 č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 29. aprila 1971
odločbo:
1.	Ustanovi se štab za civilno zaščito občine Žalec.
2.	V štab se imenujejo:
Kolenc Vinko, predsednik občinskega zbora, vodja štaba,
F a r č n i k Tone, predsednik občinske gasilske zveze Žalec, namestnik Vodje štaba,
Podgornik Danilo, dipl. ing. kemije v TT Prebold, član,
Zakonjšek Andrej, dipl. ing. gradbeništva, direktor Stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec, član,
Cukjati Janez, zdravnik v ZD Celje, enota Žalec, član,
Strahovnik Karel, mizar iz Žalca, član,
Kovačevič Branko, ref. za CZ in obrambno vzgojo v upravi, član,
Pevec Martin, gradbeni tehnik v Gradnji Žalec, namestnik člana,
Dolar Ivan, občinski odbor RK Žalec, namestnik člana,
Leskovšek Jože, kemijski tehnik v Garantu Polzela, namestnik člana,
Bauer Venčeslav, dipl. ing. kemije v Keramični industriji Liboje, namestnik člana.
St. 020-12/71-1/3
Žalec, 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
484.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115 č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 29. aprila 1971
odločbo:
1.	Na lastno željo se razreši dolžnosti predsednika sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem Cokan Franc, direktor Savinjskega magazina Žalec.
2.	Za novega predsednika navedenega sveta pa se izvoli Laznik Tone, ekonomist pri »Merxu«, Celje, stanujoč v Žalcu, Soseska Ložnica.
St. 020-1/71-1/3
Žalec, 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
485.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115 č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 29. aprila 1971
odločbo:
V odborniško komisijo za družbeni nadzor se namesto pok. Kladnik Roberta imenuje za člana Gajšek Maks, odbornik ZDS, obrata Ingrad Celje v Žalcu.
St. 020-9/69-1/3
Žalec, 29. aprila 1971.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE
486.
Na podlagi 127. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 29. aprila 1971 sprejela
PRAVILNIK
o volitvah in odpoklicu članov skupščine skupnosti
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa način oblikovanja volilnih enot in njihovo število, kandidiranje, Volitve, ponovne in nadomestne volitve, sestavo in delo volilne komisije in volilnih odborov, način objave izida volitev, možnost ugovora zoper nepravilnosti, roke in druge zadeve v zvezi z volitvami članov skupščine skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (v nadaljnjem besedilu: »skupščina« oziroma: »skupnost«).
2.	člen
Člane skupščine skupnosti volijo:
—	delavski sveti v gospodarskih organizacijah;
—	sveti delovnih skupnosti v zavodih oziroma ustrezni samoupravni organi delovnih skupnosti v drugih organizacijah;
—	organi poklicnih organizacij zavarovancev — oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost;
—	organi sindikalnih organizacij delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju;
—	odbori društev upokojencev in delovnih invalidov.
3.	člen
Pravico biti voljen za člana skupščine ima vsak zavarovanec skupnosti, ki ima splošno volilno pravico.
Za zavarovanca skupnosti se štejejo osebe, ki imajo svojstvo zavarovanca po 13., 18. in 19. členu statuta skupnosti.
Mandat članov skupščine skupnosti traja 4 leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana skupščine.
4.	člen
Volitve članov skupščine razpiše skupščina skupnosti in morajo biti opravljene v 60 dneh po njihovem razpisu.
II.	VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA
5.	člen
Volitve se opravijo po volilnih enotah.
V	vsaki volilni enoti je volilno telo.
Skupščina skupnosti šteje toliko članov, da se voli na 1500i—2000 zavarovancev enega člana (128. člen statuta).
Skupščina skupnosti šteje 62 članov.
6.	člen
Organizacije, pri katerih je toliko zavarovancev, da se lahko pri njih voli eden ali več članov skupščine skupnosti delavcev, oblikujejo samostojno volilno enoto. Volilno telo v tej volilni enoti je delavski svet oziroma drugi samoupravni organ delovne oziroma druge organizacije.
7.	člen
Organizacije, ki ne morejo same oblikovati samostojne volilne enote, se združujejo glede na sorodnost dejavnosti ali službe v volilno enoto, v kateri se voli eden ali več članov skupščine.
Volilno telo v volilni enoti iz prejšnjega odstavka sestavljajo delegati samoupravnih organov delovnih ali drugih organizacij, pristojnih odborov profesionalnih združenj zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, odbori društva upokojencev in izvršilni odbori sindikalnih organizacij delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju, če teh ni pa predsedstvo občinskega sindikalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: pristojnih organov).
Koliko delegatov voli v volilno telo pristojni organ iz prejšnega odstavka, določi volilna komisija glede na število zavarovancev, ki jih predstavlja posamezni pristojni organ, pri čemer upošteva načelo, da se voli na 20—30 zavarovancev po en delegat.
Vsak pristojni organ izvoli najmanj enega delegata za volilno telo.
Delegate za volilno telo izvoli pristojni organ izmed članov svoje delovne skupnosti ali organizacije.
8.	člen
V	vsaki občini je najmanj ena volilna enota.
Ne morejo se združiti v volilno enoto po prejšnjem členu organizacije iz dveh ali več občin.
9.	člen
Volilne enote in volilna telesa določi volilna komisija v skladu z določbami tega praviljiika in statuta skupnosti.
10.	člen
Ko formira volilna komisija s svojim sklepom volilne enote, določi tudi koliko članov skupščine izvoli volilno telo v svoji volilni enoti.
Istočasno določi katere delovne in druge organizacije, odbori profesionalnih združenj zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, odbori dru-
štev upokojencev in izvršilni odbori sindikalnih organizacij delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju tvorijo posamezno volilno enoto.
Odpravek tega sklepa se dostavi vsaki prizadeti organizaciji oziroma organu, s celotno razporeditvijo pa se seznanijo občinski sindikalni sveti.
III.	EVIDENTIRANJE, KANDIDIRANJE IN VOLITVE
11.	člen
Evidentiranje kandidatov se lahko opravi na predhodnih sestankih sindikalnih organizacij v volilni enoti.
12.	člen
Organizacije, ki oblikujejo samostojno volilno enoto (6. člen tega pravilnika) opravijo evidentiranje, kandidiranje in volitve članov skupščine skupnosti delavcev na seji pristojnega organa (delavskega sveta, odbora društva upokojencev itd.), ki jo skliče predsednik pristojnega organa.
13.	člen
Če se volilno telo oblikuje iz delegatov več organizacij (7. člen tega pravilnika), opravijo evidentiranje, kandidiranje in volitve članov skupščine delegati pristojnih organov na skupni seji volilnega telesa.
Sejo volilnega telesa v volilni enoti iz prejšnjega odstavka tega člena skliče volilna komisija najmanj 8 dni pred volitvami. V aktu o sklicu volilnega telesa mora biti naveden čas in kraj seje volilnega telesa. Volilna komisija določi tudi pooblaščeno osebo, ki vodi sejo volilnega telesa do izvolitve delovnega predsedstva (sklicatelj seje volilnega telesa).
14.	člen
Seji volilnega telesa lahko prisostvujejo vsi zavarovanci iz območja volilne enote.
15.	člen
Seja volilnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov Volilnega telesa.
Volilno telo odloča ž večino glasov navzočih članov volilnega telesa, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
16.	člen
Volilno telo dela po dnevnem redu, ki obsega:
1.	volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika,
2.	predlaganje in določanje kandidatov za člana skupščine skupnosti, .
3.	volitve volilnega odbora,
4.	volit,ve članov skupščine skupnosti.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih volilno telo izvoli izmed sebe z javnim glasovanjem.
Z javnim glasovanjem se izvolijo tudi zapisnikar in oba overitelja zapisnika.
17.	člen
Predlaganje in določanje kandidatov lahko opravi posebna kandidacijska komisija, ki jo izvoli volilno telo ali pa volilno telo neposredno.
Kandidate za člane skupščine lahko predlagajo tudi tisti organi, ki izvolijo člane volilnega telesa ter sindikalne organizacije s področja volilne enote.
18.	člen
Če volilno telo odloči, da se opravi kandidiranje s kandidacijsko komisijo, izvoli iz svoje srede tri do petčlansko kandidacijsko komisijo. Volitve kandidacijske komisije so javno. Kandidacijska komisija predlaga najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine skupnosti voli volilno telo.
Če volilno telo odloči, da se opravi kandidiranje s predlaganjem posameznih kandidatov neposredno, lahko vsak član volilnega telesa predlaga po enega kandidata.
19.	člen
Organi iz 2. odstavka 17. člena tega pravilnika oziroma sindikalne organizacije lahko predlagajo največ toliko kandidatov, kolikor članov skupščine skupnosti delavcev voli volilno telo.
Tak predlog mora biti vložen pri sklicatelju volilnega telesa pismeno, najkasneje pa na seji volilnega telesa.
20.	člen
Po končanem predlaganju kandidatov glasuje volilno telo o kandidatni listi. Glasovanje o kandidatni listi je javno.
Kandidati so na kandidatni listi napisani po vrstnem redu, kakor so bile predlagane in sprejete njihove kandidature.
21.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti so praviloma tajne z glasovalnimi lističi. Na glasovalnih lističih so napisana imena kandidatov po vrstnem redu, kakor so bile sprejete njihove kandidature.
Vsak Član volilnega telesa glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Če član volilnega telesa glasuje za več kandidatov, kakor se jiji voli, se šteje volilni listek za neveljaven.
Za člana skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Če dobi dvoje ali več kandidatov enako število glasov, se volitve za te kandidate ponovijo.
22.	člen
♦
Volilno telo lahko soglasno sklene, da se volitve opravijo z javnim glasovanjem.
Pri javnem glasovanju se glasuje za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica članov volilnega telesa. Če kateri od kandidatov ne dobi večine glasov volilnega telesa, se volitve na istem volilnem sestanku ponovijo z drugim kandidatom.
23.	člen
Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate volilni odbor, ki ga volilno telo izvoli iz svoje srede. Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine ne more biti izvoljen v volilni odbor.
Pri javnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate delovno predsedstvo.
24.	člen
O delu volilnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik obsega zlasti podatke o kraju in času sestanka volilnega telesa, o ugotovitvi sklepčnosti volilnega telesa, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, o morebitni izvolitvi kandidacijske komisije in volilnega odbora ter o načinu volitev. V zapisniku se morajo navesti imena predlaganih
kandidatov, število glasov, ki jih je posamezni kandidat dobil in kateri kandidati so bili izvoljeni za člana skupščine skupnosti.
Zapisnik podpišejo predsedujoči član delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelja zapisnika. Zapisnik pošlje delovno predsedstvo skupaj z vsem volilnim materialom volilni' komisiji.
25.	člen
Če Volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile opravljene tako, kakor to določa ta pravilnik, jih s svojo odločbo razveljavi.
26.	člen
Volilna komisija izda novo izvoljenim članom skupščine skupnosti delavcev potrdila o izvolitvi z navedbo volilne enote, v kateri so bili izvoljeni. Potrdilo volilne komisije služi kot dokaz pri verifikaciji mandatov.
IV.	VOLILNA KOMISIJA IN VOLILNI ODBORI
27.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti vodi volilna komisija.
Volilna komisija ima predsednika, tajnika in tri člane ter prav toliko namestnikov. Volilno komisijo imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti.
Če član oziroma namestnik člana volilne komisije sprejme kandidaturo za člana skupščine skupnosti, mu preneha funkcija v volilni komisiji in na njegovo mesto imenuje izvršilni odbor drugega člana volilne komisije.
28.	člen
Volilna komisija:
1.	določa volilne enote, volilna telesa in število delegatov, ki jih voli posamezni pristojni organ v volilno telo in sklicatelje seje volilnega telesa,
2.	določa število članov skupščine, ki jih voli posamezno volilno telo,
3.	določa dan volitev članov skupščine skupnosti,
4.	opravlja tehnične priprave za volitve,
5.	ugotavlja in objavlja končne rezultate volitev,
6.	izdaja izvoljenim članom skupščine skupnosti potrdila o izvolitvi,
7.	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta pravilnik.
29.	člen
Volilni odbor vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate na seji volilnega telesa, ki se je odločilo za tajne volitve članov skupščine (23. člen tega pravilnika).
30.	člen
Strokovno in tehnično delo za volilno komisijo opravlja Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje.
3L člen
Za povračila potnih stroškov, za nadomestila za izgubljeni zaslužek in za nagrado za delo članov volilne komisije veljajo določila, ki se uporabljajo za člane skupščine skupnosti.
V.	NAČIN OBJAVE IZIDA VOLITEV
32. člen
Rezultate izida volitev objavi volilna komisija na način, kbt to predvideva 121. člen statuta skupnosti.
VI.	VARSTVO PRAVILNOSTI VOLITEV
33.	člen
Organi organizacij, ki sestavljajo vililpo enoto, Sindikalna Organizacija z območja volilne enote in vsak zavarovaftOč iz območja volilne enote, lahko vloži pri za socialno zavarovanje pristojnem organu skupžčine občine Celje ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega telesa, volilnega odbora ali volilne komisije.
34.	člen
Ce ta organ ugotovi nepravilnosti pri delu volilnega telesa, volilnega odbora ali volilne komisije, ki so bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi volitve z odločbo v celoti ali samo v posamezni volilni enoti.
Odločba po prejžnjem odstavku je dokončna.
VII.	PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
35.	člen
Ponovne vOljtve se opravijo, če volilna komisija s svojo odločbo razveljavi volitve (25. člen tega pravilnika) ali če vOlitve razveljavi pristojni organ skupščine občine Celje (34. člen tega pravilnika).
Ponovne volitve se morajo opraviti v 30 dneh od razveljavitve volitev.
36.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če preneha mandat člana skupščine skupnosti pred potekom mandatne dobe (130. člen statuta skupnosti).
37.	člen
Ponovne in nadomestne volitve razpiše volilna kortiisiji.
