Pospešeni razvojni tempo produkcije se odraža v veliki potrebi dalovne sile Potrebe kapitalne graditve v LRS za-devajo predvsem na pomanjkanje delov-ne sile v industrijskih centrih med tera ko se le delno zaposleni poljskj invino-gradniški delavci in manjši posestniki ukvarjaj< z vprašanjem, kako bi mimo vključitve v redni delovni proces do6egli pogcre za dostojno prehrano in preskrbo družin, ker jim te v zadostni meri ne nudi zaposlitev na lastni zemlji. Mnogi dobri očetje, sinovi in hrere so uvideli, da se danes ni treba bati za zaposM-tev in za ustvaritev fastnih in primernih živtjenjskih pogoiev, da danes ni po-trebno doma čakati v bedi in revščini, ko pa je odprtih nešteto vrat v obrafe in tovarne po Sloveniji in ofitalj Ju-goslaviji. Pogledati jetreba malo oko-li sfcbe, vprašati enega ali drugega znan-ca ali domačina, ki živi več ali mani avtobusnih ali železniških postaj od svo-jega kraja, kako živijo delavci v ebra-tih tovarnah in radnikih, pa vsakdo rad pove, da prejema>o delovni luidje za odgovornejša dela večje prejemke kot Ijudie, ki se zadovoliuiejo 6 pomožmra delom, ki se izmikajo vsakj odgovornosji in ki se ne trudi'o. da bi na slufbenem mestu dosegli več strokovnega znania in da bi s pomočjo tega izvrševaii kvali-tativna dela, ki vmajo več]© vrednost in ki dajejo možnost večjih pre>emkov. jemkov. Ver tisoč delavcev bi moral dati ptu}-ski okraj v pomoč kapitalnemu gradb»-ništvu že tekotn meseca juniia t. l. Na terenu so ekipe, ki imaio nalogo potn»-gati kraievnim funkcionariem. zaintere-sirati delavce in male posestnike sa vključitev v delo v proizvodnii. O vsera tem je mnogo qovora in pisania ter oo-slušania po radiu. Neobičajno je delov-nim ljudem na podefelfu ob raznih mož-nosti, drugim ob fastni nPodlo^nosM. kam, kdat in v kako delo Mnoqi ne pozna^o pravic t službenem razmerju in razvemrh raožnosti. Urna mezda, plača po normah, plačilo za nadurne delo, nagrade. otroške do-klade, 14 dnevni dopust, ugodnosti n« železnicah ob dopuctu itd. »o n«rom bo^do rm»)ali svoie otroke k dela in Ijtibezni do delovneaa člove^iva, iim dalj možnosti isobrazbe in poMirev, » katerih bo«?o r»ajbol?c s)n?ili člove-§tvu in njegovirn borbam za dostojno življenje. Na 142,68 ha zdrurene zemlie za?e-Bia v Paciniu oovo živlfenje. Pri vsnfci izined dmžin-članic zadruge so se starSi nomenil! 7 ntroki Iralro br> tr*>ba rf^liti in «fO!«nodarit! da ne bo prl hi$! dolnov, bolezni ho poinanfkdnfa. Vfpisib fe bi-lo živahno za mizo O^e ni dal prav mRteri, sfn ofetu al» sl'čno Na njivi so biJi nek»»j fa«sa tiho. De!o i» b?lo or>Tav-lieno. Zraslo ie, kar so sadiJi all se!a!i. Po^vibili so Z3 žhijenie del pa ptodali. Z3dru?n» dmžina bn tudj razpravlfala o zadruc»i. Zbrfli se bodo flnni 1n rlanice, oL«tje, m^tere in otrori. V?3««ih bodo na dffhi v«i iro^nli, druoič zonet živihno razprarligTI. Zemlla bo vedno sahteva-la sVrbno rbdelovnnie, r*»»tlrni» «en«. lind|e x*9 delpvnn?! in no?t<»n?e, iBe^i«-bofao fjomo* Vn s^'.«tovan|e, resnico-Vnhnn'f in nravi^nost. N« 38,95 h* n?W. 275 ha v!nof»r«da, 3? 20 ba travniVov. 29 88 ba mvtv.frov, 34 23 ba tre/d? in 1.85 hs nenrn^vh*\vne zei*?lfe sf( bo pre5ivli=»!o S? dmffnaHh F)»bov zadnme. 22 konicv. § kr^v. 14 R^in? Jts 15 gl?iv «mV5fc bcdo vodili evi-denco in kon!rolo, da ne bo imel nikd« pted«o*ti Eiii ne b m?rlfive r»ke, se b© l«po Oflvijalo življenJe. Delaver Sori Janez bo ob sedinih čla-nih rfrnžfae i?asn»a ruTisodil, al1 \e Z5»n1 l=>žie del^ ea ]*<¦>!*ti .&[ v obr^i t-S boljS* živj t z«*lr»»*^ kot nl«f?ovt znasc' delavci v tovamah. ?o«na zemlio ia zpmlja nie^a. Ve^e?njal--ova Tiz3 in Pihler Mari'3 tpr Br^le? Ma.wdalen^ ni-so mo^le Hvett .brez f?ela. Ne ^ri^aku-Je?o, da ?1m v jT»črnn' h« bo tr«*b? (*e-lsti. Z delovT}»w*i mdTii^ntVi se twrlo »prfl» po t»^r«vT!«n«»n 4e!». N« bf iin» ! p» b*lo »»r»v, fe W JlS o^tsH Lltm.{ »tm>- i??ce vpJtfii* z»^m?ne 4rn*iae, ki sfr?>-mi za tem, da bi z Bis^'no nom^jo ustv^riJi za vs« ?lan<» ^nstoine »!t1*«iij-ske no«o1e. Dm?>ovi^ Aloi?. s« bo v »a-drugi pornt'l prsv tako doraax ia srečsa kot svoffp.s rs svo?i kntfttiM. S[mf*j^ Bren^i^ Aloiz, T.an^rt A.nton in Jože so qospodariH Ha svoMb kFi«*'«.?^, k%3cc*r se ie «vo'fa« 7is»lo "o^n^dariti. V z*-drnf.nJK?*!, ne b<>s?o «f-led«nl' rTOspo^arjev ki bodo mp^-febo?nn poc-nepiali, kar |e knrisffteaa *n »snroti nrenre?sva1i, l?.^r b< kazalo na nredpravice ali m"!kra;ša-nja, Gosuodinii Plhler Tererija in K«vw?ec Tr^eziia *, t?»?n je trd! f.fv»hf?**e kot na tnirnih fn tihih mnl?b kisnetJish. Postopom!» n^sts'3^0 v ptiijskera ofcrahi z»lre slpdiii nas^dnM, brer irintV^nfa. in rH- nffVJ n*Vd?»r in n«vi»T ne bo'e žlveti v družbi delovnih ljudi. L. F. Del graditeljev Novega Beograda iz ptujske čete se je vključil v produkcijo V torek, 4. julija t. 1. se je vrnila v Ptuj 2. četa lendavske brigade, ki je de-lala od 1. maja do 1. julija t. i. pri grad-nii Novega Beograda na stavbišču »Letn i pozormca« Bngada ie bila 4 krat udarna in 1 krat pohvaljena. Dobila je knjižnc nagrado. Osemnaistkrat je prevzcla prehodno zastavico To čast si je priborila z ne-umornim delotn. Od 24 bngadirjev, ki so tvorili ptuj-sko četo. se jih je vrnilo v Ptm 19 ostali pa so se javili na kurz za rudar-stvo v Lendavi. KomandiT 2. čete Bezjnk Stanko, brigadirka Rajh Jtefka iz Or-moža ter Matjašič Anica iz Ptuja so med njimi. V ponos čete je bilo 5 udarnikov in sicer Grmič Stanko iz Ormoža Bezjak Stanko. komandir čete. Smrečiak Franc iz Središča, Matjašič Anica iz Ptuja in Orlač Franc iz Haloz. Udarnik Orlač Franc in prosvetarka Vouk Nežka iz Or-moža sta se posebno udejstvovala na kulturno-prosvetnem polju ter tam žela zavidnc uspehe. Zdravi. ožgani in utrjeni ter politično vzgojeni mladtnci se vračajo na svoje domove. v vasi med mladino, ki ie bila doma. Slednjim bodo prtkazali nujnost vsaj začasnega iztrganja iz ozkega okvira življenja na vasi ter vstopa v koiektivno delo in živlienje mladine ki zapušča miadincem draa zaklad WMn-šeni m živlienjske ter politične razgle-danosti. Potom kolektivnega in častnega dela se vzgaja današnja m'adina. v zavedne sočlane delovnega ljudstva ter veiikp liubitelie svo.ie domovine, ki jo poma-gajo graditi z mladimi močmi V. N. Navodila s konference OF morajo poznati vsi člani Osvobodilne fronte V nedeljo, 3. julija t. 1. dopoldne se jp vršila v Titovem domu v Ptuju kon-ferenca delegatov, predsednikov in se-kretarjev OF, ki je bila zeio važna gle-de na stanje in čas ter delo funkcionar-jev OF, izvajanje akcij ob pomoči OF, pbmanjkanje političnega dela med mno-žico ter neupoštevanja predstavnikov množičnih organizacij zaradi kampanj-skega prakticističnega izvrševanja po-edinili nalog ne glede na celoto gospo-daiskih vprašanj. Poleg nedostatka, da je izostalo od konference okrog 100 povabljenih funk-cio-narjev, so se pokazaie še druge po-manjkljivoeti. Te so slične mnogim prej-»H.jim slabostim predpriprav, propagande *žtd. Na konfer&t»ri ni biio agotovljeno, { ktio *® i« od po»«.h!j*iiib. ude.ežii in kdo se nv Mesto oh 8- «ri se je kcrttaf*'.