Tedenska priioga „Slovenca" z dne 24. maja 1925, štev. 115, Stev. 22. Ilustrirani Slovenec Knezoškofov oU. (Po oljnati sliki.) Dr. Anton Bonaventura Jeglič, veliki slovenski škof, rodoljub, preporoditelj in mecen, ki obhaja dne 29. maja petinsedemdesetletnico rojstva. Celokupni slovenski narod, katerega ljubljenec je jubilar, in z njim vsa poStena Jugoslavija, za katero se je veliki vladika tako neustrašeno boril, prosijo ob tej priliki Boga, naj bi ohranil slavij enea še mnogo, mnogo let čilega in zdravega. (Naša slika je posneta po poslednji fotografiji, izvršeni pred par tedni.) Silvester Keše (1815-1883), župnik in dekan v Begunjah, ki je posredoval, da so poslali starši jubilarja v šole. Knezoškofova rojstna hiša v Begunjah. Knezoškofova rojstna vas Besrunje pri Radovljici. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, / katerem je bila leta 1905. otvorjena prva popolnoma slovenska gimnazija. Ta veliki slovenski kulturni čin jubilarja ¦ hočejo baje nagraditi sedaj s tem, da ~ vzamejo zavodu pravico javnosti. Mašni plašS. PluviaL Ko je obhajal jubilar leta 1923. petindvajsetletnico školovanja in petdesetletnico mašmškega posvećenja, mu je podaril slovenski narod kot narodni dar prekrasen škofovski ornat^ izdelan po izvirno zamišljenih načrtih naše umetnice Helene Vurnikove. Zgorajšnji sliki nam kažeta dva kosa tega dragocenega ornata. Preganjanja vsevprek in brez konca. Bogomil Remec, profesor v Ljubljani in podnacelnik SLS, ki je bil nasilno premeščen v Jagodino v Srbiji. Eygen Jare, profesor v Ljubljani in bivši državni poslanec SLS, ki je med vojno neustrašeno nastopal za osvobo-jenje Jugoslovanov, je bil nasilno premeščen v Tudo v Bosni. Fran Bračun, profesor v Mariboru in odličen pristaš NSS, nasilno premeščen v Nis (Srbija). Ing. Ignacij Šega, ip. hil pomočnik ravnatelja državnih železnic v Ljubljani ' in eden izmed ustanoviteljev NRS v Sloveniji, je bil nasilno upokojen. Grob koroškega jnnaka Milana Krartifei na ljubljanskem pokopališču ob priliki spominske svečanosti dne 12. maja. Iz VI. razstave Narodne galerije v Jakopičevem paviljonu, ki je bila otvorjena dne 17. maja. Dobrovič: Lastni portret. Vsem prijateljem naišega lista. »Ilustrirani Slovenec« si je že tekom dosedanjih mesecev svojega izhajanja pridobil v Sloveniji in tudi preko njenih meja radi svojih lepih slik in pestre vsebine nebroj prijateljev in sotrudnikov. Da pa postane list še zanimivejši in bc^atejši zlasti na slikah iz domačih krajev in iz našega domačega narodnega življenja, se obračamo tem potom iznova na vse naše prijatelje s prošnjo, da nas podprejo z domačimi slikami. Uredništvo bo hvaležno za vse slike, zlasti pa še za jasne posnetke kakršnihkoli važnih domačih dogodkov in oseb, za pokrajinske slike, umetniško ali zgodovinsko zanimivih krajev in predmetov, za posnetke iz narodnega življenja itd. Polagoma bomo objavili vse, kar bo le primemo. Opozarjamo pa vnovič vse sotrudnike, da so za nas tisk najprimernejše jasne fotografije (tudi lepe razglednice) vsaj v velikosti 9X12 cm. Na željo slike po uporabi nepokvarjene vrnemo. Na hrbet slike je treba vedno čim natančneje napisati, kaj slika predstavlja. Ker dobiva uredništvo za kake posebne prilike slike s prošnjo za objavo pogosto šele tedaj, ko se list že tiska, sporočamo tem potom vsem našim prijateljem, da mora imeti uredništvo posamezne slike v rokah povprečno 14 dni pred objavo, večje serije pa vsaj 3 tedne. __ Maršal Hindenbui^ je prevzel predsedniške posle. Slika nam kaže maršala, ko zapušča v družbi državnega kanclerja dr. Luthra berlinski kolodvor, da se odpelje v predsedniško palačo. Na vsej poti so mu prirejale desničarske stranke veličasten soreiem. Nemški muzej v Monakovem, ki je bU dne 6. maja otvor jen in je sedaj največji in najznamenitejši tehniški muzej na svetu. Žalostni dnevi v Bolgariji. V verige vkovane obtožence vodijo pred preki sod. Sredi aprila poizkušena vstaja kmetijske in komunistične stranke proU sedanji strahovladi v Bolgariji je bila zadušena v krvi, Tisoče pristašev teh dveh strank so zaprli in na stotine usmrtili po prekem sodu ali pa celo brez sodbe. Na smrt obsojeni opozicionald. Zadnji v sprevodu je glavni obtoženec Friedemann. Umetnine pajkov Križavec preži sredi svaje pajeevine na plenj Vodoravno spredena pajéevina. »MogoSna trdnjava.