Glede ponovnih in nadomestnih volitev se primerno uporabijo določila tega pravilnika, zlasti členov 10—25.
VIII.	ODPOKLIC ČLANA SKUPŠČINE SKUPN6STI
38.	člen
Zaradi vzrokov, navedenih v 131. členu statuta, Skupnosti volilno telo lahko odpokliče člana skupščine skupnosti, ki ga je izvolilo.
O odpoklicu še glasuje tajno z glasovhicami.
Član skupščine skupnosti je odpoklican, če je*za odpoklic glasovala večina vseh članov volilnega telesa.
39.	člen
Odpoklic člana skupščine skupnosti lahko predlaga:
1.	tretjina članov volilnega telesa, ki je člana skupščine izvolilo,
2.	petina zavarovancev z območja volilne enote.
Skupščina skupnosti lahko predlaga Odpoklic člana skupščine, ki trikrat zaporedoma neupravičeno izostane s seje skupščine ali če drugače zanemarja svojo dolžnost. Tak predlog mora biti sprejet z večino glasov vseh članov skupščine skupnosti.
40.	člen
Predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji.
Ce predlog ustreza določbam prejšnjega člena tega Pravilnika, določi volilna komisija dan sestanka volilnega telesa zaradi glasovanja o odpoklicu.
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog za vpoklic, lahko vloži predlagatelj pritožbo na za socialno zavarovanje pristojni organ skupščine občine Celje v roku 15 dni od vročitve odločbe.
Glede glasovanja o odpoklicu se primerno uporabljajo določila tega pravilnika s tem, da je glasovanje v vsakem primeru tajno, na glasovalnih lističih pa so izpisane besede: »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Kjer delovna skupnost nima posebnega samoupravnega organa, ppravlja funkcijo pristojnega organa po tem pravilniku celotna delovna skupnost.
Ce je ha območju te skupnosti le obrat delovne organizacije, ki nima lastnega samoupravnega organa, njena matična delovna organizacija pa ima sedež izven njenega območja, opravljajo funkcije pristojnega organa po tem pravilniku vsi člani delovne skupnosti tega obrita.
42.	člen
Prve volitve članov skupščine skupnosti po tem pravilniku morajo biti opravljene najpozneje do 30. junija 1971.
43.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-9/71-2/4-S/3
Celje, dne 29. aprila 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik Prane Ban 1. r.
487.
Na podlagi 4. člena pravilnika 0 volitvah in Odpoklicu članov skupščine (Uradni list SRS, št. 16-486/71) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, na seji dne 29. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o razpisu volitev v skupščino
1.	Člen
Razpišejo še volitve članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje.
2.	člen
Volitve se opravijo po določilih pravilnika o volitvah ih odpokliču članov skupščine (Uradni list SRŠ, št. 16-486/71) v času od 1. maja 1971 do šl. rhai* 1*”1 v volilnih enota in v volilnih telesih, ki jih določi vhlilna komisija.
3.	člen
Volitve vodi volilna komisija, ki jo imenuje izvršilni odbor.
4.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-9/71-2/4-S/5 Celje, dne 29. aprila 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV MARIBOR
489.
Po 1. točki prvega odstavka 79. člena in 82. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Ur 1. SRS, št. 42-434/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1971
PRAVILNIK
o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
488.
Na podlagi 27. člena pravilnika o volitvah in odpoklicu članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Uradni list SRS, št. 16-486/71) je izvršilni odbor skupščine na seji dne 22. aprila 1971 sprejel x
SKLEP
o imenovanju volilne komisije
1.	člen
Za izvedbo volitev v skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje se imenuje volilna komisija v naslednjem sestavu:
1.	predsednik:
Bojan Planinšek, predsednik Občinskega sodišča Slovenske Konjice,
namestnik:
Miloš Blagotinšek, sodnik Okrožnega sodišča Celje,
2.	član:
Ivan Robič, SZDL Žalec, namestnik:
Janez Žerovnik, KZ Mozirje,
3.	član:
Anton Stopar, SO Celje, namestnik:
Miloš Kovačič, SO Brežice,
4.	član:
Jože G o j t a n , SZDL Šmarje, namestnik:
Alojz Herman, SO Šentjur, tajnik komisije:
Leon Lazar, izpostava KZSZ Slovenske Konjice, namestnica tajnika:
Nada Fink, KZSZ Celje.
2.	člen
Volilna komisija opravlja naloge, ki jih nalagajo komisiji statut skupnosti in pravilnik o volitvah in odpoklicu članov skupščine skupnosti.
St. 022-9/1971-2/4-S/6 Celje, dne 22. aprila 1971.
Izvršilni odbor
skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik
Alojz Potočnik 1. r.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa volilne enote, način kandidiranja, način volitev, pogoje in način ponovnih in nadomestnih volitev, sestav in delo volilne komisije in odborov, način objave izida volitev, možnosti in način ugovora zoper nepravilnosti, roke in druge zadeve v zvezi z volitvami, kakor tudi pogoje in način odpoklica članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Člane skupščine skupnosti izvolijo zavarovanci -kmetje z območja skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci) praviloma po delegatih v okviru volilnih enot.
Pravico biti voljen ima vsak zavarovanec z območja skupnosti, ki je polnoleten.
Vsak član skupščine skupnosti se voli na približno toliko zavarovancev, kolikor znaša skupno število zavarovancev na območju skupnosti, deljeno s številom članov skupščine.
II.	VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA
3.	člen
Člani skupščine skupnosti se volijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se voli en član skupščine skupnosti.
V vsaki volilni enoti se oblikuje volilno telo.
Volilno telo za volitve članov skupščine skupnosti sestavljajo delegati zavarovancev iz posamezne krajevne skupnosti.
Koliko delegatov izvolijo v volilno telo zavarovanci iz posameznp krajevne skupnosti, se določi glede na število zavarovancev v posamezni krajevni skupnosti, vendar tako, da izvolijo zavarovanci iz vsake krajevne skupnosti najmanj enega delegata v volilno telo.
4.	člen
V posameznih občinah na območju skupnosti je naslednje število volilnih enot:
—	v občini Lenart
—	v občini Maribor
—	v občini Ormož
—	v občini Ptuj
—	v občini Slovenska Bistrica
8 volilnih enot, 11 volilnih enot, 7 volilnih enot, 18 volilnih enot, 6 volilnih enot.
III.	KANDIDIRANJE IN VOLITVE
5.	člen
V posamezni krajevni skupnosti izvoli delegate v volilno telo zbor zavarovancev, ki ga skliče volilna komisija oziroma po njenem pooblastilu predsednik krajevne organizacije SZDL.
Zbor zavarovancev je sklepčen, če je na njem navzoča najmanj desetina vseh zavarovancev z območja krajevne skupnosti.
Ce na zboru zavarovancev ni toliko zavarovancev, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez eno uro od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor ne glede na število navzočih' zavarovancev.
6.	člen
Krajevna skupnost, na območju katere je toliko zavarovancev, da lahko volijo enega člana skupščine skupnosti, predstavlja samostojno volilno enoto.
Volilno telo v takšni volilni enoti predstavlja zbor zavarovancev. V tem primeru se za zbor zavarovancev smiselno uporabljajo določbe 7. do 14. člena tega pravilnika, ki veljajo za sejo volilnega telesa.
7.	člen
Sejo volilnega telesa v posamezni volilni enoti je treba sklicati najmanj pet dni pred volitvami. V aktu o sklicu volilnega telesa mora biti naveden kraj in čas seje volilnega telesa. Sejo volilnega telesa vodi do izvolitve delovnega predsedstva pristojni član skupščine skupnosti prejšnjega sklica.
Na seji volilnega telesa so lahko navzoči vsi zavarovanci z območja volilne enote.
8.	člen
Seja volilnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica delegatov.
Volilno telo odloča z večino glasov navzočih delegatov, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.
9.	člen
Volilno telo dela po dnevnem redu, ki obsega zlasti naslednje točke:
1.	volitve delovnega predsedstva in dveh overite-Ijev zapisnika in določitev zapisnikarja;
2.	predlaganje in določanje kandidatov za člana skupščine skupnosti;
3.	volitve člana skupščine skupnosti.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih skupaj z obema overiteljema zapisnika volilno telo izvoli izmed navzočih delegatov; poleg tega določi tudi zapisnikarja.
10.	Člen
Predlaganje in določanje kandidatov opravi volilno telo neposredno ali kandidacijska komisija.
Ce volilno telo odloči, da se kandidiranje opravi neposredno, lahko vsak delegat predlaga enega kandidata.
Ce volilno telo odloči, da opravi kandidiranje kandidacijska komisija, izvoli iz svoje srede z javnim glasovanjem tričlansko kandidacijsko komisijo.
O predlaganih kandidatih za člane skupščine skupnosti se sestavi kandidatna lista. Kandidati so na kandidatni listi zapisani po vrstnem redu. kakor so bili Predlagani. Glasovanje o kandidatni listi je javno.
11.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti so praviloma tajne in se opravijo z glasovnicami, na katerih so napisana imena sprejetih kandidatov po vrstnem redu, kakor so bili predlagani.
Vsak delegat voli enega kandidata. Ce delegat glasuje za več kandidatov, se šteje, da je volil tistega kandidata, za katerega je glasoval po vrstnem redu na glasovnici najprej.
Za člana skupščine skupnosti je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Ce dobi dvoje ali več kandidatov enako število glasov, se volitve ponovijo na isti seji volilnega telesa.
12.	člen
Ce kandidira v posamezni volilni enoti le en kandidat, se lahko opravijo volitve z javnim glasovanjem. Za tak sklep se morajo odločiti soglasno vsi navzoči delegati volilnega telesa.
Pri javnem glasovanju se glasuje z dviganjem rok. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala več kot polovica navzočih delegatov volilnega telesa.
13.	člen
Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja njihov izid volilni odbor.
Pri javnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja njihov izid delovno predsedstvo.
14.	člen
O delu volilnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatek o kraju in času seje volilnega telesa, o ugotovitvi sklepčnosti volilnega telesa, o izvolitvi delovnega predsedstva in dveh overiteljev zapisnika in določitvi zapisnikarja, navedbo dnevnega reda in celoten potek seje volilnega telesa.
V zapisniku se navedejo imena predlaganih kandidatov, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, in ugotovitev, kateri kandidat je bil izvoljen za člana skupščine skupnosti.
Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva. zapisnikar in oba overitelja zapisnika.
Zapisnik se pošlje skupaj z vsem volilnim gradivom volilni komisiji.
IV.	PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
15.	člen
Ponovne volitve se opravijo, če volilna komisija s svojo odločbo razveljavi volitve (21. ali 31. člen tega pravilnika).
Ponovne volitve se morajo opraviti v 10 dneh od razveljavitve volitev.
16.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če preneha mandat članu skupščine skupnosti pred potekom mandatne dobe zaradi okoliščin iz 85. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Ur. 1. SRS, št. 42-434/70 — v nadaljnjem besedilu: statut).
17.	člen
Ponovne in nadomestne volitve razpiše volilna komisija.
Glede ponovnih in nadomestnih volitev se primerno uporabljajo določbe 5. do 14. in 20. člena tega pravilnika.
V.	VOLILNA KOMISIJA IN VOLILNI ODROR
18.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti izvede volilna komisija.
Volilno komisijo imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti.
Volilna komisija ima predsednika, tajnika in tri člane ter pet namestnikov.
Ce član oziroma namestnik člana volilne komisije sprejme kandidaturo za člana skupščine skupnosti, mu preneha funkcija v volilni komisiji in na njegovo mesto imenuje izvršilni odbpr skupščine skupnosti drugega člana.
19.	člen
Volilna komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	določa volilna telesa in število delegatov, ki jih Izvolijo v volilno telo zavarovanci iz posamezne krajevne, skupnosti;
2.	določa datum volitev članov skupščine skupnosti;
3.	skrbi za pravočasen sklic sej volilnih teles;
4.	opravlja potrebne priprave za izvedbo volitev;
5.	izdaja članom skupščine skupnosti potrdila o njihovi izvolitvi;
6.	ugotavlja in objavlja končni izid volitev;
7.	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta pravilnik.
20.	člen
Volilni odbor iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika izvoli volilno telo iz svoje srede z javnim glasovanjem.
Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine skupnosti ne more biti izvoljen v volilni odbor.
21.	člen
Ce volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso opravljene v skladu z določbami tega pravilnika, jih s svojo odločbo razveljavi.
22.	člen
Volilna komisija izda članom skupščine skupnosti potrdilo o izvolitvi z navedbo volilne enote, v kateri so bili izvoljeni.
Potrdilo volilne komisije o izvolitvi služi kot dokaz pri verifikaciji mandatov članov skupščine skupnosti.
23.	člen
Volilna komisija ugotavlja končni izid volitey, članov skupščine skupnosti in ga objavi, na krajevno običajen način v vseh volilnih enotah.
24.	člen
Administrativno tehnične zadeve za volilno komisijo opravlja strokovna služba skupnosti, ki po 100. členu statuta zagotavlja izvajanje zdravstvenega zavarovanja.
VI.	POSTOPEK ZA ODPOKLIC
25.	člen
Zaradi okoliščin iz prvega odstavka 86. člena statuta pristojno volilno telo lahko odpokliče člana skupščine skupnosti.
O odpoklicu se glasuje tajno z glasovnicami.
Član skupščine skupnosti je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh delegatov volilnega telesa.
26.	člen
Postopek za odpoklic člana skupščine skupnosti lahko predlaga:
1.	tretjina članov pristojnega volilnega telesa;
2.	petina zavarovancev z območja ustrezne volilne enote.
Skupščina skupnosti lahko sama predlaga odpoklic svojega člana iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 86: člena statuta. Tak predlog mora skupščina skupnosti sprejeti z večino glasov vseh svojih članov.
27.	člen
Predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji.
Ce predlog ustreza določbam 26. člena tega pravilnika, volilna komisija določi datum seje volilnega telesa zaradi odločanja o odpoklicu.