*ij<:a zar.ela «t\> paJ 9. urx. Kljub temn *c %& Kinogi pa»>»*.}4il raed konfeieDVJG. V dr-o-§i 'vrsti v dvorani ae^s-ai »i.:šr;i t"4*> ! fctfisr S-ahp xrLgL vj jm««»'p5 »,wiB«fctii[* so med ; ^eraioHi org. sekretarja tov. Berginca f.fsaim tnmzpmt medtem k& t*. —«*. funkcio. | narjtrr « terena * ^- .'•¦»s. ^^s^^., | D5 93ts.-.r»ija )e bila preskrdsnna, ker »1 j bilo zanjc časa zsradi obšiiaih refer^- i tov. Čian ob"»35tnega odbora OF je med konfereoco odpcveda? prihod in referat, k; ga je potcm prevrzel tov. Belšak. i Funkcionarji, ki so prišli z vlakom, so | se s prvim vlakom zopet vrniii. Mnogi \ funkcionarji so izvriili svojo dolžnoet i ociiiva okrajnemu odboru OF s tem, da so [ prišli na konferenco, žrtvovali poi dneva, 1 nepjaiH množici članov OF pa niso iz-vršili »voje dolinosti, da bi sklicaii se-stanek ia na njein dali poročilo o pro-biemih, ki so bi.li iznešeni na konferenci , o nalogah n,^n?-\ fnnkcion«rjev in čla- j jiot uh pij ..ičnib. ¦go.spod.arskih in poiitičniii r_____iih. Tov. Belšak Franc je v polit:čnem po-ročilu kot v referalu o važnifa dru-žbeno gospodarskih problemib. podčrtal nujnost mobilizacije et-elovne sile na vaseh za zaposlitev pri pl»nskih graditvah indu-strije in rsinosi sodelovaaja množic pn odmeri dohodnins, pri adkupih itd. Org. sekretar t©v. BeTgine je v organizacij-skeia poročilu ožigosal nedelavnost ti-s4ife odiorov OF, ki po izvolitvi ničesar niso izvriili, niti niso imeli sei, najmanj pa da bi pomagali pri organizaciji delov-ne poaaoči v goadni in drugih akcijah, pri u«tanavljanju zadružnih ekonomij in kmetijsko obdelovainih zadrug. Prevzeli so s tem naae odgovornost za krivice, ki se zaradi njihove nedelavnosti dogajajo članom OF, ki nimajo v kraju nikogar, komur naj «e pritožijo in ki bi zavaro-val fijihove pra*vice ter preprečil kri-vice predvsem pri odnaeri dohodnine. Ničesar niso storili niti niso hoteli pri-znati, d« niso za to dovolj borbeni in odločni, da bi poklicaH na pomoč dobre člane OF. Ničesar niso podvzeli za spre-jeiE novth članov v OF na mesta, iz ka-terih bi izrinili iz Fronte ljudi, ki z njo z ozirom na neizvTŠevanje obvez po pro-grarnn OF nimajo ničesar skupnega. Razne organizacijske obiike članov Fronte za pomoč v kmetijstvu eo ostale zanje le na okrožnicah. Praktične posledice tega stanja je na-vedel tudi tov. Vrbnjak Jože, poverjenik ' zc. delo pri OLO. Odbori OF se na tere-du niso zavedali, da so prišle ekipe za mobilizacijo delovne si-1e njim na pomoč, ne pa da je izgledalo obratno Tako po-daljšujejo stisko ljudi, njihovih otrok, ki v kraju nimajo prilike i^polnjeva.i pogojev za dostojno vzdrževanje druži-ner zaposlitve v industriji pa ne sprej-mejo. Z njirai se ni nikdo dovolj politič-no ukvarjal in jih vzgajal. Radi tega ]e negodovanje glede živilskih kart, slabe-ga življenja itd. Kmetje potrebujejo de-lovno silo, ne nudiio pa pogojev za vzdrževanje celotne družine. stalne pla-če po uredbi, zavarovanja, otroških do-klad, plačanega dopusta itd., temveč iz-koriščajo stisko neodločnih poljskih de-lavcev. Prfkrito zavlačujejo vstop v za-drugo in onemogočajo svojim otrokom možnosti primernega šolanja in zapo-slitve. Tov. Vrbnjak je pozval frontne funkcionarje na prekinitev nedelavnosti in čuta neodgovornosti napram ljudstvu, času in nujnosti upornega in poštenega sodelovanja. V diskusiji se je oglasilo par funkcio-narjev OF s terena vprašanju davka Kmetje čutijo poedine napake, -funkcio-narj. KLO-iev in OF ter drugih mno-žičnih organizacij pa se njih odp/avi izmikajo hoteč pievaliti vso odgovoi-r.ost na nepoznanie zakonov. na finančni odsek OLO ter na njegove aktiviste, ki so odhajali na teren v poraor davčnim komisijam. Stara praksa birokratskega reševanja velikih problemov tnimo Ijud-6tva še ni izkoreninjena. Na sestankih poedinci molčijo, potem pa hodijo iz pi-sarn v pisarno s prošnjami. Predsednica okrajnega odbora AF2 tov. Mirtič Lo>zka je prikazala nedelav-nost organizacije AF2 na terenu in v mestu ter navedla nekaj pfimerov kjer ustvarjajo ravno žene malodušje v svo-jih družinah za vstop v zadrugo. za pri-tegnitev mladine v akdje itd. Vse te pojave je pripisala pomanjkanju politič-ne aktivizacije žen. Zaradi tega zene zaostajajo za tempom razvoja, se v njem ne znajdejo ter nasedajo malodušnežem, lažnivcem in špekulantom. Borba proti zaostalosti kaže najbolj sedaj svojo nujnost, ko se ljudstvo Jugoslavije upi-ra informbirojevskim ukrepom zadrže-vanja naglega tempa našega razvoja Radi odhoda funkcionarjev OF v smeri OTzooža in Središča je bila konferenca zatljučena po sprejetju sledečih skle-pov: 1. Vaški odbori OF morajo pri reše-vanis vseh gospodarskih in političnih na'v>g pritegniti k sodelovanju ceiotno člaastvo Fronte, ker bo s tem odpravlje-*t> veliko število napak, ki jih delajo posareezniki. Pri tera je treba zaintere-sirati tudi vse ostale množične organiza-cije. Kajmanj enkrat mesečno je treba sklicati vaški aktiv, ; ga tvoriio od-borniki vseh organizacij na vasi. 2. Pri popravljanju predpisa davka po-sameznikom ki imajo odmerjene res prevelike vsote, naj sodelujejo vsi člam Fronte. Frontovci naj dajo svoje mnenie. Ljudstvo samo 6i bo odmerilo najbolj pravične davke. Davki so napačni samo tam kjer Ijudstvo ne sodeluje pri tako važcih gospodarskil, ukrepih. 3. Pri vseh VOOF je treba uvesti štti-dij zadružniJi pravil. S temi pravili mora biti seznanjen vsak član Fronte in vsak vaščan, kajti vsak kmet mora do potan-' kosti poznati možnosti življenja v zadiu-gi. ki ga čaka. Poznati mora tudi vse pravice in dolžnosti. Le na ta način bo-m, ustvarjali trdne zadruge, ki bodo sposobne premagovati vse težave 4. Vsi VOOF aaj v teku tega tneseca izpopolnijo svoje sekretariate. Novi od-bori, ki še niso prevzeli poslov od sta-rih, naj to izvršijo tekom tega tedna za kar odgovarjajo sekretarji osebno 5 Pr VOOF je treba v teku tega me-seca ustanoviti vse potrebne aktive in jih konkretno zadolžiti z nalogami ter jim pomagati pri delu. Posluževati se ;e treba direktiv, ki so o tem že na terenu. '.. Do konca tega meseca na? VOOF likvidirajo vse zaostanke članarine in uvedejo redno pobiranje ter odvajanje na okrajni odbor OF. 7. Do 20. t. m. nai vsi VOOF dvigne-jo in razdelijo članske legitimacije. Vsi, ki so s tem že končali, naj prinesejo obračun. 