Lipetov panj
Povest. 5pisal Juraj Pangrac (Dalje.)
3. O jej, sosed Marko ga ima !
Hudetov ded je spet mirno pokal tobak in Skilil v čebele. Naenkrat povzdigne glavo in, kakor da bi se nečesa važnega domislil, reče: ,,Lipe, pa si spravil jeseni panj na soseda Marka kaščo, kaj?"
,To seve, da sem ga", zalrdi Lipe, ki je ostal pri dedu, dasi ni kazalo, da bo še kak roj dopoldne. ,To se ve, da sem ga", zalrdi. .Pravzaprav . . . sam stric Marko ga je spravil na kaščo!"
— 108 —
,,Tako,tako!" izusti malomarno ded. pa se zamisli Za nekaj trenotkov se pa zopet pričneta razgovarjati. In priklicala sta v spomin ttsti srečni jesenski dan lan-skega leta, ko je Lipe ves srečen ponesel na dom svojih staršev polno čebrico medii, in ko je romal na Mafkovo kaščo tisti osodni panj ..Pastirček- . . .
nPastirLek" je namret tehtal tisto jesen nekaj nad 20 kg dobre vage. Bi] je do konca dodelan in čisto meden.
,,Podri .Pastirčka'!" je rekel tedaj ded.
Lipe \e premišljal, ali bi ga podrl ali ne. Je pa rekel Marko: nNekaj niedu mofaš tako imeti. da ti žival  11 e zamre, ie kaka nesreča pride."
,,Podri ga, pravim!" reče zopet ded.
.No, ga pa bom!" se je odločil zdaj Lipe. Sosed Marko mu pa pravi: ,Ti še ne znaš, oče so pa stari in slabc vidijo, ti ga bom pa jaz podrl!"
,,No-le, prosim'." je prikimal Lipe.
Marko odvzame zdaj panju dno in prednjo konč-nico. prežene čebele iz tijega in jih porazpredeli med druge manj živalne panjove. Nalo prime v roke dolgi tn nakoncu zakrivljeni čebelarski nož spodrezalnik, spodreže satje v panju in ga zdevlje v poleg" stoječo Cebrico. — ,,Tak6! Tu je zdaj med in tu panj", reče, skončavši delo in si obriše roke.
Lipe zgrabi čebrico z medom in jo stisne k sebi. Menda se je bal, da bi je mu kdo na lepem ne iz-trgal iz rok in je ne odnesel Bog ve kam. Za panj mu ni bilo toliko, vendar pa reče: ,,Kaj bo pa zdaj s panjem, kam ga bomo spravili?"
,,Kam?" je ponovil Marko. — ,,V hlev menda ne. in hižc šc ne boš zitlal, da bi ga ondi spravil. Lej. gor na kašči je prostora dovolj, gor ga zavlcci!"
,,Oh, stric Marko", zaprosi Lipe, ,oh, stric Marko. denite, denite vi panj na kaščo. Vam bom že kedaj povrnil to dobroto!1"
Marko se |e posmejal ¦ ,,Scveda, za med se bojiš, stvarca nezaupljiva, kaj? — No ie steci, steci z medom, kamor ii je drago. panj bomo ie spravili!"
In prijel je Marko panj in ga nesel na kaščo, Lipe se mu je pa zahvaljeval. nato pa stekel. Srce se
•     —  !09  —
mu je smejalo, ko je držal polno čebrico medu v rokah, kakor še nikdar ne v življenju. ln ko je s to čebrico prestopil prag očetove hišice gori nad vasjo, se ni smejalo srce samo njemu samemu.
Tako je lorej bilo lansko jcsen, in tega sta se danes domislila Lipe in ded. ,Dobro se spominjatn tega. kakor da bi se bilo to zdaj-le godilo", je pri-stavil še ded. ,Kar vidim le še, kako si tiščal čebrico z medom k sebi tam le pod Markovo lipo, kjer smo trgali. Nato pa je Marko spravil praznega ..Pastirčka" na kaščo, ti si jo pa hitro pobrisal na vas. Še sedaj te vidim, kako si letel . . . G-hm! Stare so moje kosti, in slab sem, pa še enkrat bom zlezel gor na kaščo, da dobim panj. Oor mora biti, če ga ni nihče dol vzel. to je veL kot gotovol"
In ded je odkoracal.
Ko pa je koracal in kobacal na kaščo in zopet dol, pa panja ni bilo nikjer, mu je pa vendar-le ušlo z jezika, kar je tako tiščal v svojem srcu, mu je pa vendar-le ušlo in rekel je, tako je rekel: »Panja ni na kašči. Eden ga je moral s kašče vzeti. Kdo? — Marko!"
Lipetu pa je šlo po glavi: ,Oor ga je del Marko. Panja pa zdaj ni gor; tak' ga je mora! kdo dol vzeti. Če bi prišel tat, bi ne vzel ravno njegovega, druge bi pa vse popustil. ln zajavkal je Lipe: »Ojej, Marko ga ima, sosed Marko ga ima!" In stekel je k dedu in zopet zajavkal: ,Ojej, Marko ga ima, sosed Marko ga ima!"
Ded pa je tedaj obstal sredi stopnjic. Resni njegov obraz mu je postal Še resnejSi. Dvignil je roko in žugal Lipetu: ,Varuj se, Lipe, krivične sodbe! Ne dolži po krivem!"
Tako je torej žugal Lipetu, a sam ni bil boljši, sam je že tudi obsodil soseda . . .
Ojej, sosed Marko ga ima, sosed Marko ga ima, sosed Marko — tat!-----------                     (Konec prih.)