Glede odločanja o odpoklicu se primerno uporabljajo določbe 5. do 14. in 20. člena tega pravilnika s tem, da je glasovanje samo tajno, na glasovnicah pa je napisano besedilo »Za odpoklic« in »Proti odpoklicu«.
VII.	VARSTVO PRAVILNOSTI VOLITEV
28.	člen •.
Zpper volilni postopek, glasovanje in izid volitev ima vsak zavarovanec in delegat volilnega telesa ali krajevna organizacija SZDL pravico ugovora, če skle-pg, da obstajajo nepravilnosti, ki so vplivale na volilni postopek, glasovanje ali ugotovitev izida volitev v posamezni volilni enoti.
29.	člen
Ugovor iz 28. člena tega pravilnika je treba vložiti najkasneje v treh dneh po volitvah pri volilni komisiji.
30.	člen
Volilng komisija mora razpravljati in sklepati o ugovoru v 48 urah po njegovem sprejemu.
31.	člen
Volilna komisija razveljavi volitve z odločbo, če ugotovi nepravilnosti pri izvajanju volilnega postopka oziroma pri delu in glasovanju volilnega telesa, ki so bistveno vplivale na izid volitev. Hkrati določi datum Za ponovne volitve (drugi odstavek 15. člena tega pravilnika).
32.	člen
Ce volilna komisija ugotovi, da volilni postopek ni bil kršen oziroma da sta bila glasovanje in izid volitev pravilna, zavrne ugovor kot neutemeljen s svojim sklepom in seznani z njim predlagatelja ugovora.
Sklep volilne komisije o ugovoru je dokončen^
• *
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Prve volitve članov skupščine skupnosti po tem pravilniku se morajo opraviti najkasneje do 30. junija 1971.
34.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-46/71-1
Maribor, dne 26. aprila 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
Predsednik
Martin Slodnjak 1. r.
490.
Po 12. točki 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o razpisu volitev članov skupščine skupnosti, zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
I
Razpisujejo se volitve članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
II
Voli se 50 članov skupščine skupnosti,
III
Volitve članov skupščine skupnosti se morajo opraviti najkasneje do 15. junija 1971.
IV
Volitve članov skupščine skupnosti izvede volilna komisija v skladu s pravilnikom o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 16-	/71).
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-46/71-2
Maribor, dne 26. aprila 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
Predsednik
Martin Slodnjak 1. r.
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI
SPLOSNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA-SAVA
Na podlagi 3. alinee 31. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) ter 61. in 62. člena statuta splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava sta skupščina splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava na zasedanju dne 6. aprila 1971 in delavski svet te vodne skupnosti na seji dne 23. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o višini in načinu obračunavanja odškodnin za izkoriščanje melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav v letu 1971
I
Določbe sklepa o višini in načinu obračunavanja odškodnin za izkoriščanje melioracijskih in posebnih
vodnogospodarskih objektov in naprav za leto 1969 (Uradni list SRS, št. 11/69) veljajo tudi v letu 1971.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 103-S1/1971
Ljubljana, dne 23. aprila 1971.
Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava
Predsednik
delavskega sveta	Predsednik skupščine
Bertalanič Matija 1. r. Bešter Ivan, dipl. ing. 1. r.
Stran
VSEBINA:
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
87.	Sklep o višini pavšalnega nadomestila.............573
88.	Sklep o uporabi sredstev, ki so namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v	letu 1971 ..... 575
89.	Sklep o odpravnini vdovi, ki ni pridobila pravice do
družinske pokojnine ................................ 576
90.	Sklep o oskrbnini vdovi, ki ni pridobila pravice do
družinske pokojnine .................................576
91.	Pogodba o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
glasbenih delavcev v SR Sloveniji....................576
92.	Pogodba o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
arhitektov v SR Sloveniji............................580
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
451.	Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah na
območju mesta Ljubljane..............................582
452.	Odlok o ustanovitvi mestnega sklada skupnih rezerv
(Ljubljana) ....................................... . 582
453.	Odlok o določitvi območij Jeperca — G 1, Šmartno —
G 2 in Beričevo — G 3 namenjenih za pridobivanje gramoza, za katera se izdelujejo zazidalni načrti ter o splošni prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na teh območjih (Ljubljana).................583
454.	Odlok o spremembah ul dopolnitvah elementov generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane ter odloka o splošni prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane na površinah, ki se določajo za gramoznice (Ljubljana).........................585
455.	Odlok o določitvi pristojnosti svetov in upravnih or-
ganov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta Ljubljane................................587
456.	Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi postaje
prometne milice mesta Ljubljane	(Ljubljana) .... 593
457.	Odlok o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije in komunalno dejavnost	(Brežice)..........593
458.	Odlok o odpravi sklada za kulturno-prosvetno dejavnost (Brežice)...........................................593
459.	Sklep o pooblastitvi geodetskega zavoda v Celju za
opravljanje nekaterih zadev geodetske službe iz pristojnosti občine (Celje)............................594
460.	Sklep o spremembi sklepa o pooblastitvi zavoda za
napredek gospodarstva v Celju za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na območjih občine Celje....................................594
461.	Odlok o stalnih sredstvih občine Celje za financira-
nje občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije .................................594
462.	Sklep o potrditvi statuta šolskega industrijsko kovinarskega centra Store (Celje)............................595
463.	Sklep o potrditvi spremembe statuta doma Dušana
Finžgarja v Celju (Celje)................................595
464.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor
skupščine občine Celje ..............................- 595
465.	Sklep o podelitvi domicila aktivistom grosupeljsko-
stiškega okrožja (Grosuplje).............................595
466.	Odredba o spremembi odredbe o pristojnosti za upo-
rabo grobov in grobarske storitve na območju občine Mozirje...........................................  506
Stran
467.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Šiška . • . . • 596
468.	Odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1971 • • . 596
469.	Odlok o prenosu presežkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv (Sevnica) . . 598
470.	Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in
izobraževanja v občini Sevnica za leto 1971 ......... 598
471.	Odlok o sredstvih za financiranje temeljne kulturne
skupnosti in kulturne dejavnosti v občini Sevnica . . 598
472.	Odlok o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Sevnica . . , 59$
473.	Odlok o ustanovitvi gasilskega sklada v občini Sevnica 599
474.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o najvišji tarifi
za dimnikarske storitve	(Sevnica)....................600
475.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih
neposredne družbene kontrole cen, maksimiranju cen za nekatere prehrambene proizvode in storitve (Vrhnika) ................................................600
476.	Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva
v občini Vrhnika......................................€00
477.	Odlok o dopolnitvi odloka o nadomestilu dela obresti
za investicije v zasebnem kmetijstvu (2alec) .... 602
478.	Odlok o preimenovanju katastrskih občin (2alec) . . 602
479.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske Polzela III	(2alcc)................602
480.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta weekend naselja v Letušu (2alec)..................................603
481.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev (2alec) .... 603
482.	Odločba o ukinitvi štaba za pomoč ob naravnih in
drugih hudih nesrečah in o razrešitvi članov tega štaba (2alec) . . ................................603
483.	Odločba o ustanovitvi štaba za civilno zaščito občine
2alec in o imenovanju članov štaba...................604
484.	Odločba o razrešitvi in izvolitvi predsednika sveta
za blagovni promet, gostinstvo in turizem (2alec) . 604
485.	Odločba o imenovanju člana odborniške komisije za
družbeni nadzor (2alec)..............................704
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
486.	Pravilnik o volitvah in odpoklicu članov skupščine
skupnosti (Celje) .................................604
487.	Sklep o razpisu volitev v skupščino (Celje) . . • 607
488.	Sklep o imenovanju volilne komisije (Celje) .... 608
489.	Pravilnik o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor ................608
490.	Sklep o razpisu volitev Članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor .... 611
SPLOSNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI.
491.	Sklep o višini in načinu obračunavanja odškodnin za Izkoriščanje melioracijskih In posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav v letu 1971 (Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava) •••ssa»*611
Izdaja časopisni zavod -Uradni list SRS- — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta TomSiča-i vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1971 64 din -- Reklamacije se upoštevaje le meaeo dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11, poStnl predal 379/VII - Telefon: direktor, uredništvo, uprava tn knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 16
Razglasni del z dne 12. maja 1971
LETO XXVIII
Register podjetij in obrtov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodlSta razglašajo
Besedilo: Poslovno združenje Zveza hraniino-kreditnih služb Slovenije, Ljubljana, skrajšano Združenje hraniino-kreditnih služb Ljubljana.
Poslovni predmet:	posveča vso
skrb pospeševanju hranilno-kredil-nih odnosov in razvoju najustreznejših oblik hranilno-kreditnega delovanja in sodelovanja; v ta namen nudi članom vso možno pomoč pri uvajanju in organizaciji hranilno-kreditne službe in skupnih akcij: preučuje, spremlja in pospešuje razvoj .hranilno-kreditnega mehanizma; nudi svojim članom pomoč pri strokovnem izpopolnjevanju kadrov; sodeluje pri preučevanju samoupravljanja v hraniino-kreditnih službah; spremlja in preučuje skupne probleme, ki se pojavljajo v poslovanju hraniino-kreditnih služb in daje ustrezne predloge; sodeluje z raznimi organizacijami, institucijami in državnimi organi ” svrho zastopanja interesov hraniino-kreditnih služb in uspešnega uresničevanja lastnih nalog: preučuje in spremlja pogoje in poslovne običaje za uspešno poslovanje hraniino-kreditnih služb; zbira knjigovodske in statistične podatke hraniino-kreditnih služb v svrho sestavljanja zbirnih poročil; po predhodnem sporazumu s člani posreduje prelivanje in koncentracijo sredstev, ki jih člani izločijo na posebnih računih pri združenju; sprejema depozite in združuje sredstva delovnih in drugih organizacij ter družbeno-političnih skupnosti zaradi kreditiranja svojih članov; opravlja tudi druge posle, ki mu jih poverijo člani združenja.
V.	d. tajnika biroja je Petelin Andrej.
Za združenje podpisujejo: Petelin Andrej, v. d. tajnika biroja, Slokar Angel, dipl. ing. agr., kot predsednik UO, Demšar Miha, kot član upravnega in poslovnega odbora, Klinar Peter, kot strokovni sodelavec. Po dva od zgoraj imenovanih podpisujeta kolektivno pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno firmo združenja.
Združenje se ustanovi s pogodbo o ustanovitvi združenja z dne 16. III. 1971 tile člani: Kmetijska zadruga Ribnica na Dolenjskem, Mesokombi-nat Perutnina Ptuj, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga “Kmetovalec« Ljutomer, Kmetijska zadruga “Mursko polje« Križevci pri
Ljutomeru, Zadružna klet “Goriška brda« Dobrovo v Brdih, Kmetijski kombinat Gornja Radgona, Kmetijska zadruga Lendava, KIK Pomurka Murska Sobota, Kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Vinogradniško gospodarstvo Kapela, Kmetijska zadruga Korena, Kmetij-sak zadruga Hoče, Kmetijska zadruga Škofja Loka, Kmetijska zadruga Slovenj Gradec, Kmetijska zadruga Bizeljsko, Kmetijska zadruga Loški potok, Kmetijska zadruga Ruše, Kmetijska zadruga Litija, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi, Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju, Kmetijsko gozdarska zadruga “Sora« Žiri, Kmetijska zadruga Vrhnika, Kmetijska zadruga Naklo, Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem, Kmetijski kombinat »Zasavje« Sevnica, Kmetijska zadruga Trbovlje, Kmetijska zadruga Sloga« Kranj, Kmetijsko živilski kombinat Kranj, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku, Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, Kmetijska zadruga Sentvid-Medvode, Kmetijska zadruga Tolmin, Kmetijski kombinat Vipava, Šempeter pri Gorici, Kmetijska zadruga Rače. Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Idrija, Kmetijska zadruga Postojna, Kmetijska zadruga Logatec, Kmetijska zadruga Črnomelj. Kmetijska zadruga Bled, Kmetijska zadruga Bovec, Kmetijska zadruga Podvelka, Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, Agraria Brežice in Agraria Koper.
Ljubljana, 12. aprila 1971.
Rg XIV 1405/1	592
Besedilo: Gostišče “NK — Peca«, Crna na Koroškem.
Poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter strežba z najnavadnejšimi, predvsem hladnimi jedili.
Poslovodja je Grabner Silvester, ki podpisuje v okviru poslovanja gostišča.
Ustanovitelj Nogometni klub »Peca«, Crna na Koroškem, s sklepom upravnega odbora z dne 26. VI. 1971.
Maribor, 1. aprila 1971.
Rg SžVlII-l	565
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlšCa razglašajo
Besedilo: »Dalmaci.javino«, Split.
Izbriše se prodajalna »Hvar«, Slovenske Konjice, zaradi ukinitve.
Celje, 23. februarja 1971.
Rg VIII 26/5	378
Besedilo: Obrtno torbarstvo, Maribor.
Vpiše se poslovalnica Celje, Celje, Tomšičev trg 9, ki prodaja na drob-
no vse vrste usnjene galanterije ter popravlja usnjene izdelke. Poslovodja je Stane Hren. Za organizacijo združenega dela — poslovalnico — podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja Stane Hren, vendar ta le v okviru njenega predmeta poslovanja in njenih pravic. Samostojne pravice: organizacija združenega dela posluje v imenu in za račun podjetja. Enoto je ustanovila delovna skupnost podjetja 27. I. 1971.
Celje, 16. aprila 1971.
Rg XI 10/1	632
Besedilo: »Avto Kočevje«, tuzemski in mednarodni avtotransport, Kočevje.
Pri poslovalnici Celje, Mariborska 54 se vpiše sprememba predmeta poslovanja, ki je odslej takle: organizacija in posredovanje cestnih prevozov blaga in potnikov z lastnimi in tujimi vozili v tuzemstvu in inozemstvu, posredovanje turističnih in gostinskih uslug.
Celje, 20. aprila 1971.