8. Pri vsakem VOOF je treba takoj ustanoviti vaško frontno brigado, ki bo pomagala pri delu na polju in pri dru-gih akcijah na terenu. 9. Do 20. t. m. naj pošljejo vsi VOOF predloge za ljudske inspektorje. Do 30. t. m. naj bodo inspektorji povsod izvo-ljeni. 10. Za frontno brigado iz 350 ljudi, ki gre na Strnišče naj VOOF pošljejo po enega človeka na vsakih 30 članov. Te ljudi naj spremlja do Ptuja predsednik ali sekretar VOOF. V kolikor posamezni VOOF ne bodo dobili ljudi, naj se javijo istočasno sami z vso potrebno opremn. Vsdk brigadir naj vzame s seboj odejo. skodelico in žlico ter ostale oeebne po-trebščine Zaradi nujnega izboljšanja stania dela v terenskih odborih OF bodo ti roorali pristopiti k družbeno političnemu vzga-janju Hinožic in opustitvi dosedanje metode birokratskega zadovoljevania upravnih nalog in puščanja širokegfl polja iz^braževanja in prepričevan;a elementom, ki nikoli mso znali biti !]ud stvu ob težavah v oporo. temveč so ya znali izrabljati v svoje zahrbtne in podle namene. J. V Voditi moraino konkretno, prož-no, vsakodmevno borbo za izriva-nje kaoital*stičnlh elcmentov na področju našega kmctijstva m tr-goviac na vasi ter na področi« aktivnosti teh elementov prcti ljwdski oblasti, Poleg te^>a \e trcba našim de*ovnim kmečkini ranoli-csm v mmbovem vsakRaniero ž?v-Ifcniu pojafinicvaii vtočo tak^b cJc-rocntov in iih razkrlnkavati v nit-bovib poskusfb da bi se knzali ^a branilce kmcčkih mieresov. Edvard Kardelj Svečana proslava predčasne izpolnitve polletnega plana v železničarskem sindikalnem domu V soboto zvečer, dne 2. Jullja t L so delavci in nameščenci vozovtie delavnice «i nadzprništva pro^e Piuj v sinulkaini «lvorani v Fniju sv^jane oroslavili pred-k-^sno Izpolmtev potfctrrcsa plana za \H'X Prosiav« se je udeležila veCina delav-cev in usluži>«ncev obeh editiic. Vabilu so sc od/vali po «ečinl tudi povabljeni gOStje .?•-*>* u»Av»«jk*atekj| W4k»'J*, »u.k»».u iujj m jiifjl ^ p^|*. Ža ro-if^ližki odbor sindiltatov je bil na pro-slavf s«avzoč tov. Pustavrh Iv?n, Refer«**1 in poročlla, ki f* jih dali iipravnlk cJ^Mvnice tov Hor"»t Marlin, jjlavni nadzo"aik tov. Premli iMtzn. za-stupnik direkclie drž. žiieznic to\. Mar-tinc ter član repubk. odboia sindikaiov (ov. Pustavrh, so vsi navzoči potrdUi z aplavzom, saj so poročtla vscbovaSa nied drusim obljmbo, da bo letni plan za 1949 izpolnjen do 29. nov. 194° v odRO-vor na nnpade predstavnJkov dernokra- tienlh držav na našo Partljsko in državno vodstvo. Vscbovala so tudl uraze p.a-vdušenja za enotaost dciav^iesu raz-reda pod vcdstvom KPJ s tov. litom na čelu ter podrofone podatke u naporih in uspeliih dclovnth kolcklivov za do-sego polletncga plana. Iz objavljonili rezultatov borbe za iz-polnitev polletnega plana ie bilo raz-vidno, da je dclavnica izpolnMa plan s presežliOm 1,1%. Pohvala za marljho in uspešno delo ]e blla izr * ena številnim delavcem in na-raeščenccra in sicer jib je bllo iz delav-nlc pobvaljenih 31, \z nadzorništva pa 26. Posebno ie bilo poudarjeno da Jc potrcbno delavca, kj dnevno presegalo nonne, proglasiti za udarnike. S proslave so bile poslane CK KPS, GO ZSS in Direktorju dlrekcije za eks-ploatacljo železnlc v Liubllanl brzoiavke sledeče vsebine: »Kolektiv nadzorništva proge in vozovne deluvnice Ptuj, zbran na proslavi predčaane izvtšiive polh-t-rtegu plana, Vam pvšilja borbcne po zdruve. Obvezujetno se, da bomo kljub tcžkočam in obrekovatiju napram rtc-šemu vodstvu izpolnili letnt p!an do 29. novembra 1949 tcr s tem dai ja-sen odgovor vsem klevctnikvm da }e pot, po kuteri nas vodi naša Par-tija s tov. TitGm, edino pravilna livel CK KPJ s tov Titom na čelu! Kolekiiv nadzorništva proge in vozovne delavnice Ptuj.« Po svečanem delu proslave se 1e raz-vila prosta zabava. V prijetnem razpo-loženju so se delavci in narncščenci clržavne železn*ške delavnice in nad-zornsštva proge ponovno razšll in sedaj nadaljuiejo borho za II. polletje in za prcdčasno izpolnitev letnesa pinna. P. L. Vzgoja strokovnih kadrov. Učenci v gospodarstvu obutvene stroke na teoretičnem tečaju v Ptuju V Ptuju se vrši od 28. Junija t. 1. te-faj ufcencev v gospodarstvu obutvene stroke. S tem izpolnjuje 111 učencev iz podrotja Mariborske oblasti pogoje za dosego kvalifikacij v obulveni stroki. Miadi, slabutni in tudi kiepki dečki \i aelavskih in malomesčaaskib. družin že več aii luanj časa izpolnjujejo v tiriav-nih, mdmiiViii iu pnvaiaiii oluatili in deiavnuaii pogoje ia dosego sUokovne-ga znauja kvuUiiciranih deiavcev. Prak-tidno tluio je tvoiilo pri njih osnovni dfcl učne Ivarine, teoretični del pa je bil le kot dodatek, ki oi bil nobenemu od teh učencev dosegljiv. Tega je konec Znašli so se v Ptuju aa tečaju, ki bo Uajal do 1. VIII. t. L UreJiU so &i skupao življenje. Učilnica, prenočiščo tn menza so jim najaujnejši prostorL Razdeljeni so v 2 četi. Komandautu bii-gade Lipič Francu iz Godeniucev in predsejniku mladinskega aktiva Ciglar Joželu iz Mtirske Sobote ni težko raz-uoievaU svojih skromnib sovrslnikov. Če gre za teoiijo, vsi radi molčijo. Kdo bi se zadovoljil s priinanjem, da s teo-rijo niso imelj opravka. Znali so delati in misliti na vsakdanje življenje. Micli jijtn ajso segale daleč v preteklost niti v bodočr.ost. Od prcdmetov ix šc!e j-uialo ostato. če nl dočnosli so slcat pa so, da Ijudje njihuve slrokfc v draiiji itak mnogo oe piedslavljajo. Cevljarje so Ijudje vptlno radi podcenjevali. Te-la\ jih posiopoma rešuje tesnega živ-ljenjskega ob:orja, jim vzbuja samoza-vest ln spoznava z družbeno lakonl-tostjo. Površno tn pozabljeno znan]e matematlke priha|a ponovno in teme-ljiteie v možgane Spoznavajo, da so vsa predavanja zanimiva. Sedaj rai.ume-Jo. da je znanje' vsota raisvojnih dofjod-kov in stopeni vsega, kar so doslej ustvarjali tn iypopoln|evali delovnl IJu-d|e. kar je dajalo vredncst njiliovi vo-l|i Z9 žlv5|en|e in b r?;i «a obstoj. Po predavanjil} radi r NS čndno, da ' se |e tefko rer; osti in ne- ?.n;jrja. Tefko je pnsttU tlelo, s?sti pred pre;;.ivateUe in iskatl po kniirjah re-ferate. pi^ati nalocje ln vse obdržafi v spomlnu. Ni tak!h nojstrov, ki b! raje videli utence v šoli kakor v obratM. Sedaf ljudska ob!a»t ite dovoll, da bi hlli ureucj li^idie snmo za dolavnlro, ra ffvlie-^e izvpn nie pa -neisnhraSeni, ne-va?ni. zaorrlalJ In ncponiembni poerMnd. Vse to so raziimeli tn upoštevali po-edini okraji v oblasti. Odposlali so v Plu| na tecai verio 5tevilo urencev. Med terai so Qkr<> ka Sobota, Radgona in droqi, I ,ai je ?ase- del v tefaiu 13 ?ot:p;:cv z uren-i. Okrai Poljfane je zastopan na tečaju samo s 3 utenci. Ob koncu tefaia se nobeneran fcraj-nikn ne bo uJ da je preserlel ure in ure na iih, da |e spal v fasu tefcfa v tfimnjziji na tleh, dn Je hodil v stroju na Zn. Breg v zadrcžno gostilno oa hriino. dn ]e spoznnl prei-nnsti pt-u^pnia knn^sPi*at ohiskovanja '¦ proslem fasu z v -1 ribe |td. Na prc: -njp ,'i- p ho Od- §H » lavesljo. «k. so- 1 v vitM W ¦- i-VO ' Ir poman|ka- »;- ..... —- ¦- -^ti} ]e lepo k- v ^0'" lfl »• ' «.