« Posebno umetno, trdno in na široko spletena pajčevina. »Zapuščen grad.« če se pajek naveliča enega prežišiSa, ga zapusti in madi drugod novega. »BožiJno drevesce.« Vrh smreke prepleten s pajčevinami.j V naravi hodimo dan za dnevom mimo najčudovitejših pojavov, ki jim ne posvečamo navadno nobene pažnje. To so med drugim tudi pajčevine, ki jasno dokazujejo, da živali nimajo le nagona, temveč tudi vsaj gotovo količino razuma, kajti pajcevine so zgrajene tako smotreno in v najrazličnejših oblikah prilagođene namenu in okoliščinam, da je pri tem težko misliti na sam nagon. Nit nastane na ta način, da izloča pajek iz posebne žleze na zadiku nežno tekočo snov, ki se na zraku takoj strdi v razmeroma trdno nit. Ta nit, pritrjena na obeh koncib na trdno oporišče, tvori potem ogrodje bodoče >stavbe<, kajti nanjo in okr(^ nje spleta polagoma še druge v najumetnejših oblikah, dokler ne ustvari velikopotezno zasnovane pasti. Ujeta živalica jo more le redkokdaj pretrgati, navadno jo pa vsi napori, da bi se izmotala, vodijo le proti središču, kjer preži ropar. Kakor strela šine od tu na plen ter ga omami s strupenim ubodljajem, nato pa počasi poje. Lov na slone v Siamu. Credo divjih slonov vabijo v past. Napet in opasen položaj. Divje slone spravljajo v past. Zbogom, svoboda! Mlad,, od kralja izbran slon. Ujeti sloni v pasti. Lovci love na zanjke etote, ki jih je odbral zase kralj. Kralj sedi s svojim spremstvom zadaj v loži. Lov na slone je v Siamu predpravica kralja ter združena z velikimi verskimi in narodnimi svečanostmi. Vrši se na ta način, da odidejo spretni lovci na ukročenih slonih iskat kako čredo še divjih slonov. Ko jo izsledijo, jo poženejo v beg in prisilijo bežati v smeri proti skrbno zgrajeni pasti. Za past služi velik, raven prostor, ki je dvojno ograjen z debelimi hlodi, ki vzdržno tudi največje divjanje slonov. Sredi pasti stoji enako trdna koliba, ki služi lovcem v slučaju velike nevarnosti za zavetišče. Ko opazijo debelokožci, da so zajeti, začnejo izprva obupno divjati in šele ko se nekoliko umirijo, si jih izbere kralj nekaj za svoje svete hleve. Te lovci s čudovito spretnostjo ločijo od ostale črede, pri čemer pride kljub temu pogosto do krvavih bojev, ostale pa izpustijo zopet na svobodo. Izpuščeni sloni pobegnejo z neverjetno naglico nazaj v svoje gozdove. Križem Sloveni J Slovenski fanlje peljejo nove zvonove. Prizor s sprevoda ob priliki prepeljave novih sostrskih zvonov dne 30. novembra 1924. Šolski pevski zbor »Mladih junakov« v Brusnicah, ki redno sodeluje pri raznih šolskih in drugih slavnostih. Sredi med otroci stoji nadučitelj Maks Kalan. Jožef Potočnik iz Zakota št. 38 pri Brežicah ob Savi je kljub 98 letom še vedno krepak junak, ki še ni bil pri zdravniku in ima še vse zobe. Mati njegova __jc doživela 105 let. _ Novi zvon v Braslovžah dvigajo v zvonik. Slika udeleženk gospodinjska tečaja< ki se je vršil od 7. do 17. marca v Frankolovem. Dr. Kristina Bonnevi, norveška zdravnica, delujoča na vseučilišeu v Oslu. Važno odkritje je razglasila pred kratkim ga dr. Bonnevi. Preiskala je nad ^.000 odtiskov prstov ter ugotovila, da kažejo ti odtiski med sorodniki vedno gotove sličnosti. Čim ožje je sorodstvo, tem večja je tudi ta sličnost, največja je pa med očeti in sinovi. To odkritje utegne postati velikega pomena v pravdah za alimentacije, ker daje sodniku v roke zanesljivo oporišče. Zlasti moškim novorojenčkom ne preti baje nobena nevarnost več, da bi bili ogoljufani. Dr. Fr. Kidrič, profesor zgodovine starejših slovanskih književnosti na ljubljanski univerzi. Dr. Ivan Prijatelj, profesor zgodovine novejših slovanskih knjiže^' nosti na ljubljanski univerzi. Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.