Rg I 179/5	636
Besedilo:	Ljubljanska banka,
Ljubljana.
Vpiše sc podružnica v Celju, Celje, Vodnikova 2, ki ima takle poslovni predmet: dinarsko investicijsko kreditiranje osnovnih in trajnih obratnih sredstev ter kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev, zbiranje prostih dinarskih sredstev (depoziti na vpogled in na rok, hranilne vloge, žiro računi občanov), zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno gradnjo in dajanje kreditov v te namene, dajanje potrošniških posojil gospodarskim organizacijam in občanom, opravljanje dinarskega plačilnega prometa, prevzemanje dinarskih garancij za posle v Jugoslaviji, izdajanje obveznic in blagajniških zapisov, eskontiranje in reeskontira-nje menic ter drugih vrednostnih papirjev v mejah pooblastil, izdajanje denarnih in kreditnih pisem v domači in tuji valuti, dajanje deviznih kreditov za nakup osnovnih sredstev in reprodukcijskega materiala v tujini, posredovanje pri sklepanju pogodb za naložbe tujega kapitala v Jugoslaviji, posredovanje pri sklepanju pogodb za naložbe komitentov banke v tujini, izdajanje garancij za posle komitentov banke v tujini v mejah pooblastil, organizacija denarnega varčevanja naših delavcev, zaposlenih v tujini, opravljanje deviznega plačilnega prometa, vodenje deviznih računov in komitente, odkup in prodaja deviz in opravljanje drugih deviznih valutnih poslov, dajanje posojil proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari, sprejemanje v hrambo vrednostnih papirjev in drugih vrednostnih predmetov,
Opravljanje kreditnih in drugih bandnih poslov za račun družbenopolitičnih skupnosti, drugih bank ter delovnih in drugih organizacij po posebnih sporazumih, opravljanje drugih bančnih in kreditnih poslov v skladu z zveznim zakonom o bankah in kreditnih poslih ter drugimi zakonitimi predpisi. Direktor je Zdrav-ko'Trogar, direktor podružnice. Imena in priimki oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje in obseg pooblastitve: Zdravko Trogar, direktor podružnice, vse listine, ki jih izdaja podružnica, Milan Hohnjee, vse listine, ki jih izdaja podružnica v odsotnosti direktorja in listine za področje sredstev in kreditov, Mirko Crepinšek. vse listine, ki jih izdaja banka za sektor kratkoročnega kreditiranja, Vlado Jurak, vse listine, ki jih izdaja banka za področje dolgoročnega kreditiranja, Jože Hlačer, vse listine, ki jih izdaja banka za področje deviznega sektorja, Franc Dobovičnik, vso listine za 'področje stan. in komunalnega kreditiranja, Viktorija Zgur, vse listine, ki jih izdaja podružnica za splošni sektor, Irena Pleterski, vse listine finančno-knjigovodsko računskega značaja. Samostojne pravice: samostojna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe samostojno ugotavlja in deli dohodek. Ustanovitev: po pripojitvi Kreditne banke Celje k Ljubljanski banki, Ljubljana, na podlagi sklepov z dnem 24. in 26. II. 1971 obel?' navedenih bank ter sklepa Ljubljanske banke, Ljubljana, št. 070-7/1-71 z dne 26. II. 1971.
V sestavu te samostojne organizacije združenega dela brez lastnosti pravne osebe so še organizacije združenega dela brez samostojnih pravic:
ekspozitura Celjska mestna hranilnica Celje, Titov trg 6, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanov v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. Poslovod ja je Aleksander Videčnik, šef ekspoziture, ki podpisuje vse listine Celjske mestne hranilnice;
ekspozitura Celje — Otok, Celje, Otok, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spacjajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno gra-
ditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. Po-slovodkinja je Zinka Javeršek, šef ekspoziture, ki podpisuje vse listine ekspoziture Otok, Celje;
ekspozitura Brežice, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. Poslovodja je Ervin Blaževič, šef ekspoziture, ki podpisuje vse listine za ekspozituro Brežice;
ekspozitura Mozirje, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v prisotnost banke, vođenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere, jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. V sestavu te ekspoziture je še pomožna ekspozitura Ljubno. Poslovodkinja je Milena Doleja, šef ekspoziture, ki podpisuje vse listine ekspoziture Mozirje;
ekspozitura Slovenske Konjice, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanov v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor a(li kreditni odbor banke. Poslovodkinja je Pavla Janc, šefinja ekspoziture, ki podpisuje vse listine ekspoziture Slov. Konjice;
ekspozitura 2alec, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vođenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kredi-
tov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. V sestavu te ekspoziture je še pomožna ekspozitura Vransko. Poslovodkinja je Ivanka Vrbič, šefinja ekspoziture, ki podpisuje vse listine ekspoziture Žalec;
ekspozitura Šentjur pri Celju, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanov v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, ki jih zanje pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. Poslovodkinja je Fanika Ulaga, šefinja ekspoziture, ki podpisuje vse listine za ekspozituro Šentjur pri Celju;
ekspozitura Laško, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog za katere jih pooblasti Izvršilni odbor ali kreditni odbor banke.'Poslovodja je Julij Podlesnik, šef ekspoziture, ki podpisuje vse listine za ekspozituro Laško;
ekspozitura Sevnica, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. Poslovodja je Jože Jurečič, šef ekspoziture, ki podpisuje vse listine ekspoziture Sevnica;
ekspozitura Šmarje pri Jelšah, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor ah
kreditni odbor banke. Poslovodkinja je Berta Hren, šef ekspoziture, ki odpisuje vse listine ekspoziture marje pri Jelšah, in
ekspozitura Rogaška Slatina, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog za katere jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. Poslovodkinja je Cvetka Leskovar, šef ekspoziture, ki podpisuje vse listine ekspoziture Rogaška Slatina.
Rg XI 7/1	651
Besedilo:	Ljubljanska banka,
Ljubljana.
Vpiše se podružnica za kmetijstvo Celje, Celje, Vrunčeva 1, ki ima takle poslovni predmet: dinarsko investicijsko kreditiranje osnovnih in trajnih obratnih sredstev ten1 kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev, zbiranje prostih dinarskih sredstev (depoziti na vpogled in na rok, hranilne vloge, žiro računi občanov), zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, dajanje potrošniških posojil gospodarskim organizacijam in občanom, opravljanje dinarskega plačilnega prometa, prevzemanje dinarskih garancij za posle v Jugoslaviji, izdajanje obveznic in blagajniških zapisov, eskontiranje in reeskontiranje menic ter drugih vrednostnih papirjev v mejah pooblastil, izdajanje denarnih in kreditnih pisem v domači in tuji valuti, dajanje deviznih kreditov za nakup osnovnih sredstev in reprodukcijskega materiala v tujini, posredovanje pri sklepanju, pogodb za naložbe tujega kapitala, v Jugoslaviji, posredovanje pri sklepajnu pogodb za naložbe komitentov banke v tujini, izdajanje garancij za posle komitentov banke v tujini v mejah pooblastil, organizacija denarnega varčevanja naših delavcev, zaposlenih v tujini, vodenje deviznih računov za komitente, odkup in prodaja deviz in opravljanje drugih devizno valutnih poslov, dajanje posojil proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari, sprejemanje v hrambo vrednostnih papirjev in drugih vrednostnih predmetov, opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov za račun družbenopolitičnih skupnosti, drugih bank ter delovnih in drugih organizacij po Posebnih sporazumih, opravljanje drugih bančnih in kreditnih poslov v skladu z zveznim zakonom o bankah in kreditnih poslih ter drugimi ustreznimi zakonitimi predpisi, podružnica za kmetijstvo opravlja poleg naštetih poslov še vse posle kre-
ditiranja kmetijskih in tudi gozdarskih delovnih organizacij, oz. delovnih organizacij, katerih dejavnost je produkcijsko in tehnološko povezana s primarno dejavnostjo kmetijstva m gozdarstva s poslovnega območja celotne banke, Opravlja tudi posle zbiranja denarnih sredstev od zasebnih kmetijskih proizvajalcev in kreditiranja kmetijskih proizvajalcev iz teh sredstev. Skrbi za napredek hranilno kreditne službe pri kmetijskih in. gozdarskih delovnih organizacijah — svojih komitentih. Direktor je Franjo Lubej, direktor podružnice. Imena in priimki oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje in obseg pooblastitve: Franjo Lubej, direktor podružnice, vse listine podružnice, Ivan Gedlička, vse listine za področje sredstev in kreditov, Dane Senič, vse listine za področje sredstev in kreditov, IVTira Graf, vse listine finančno analitičnega značaja. Samostojne pravice: samostojna organizacija Združenega dela brez lastnosti pravne osebe, ki samostojno ugotavlja in deli dohodek. Ustanovitev: po pripojitvi Kreditne banke Celje k Ljubljanski banki, Ljubljana, na podlagi sklepov z dne 24. in in 26. II 1971 obeh navedenih bank ter sklepa Ljubljanske banke, Ljubljana, z dne 26. II. 1971, št. 070-7/ 1-71.
Rg XI'8/1	652
Besedilo:	Ljubljanska	banka,
Ljubljana.
Vpiše se podružnica Velenje, Velenje, Titov trg 1, ki ima takle poslovni predmet: dinarsko investicijsko kreditiranje osnovnih in trajnih obratnih sredstev ter kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev, zbiranje prostih dinarskih sredstev .depoziti na vpogled in na rok, hranilne vloge, žiro računi občanov), zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno gradnjo in dajanje kreditov v te namene, dajanje potrošniških posojil gospodarskim organizacijam in občanom, opravljanje dinarskega plačilnega prometa, prevzemanje dinarskih garancij za posle v Jugoslaviji, izdajanje obveznic in blagajniških zapisov, eskontiranje in reeskontiranje menic ter drugih vrednostnih papirjev v mejah pooblastil, izdajanje denarnih in kreditnih pisem v domači in tuji valuti, dajanje deviznih kreditov za nakup osnovnih sredstev in reprodukcijskega materiala v tujini, posredovanje pri sklepanju pogodb ?a naložbe tujega kapitala v Jugoslaviji, posredovanje pri sklepanju pogodb za naložbe komitentov banke v tujini, izdajanje garancij za posle komitentov banke v tujini v mejah pooblastil, organizacija denarnega varčevanja naših delavcev, zaposlenih v tujini, vodenje deviznih računov za komitente, odkup in prodaja deviz in opravljanje drugih devizno valutnih poslov, dajanje posojil proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari, sprejemanje v hrambo vrednostnih papir-
jev in drugih vrednostnih predmetov, opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov za račun družbenopolitičnih skupnosti, drugih bank ter delovnih organizacij po posebnih sporazumih, opravljanje drugih bančnih in kreditnih poslov v skladu a zveznim zakonom o bankah in kreditnih poslih ter drugimi ustreznimi zakonitimi predpisi. Direktor je Ciril Pilih, direktor podružnice. Imena in priimki oseb, ki so pobla-ščene za podpisovanje in obseg pooblastitve: Ciril Pilih, direktor podružnice, vse listine. Malčka Šilih, vse listine s področja kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja, Fanika Petanjek, vse listine s področja kreditiranja, sredstev in analiz, Jožica Rejc, vse listine finančno analitskega značaja. Samostojne pravice: samostojna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe samostojno ugotavlja in deli dohodek. Ustanovitev: po pripojitvi Kreditne banke Celje k Ljubljanski banki, Ljubljana, na podlagi sklepov z dne 24. in 26. II. 1971 obeh navedenih bank ter sklepa Ljubljanske banke, Ljubljana, št. 070-7/1-71 z dne 26. II. 1971.
V sestavu te samostojne organizacije združenega dela brez lastnosti pravne osebe je še organizacija zdru-. ženega dela brez samostojnih pravic:
ekspozitura v Šoštanju, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov, odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi, opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke, vodenje dinarskih in deviznih žiro računov občanov ter opravljanje dinarskega plačilnega prometa za občane, zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev in dajanje kreditov v te namene, opravljanje drugih poslov in nalog, za katere jih pooblasti izvršilni odbor ali kreditni odbor banke. Poslovodkinja je Nada Pilih, šefinja ekspoziture, ki podpisuje vse listine ekspoziture Šoštanj.
Rg XI 9/1	653
Celje, 21. aprila 1971.
Besedilo: »Frizerstvo«, Sežana.
Vpiše se, da je odslej Jerkič Viljem direktor podjetja.
Koper, 31. marca 1971.
Rg III b 53/13	575
Besedilo: »Slovenijales«, Ljubljana.
Vpiše se predstavništvo Koper, Vojkovo nabrežje 32, ki ima takle poslovni predmet: sklepanje pogodb v imenu in na račun podjetja v okviru predmeta poslovanja podjetja na notranjem trgu; opravljanje malega obmejnega prometa z Italijo na podlagi vsakokrat veljavne blagovne liste. Predstavnik je Petrinja Danilo, ki za predstavništvo tudi podpisuje.
Koper, 6. aprila 1971.
Rg I b 475/1	642
Besedilo:	Gostinsko	podjetje
»Ljubljana«, Ljubljana.
Pri počitniškem domu v Piranu, Resslova 11 se izbriše poslovodja Kovačič janez in vpiše Kumer Vida, upravnica.
Koper, 8. aprila 1971.
Rg I b 380/5	640
Besedilo: Trgovsko podjetje »Kočna«, Kamnik.
Pri prodajalni »Konfekcija«, Kamnik. Titov trg se vpiše prenos sedeža na Titov trg 19 v Kamniku;
pri prodajalni »Zelenjava«, Karm Kovačič Janez in vpiše Kumer Vida, Janževec in vpiše Ljudmila Jakin. nova poslovodkinja;
pri prodajalni »Vrhpolje« Vrhpolje 26 se pri že vpisanem poslovodji Anici Šinkovec vpiše sprememba priimka v Skrjanc;
pri prodajalni »Črna«, Podstude-nec 9, se pri že vpisani poslovodji Mariji Dolinšek vpiše sprememba priimka v Kern; , pri prodajalni »Šmartno«, Šmartno v Tuhinju se pri že vpisanem poslovodji Rozaliji Lomovšek vpiše sprememba priimka v Volkar;
pri samopostrežbi »Zaprice«, Kamnik, Zupančičeva 9 se izbriše dejavnost: bife s točenjem pijač vseh vrst in srežba s toplimi in hladnimi jedili ter prodaja revialnega in periodičnega tiska ter publikacij.