-.., ¦ lr- 1 v in org?rnv o;" ~,i-^ ni n^nak, nava-! 0 M._-. Mir istrstvo 7.;i r ! o zn- f ;;'.:¦......._ ._____ '.. ....... ... . ' " '¦'¦> s' a «e osebno preprlčala. Spiijamit! ! sta mogla s tem, da bl ostale žimnice v spalnici na tleh forez podlo^je iz pa-! pirja, vref, slame ali desk. S prašnim . oljem mašfeni pod v šolskem razredu nikakor ni umestna podlarja za drago-cene žimnlce. Neumestna se Jira je zde-Ia težka borba z upravo gimnazije zar radi zasedbe prostorov za čas tečaja. Predsodki o čcvljarskih ufencih paf da-lef segajo. Nedvomno znajo upošte-vatl vodje očencev kot oni sami, da živijo v zgTadbi občeljudske Iraovti>« in v domu sredn|e§o!ske mladine, pred katero se nikakor ue bodo hoteli osra- inotiti z oškodovanfem zidov. oken in hodnikov. Vse, karkcli vidijo in doživljajo, je zanje dragocena življenjska Sola, Vse spoznane prednosti in napake bodo znali po povratku s tečaja koristno uporabiti pri samostojnem praktiaumi živlieniu. Ostalim ufencem, ki še niso imeli pri-Hke tvditi na tefaj, bodo prikazall. da je praktično delo v socialistifni državi na-ve«ano tudi na teoretično izobrazbo. V njihovi okolici prl bnd^cem pritegova-nju učenccv v tefaj ne bo težav. BF Dijaki ptujske gimnazije v šol. letu 1940-49 niso dosegli zadovoliivih uspehov Zaključeik šolskega leta daje pr&gled razvoja, nakov. 419 diia*Kov (f)2.^6%) je razred uiFppVo dovršilo. Popravni izpit ima 156 (23 ^'^'o}, oonav-liaio bo pp rarred 94 i\*%) tMiaVov, Letošnji u«T>eh fe za 4 82% siabši ad la;ns^eqa Če bi hoteli noi«.k^.tj vybVe slabšerja usrieha v letošniem šo^keTn letu, bi unotoviM, dn drpVi ^a^el^n^h uspehov ni*o dose^M prp.^v^fi-m zat9. ker še niinajo vsi zadnvolihrih porro-jev za obisik nouka in ufenje Nckate-ri prih^iaio v §o^o od d;?io!aqc rarrer*. kfer pa vendaT ne m^p^o zadovoliivo študlrati, ker so iz ra-n^i^i ra-jrTdnv, to-rei raz!lča:h staro&ti m različriih po-treb. Najslabši je u«oeh. v nf^iiii razrpdi-h. Profesorji so ug-loina otroci, ki Se duševno niso rr^li. de'oma pa taSc^ni, ki kot šnlnobv^niki »Tngtrafo ^olanie za neuotrebno tn bre^-brižno rak^io kofca ^o^oobvernoeti Ob tei urrotovit-vi ie pofrebno nondariti, da bi x\<\] ob sn-TeifMn-nib iroiHh rudi pro-ffv^orjj nid1f>ra!i kateri otrofr 'p z* «T)Tp-iem v nimnaziio sposoben ?e oh snre-iemT>-«»Tn i^oitu ie treb^ iTtieti pred ormf dRistvo. da vrgaM rnTnnaziia liudi. ki brvdo prev^eM vodiino vlooo pri sp&ci-alpih m stmkovTrh dpMlh ter je »a to pf>treb<*n strog kritprij., U«t)f>h zavoda no mestth, razred!h in odstntkih i« naslednji: 1. me<5to TV. raz. 90 R9% 2. mesto VITT. raz. 86,6R^ 3. mesto VI. raz. m.44% 4. mes-to I.a raz. 69.05^, 5. tne^o T.c raz. 68 R9"L 6 me-sto T.f raz. fi8?9°^ 7 m°sto TT.a raz. R7,44^ 8 m«sto TTT.a raz. fi6.R6<^. 9 m*wto VTT rai. 65 5?°^ 10 meoto H.b raz. finnn<^. 11. mesto TT c ra-z. ^o. ?t^. 12. Trve^o Te ra^ «Ri4-ga de-la l?. tega vidika ocenuje ttidi profesorski zbor p*uj?Ve q.mrt97ve svo-, je padagoiko d-elo Zaveda se. da je mogoče s^too z ideino politično V7.qojn vc&piti diifkom z^vestno d'«rin'ino. ki |e v&aikemu dnbremu uccticu nnmo po-trebna. Pri posrediovanju ^otekih pre-dmefov je temeline važnosti Meolo="ko pravilno podajanj« teh prR-dmetrvv Ob p^eglftdu evojega de!a prafesorski zbnr ucptav-lja, da je bila ideino politirna vzgoia pomanjkljiva V bodore bo viožil vse sile v to, da se i7^hra7i kar"pr Y\ ho vrgaial id^ino mofno delovno inteli-genco, k; bo zavesfno viagala v«;e svo-je ^it skupnostl. GD Po končanem študiju na avtostrado Zagreb-Beograd V akcijo na avtoceeto Zagreb—Beo-grad na sektor Novi Selec ;e odpoio-vald dne 2 julija t. L s popoldanskina vlakom iz Ptuia 190 članska 11 ptujska brigada Dušana Kvedra, ki jo tvari guniiaziiska mladina. Briqado vodi . nače!ni!k štaba brkjade tov Koren. sekretarka štaba pa je tov. Zeqa Jelkd. oba iz Ptuja. Pred adpotovanjem aa avtoetrado {e delala brigada dva dni v Strnišču na ekanomiji in v tovarni. Po mesecih študiranja ln. žiTljenja t Ptuju, ki v njem ni maiijtkalo dni sode-lovanja v raznih mladinsklh akcijaii, se bodo sedaj članj brigade na avto stradi ukazali s praktičnim delom, da so ponoeoi mladinci nove Jugosia-vije in dosledni lzvrševalci direktiv KPJ in borci za obltko in vsebtno življenja državljanov Jugoslavije, ki pristoja' na-šim narodom pod vadstvom KPJ 6 tov. Titom na čelu. ZJ. Za šolski praktični pouk je potreben šolski vrt V svrbo povezave šolskega pouka s poučm>n i>rahiičnini Cciuni v gubpoiiar-stvu bo moriiia iaicti v Lkb vsafca osnovna šoia, scdeiuietka, gimnazija m učiteljišct šolstii vri Rhu tei i;m želel srečno pot v Korevje Podčrta! je v k"atklh besedcih va^nn-st sorialistirnena tekm^vainja k-o« stalne oblike dela za ixvajanje petletk. LF Mestna barvana se je preselila v nove prostore Po adlofcu o petletnem plamu razvoja ttarodnecja gospodarstva v ptujskem okraju je za leto 1949 predvidena pr6-fcftlitev mestne barvarne in apreture v Ptuju v nove prostore Ta preselitev je bila izvršena v začeiku junija t. 1. Mestna barvama in apretura dela sedai v novih in higieničnih. prosLorih, kjer 60 p^Kioji za delo mnpogo ugodnejši vn storilnost dela povečana Z dmqe stra-ni je pa izvršena preselitev dokaz, d*a se točno rešuieio po vsei naši državi in v ptujskera okraju po petletnem pla-nu predvidene qospodarske naloge tpč-no i-n po planu in da s tem tndi ptuj-ski okraj z vsakim dnem odistranjuje ostanke qospodarske zaostalosti in ustvarja pcVgo!e za boljše življenje. Prostori, v katerih \e do pred krat-kim delala Mestna barvarna