Izbriše se prodajalna »Šmarca«, v Šmarci zaradi ukinitve.
Vpišejo se tele organizacije združenega dela:
prodajalna »Ciciban«, Kamnik. Kidričeva 18, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno tekstilnega blaga, kratkega in pletenega ter konfekcije, galanterijskega in ba-zarskega blaga ter igrač, obutve, športnih potrebščin, parfumerijske-ga in kozmetičnega blaga — za otroke. Poslovodkinja je Burja Jožefa. Prodajalna nima samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil DS 26. XI. 1969;
prodajalna »Desert«, Kamnik, Kidričeva 38, ki ima takle poslovni predmet: točenje kave. čaja in ostalih, toplih ter mrzlih napitkov in žganih pijač, priprava in prodaja hladnih jedil, narezkov ter manjših toplih jedil, prodaja vseh vrst delikatesnega blaga in sicer: konzerviranega mesa, mesnih' izdelkov in drugih konzerv, sira, konzerviranega mleka in mlečnih izdelkov, konzerviranih rib, kaviarja in ribjih izdelkov konzerviranega sadja, sadnih izdelkov, sadnih sokov in sirupov ter pr čice in majoneze, konzervirane zelenjave ter gob in oliv, svežega sadja, sladoledov vseh vrst, kruha in peciva, jajc, mineralne vode, alkoholnih in brezalkoholnih pijač (samo orginalno zaprtih steklenic), tobaka, tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin, pakirane kave. Poslovodkinja je Ivanka Gašperlin. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil je je DS 26. XI. 1969;
bife Zaprice, Kamnik, Zupančičeva 9, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih,in brezalkoholnih pijač, strežba s toplimi in hladnimi jedili, prodaja periodičnega in revialnega tiska ter vseh vrst tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Karla Torkar. Bife nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS 19. XII. 1967, in
prodajalna »Market«, Šmarca, šmarca 38a, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno na samopostrežni način: kruha in peciva, mleka in mlečnih izdelkov, zelenjave, sadj i in njihovih izdelkov, delikatesnih izdelkov, mesa, perutnine, jajc, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, galanterijskega blaga in igrač, živil in gospodinjskih potrebščin, svežega mesa in mesnih izdelkov, časopisov, revij in periodičnega tiska, tehničnih predmetov in predmetov splošne rabe, cvetja, sadike cvetlic, pribora in semena ter zaščitna sredstva za vrtičkarje; bife s točenjem pijač vseh vrst in strežbo s toplimi in hladnimi jedili. Poslovodkinja je Marta Volovšek. Prodajalno je utanovil DS 7. XII. 1970.
Ljubljana, 12. marca 1971.
Rg III 497/14	443
Besedilo: Združeno podjetje »Iskra« — industrija za elektromehani-ko telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente, Kranj.
Izbriše se organizacija: RIZ-elek-tronika + telekomunikacije 4- auto-macija, Zagreb zaradi izločitve.
Ljubljana, 2. aprila 1971.
Rg I 134/175	602
Besedilo: »Slavnik«, Koper.
Pri »Gostinskem podjetju Vrhnika« se vpiše sprememba naziva, ki je odslej: Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba Hotel »Mantova«, Vrhnika v sestavu podjetja »Slavnik«, Koper.
Ljubljana, 5 aprila 1971.
Rg IV 511/9	598
Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Kočevje.
Pri elektrostro j nem obratu, Kočevje se izbriše dosedanji poslovodja Klun Konrad in vpišeta Franc Ahac, tehnični vodja obrata, ki sopodpisuje z direktorjem in tehničnim vodjem podjetja vse akte tehničnega značaja za ta obrat, ter Dušan Figar, namestnik tehničnega vodje obrata, ki sopodpisuje z direktorjem in tehničnim vodjem podjetja vse akte tehničnega značaja za ta obrat v odsotnosti tehničnega vodje obrata.
Pri avtoparku, Kočevje se izbriše dosedanji poslovodja Kamšek Ignac in vpišeta Franc Ahac, tehnični vodja obrata, ki sopodpisuje vse akte tehničnega značaja za ta obrat ter Dušan Figar, namestnik tehničnega vodje obrata, ki sopodpisuje z direktorjem in tehničnim vodjem podjetja vse akte tehničnega značaja za ta obrat v odsotnosti tehničnega vodje obrata.
Rg I 92/21	607
Besedilo: Trgovsko podjetje, Vrhnika.
Pri trgovini »Dom«, Vrhnika, Stara cesta 19 se izbriše dosedanji poslovodja Štumberger Andrej in vpiše Buh Betka poslovodkinja, ki podpisuje za trgovino v okviru njenih samostojnih pravic.
Rg II 194/43	597
Besedilo: »Gostinstvo«, Zagorje ob Savi.
Izbriše je gostilna »Kolodvor«, Zagorje zaradi ukinitve.
Vpiše se bife Kolodvor, Zagorje, Kolodvorska 31, ki ima takle poslovni predmet: priprava in prodaja hladnih jedil in napitkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja bonbonov ■ in slaščic, razglednic in spominkov ter tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Špehar Breda. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je delavski svet dne 7. VIII. 1969.
Rg IV 105/15	606
Ljubljana, 12. aprila 1971.
Besedilo:	»Slavonija-commerce«,
poduzeće za unutrašnju i vanjsku tr govinu, Osijek.
Vpiše se predstavništvo, Ljubljana, Poljanska 6/II, ki ima takle poslovni predmet: sklepanje kupoprodajnih pogodb iz predmeta poslovanja matičnega podjetja v imenu ih na račun matičnega podjetja. Šefinja predstavništva je Mustapič Marjana, ki za predstavništvo podpisuje v okviru predmeta poslovanja. Organizacijo združenega dela je ustanovil delavski svet podjetja dne 22. II. 1971. Ljubljana, 13. aprila 1971.
Rg XIV 1407/1	594
Besedilo: »Adriacommerce«, izvoz-uvoz. Koper.
Pri predstavništvu, Ljubljana, Miklošičeva 4/1, se vpiše prenos sedeža na Miklošičevo 26/III v Ljubljani.
Izbriše se Snoj Anton in vpiše Selih Ivan, novi šef predstavništva.
Rg VI 929/7	588
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Ljubljana«, Ljubljana.
Pri počitniškem domu — vila »Lastovka«, Bled, C. svobode 2'2 se izbriše dosedanji upravnik Kovačič Janez in vpiše Kumer Vida, upravnica.
Pri gostilni »Pri Vitezu«, Ljubljana, Breg 18—20 se izbriše poslovodkinja Kenda Lidija in vpiše Lazarevič Milisav, poslovodja.
Rg III 478/53	586
Ljubljana, 14. aprila 1971.
Besedilo: Lesna in pohištvena industrija »Marles«, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na gradnjo in prodajo montažnih stavb s komunalno urejenimi zemljišči za trg in na zemljiščih naročnikov po naročilu.
Maribor, 2. marca 1971.
Rg 218/1-127	387
Besedilo:	Ljubljanska banka,
Ljubljana,
Vpiše še podružnica Maribor, Maribor, Partizanska 3, ki ima takle pbsldvni predmet: dinarsko investicijsko kreditiranje osnovnih in trajnih obratnih sredstev ter kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev; zbiranje prostih dinarskih sredstev (depoziti na vpogled in na rok, hranilne vloge, žiro računi občanov); zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno gradnjo in dajanje kreditov v te namene; dajanje potrošniških posojil gospodarskim organizacijam in občanom; opravljanje dinarskega plačilnega prometa; prevzemanje dinarskih garancij za posle v SFR Jugoslaviji; izdajanje denarnih in kreditnih pisem; vodenje deviznih računov za komitente; odkup in prodaja deviz in opravljanje drugih devizno valutnih poslov; dajanje posojil proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari; sprejemanje v hrambo vrednostnih papirjev in drugih vrednostnih predmetov; opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov za račun družbenopolitičnih skupnosti, drugih bank ter delovnih in drugih organizacij po posebnih sporazumih; opravljanje arbitražnih poslov za svoj račun in za račun drugih; opravljanje drugih bančnih in kreditnih poslov v skladu z zveznim zakonom o bankah in kreditnih poslih ter z drugimi ustreznimi zakonskimi predpisi. Direktor je Julija Barlič, ekonomistka. Pooblaščenci za podpisovanje. Julija Barlič, ekonomistka, kot direktor podpisuje za podružnico v vseh zadevah; Vlasak Marija, ekonomistka, kot računovodkinja, podpisuje vse finančne dokumente in dokumente korespondence in Verstovšek Sonja, ekonomistka, kot samostojna svetovalka podpisuje za podružnico v odsotnosti ali zadržanosti direktorja enakimi pooblastili, kakor on sam. Podružnico je ustanovila Ljubljanska banka, Ljubljana, s sklepom izvršnega odbora sveta delovne skupnosti z dne 25. junija 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun banke.
Rg 57B/I-8	468
Besedilo: Gostinsko podjetje »Nova Gorica-«, Maribor.
Pri gostišču »Ob potoku« Hoče 12 se izbriše dosedanja firma in vpiše nova, ki glasi: Bife »Ob potoku«, Hoče 12;
pri gostišču »Kmečki dvor«, Maribor«, Tržaška 77 se izbriše dosedanja firma in vpiše nova. ki glasi: Bife »Kmečki dvor«, Maribor, Tržaška 77.
pri gostišču »Lovec«, Maribor, Moskovska 4, in
pri gostišču »Dobrava«, Maribor, Ptujska 186 se izbriše dosedanja firma in vpiše nova, ki glasi: Bife »Dobrava«, Maribor. Ptujska 186.
Rg 233/1-101	567
Besedilo: »Agrariacoop«, export — import, poduzeće za proizvodnju i
promet sjemenske robe i ostalih polj. proizvoda Zagreb.
Pri predstavništvu Ljubljana se vpiše poslovalnica Maribor, Maribor, Pobreška 20, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na veliko iz skladišča: semenskega blaga; železnine, kovinskega blaga, koles, šivalnih strojev in potrebščin, od tega: kmetijsko orodje in naprave ter kovinska galanterija in proizvodi iz plastičnih mas; za opravljanje tranzitne prodaje: proizvodov iz gume in umetnih snovi; železnine, kovinskega blaga, koles, šivalnih strojev in potrebščin od tega: kmetijsko orodje in naprave, posode vseh vrst, kakovosti in velikosti, vse vrste tehtnic in uteži, kovinska galanterija, lesena držala za razno orodje, razne vrste vinogradniškega orodja in pribora ter njihovi deli; kmetijskih strojev in orodja, umetnega gnojila in sredstev za varstvo rastlin; živine in krme, celotna skupina brez živine. Sef poslovalnice ' je Katic Gojko. Za poslovalnico podpisuje Katič Gojko, šef poslovalnice v okviru poslovanja poslovalnice, v ostali!} zadevah pa podpisuje šef predstavništva v Ljubljani Plešnar ing. Vilko ali generalni direktor Nikola Špirič. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 21. XII. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 579/1-8	481
Maribor, 23. marca 1971.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Nova gorica«, Maribor.
Besedilo odslej: Gostinsko in trgovsko podjetje »Pohorje«, na veliko in malo, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na: opravljanje blagovnega prometa, nabava in prodaja novih in rabljenih osnovnih sredstev, to je: vseh vrst avtomobilov, strojev, delov in gum, vseh vrst gostinske in trgovske opreme, gradbenega materiala, barvnih kovin, reprodukcijskega materiala in surovin; nakup in prodaja vseh vrst poljskih pridelkov, žitaric, koruze, fižola, krompirja, čebule in razne zelenjave, vseh vrst sadja, namizno grozdje, ■grozdje za predelavo, vseh vrst proizvodov iz predelanega sadja, vina, otrobi, koruzni Šrot, sončnična zmes, oljne pogače, mleko v prahu (stroč-no), sirk, pesni rezanci, melasa, soja; opravljanje transportnih uslug; zastopanje drugih firm v tuzemstvu in posredovanje v prometu pri na- « bavi in prodaji blaga na malo in veliko na račun svojih strank; komisijska prodaja in povezovanje kupcev in prodajalcev.
Pri vseh registriranih poslovnih enotah se izbriše dosedanja firma podjetja in- vpiše nova, ki glasi: Gostinsko in trgovsko podjetje »Pohorje«, na veliko in malo, Maribor.
Rg 233/1-115	566
Besedilo: Rudnik svinca in topilnica, Mežica.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na trgovsko zastopstvo in trgovsko posredništvo tujih firm na področju prodaje usmerniških naprav za’ polnjenje vseh vrst akumulatorjev.
Vpiše se organizacija združenega dela — servis in prodajalna akumulatorjev št. 2, Maribor, Tržaška 16, ki opravlja servisiranje in prodaja vse vrste akumulatorjev na debelo in in drobno. Vodja organizacije je Arko Srečko. Poblaščenci za podpisovanje organizacije:	Arko Srečko,
vodja organizacije, v njegovi odsotnosti pomočnik vodje organizacije Demšar Anton, v odsotnosti obeh pa tehnični vodja servisa Lilek Rudolf, vsi pa v okviru poslovanja organizacije združenega dela. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 29. XII. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 28/111-113	548
Maribor, 1. aprila 1971.
Besedilo: Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo.
Izbriše se Bizovičar Marija, namestnica vodje finančno-računske-ga sektorja in vpiše Babnik Majda, v. d. vOdje knjigovodske službe, ki v odsotnosti vodje finančno-račun-skega sektorja podpisuje z enakimi pooblastili, kakor jih ima vodja finančno računskega sektorja.