in apretura, so bili pnvečanemu delnvnemu tetmpu v povoinih letih qradnie sorfa-lizma pač malo primerni Bili 60 tesni Ln mračni. Izdrta tla so onemoqofa!a pravilen od-to«k vode Ventilacra, ki je v pod^etju te stroke zelo važna stvar, je bila skraj-no pomairkliiva Delo ie bilo v takih prostorih tečavno in je slabo vpllvalo na zdravje delavstva V novih pro«torih so vse te' poroanj-kljivosti ortoad^e VeVka okna daiejo dovolj svetlobe iir! sonca, urejen je od-to-k v&de elpktTični veTitnatorii skrbe za čist zrak De!o v rrovih prostorih. ni utruddjivo. sai od-irv?mia ko-sovne qardernb« ]e do 2S.nfV1 komadov, očisti va se 1ahral-nica pere sarno Taznrm ustanovaim y Ptuju, v doalednem času bo pa prala tud;ujejo stroikovn.i kadri. Pri stroju za kalandriranie* dela Pav- ko Adolf. Manjše io obč-utliivejše kose garderobe pereta Ana Kovačec tn Lizika Princl. Na koncu pride blago v roke likaric: Fanike Rudl, Trezike Neubauer, Stefke Pišek, Ribič Marice m Petek Ma- rice. V slučaju potrebe ponrimejo tudi za drugo delp, ki ga nfcd^r ne 7raanjka Tov Kostanjevec, npravnik obrnta se I je prep^ričal, da so pridne de'avke Ce- lotni delovni kolektiv ie nosilec obrat- nih uspehov, čeravno obratu tn delav- cem priroainj-kui-eio prepctTebni giinni- jasti pr&dmeti (škornji in pred'pais.niki). Delovni kolektiv barvarne si bo v prostem času uredil kopalnico, ki ie v surovem stanj-u že pastevljena. S tem j bodo delavGtvu na razpolago nuine i ugadnosti, ki so z oziroTn n-a tiaravo de- j la potrebne Celotni kolektiv zna ce- I niti skrb ljudske oblasti za njihove osiiovne življerJeike pogoje ter posveča ¦ *vojo skrb kvalitetBem-u delu in dvigu j življenjskega standarda Bn. Osebne izkaznice V Uradnem Hstu FLRJ je iz5!a uredba o osebnih izkaznicah. ki so javne Iistine. ' Z n.fimf je možno dot-.-i^nf-i i^tovetnost posameznikov Vsak državljan, ; ki prebiva v FLRJ in ie starejši od 16 let. mora imeti osebno izkaznico in jo nositi stalno pri"s2bi Odsek za notranje zadeve v Ptuju je potom KLO na Krajevno običajni način o tem oh\estil vse prebivalstvo ptuj-skega okraja. Potografi so hodili po u-renu zaradi slikanja za osebne izkaz-nice. Te bodo začeli v kratkem izdajati. dajati. Opozar.iamo prebivalstv.o iz ptujskega okraja. da je zadnji čas za totografi-ranje za osebne izkaznice do 20. iulija t. 1. S tem dnem se fotografiranje za-ključi Po tem roku fotografi ne bodo več slikali v te švrhe. j O izstavljanju osebnib izkaznic bomo ! pravočasrio obvestili Potrebno pa je že •¦ sedaj da S' vsak preskrbi dnkumente. iz katerih bo razvidno. ozirotna bi> lahko doknzati identitetn ''roistni 'ist ^nlsko spnčevalo, potrdilo 0 vpisu v držav-Ijansko ali matično knjig;o) m na podlagi katerih bo tudi izstavljena osebna iz-kaznica. Zamudmki, pohitite z nabavo fofografij in potrebnih dokumentov. Roki se bli-žajo Delo mora biti pravočasno i.z-vršeno Uprava Narodne miliee v Ptiuu. DOPISI RF DOBRAVA Preieli vašo dopisnico. Ko pridete v Ptuj se oglasite v uredništvu zaradi do-govora in navodil Uredništvo NAJDENO Na Zg. Bregu je bi! najden 2. iulija 1949 popoldne zlat prstan. Lastmk, naj ! se zglasi pri »OdpudtH Ptuj. Aškerčeva ul. II, kier bo zvedcl naslov najditelja. Tekom meseca gozdarstva so se izkazali zavedni člani 0F Peta četa prve ptujske bngade je šte-la ob prihodu 32 brigadirjev in briga-dirk, ki so bili večinoma doma iz SL:jv. goric. Takoj ob začetku akcije se je poka-zalo. da so mladi bngad.rji razumeli po-men gozdarske akcije, saj so že drugi dan po prihodu dosegh normo stalnih delavcev. Nato se je začelo tekmovanje med skupinami, katera bo najboljša. Dnevno so se menjali rezultati o izvr-šenem delu med sk.upinami, tako, da je bilo spočetica težko ocen ti, katera skupina bo najboljša v tej akciji, Med brigadirji se je pojavil kot ne-zdrav element Horvat Vmcenc iz Ur-bana, ki je odvračal mlade brigadirje od dela ter skušal organizirat, pobeg sedmih mladih, neizkušenih brigadirjev iz brigade. Pred fo akcijo si je še pro-tipravno prisvojil jermene, kater. so o\-li lasf mladincev predvojaške vzgoje. Vsled budnosti članov Partije in za-vednih mladincev je bila stvar pravo-časno zasledena, za kar je razbijač Hor-vat Vincenc prejel zasluženo kezen Ojganizacija v br gadi je bila si-jajna, kar kažejo rezultati opravljene-ga dela Obvezo, katero so sprejeli doma, da ostanejo 20 dni v brigadi, so sami po-daljšaii najprej za 1U dni, ko pa so na brigadnem, oziroma četnem sestanp.acfan-de. ki bi prodiio do Ijudstva Obvešča-nje po frontnih ulirnih aktivlstih ie le izhod v sili, ki žaxije skromne u-spehe V za-dnjem trenutku namre^ ni mnqoče z nekaj osebami izvesti pTopaqande ki bi jo sicer bilo mngoče s pomorin ola-! katov. bina in Časopisa Cas \e, da preidemo iz ozkih. nepopol-nih orcjaTiirgciiskilj oblik v širše po-polne in dosledne oblike da ne bomo uspelih predavanf zamefn.]e*ra\i 7 ne- uspelim Zo. Opozorilo Prosimo as^nžbencc KmetiisWli ra-drtig v oknju ki so doslej pomagali razprodajati »Naše delo«: 1. da natn takoi vrnejo nerarpro-dane izvode; 2. da nam takoj caksfejo «a pro-dan e izvode sprcfe1) denar« xa ka-lerega so nam moraJno in matcrialno odgovornis 3. da nam sporočijo, koliko is^odov tedniLa jitn naj posi'jajno v bodcče ˇ razprodsio. Obcnem se zRhva'jt:jeino usbvž-beaceni KZ, ki so doslej v rcd« vriiJi ra7prod?)o »n natn pošriaH dcnar. S tem 50 prafctidno poma^.ali šhiii tisk OF in načela marl;si?mi-'enit!»^-ma. IJPRAVA. Takoj po žetvi bodo zadružniki preorali strnišča Dipl. ing. Zorec Egon Ječmen je v nižinah požet Strriišča s pod.seivijo korenja so po večini tudi ie opleta. Zadnji toplejši dnevi blagodcjro vplivajo na zoriiev preostahli žitaric V dnevth žetve m pospravljaiua leiošnjega pridelka moramo postrni kulturi posvc-titi vso poiorr.ost. kai naj torej storimo v to svrhor V uo\n\ meri tnoranio za-gotoviti postrmni one razvojne pogoje, na katere moremo vplivati in ki torej zavise le od nas samih. Seme potrebuje za svoj razvoj vlago, zrak (rahlost zemlje) in topiino Na toplino se nam v lettKin času ni treba oziruti. Važnost vprašanja pa obstoji v kohčini vlage in rahlosti zemlje. Poglejmo si bli/lie prvo vprašanje. Srednjetežke, posebno pa težke zemlle so ob /etv: zbite, močno sprijete, večkrat v njih celo opažamo zuatne razpoke. Tovrstne zemlje vsebujejp v takern sta-nju vse polno kot las širokili cevk-ka-pilare. Po znanem fizikalnem zakonu še podzemeliska voda (talna voda) dviga z njihovo pomočjo iz nižjih plast' v višjo, to je biižje k površini zemlie. To dviganje vode na strnišču ic v pravem smislu besede negospodarsk' akt, za-pravljanje denarja Z žetvijo odstranimo rastHnski po-krov in tako \e izhlapevanje vode na strnišču veliko večje kot pred nio. S prašitvijo — oranjem do silobine 10 an pretrgaino to cev.u-lvnpilar;.- in tako. si v vročein. nedeževnem poletju oliranimo «ragoceno blago ?a kalitpv jn rast po-strne kulture. To ie tako važna okol-nost. da ni nikoli dovolj močno povdar-jena. Še popreje. predno se odpelje zadnji snop 7 njive. bi morali praviloma že žačeti s prašenjem. ^Trditev dolgoletnega praktičnega krne-tijskega strokovnjaka. da pomeni v ra-sti postrne rastlin? en dan v juliiu tc-¦«¦ liko kot en teden v avgustu. odnosno ves niesec septcinber, zahtevo po čim-prejšnjein prašenju strnišča le še v&e bolj podčftuje- Razumljivo iiam je sedaj tudi zahteva, zakaj moramo posvnio setev včasih valiati To pravilo velia še posebei za peščeno zemlio. Ob po-manjkanju vlage~'se upravičeuo .boiimu, da j'j senie za dobro kalitev ne bo iineio dovolj na razpolago. Z valjanjem pa si takorekoč saini napravimo ze omeniene lasu slične cevke v zemlji, po katerih se vlaga iz globljih zemeljskih pla.sti dviga v gornje Po razvitju prvih listov — n\ ko se ie rastliuica nekoliko )kc-reninila moramo takoj s prirnernim orodjein cevke-kapilare zopet pretrgati in tako preprečiti prikomerno izgubo podzerneljske vode. S prašenjem zaor-jemo tudi zaostalo strn in s tern onemo-gbčamo najpovoljnejše pogoje za rast in razvoj živalskih in rastlinskih škod-liivcev Zaoratio strno pa tudj le pod-orano podleže čirn hitrejši razgraditvi na one površine, iz katerih jt sestav-Ijena. Le v takšni razstavlicni obhki tnore ponovno služiti izgradJtv-* nove rastline. ' S prašenjem z^mljo predvsern zrah-ljamo. Rastlina diha i>rav tako kot vsako drugo živo bitje. Vemo pa, da- diha s svoiini korenjein in zaradi tega moramo omogočiti dostop zraka do korenui. Ralilost zemlje. to je stanje zemlje. y katerem ie kohčina zraka v zemiji naj-večja, je obenem neobhodno potrebcn pogoi za rast in razvoj bre^štcvilnih milijard najmaniših živih bitij — mikrc-organi/mov. Njiliova prjsotnost v zemlji se danes še vse premalo naglašujs Prav ta bitja so v mnoa;ih siučaiili najmerodaineiša glede fcbličine in kakovosti bodočega pridelka. Niiliovo življenjsko delovanjc v zemlji !e koristno zaradi tegd, ker rastlinam nedostopno hrano prtjsnav-ljaio in jiin tako omogočaio boljso 'Z-datncjšo prehrano. , Omenj^na zn-instvena in praktična, neštetokrat dokazana izkustva. naj bodo v bodočnosti pot k napredku in pobulj-šanju n.išega kmetijstva. Pr^vilo pa rvaj bo: Za srpom in po pospravi prldelka takoj plug na strmš6e. Še ne poznamo vseh rastlinskih bolezni V naravi vlada traien, neizprosen boj | za obstane^. Temu boju so podvritina * pač vsa živa bitja: od bornega skalnega iišaja pa do najviš]e razvitega bitia na zemlji — človeka Tako seveda tuda na-še kultume rastline Tudi te so poleg vseh mogorib vplivov izpostavljene na-valu raznib drugih bitii. tako iz rast-linskega, kakor iz živalskega sveta. ki hočejo živeti na njihov račun in jih sla-bijo alj naravno6t uničujejo Imenujemo ^ih zaradi teqa škodljivce in bolezni. Od navadnega pievela pa do raznih po-gubnib rasthnskih bolezm, povzro^enih 1 po malih skrrvnostnifo organirmih vz ne- ' vidnega sveta balcterij — cela dolga vrsta jih ]e bol] ah mani znarm, m katerih pojav nas nr sme puščati brez-brižne. Mnogo je rastlinsikih bolezni, za ka-tere ni mo<|ore ugotoviti povzročiteljev Zd vse te bolezru imamo skupno ime; Virus boiezni Po znakih lahko vse te bolezni razdelimo v nekoliko skupin: 1 Mozaik bole/ni: Na Ifstih, odnosno zelenih delih napadene rastline se poka-žeio izmenoma svetlo in temno zelene pegs Včasib so ta polia med seboi os*ro oddeliena in so podobna mo7aiku (slfea, napravljena iz raznobarvnih kainonč-kov). 2. Kloi imenllo: Ce z©ml|i prl- maniicuje žslcza, se ne roore rastlinam tvoriti IkItio zelenHo — klorofi! in po-stanejo zaradi tega rutnen.K.aisi.e. Tudj pri tej bolezni so rastline nrme-ne, toda razlika *je v tem, da je ta bolezen nalez-Ijiva in se laliko prenese na drlige rast-line. 3. Kodranje in raz.no izoblikovanje listov. 4. Roseta bolezni in pritlikava rast. 5. Nekroza — odmiranje žil na listu, celih listov in rastlin. Vse te bolezni imajo skupno znacil-nost, da se lahko preoesero z etie rast-line na diuga. Do danes pa še ruso od-krili povzročitelja teh bolezni De ali so razne po^ku^e, kako tii pov7roqitelji prenašajo visoko temiperatiiro. M6za;k na tobaku vzdrži 80—90° C 10 minut, drug vinjs na tobaku saaio 60—70" C. a mozaik fia kuiaari že samo 43" C Tu di razna kemičua eredftva, kot n pr alkohol. zelo raalično vplivajo na razne vinase. Iz tega zakliučujemo, da moraio biti povzročitelji živi orqanizmi kt so r " ' M so do sedaj znane naimaaii^e ':¦? kali ter jih še nismo moali i.>.. .,iM i naimočr>ejšim povefalom Vi-rus se pre>na«a na razce načine: z roko. obleko orod;em z insekti k sesajosfk iz bolne rastline, «eme Kmetijeke zadruge lahko ustanovijo svete. zato da daiejo zadrugi mnenja in predloge ki se tičejo zboljšanja de-la v zad.rug.i. 45. člen Po&amezne delavnice in ustanove. ki jih mia zadruga, vodijo po6amezni za-družniki sami. Strokovne in pisaniiške zadeve oprav-Ijajo praviloma zadružniki, ki jih za to določi npravni odbor Izjemoma ima-jo lahko zadruge za opravljanje teh za-dev posebne uslužbence. Voditelje posameznib delavnic. usta-nov im opravil imenuje upra^ni odbor z-adruqe Za svoje d&lo so odgovorni upravnemu odboru. Natančnejše določbe o ustanovitvi tn deln zadružnih delavnic in ustanov ta o usiužbencih zadrug izda vlada FLRJ. 4. Prenehanje, združHtev Jn razdelitev zadruge 46. člen Kmetijsk-a zadruga preneha. kadar to skleooe zbor. Izvršihu odbor oblastnega Ijud^cega odibora, na katerega območju je sedež zadruge, lahko izda odlocbo o prene-hanju zadruge, če )e njeno delo v na-eprotju z njenimi nalogami ali te je namenjeno prikrivanju kapitaJlstičnega in špekulamtskeqa delovania. Zopčr to odločbo se lahko vloži v tridesetih dneh pritožba na ministra za kmetijstvo ljudske republike. 