Rg 82/IV-65	554
Besedilo: »Surovina«, Maribor.
Pri odkupni postaji v Ljutomeru se izbriše današnji sedež odkupne postaje in vpiše novi, ki glasi: Ljutomer, Ulica Cvetka Golarja 4;
pri odkupni postaji v Ormožu se izbriše dosedanji sedež odkupne postaje in vpiše novi, ki glasi: Ormož, Hardek 4.
Vpiše se pooblaščenec za podpisovanje podjetja: Šepic Dušan, direktor poslovne enote Ljubljana, ki podpisuje za poslovno enotp v skladu poslovanja enote.
Rg 239/1-142	555
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Izbira«, Ptuj.
Pri prodajalni »Juršinci« v Juršincih 11 se: izbriše dosedanji sedež in vpiše novi, ki glasi: Juršinci, brez hišne številke; vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: gradbeni material; delikatese; izdelki s sladkorjem in kakavom; sadje zelenjava in njihovi izdelki: alkoholne in brezalkoholne pijače; meso, od tega samo mesni izdelki in konzerve; opravljanje gostinskih storitev v posebnem bifeju.
Pri prodajalni »Guma« v Ptuju se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na veliko: proizvodov iz gume, kavčuka in plastičnih mas;
pri prodajalni »Zavrč« v Zavrču se izbriše Kostanjevec Janez in vpi-
še Ogrizek Ivan, mlajši, novi poslovodja.
Rg 91/IV-190	559
Maribor, 6. aprila 1971.
Besedilo: Tovarna kartona in papirja »Sladkogorska«, Sladki vrh.
Vpiše se Lipuš Vinko, šef računovodskega sektorja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisuje vse finančne listine.
Rg 36/11-42	552
Maribor, 8. aprila 1971.
Izbrisi
Okretna eespnOarska 'odISfa razelaSaJo
Besedilo: Kreditna banka Celje.
Zaradi pripojitve k Ljublianski banki, Ljubljana.
Celje. 21. aprila 1971.
Rg IV 107/21	654
Zadružni register
Spremembe
Okrntna gospodarska socutta razglašajo
Besedilo: Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, Mozirje.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja zadruge še na odkup rezanega lesa od lastnikov gozdov v obsegu iz določil drugega odstavka čl. 43a zakona o gozdovih (Ur. list SRS št 30/65, 14/68 in 26/70) ter prodajo rezanega lesa.
Celje, 15. aprila 1971.
Zadr II 29/27	579
Besedilo: »Agraria Koper«, kmetijsko predelovalni zadružni kombinat, Koper.
Vpiše se OE proizvodnja in prodaja osvežilnih robčkov, Koper, Gor-tanov trg 15, ki proizvaja in prodaja na debelo osvežilne robčke. Vodja OE je Končarevič Milan. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic.
Koper 9. aprila 1971.
Zadr I b 41/64	646
Besedilo: »Galtcks« — obrtno nabavno prodajna zftdruga oblačilnih strok, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor Križaj Franc in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Kraljič Franjo odslej v. d. direktorja.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Dolžan Janez ter vpišeta Lindič Bogomir, predsednik ZS, ki podpisuje finančne listine in Berič Viktor, podpredsednik ZS, ki podpisuje finančne listine.
Zadr II 164/13	626
Besedilo: Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora«, Žiri.
Pri prodajalni »Na Vrhu«, sedež v Osnovni šoli na Vrhu 19 se izbriše dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Tratnik Francka in vpiše po-slovodkinja Treven Antonija.
Zadr III i'48/33	627
Ljubljana, 14. ^aprila 1971.
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 1011/69	3166
Dne 6. julija 1971 bo pri tem sodišču ob 8. uri v sobi št. 15 prisilna dražba 1/2 nepremičnine, vi. št. 131 k. o. Peridol: cenilna vrednost je 36.
517.20	din, najmanjši ponudek ze 23.
345.20	din, varščina pa 3.652 din.
I 339/68	3197
Dne 6. julija 1971 bo pri tem sodišču ob 10. uri v sobi št. 15 prisilna dražba tehle nepremičnin: a) vi. št 12 k. o. Trnovlje — cenilna vrednost je•237.774,50 din; b) vi. št. 137 k. o. Višnja vas — cenilna vrednost je 20.512 din; c) vi. št. 9 k. o. Šmi-klavž — cenilna vrednost je 45.654 din in d) vi. št. 34 k. o. Male Dole
—	cenilna vrednost je 15.112,70 din. Prodaja se pri posameznih parcelah in znaša najmanjši ponudek 2/3 cenilne vrednosti vsake parcele in jamščine 1/10 cenilne vrednosti vsake parcele.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražb je treba prijaviti najkasneje pri družbenih narokih preden se pričnejo dražbe, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo zdražiteljev v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbena oklica, ki sta nabita na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Celju, dne 23. aprila 1971.
I 16/69	3089
Dne 16. VI. 1971 ob 8,30 uri bo v sobi št. 3 tega sodišča dražba nepremičnine 1/2 vložka 141 pod B' 2 k. o. Trnje. pare. št. 1129 hiša št. 57 (pilin) 0,80 a. pare. št. 1386 nasip 5,18 a in pare. št. 1452 neplodno 0,17 a. Vsakdo. ki ima na nepremičnini pravico, zaradi katere bi dražba ne bila dopustna naj priiavi svojo pravico sodišču najkasneje na dražhenem naroku pred začetkom dražbe, ker se ta pravica kasneje ne bo mogla uveljavljati na škodo poštenega kupca.
Občinsko sodišče v Lendavi, dne 23. aprila 1971,
I '-'96/70	3236
Dno 17./Juniia 1971 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnin vlož. št. 267 in 65 k. o. Jiršovci.
I. skupina — del k. o. 267 Jiršovci: cenilna vrednost je 7.609.90 din, najmanjši ponudek je 5.073.25 din, varščina pa 760,90 din, II. skupina — del k, o. 267 Jiršovci: cenilna vrednost. je 4.037.90 din, najmanjši ponudek je 2.691.90 din, varščina pa 403.90 din: III. skupina — del k. o. 65 Jiršovci: cenilna vrednost je 1.210, 50 din, najmanjši ponudek je 807 din, varščina pa 121 din: IV skupina
—	del k. o. 65 Jiršovci: cenilna vrednost je 1.675 din. naimanjši ponudek je 1.116 din, varščina pa 167 din; V. skupina — del k. o. 65 Jiršovci: cenilna vrednost je 4.679,50
din najmanjši ponudek je 3.119,60 din, varščina pa 467,90 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je prijaviti najkasneje na dražbenem naroku preden se prične dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo zdražitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamoi na dražbeni oklic, ki je nabit na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 4. maja 1971.
Oklic o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni mano, na njihovo nevarnost in stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne Imenujejo pooblaščence
P 164/70	2945
Občinsko sodišče na Jesenicah oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Združenega podjejtja slovenske železarne Ljubljana — železarna Jesenice in toženih strank Šarkiča Mehmeda in Šarkiča Derviše obeh neznanega bivališča, nazadnje stanujočih Jesenice, Cesta Cirila Tavčarja 7, zaradi odpovedi stanovanjske pogodbe na podlagi določbe 4. točke 77. čl. ZPP postavilo tožencema začasnega zastopnika Legat Mileno, uslužbenko tega sodišča, ki bo toženca zastopala v tej pravdi, dokler se toženca ali njun pooblaščenec ne zglase pri tem sodišču oziroma dokler skrbstveni organ skupščine občine Jesenice ne obvesti sodišča, da je tožencema postavil skrbnika.
Občinsko sodišče na Jesenicah, dne 7. aprila 1971.
Oklici dedičem
O 370/71-4	3168
Keržin Marija, roj. Slamnjak, roj.
20.	VIII. 1893, upokojenka, nazadnje stan. Ljubljana, Ižanska 87 a je umrla 3. II. 1971 brez oporoke. Med drugimi j? zakoniti dedič po njej tudi nečak Slamnjak Vlado, sedaj neznanega bivališča. Ta se poziva, da v roku 1 leta po objavi tega oklica se ali zglasi pri tem sodišču, ali pa si postavi pooblaščenca zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po preteku tega roka bo zapuščinsko obravnavo sodišče opravilo po podatkih s katerimi bo razpolagalo in na podlagi izjave postavljenega skrt>n ika
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 23. aprila 1971.
O 36/71	3039
Dne 14. I. 1971 je umrl Kramberger Franc, sin Franca, rojen 30. XII. 1899, upokojeni žagarski delavec s stalnim prebivališčem v Radehovi 3, nazadnje v Petrovčah 98 in ni zapustil poslednje voljne odredbe. Poleg drugih zapustnikovih otrok pride kot zakoniti dedič v poštev tudi zapustnikov sin Kramberger Alojz, ki pa je neznanega bivališča. Ta se poziva, da se v roku 1 leta od dneva objave tega oklica priglasi temu sodišču.
sficer bo sodišče po poteku tega roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega mu skrbnika in na podlagi podatkov, š katerimi bo razpolagalo,
Občinsko sodišče v Žalcu, dne 20. aprila 1971.
Razne objave
Razpisi
St. Rers. 1007/71	3344
Svet biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta pedagoških delavcev:
—	urtiv. učitelja, za antropologijo,
—	univ. učitelja za biometeorolo-gijo,
—	univ. učitelja za mehanizacijo v gozdarstvu,
—	univ. učitelja za mehansko predelavo lesa II,
—	asistenta za fiziologijo prehrane in presnove rastlin,
—	asistenta za anatomijo domačih živali,
—	asistenta za katedro za izkoriščanje gozdov.
Pismene prijave kandidatov s priloženim življenjepisom vn bibliografskimi podatki ter znanstveno dokumentacijo sprejema tajništvo biotehniške fakultete, Ljubljana Krekov trg 1 do 30. junija 1971.
Svet
St 110-2/71	3297
Komisija za. volitve in imenovanja skupščine občine Črnomelj na podlagi 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ. št 7/65) in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) v soglasju s skupščino občine Metlika razpisuje prosti mesti
sodnikov občinskega sodišča v Črnomlju.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Črnomelj v 30 dneh po objavi razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Črnomelj
Popravek IV natečaja za dajanje kreditov iz sredstev Republiške skupnosti otroškega varstva za gradnjo objektov otroškega varstva
(Objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 13)
V 4. točki je pomotoma izostalo tole besedilo: -tjo. 40 % celotne investicijske vsote-«, tako se prvi stavek 4. točke pravilno glasi: -4. Udeležba sredstev Republiške skupnosti otroškega varstva znaša do 40 % celotne investicijske vsote, izjemoma za dopolnjevane občine do 55 %, za manj razvite pa največ do 70 %,■<•
Objava
St. 04/4707/1-71	3233
Podjetje za ptt promet Ljubljana je preimenovala pošti 61321 Črnuče in 61261 Dobrunje v 61321 Ljubljana -Črnuče in 61261 Ljubljana-Dobru-nje. Sprememba velja od 1. VI. 1971 dalje.
Podjetje za PTT promet Ljubljana
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 11-3550/71	3196
Elektro Kranj — podjetje za distribucijo in proizvodnjo električne energije iz Kranja, Cesta JLA 6 razpisuje v skladu z določili TZGIO (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
javni natečaj
o sposobnosti izvajalcev za projektiranje in graditev RTF 110/10 kV Labore — Kranj I. Predmet oddaje del: 1. izdelava glavnega projekta in 2. gradnja investicijskega objekta. Orientacijska vrednost investicijske-, ga objekta je 24.400.000 din. Gradnja bo v etapah. Pojasnila in podatke dobe interesenti pri Službi' projektiranja in investicij podjetja Elektro Kranj, v Kranju, Cesta JLA 6/TI. Pričetek gradnje je takoj po podpisu pogodbe. Rok za dovršitev 1. etape je september 1972. Interesenti morajo predložiti: podatke' o razpoložljivih tehniških sredstvih za gradnjo RTF-jev; podatke o razpoložljivih strokovnih kadrih za projektiranje in gradnje; podatke o že izvedenih tovrstnih delih; podatke o možnosti pravbčasne dobave materialov; časovni načrt projektiranja, dobav, gradbenih in montažnih del, ter obvezo, da bo ponudnik oddal definitivno ponudbo najkasneje v 30 dneh po ugotovitvi sposobnosti, vključno s predložitvijo pogojev kreditiranja.
Pismene prijave morajo biti vlo-ženč najkasneje d6 10. ure 7. VI. 1971, ko bo v sejni sobi investitorja na Stari cesti 5 v Kranju pregled prijav.
Elektro Kranj
St. 5/3-71	3169
Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični razpisuje na podlagi določb temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67, 30/68, 55/69 in 60/70) in pravilnika o načinu in postopku
za oddajo investicijskih objektov iu del v graditev (Uradni list SFRJ, št 28/67)
javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtnih in instalacijskih del zgraditve veznega hodnika med stavbama A in B po investicijsko-tehnični	dokumentaciji
izdelani po Projektivnem biroju Splošno gradbenega podjetja Grosuplje pod št. 1039/70 v novembru 1970. Okvirna predračunska vrednost razpisanih del znaša 313.656 din. Pričetek gradnje je takoj po podpisu pogodbe, rok dovršitve ze 31. oktober 1971. Odpiranje ponudb bo enaintrideseti dan po objavi natečaja v upravnih prostorih Zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični ob 9. uri, Če bo ta dan nedelja ali državni praznik, bo licitacija prvi naslednji dan ob isti uri. Do tega časa morajo ponudniki predložiti ponudbe v zapečatenih ovojnicah na naslov investitorja. Ponudbo je treba sestaviti na kompletno izvedbo in način -ključ v roke« ob pogojih, ki jih je podal investitor pri licitacijskem elaboratu, katerega dobijo interesenti pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino — vsak delovni dan od 8. do 14. ure proti reverzu.
Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični
Izgubljene listine
preklicujejo
Ahmetaj Adem, Ljubljana Djakbvi-čeva 57, zdravstveno izkaznico. 3074 Ahmetaj Asla, Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico. 3212 Angelini Gracjela, Ankaran 93, delovno knjižico.	3338
Arbajter Filip, Ljubljana, Podmil-ščakova 51, zdravstveno izkaznico, št. 172080.	3267
Babič Rozalija, Brezje 6, zdravstveno izkaznico, št. E 479976.	2603
Balaban Miloš, Zalog, Agrokombi-natska 38, zdravstveno izkaznico.	3142
Baraga Jože, Zavrh 11, zdravstveno izkaznico, št. 239733.	3239
Behteši Mursel, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3213
Bevčič Mirko, Ljubljana, Trg revolucije 3, zdravstveno izkazhi-co.	3268
Bjelič Vasilij, Plarrten Kropa, zdravstveno izkaznico, številka 089017.	3298
Blagojevič Gojko, Ljubljana, Trubarjeva 25, zdravstveno izkaznico.	3143
Bojič Bogoljub, Kostajnik bb, p. Krupanj, zdravstveno izkaznico. 3144 Bogša Frane, Ljubljana, Povšetova 1, delovno knjižico.	3303
Bole Tanja, Kobarid, Stresova 20/ A, zdravstveno izkaznico.	3092
Bonit Valter, Ankaran 65, zdravstveno izkaznico, št. 764358.	3093
Božič Peter, Ljubljana, Verovško-va 43, zdravstveno izkaznico. 3145 Božičnik Srečko, Ljubljana, Prinčičeva 12, dijaško avista vozovnico, št. 10629 za relacijo Trata-Mestni log, izdano od podjetja »Ljubljana-transport<-, Ljubljana.	3269
Brezovar Viktor, Ljubljana, Zrinjskega 8, zdravstveno izkaznico. 3214 Brglez Zdravko, Zagreb, Supilova 15, delovno knjižico, št. 338913. 3174 Buljugbaš Iljim, Trstenik 30, p. Glogovac, zdravst. izkaznico. 3200 Burjan Marjan, Njiverce 37, p. Kidričevo, zdravstveno izkaznico, št. 832690.	3241
Butigan Josip, Ljubljana, Vide Pregarčeva 34, zdravstveno izkaznico.	3215
Cajhen Mihael, Podgora pri Dolskem 9, zdravstveno izkaznico. 3175 Cerk Rihard, Ljubljana, Bregarjeva 39, dijaško avista vozovnico, št. 1363 za relacijo Sp. Dravlje-Zale, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	3201
Cvek Francka, Predvor 16, zaključno spričevalo trgovske stroke, izdano od trg. šole v Kranju leta 1951.	•	'	2913
Canžek Mirko, Mengeš, Gorenjska cesta 3, zdravstveno izkaznico, štev. 390271.	3304
Cemažar Marjan, Ljubljana, Kvedrova 5, delovno knjižico, številka 632799/3142.	3305
Černe Marija, Ljubljana, Hradec-kega 10b, dijaško avista vozovnico, št. 16888 za relacijo Strelišče-Ajdov-ščina, izdano od podjetja »Ljublja-na-transport«, Ljubljana.	3113
Cuješ Edvard. Mericourt, Francija, delovno knjižico, reg. št. 875, ser. št. 553310.	3067
Dautovič Hasan, M. Kladuša, zdravstveno izkaznico, številka 367986.	3306
Davidovič Dragan, Bosanski Mila-novac, p. Sanski most, zdravstveno izkaznico.	3339
Debevc Lado, Ljubljana, Topniška
10,	zdravstveno izkaznico, številka
321608.	3176
Derganc Dušan, Ljubljana, Pod klancem 7, zdravstveno izkaznico.	3146
Dermastia dr. Marijan, Ljubljana, Gregorčičeva 13a, zdravstveno izkaznico, št. 1672314 na ime Dermastia Ninačka	314T
Djukič Nedeljko, Ljubljana, Celovška 378, zdravstveno izkaznico. 3075 Drevenšek Ivana, Zg. Pristava 23/ A, zdravstveno izkaznico, številka 286467.	3243
Drolc Ivanka, Zg. Tuhinj 3, zdravstveno izkaznico, št. 151717.	3244
Drolc Rozalija, Hrastnik, Za Savo
11,	zdravstveno izkaznico.	3177
Dubačkič Todor, Ljubljana, Ilirska, zdravstveno izkaznico. 3148
Duratović Muhamed, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	3149
Dukič Milorad, Gornji Karajzovci, zdravstveno izkaznico, številka 595032.	3095
Džinovac Bajran, Ljubljana, delovno knjižico.	3270
Fajdiga Boris, Postojna, Ljubljanska 50, spričevalo o pomočniškem izpitu poklicne šole avtomehanične stroke.	3202
Fatur Ada, SGP Gradnje, Postojna, nalog za skupni znesek 300 din z dne 12. III. 1971, izdan od KZSZ Ljubljana, pisarna Cerknica. 3245 Feigel Janko, Ljubljana, Smartin-ska 180a, zdravstveno izkaznico.	3150
Ferbežar Tomislav, Ljubljana, Trnovska 23a, zdravstveno izkaznico.	3216
Fereder Iztok, Dorferje 37, spričevalo II. letnika poklicne šole avto-elektro stroke.	3307
Gaspr Mira, Železniki, Smolijeva 7, servisno knjižico za osebni avto FIAT — 750 z dne 20. I. 1971.	3217
Gavranovič Ivka, Gozdna uprava Pokljuka, zdravstveno izkaznico, št. 9542/56	3171
Globokar Vinko, Ljubljana, Bizo-viška 13/E, dijaško avista vozovnico, št. 11164 za relacijo Dobrunje- Dolgi most, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	32'71
Glušac Drago, Ljubljana, Kolezij-ska 4, zdravstveno izkaznico, številka 111939/2.	3218
Godec Otmar, Cigonca 41, Slov. Bistrica, šolsko spričevalo TSS — strojni oddelek za leto 1960/61 in 1961/62.	2946
Golob Negovan, Ljubljana, Kvedrova 11, indeks strojne tehniške šole za odrasle.	3272
Gracelj Viljem, Maribor, Češka 3, spričevalo o pomočniškem izpitu av-tomehanske stroke.	3219
Grmek Janez, Trzin, Ljubljanska 20, spričevalo 1. razreda nižje gimnazije izdano leta 1957/58.	3308
Grovnar Avgust, Nova Gorica, Gortanova 18, prepustnico VS, štev. 9843.	520
Gustinčič Stane, Koper, Generala Levičnika 66a, zdravstveno izkaznico, št. 217688.	3132
Gvardjančič Herman, Rateče 32, zdravstveno izkaznico, številka 271815.	3114
Habjan Ivana, Luče 25, zdravstveno Izkaznico, kmetijskega zavarovanja.	3246
Hodžič Fehim, Ljubljana, Čolnarska 10, zdravstveno izkaznico. 3273 Hrapič Smajil, Vrhpolje, delovno knjižico.	3309
Ilič Tomislav, Ljubljana, Rožičeva 14, diplomo tekstilne tehniške šole v Leskovcu.	3310
Imeraj Beka, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 3151 Isič Agan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3311
Ivanovič Radomir, Zebice, Kur-šumlija, zdravstveno izkaznico, št. 217346.	3274
Jankovič Dragomir, Jesenice, Ku-rilpiška 17, zdravstveno izkaznico.	.3133
Janžič Vehid, Jesenice, Tomšičeva 111, zdravstveno izkaznico. 3247 Jerenac Marija, Dolena 53, delovno knjižico, reg. št. 14684, ser. štev. 854090.	3069
Jovanovič Stamenko, Koper, Partizanska 6a, zdravstveno izkaznico, št. 018783.	3172
Kadič Sekib, Jesenice, Ruparjeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 36333.	3218
Kamnikar Stanko, Ljubljana, Ra-šiška 9, zdravstveno izkaznico, štev. 07720.	3115
Klemen Andrej, Ljubljana, Ulica pohorskega bat. 113, dijaško avista cozovnico, št. 5121 za relacijo Ruski car-Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«,	Ljubljana.	3152
Ključevšek Vida, Zagorje, Kopališka 4, delovno knjižico.	3189
Klopčič Branka, Dole 30, zdravstveno izkaznico, št. 442825.	3275
Kobinovič Majda, Ljubljana, Vrtnarska 7, zdravstveno izkaznico. 3312 Kocjančič Milan, Izola. Kajuhova pot 3, zdravstveno izkaznico. 3098 Kočnar Lidija, Ljubljana, Ravnikarjeva 9, zdravstveno izkaznico.	3076
Kokot Anton, Turški vrh 92. zdravstveno izkaznico, številka 89152.	3343
Korlat Munib, Ljubljana, Povšeto-va 12, zdravstveno izkaznico. 3153 Korpar Slavko, Sevnica, Kajuhova 5, zdravstveno izkaznico številka 180499.	3134
Kosec Polonca, Domžale, Rojska 20, zdravstveno izkaznico, številka 117111.	3178
Kosec Suša, Ljubljana, Kadilniko-va 2, zdravstveno izkaznico. 3276 Kostanjšek Aleksander, Trbovlje, Franca Fakina 33, zdravstveno izkaznico.	3191
Kosmač Ivan, Prevoje 52, zdravstveno izkaznico, št. 219441.	3116
Koščak Anton, Mirna 1, spričevalo o pomočniškem izpitu poklicne šole finomehanične stroke.	3077
Košir Albin, Hrib 20, p. Loški potok, spričevalo I in II. letnika srednje tehniške šole geodetske smeri.	3277
Koželj Vida, Stolovnik 23, Brestanica, zdravstveno izkaznico, številka 364167.	3220
Krajnc Helena, Vareja 51, p. Videm pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 827470.	3100
Krantič Fadil, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 16c, zdravstveno izkaznico, št. 23843.	3078
Križnar Franc, Ljubljana, Celovška 181, zdravstveno izkaznico. 3313 Križnič Janko, Ljubljana, Gerbičeva 51a, dijaško avista vozovnico za relacijo Stan in dom-Stadion, izdano od podjetja •»Ljubljana-transport«,
Ljubljana.	3314
Krupič Erzumana, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	31$4
Kučan Hermina, Ljubljana. Martina Krpana 65, delovno knjiži-* co.	3278
Kundih Ivan, Kosnička gora, zdravstveno izkaznico, številka 503181.	3316
Kurbegović Mirset, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3079
Lah Ivan, Mojstrana 183, zdravstveno izkaznico, št. 268179.	3249
Lampred Franc, Trbovlje, Voden-ska 53, zdravstveno izkaznico, štev. 533019.	3192
Lango Milan, Jesenice 2, Novakova 7, zdravstveno izkaznico, številka 350690.	3101
Lazič Ljubiša, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 3203 Lazič Rajo, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico na ime Lazič Radinka.	3117
Lebinger Borut, Litija, Levstikova 4, zdravstveno izkaznico.	3279
Ljubijankič Mustafa, Ljubljana, Smartinska 154, zdravstveno izkaznico.	3155
Logar Franc, Rovte 57, Logatec, zdravstveno izkaznico, številka 027670.	3221
Lovrič Ankica, Kočevje, zdravstveno izkaznico.	3102
Lukač Branko, Vel. Loče 2, p. Materija, delovno knjižico, reg. št. 5132, ser. št. 941793.	3979
Lukšič Alojz, Novo mesto, Vrhov-čeva 18, službeno izkaznico, ser. št. 022974, reg. št. 2974, izdano pri Upravi javne varnosti Novo mesto. 3199 Maksič Milorad, Ljubljana, Studentsko naselje, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za metalurgijo, Univerze v Ljubljani.	3317
Malnar Vojko, Ljubljana, Celovška 384, dijaško avista vozovnico, štev. 9803 za relacijo Sentvid-Stadion, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	3080
Marenk Ivo, Ljubljana, Kersnikova 22, zdravstveno izkaznico, številka 019349.	3082
Marinč Anton, Brsnik 2, Nova Sela, zdravstveno izkaznico, številka 09795.	3250
Markežič Darjo, Pregara 42, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 212392.	3251
Markovič Zoran, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	3280
Marolt Vera, Mozirje 139, zdravstveno izkaznico, št. 540470 na ime Marolt Jure.	3103
Martinc Bogdan, Ljubljana, Trpin-čeva 69, zdravstveno izkaznico. 3118 . Matko Leopold, Ljubljana, Trubarjeva 11, zdravstveno izkaznico.	3318
Matkovič Leopold, Tanca gora 47, delovno knjižico, reg. št. 202/56, ser. št. C 368004.	2795
Merkur, Veleželeznina, Kranj, ba-riran ček, št. 246665 za 4.206,50 din. izdan od Avtoservisa, Domžale. 3252 Mesarič Jože, Černelavci 10, delovno knjižico.	3071
Michler Jelka. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta 1/12, zdravstveno izkaznico, št. 367921.	3179
Mihajlovič Mladen, Ljubljana, zdravstveno izkaznico in zdravstvene izkaznice na ime Mihajlovič Slavka, na ime Mihajlovič Ljubinka in na ime Mihajlovič Sladjen. . 3082 Mihajlovič Toplica, Ljubljana, Dečkova 24, zdravstveno izkaznico.	3319
Mihelčič Valentin, Ljubljana, Triglavska 30b, zdravstveno izkaznico, št. 425298.	3320
Miklavčič Jože, Zagorje, Gasilska 3, diplomo poklicne industrijske kovinarske šole Litostroj.	3281
Milaku Sefčet, Ljubljana, Cilen-škova ul., zdravstveno izkaznico, št. 548645.	3180
Mirtič Vekoslav, Ljubljana, Lovčeva 8, zdravstveno izkaznico. 3181 Mitrovič Branko, Ljubljana, Ul. Vide Pregarčeva, zdravstveno izkaznico.	3282
Mladinski aktiv Elma, Črnuče, štampiljko, z besedilom: Mladinski aktiv Elma Črnuče.	3119
Muminovič Huse, Ljubljana, Pod-milščakova 51, zdravstveno izkaznico, št 23059.	3156
Muratović Murat, Novi Pazar, zdravstveno izkaznico, številka 297726.	3283
Murić Asim, Cazin, Japića brdo, delovno knjižico.	3321
Murovec Mirko, Anhovo 33, vojaško knjižico.	2710
Nahtigal Marjan, spričevalo o zaključnem izpitu za poklic elektro-monterja razdelilnih naprav, št. 7/15/ 65 z dne 17. VI. 1965.	2415
Obran Franc, Zabovci 68, zdravstveno izkaznico, št 819413.	3210
Obretan Olga, Šoštanj, Glavni trg 1, zdravstveno izkaznico.	2949
Ogorelec Anton Ljubljana, Resljeva 20, diplomo tehniške visoke šole fakultete za el. št. 202 z dne 31.