47. Clen Ce preneba kmetijeka zadruga po doloebah prejšnjega člena, se opravi njena likvidacija. Natančnejše določbe o likvidaciji izda minister za kmetijstvo FLRJ. 48. čkm Dvoje aH več zadrug lahko sklene, da se zdTužijo v eno zadrugo. O zdruiitvi sklepajo zbon zadruge, ki naj se zdmžijo. Sklep o združitvi &e predloži pristojnemu državnemu or-ganu, da ga potrdi. Ko pristojni državni organ potrdi sklepe zborov o združitvi, skMčejo upravnd odbori zadruge, ki se združijo, skupni zbor zadružnikov teh zadrug Ta zbor sprejme pravila nove zadrug« in izvoli njene orgaoe. Potrditev pravil nove zadrug« ln nje-na registracija ©e opravita po določbai tega zakona. Pravice io obveznosti združenfh za-drug, med katere ae štejejo tudi njihove planske io druge obveznosti do države, preidejo na novo zadrugo. 49. člen Zadruga lahko sklene na 6vojem zbo-ru, da se razdeli na dvoje ali več za-drug. Pravice in obveznosti zadmge, ki pre-neha zaradd razdelitve med katere se št€jejo tudi njene planske m druqe ob-veznosti do države, preidejo na zadru-ge, na katere se razdeli, in sicer po ti-stem ra^merju, ki ga določi zbor zadru-ge. Sklep zbora o razdelitvi zadruge se predloži pristojnemu državnemu or-ganu, da ga potrdi. Ko pristojni državni orqan patrdi sklep o razdelitvi zadnige. skličejo za-družniki, ki ustanavljajo nove zadruge, zbore teh zadrug Ti zbori sprejmeio pravila zadrug in izvolijo nfihove or-gane. Potrditev pravil novih zadTug in registracija teh zadmg ee opravita po določbah tsga zakona. 50. člen O tem, da naj ee zadruga pridruži drugi zadrugi, sklepa zbor zadruge, ki naj se pridrttži, in zbor • zadruge, kateri naj se pridTuži. Sklepa obeh zborov o pridruiitAri &e predložita prlstojnemu državnemu organfu, da ju potrdi Pravice m obveznosti zadruge, ki pre-neha zaradi pridružitve, med katere se štejejo tudi niene planske in druge ob-veznosti do države, preidejo na zadru-go. kateri se pridražita. Z istimi pogojj lahJto dovoM rbor do-ločenerau številu zadružnikov. da se lo-čijo od zadruge zato da bi se pridru-žili drugi zadrugi. III. Splosne kmetijske z a d r u g e 1. Njihovo delovanje ln abmofje 51 člen V sp!ošiM> kmetijske zadruge se zdru-žijo delovni Kjnetje zato, da enomo u-e-dijo in zboljšaio kmetijeko pridelova-n.je in druqe vrste qospodarskega de-la na svojih posestvih. da orqaniziraio skupno pridelovanje na zadružnih eko-nomijah, da skupa) zamen]avaio svoie pridelke in se skupaj oskrbu)ejo z indu-strijskim biagL.-n vse to va z namenom da povzd gnejo svoie gospodarsko in kulturno življ€'vje in da izrinejo kapi-talistične in špekulantske elemente na vasi Splošne kmetijske zadruge si priza-dcvajo. da strokovno, knlturno, pro-svetno. idejno in politično vzgojiin za-dTužnifce. vn skrbiio za njihovo zdrav-6tvenn varstvo 52 člen Splošne kmetiiske zadruge se lahko pečajo s temle delom- nakunuiejo ln prodajajos urejujejo m zbo!'"šu^Pio kmetijftko pri.-»r.invariip pri s-votih rianih: nstanavljajo in voddjo zadružne eko-nomijei ustanavljajo io vodlio strojne pte-meoilne m semenske postaje, drevesnil-ce. kokošnjake čebelniaike. kobilarne. živinorejska poseetva tn pod.» se pečajo s predeiovaniemj organiziraio namakanje in lz&uševanje v korist zadruge in zadruinikovi gojijo gozdarsrvo tn lovi gojijo ribarstvo» gojijo tndijstriisko ofertno delavnoet za potrebe zadnižnikov fmli-m. dpnend-ce, opekarne, manjše žage in pod.Ji goji]o varčevanie in skrbijo za kredate. 53. člen Splo^na kmetiiska zadruga se ustaiio-vi m deluie na obmocju ene vasi. Ce razmere zahtevajo. se ta^kšna za-druga tahko U6tanovi tudi za območje več vasi ali za vse območje krajev-nega liudskega odbora Izjemoma se lahko v velikih vaseh ustanovi več splošnih kmerijskih zadrug. 54. člen Clani splošnih kmetijskfh zadr-ig v celoti obdržijo svoje lastno gospodar-«tvo. V skladu z določbami tega zakona pa lahko prostovoljno vložijo v zadruž-ne ekonomije vso 6vojo zemljo in dm-ge delovne pripomočke ali pa samo nji-hov del. 55. člen Za zadružne ekonomije splošnih kme-tijskih zadrug se primerno uporabljaio določbe o kmeckih obdelovalnih zad^u-gah prve oblike /tipa). Zadružne ekonomije se v&dijo kot po-sebna gospodarstva v okviru splo.šjiih kmetiiekih radrug. Zadružne ekonomije imajo svoja po-sebna pravila. 2. Premoženjska razmerja med splošuo kmetijsko zadrugo in njenimi člatii 56. člen Člani sploine kmetijske zadruge ima|o pravico ob določenih pogojih uporabi'iati zase naprave delovne pripomočke in storitve zadruge Zadružniki dajo zadrugi za to irporabo določeno plačilo v naravi ali v dena'iu. 57. člen Zato, da izpolnijo gospodarske naioge, ki jih določi plan, sklepajo člani spiošne kmetijske zadruge z njo letne pog>dbe v skladu z zadružnimi pravili in sklepi zbora. Zadruga 6i lahko v okviru pravil ,zgo-vori pravico, uporabljati delovne onpo-močke svojih članov, kadar jih sami ne rabijo, in jim to uporabo plača tako, ka-kor je določeno ˇ pravilih ali s ftklepom zadružnega zbora. 58 člen Zadmžniki ne smeio ne odsvojiti ne za-sta-iHH Tcmetifskih strojev, priprav: crod-Ja, živine. 6emen in drugib deiovnih pri-pomočkov. ki jih vzamejo na up r>~> splošne kmetijske zadruge Na te ored-raete ni mogoče 6eri z izvršbo za oovez-nosti zadružnikov do drugih oseb, do'c!er zadružniki popoinoma ne plačajo dolž-nega zneska zadrugi. 3. Razdelitev dohodkov in skladi 59 člen Skupne letne dohodke splošne kmetr-ske zadruge razdeli zadružni zbor tako, kakor določajo v okviru splošnih ored-pisov vlade FLRJ zadružna pravila. 60 člen Zato, da se poveča zadružna !a6.n!na in s tem razvije in razširi zadružno nri-delovanje, imajo spiošne kmetijske za druge svoj temeljni sklad. Temeljni sklad je nedotak!jiv. Temeljni sklad se6tavljajo zemija in delovni pripomočki (naprave zgradbe, stroji, priprave orodje živina), ki so Iast zadruge, in denarna sredstva, k- so namenjena kapitalni graditvi Ta ckkd se povečuje s prispevkom Višino pri-spevka dolofi zboi vsako leto posebe' v okviru plana okraine zadružn<» rvpze S pravilJ ali s sklepom zadružnega zfoora se ustanoviio obratni sklad, re-zervni sklad in še drugi 6k1adi Sredstva posame^nib skladov sološne kmetiiske zadruge 6e sraejo upora^ijali samo za namene, za katere so ti sk'adi določerii. IV. Kraečke obdelcvalne ja d r u g e I. Kmečfce obdelovalne z.a<^rage In njihove oblike (tipi) 61 fclen Kmečke obdelovalne zadruge ustanav-ljajo delovni kmetje. tako da zdrnži'o svoio zemljo in delovne pripomočke za skupno kmetijsko pride^ovanje; ta na-men izpolnjujeio s skupniin delora pri tem pa "e ravnajo f~ načelu. da ¦•e oil skupnem pridelovan|u V6ak plačan t>o svojem osebnero delu. 62. člen Če se vzame za podlagc vložitev zem-lje v zadrugo. se lahko ustanoviio *cmeč-ke obdelovalne zadruge: a) kot kmečke obdelovalne zad uqt, v katere vložijo zadružniki kot delež 6voio zetnljo in jo obdržijo v svoil 'a-sti od zadruge pa dobivajo zanjo žasup nino (prva oblika); b) kot kmerke obdelovalne zadruge v katere vložijo zadrunžiki kot dele? svojo zemljo in jo obdržiio v svoji asti od zadruge oa dobivajo zanio obre5fi glede na cenn ki je bila zanjo ugotov iiena Idruga oblika): c) kot kme^ke obdelovalne zadr-Ji^, v katere vložijo zadružniki kot delež svo-jc zemlio in io obHr^iio v svnii lesti. odrereir> oa se popo^noinc. za^npnin: n ¦>bre«^Tn 'trptia obMka) ati pa f kot kmerke obde!ova!ne zad-uae v katere vložijo zadružniki svojo zeml^o m jo izročijo v skupno zadružno last (cetrta oblika). 