III.	1950.	3157
Osmanovič Meho, Ljubljana, Majke Jugovičev 8, zdravstveno izkaznico.	3182
Palčič Stjepan, Koper, Oljčna pot 29 B, zdravstveno izkaznico. 3104 Palma Maruša, Ljubljana, Zadružna 16. zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Palma Polona.	3322
Pavličič Boris, Ljubljana, Vrtača 5, maturitetno spričevalo izdano leta 1965.	3158
Pečan Alojz, Planina 56 pri Rakeku, zdravstveno izkaznico, številka 39985.	3120
Pečan Bojan, Ljubljana, Šišenska 83, zdravstveno izkaznico, številka 111961.	32'84
Pečar Fani, Zaboršt 57, Domžale, zdravstveno izkaznico, številka 462618.	3083
Pečar Franc, Ržišče 2, p. Vače, zdravstveno izkaznico, številka E-140723.	3204
Pečnik Alojz, Kočevje, Rudnik 92, zdravstveno izkaznico, številka 652993.	3135
Pečnik Marija, Kočevje, Rudnik 92, zdravstveno izkaznico, številka 464176.	3136
Perme Anton, Bizovik, Pot v dolino 43, zdravstveno izkaznico. 3084 Perme Igor, Ljubljana, Sarhova 26, zdravstveno izkaznico.	3285
Peršič Zoran, Ljubljana, Celovška 384, dijaško avista vozovnico, št. 7543 za relacijo Šentvid-Stadion, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	322'3
Petrovič Poleksija, Ljubljana, Ižanska 133, dijaško avista vozovnico, št. 996 za relacijo Dolgi most-Privoz, izdano od podjetja »Ljublja-na-transport«, Ljubljana.	3159
Pincolič Marija, Zgornji Kašelj 83, zdravstveno izkaznico.	3224
Pirkmajer Andrej, Vevče 46, zdravstveno izkaznico, številka 120599.	3183
Pirkmajer Milko, Ljubljana, Vojkova 4, zdravstveno izkaznico. 3085 Podbevšek Viktor, Ljubljana, Vide Pregarčeve 32, dijaško avista vozovnico, št. 421 za relacijo Moste-Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljublja-na-	3323
Podobnikar Zdravko, Breze 48 zdravstveno izkaznico, številka 363876.	3324
Pograjc Angela, Stična 1, zdravstveno izkaznico, št. 091805.	3325
Porderac Cvetka, Pržan 21, Ljub* Ijana-Sentvid, dijaško avista vozovnico, št. 1798 za relacijo Trata-Sploš-na. bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport« Ljubija-no.	3286
Potokar Helena, Grofuplje, Tovarniška 2, zdravstveno izkaznico. 3253 Požar Artur, Sežana, Lipiška 16, zdravstveno izkaznico.	2952
Požgaj Otilija, Ljubljana, Veselova 2, indeks Višje šole za zdravstvene delavce.	3326
Primc Neda .Ilirska Bistrica, Vodnikova 14, spričevalo II. letnika gimnazije, izdano v šol, letu 1963/64. 3072 Princi Marjan, Ptuj, Volkmajerje-va 2, spričevalo o osnovni šoli. 3105 Prislan Vera, Ihan. 89, Domžale, zdravstveno izkaznico.	3121
Prokič Slobodan, Ljubljana, Vilharjeva 2, zdravstveno izkazni-ca	3160
Putrih Mihael, Kočevje, Trg svobode 47, zdravstveno izkaznico. 3225 Radomir Berta, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 957283.	3142’
Rakar Albin, Ljubljana, štutfafrt-sko naselje blok 2, zdravstveno iz-kaznico.	3161
Rakar Albin, Ljubljana, študentsko naselje blok 2, zdravstveno izkaznico.	3161
Ramšek Anton, Koper, Kolodvor-zdravstveno izkaznico, štev. o34o60.	3137
Rapuš Peter, Ljubljana, Brvarska steza 5, zdravstveno izkaznico na ime Rapuš Jožica in zdravstveno izkaznico na ime Rapuš Peter. 3226 Ravnikar Anica, Sp. Log 8, Sava pri Litiji, spričevalo osemletke ter spričevalo poklicne obrtne šole šiviljske stroke	3327
Rebec Boris, Koper, Cankarjeva 9, spričevalo o zaključnem izpitu Šolskega centra v Kopru — kovinarska stroka.	3106
Raček Angela, Ljubljana, Ob žici 3, zdravstveno izkaznico.	3122
Rekič Osman, Stanovanjska zadruga »»Primorski dom«, Koper, zdravstveno izkaznico, št. 045246.	3107
Ribič Maks, Bizovik, Gozdna pot 2, zdravstveno izkaznico.	3184
Ribičič Ciril, Ljubljana, Igriška 3, zdravstveno izkaznico.	3123
Rodošek Marija, Zg. Velovlek 10, zdravstveno izkaznico, številka A-1877.	3256
Rokavec Aleš, Ljubljana, Predjamska 72a, zdravstveno izkaznico, št. 375089.	3287
Romša Jože, Komenda 49, spričevalo o končani osemletki. v 3162 Rupar Jože, Poznikovo 9, p. Velike Lašče, zdravstveno izkaznico, številka 248783 — kmetijskega zavarovanja.	3124
Rupar Rudolf, Poznikovo 8, p. Velike Lašče, zdravstveno izkaznico, št. 248780 kmetijskega zavarovanja. 3125 Salkič Jasminka, Ljubljana, Zaloška 76, zdravstveno izkaznico. 3227 Samardžić Muhamed, Podutik 12, zdravstveno izkaznico.	3163
Schwentner Irena, Ljubljana, rZ,oi-ke Kvedrove 20, indeks pravne fakultete univerze v Ljubljani. 3128 Selimovič Ruvejo, Jesenice, Cesta talcev 7a, zdravstveno izkaznico, št. 34170.	3138
Sešek Elizabeta, Ljubljana, Črto-mirova 6, spričevalo o zaključnem izpitu šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani.	3328
Simončič Marija, Kočevje, Podgorska 27, zdravstveno izkaznico,- št. 428560/III.	3194
Smajič Munib, Ljubljana, Zbaš-nlkova 26, zdravstveno izkaznico.	3228
Smlatič Hasan, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno- izkaznico. 3329 Smolej Mika, Kranjska gora, zdravstveno izkaznico, številka 330923.	3108
Stankovič Duško, Ljubljana, Moste, zdravstveno izkaznico in zdravstvene izkaznice na ime Stankovič Rozka , na ime Stankovič Stojana in na ime Stankovič Lidija.	3330
Stankovič' Viktorija, Ljubljana, Pleteršnikova 4, zdravstveno izkaznico.	3331'
Stanovnik Marija, Ljubljana, Čevljarska 1, zdravstveno izkaznico, št. 060685.	3185
Stjepič Drago, Kidričevo 7, delovno knjižico, št. 926646.	3014
Sukič Irena, blok L p. Zg. Gorje, zdravstveno izkaznico, številka 352'173.	2923
Szwankovky Ljudmila, Ljubljana, Grablovičeva 40, zdravstveno izkaznico.	3205
Salehar Dušan, Ljubljana, Linhartova 92, indeks elektrotehniške fa-
kultete, Univerze v Ljubljani, izdan leta 1969.	3229
Šarac Ilija, Ljubljana, Zelena pot 20, zdravstveno izkaznico in zdravstveni izkaznici na ime Sarac Stana in Sarac Dragan.	3164
Sarič Ivan, zdravstveno izkaznico na ime Sarič Štefan.	3288
Šiftar Franc, Murska Sobota, Prežihova 11, zdravstveno izkaznico, št. 402570.	3257
Sišič Hasan, GIP Beton, Zagorje, zdravstveno izkaznico.	3195
Škodnik Majda, Gor. Slaveči 37, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 158615.	3110
Škufca Anton, Sela pri Hinju 13, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 247683.	3126
Šmid Ivan, Ljubljana, Sojerjeva 44, zdravstveno izkaznico, številka 10984/11.	3332
Šraj Marjan, Stara Vrhnika 59, zdravstveno izkaznico.	3333
Strbenk Mirko, Ljubljana, Martina Krpana 18, zdravstveno izkaznico.	3289
Štrukelj Marjan, Ljubljana, Kotnikova 2, zdravstveno izkaznico. 3136 Šuštaršič Janez, Ljubljana, Tovarniška 25, zdravstveno izkaznico. 3127 Tafoli Avdi, cestno podjetje Kranj, zdravstveno izkaznico, številka 216735.	2981
Tedeška Dino, Cesta JLA 5, Kopar, delovno knjižico.	3341
Tivadar Agust, Hrastje — Mota 18, p. Slatina Radenci, delovno knjižico.	2451
Tom Majda, Ljubljana, Proletarska 10, delovno knjižico.	3086
Tome Marija, Dvor 3, zdravstveno izkaznico, št. 015469.	3290
Tončič v Vojko, »Avto-Kočevje«. zdravstveno izkaznico, številka 830067.	3073
Tonut Ivan, Mbzelj 19, zdravstveno izkaznico, št. 232428.	3111
Tot Samuel, Dobrunje, zdravstveno izkaznico,	3187
Trebjevanin Slavko, Rosulja, p. Peč, zdravstveno izkaznico. 3342 Trebežnik Primož, Ljubljana, Komenskega 26, indeks pravne fakultete Univerze v Ljubljani.	3291
Trinko Rozalija, Ljubljana, Galje-vlca 45, zdravstveno izkaznico. 32'30 Trgoavto, Koper, JLA 25, blok zaključnic od zaporedne številke 89/ 661 do 231/661.	3139
Trnjanin Mirsad, Ljubljana, Vide Pregarčeve 34, zdravstveno izkaznico.	3188
Trtnik Ljudmila, Ljubljana, Gorazdova 3, zdravstveno izkaznico.	/	3231
Udovič Bojan, Ljubljana, Celovška 384, dijaško avista vozovnico, št. 1729 za relacijo Sentvid-Stadion, izdano od podjetja »»Ljubljana-transport«. Ljubljana.	3087
Valek Anton, Kosnička gora, zdravstveno izkaznico, številka 035371.	3334
Varl Avrea, Ljubljana, Ulica talcev 9, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo, oddelek kemije, odsek kemijska tehnologija, Univerze v Ljubljani.	3292
Veljč Rasim, Ind. apna Kresnice — obrat Dobrepolje, zdravstveno izkaznico.	3302
Verdnik Oton, Šoštanj, Kajuhova 39a, zdravstveno izkaznico. 3129 Vidic Janez, Mišače 13, Kamna Gorica, zdravstveno izkaznico, štev. 331994.	3112
Vitrih Ljudmila, Štangarske Poljane 9, delovno knjižico štev. 857332/ 3246.	3232'
Vogrin Kristina, Ljubljana, Povše-tova .91, zdravstveno izkaznico. 3233 Vojinovič Ljubomir, Ljubljana, Dečkova 34, zdravstveno izkaznico.	3335
Vrhovnik Marjeta, Ljubljana, Langusova 13, diplomo administrativne šole, št. 09-94 II B -22.	3206
Vučkovič Ljubisav, Ljubljana, Cesta na Obrije 7, zdravstveno izkaznico.	3336
Zahrastnik Marjeta, Ljubljana, Titova 102, indeks pedagoške akademije v Ljubljani.	3293
Žamar Franc, Lanišče 12, zdravstveno izkaznico.	3234
Zavarovalnica Sava-poslovna enota Ljubljana, Ljubljana* Miklošičeva 10, čeke št.: 731420, 731421, 731422, 731423, 731424 in 731425.	2620
Zavec Vojko, Ljubljana, Černetova 39, dijaško avista vozovnico, št. 7902 za relacijo Kino Šiška-Stan in dom, izdano od podjetja -Ljubljana-transport«, Ljubljana.	3294
Zavrl Franc, Bistrica pri Tržiču 80, spričevalo 8. razreda osnovne šole, leto 1959/60.	3263
Zimšek Anton, Celje, Mariborska 32, poslansko legitimacijo, številka 975.	3235
Zupanc Rajmond, Piran, 9. korpusa 52, zdravstveno izkaznico. 3140 Zupančič Alojz, Hrastnik, Praprotno 3, zdravstveno izkaznico, številka 539059.	3193
Zupančič Pavla, Sp. Senica 7, zdravstveno izkaznico, številka 157661.	3295
Žagar Anton, Koprivnik, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico številka 428413 na ime Žagar Darjel. 3264 Žagar Darinka, Trava, p. Draga, delovno knjižico.	3265
Žaggr Marija, Tujnice 7, Kamnik, zdravstveno izkaznico.	3165
Žagar Tomaž, Ljubljana, Vilharjeva 39, zdravstveno izkaznico. 3337 Žibert Frančiška. Ljublj&na. Trubarjeva 7a, spričevalo za polkvalifi" kacijo, gostinske šole v Ljubljani.	3207
Žmavc Štefka, Ljubljana, Stari trg 8, delovno knjižico.	3296
Žužek Angela, Karlovica 7, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za polkvalificiranega delavca v gostinstvu.	3088
Izdaja -Uradni Hat SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tlaka tlakama -Toneta Tomšiča« v Ljubljani