63. člen Denlovni kmetje lahko ustavijo tah-šdi> obliko obdelovalne zadruge, kot si jo sami izberejo. Clani zadruge nižje oblike lahko sklt-nejo na zadružnem zboru, da sprem^uijn svojo zadrugo v zadrugo višje oD'!ke. 2. Ohišje 64. člen V6aka kmečka družina, ki postane član kmečko obdelovalne zadruge, ima pravico, ob pnstopu k zadrugi obdr^ati ohišje za evoje lastno gospodarstvo. K ohišju spada-. 1. kmetijsko zemljišče; njegova povr-š na ne sme biti večja od enega hek-tarja; pri zadrugah v gonsJcih krajih, k se pečajo največ z živinorejo, pa ob-sega ohišje lahko tudi še do eneya hektarja pašnikov; 2. stanovanjska hiša; 3. gospodarska poslopja, ki so po-trebna za osebno gospodarstvo zadruž-nikov; 4. dvorišče in zemlja, na katerih sto-jijo stanovanj&ka hi&a in gospodarsna poslopja. Velikost ohišja se določi v teh mejah z zadružnimi pravili, obenem pa se do-loči tudi površina vinogradov in sadov-njakov, ki se lahko obdržijo pri oh šju glede na vreto kmetovanja. Zadružniki lahko obdržijo na ohišju kravo z miadiči, posebno š^evilne druži-ne pa z dovoljenjem zadružnega zbora tudi dve kravi; plemensko svinjo z mla-dič, in toliko prašičev za pitanje, koli-kor jih rabi družina za svojo prehrino; do pet ovac ali koz; do deset panev; neoroejeno število perutnine in kuncevj potrebno krmo za živine, ki ostane na ohišju, in ročno kmetijsko orodje, ttoii-kor ga rab. družina za svoje lastno go-spodarstvo. Pri zadrugah v gorskih krajih, ki se pečajo največ z živinorejo, obdrii^o lahko zadružniki na ohiš;u več glav ii-vine, tako kakor je določeno v zadruž-nih pravilih. 65. člen Zadruga pomaga svoj m članom pri delu za zboljšanje njihovih lastrah go-spodarstev s t»m, da jim daje v uporabo pripomočke za obdelovanje zemlje za plačilo, ki ga določi zadružni zbor. 3. Gospodarska podlaga in premoženjska razmerja 66. člea Clani ksiečke »bdelovalne zadruge morajo viož ti v zadrug* vs« svojo zem-ljo razen ohišja. Tudi nečlani, ki niso kmetje, lahko vložijo zemljo v kmečko obdelovalno za-drugo ob istih pogo-jih kot zadružniki. 67. čien Člani kmečke obdelovalne zadruge morajo ob pristopu vložitd v zadrugo vsa gospodars-ka poslcrpja, ves les v svoiih gozdovih, ves inventar, vso 4e-lovno in plemensko živino, vso krmo in seme, ni jim pa treba vložiti tega, kar lahko obdržijo na ahišju za svoje laslno gospodarstvo. Z vložitvijo v zadnigo postane to pre-mcženje zadružna Iast. Zadruga izplača svojim flanom vred-nosi tega premoženja pe ceni. ki se po-sebej določi, v desetih letih, vrednost velikih zgradb z napravami in vrednost velikih strojev pa . v petnajstih letih. Zbor določi naivečji znesek, ki se sme :zplačati zadmžnikom za vrednost vioženega inventarja, zgradb in živi-ne. V takšnih primerih lahko zbor po-daljša rok izplačila tudi na več kot de-set oziroma petnajst let. 68. člen Skupnj znesek zakupnin in obresti, ki se plačujejo za zemljo, ki je vložena v kmečko obdelovalno zadrugo, določi zbor za vsako poslovno leto posebej; pri tem izraču-na in prišteie obenem §e zakupnino oziroma obresti za zadružno zeraljo, ki jo je dala država zadrugi v uporabo. Tako dobljen skupni znesek ne sme biti večji kot 30% od skupnih dohodkov zadruge, od katerih se prej še odtegnejo prispevki za zadmžne sklade, Zakupnina oziroma obresti za zadruž-no in državno zemljo pridejo v temelj-n; skJad zadruge. Zbor lahko sklene, da se zakupnina oziroma obrefit: plačajo v takšneni od-stotku. kot je bil določen s sklepom zbora samo do skupnega zneska, s ka-teriro ie bila ta zemlja ocenjena, nad tero zneskoin pa v manjšem adstoiku. Zbor pa lahko tudi sklene. da se nad tero zneskom zakupnina ozil-oma obre-sti sploh ne plačajo. Minister za kmetijstvo FLRJ določ; v sporazumu z ministrom za fina»;e FLRJ najv šje obresti. ki jih sme zadruga pla-čevati za vloženo zemljo 69 člen Clan komisije obdelovalne zadruge ne sme odsvojiti zemlje, ki ]o le vložil v zadrugo in si obdržati njeno lastn:no, pa tudi obremeniti je ne sme ali ' Da bomo lažje kontrolirali način razdeljevanja živil Upravičenci do garantirane pre«krt>e v ptujskem okraju ne moremo aikda-r zvedeti iz časopisja, kako vred-no«t ima-jo poedin.1 odrezki na živilskih nakaz-nicah m k.da) se izdaja kaksno blago, da bi mogli pri nabavljainjn blaga kon-trolirati nekatere površne tn »slkope« uslužbence po trgovinaii, če pravilno ravnaio z našimi živilskimi d&kumenti Doslej srao bili vedtio prisiljeni vpra-ševati uslužbence. kdaj :n ka' 6e bo do-bilo m na kateri odrezek Neprijetno je gledati nevoljo, če je komu treba preje iskati okrožaico OLO glede razdeljeva- nja tn potem dajati pojasniia. Mnogl Ijudje težko prenaiajo kantrolo ali za-v&st o možnoeti kontrole. Ker prinašajo republiški časopisi ob-jave o delitvi živil. smatramo. da bo treba tudi v ptujskem okrajoi razumetl, da razdeljevafnje živil na konspi.rativna stvar in upamo, da bo v bodoče omo-g"očeno potom lokalnega časopiea dajati ptujsikemu Ijudstvu vpoaled tudi v to važno vprašanje in mu omogočiti kon-trolo nad izvajanjem delitve živiL Za mladince NATECAJ za sprejem učencev v elektro- gospodarsko šolo v Mariboru v šolskem letu I949 50 E!eKtro«ospodarska *o!a » Mariboru Mtrejme vei;e Hevilo učencev za novo šoisko leto Pouk j« teoretičec ji prakf.čen ter trafa 3 ieta. Prav:co vpisa imajo telesno m duševnc «dravi tnladinci. ki so dovršil* z odličniin uspetiom nai mani 4 razrede osnovne šole jn na Sac l seo-emdra t l. ne &ado tn!ajš; od 14 lei "D sta rejši od 17 !et Prednos? imaio »m isanddati ki so dovTšili 2 do 3 razred« eiinnaz-.ie aH nie; enake šole. Sprejeti očenci bone notrebe do 350 d:n odvisno od doseženih usnehov Sprejem kaodMa^tov bo tw ouravlienem sreiemnen! ;zp:tu Pn tpvsv }e tre^a predloiiti nas!«lnje t Lastnorofno napisano p-rošnlo kolkovano z 10 din. 2 rojstni Hst; 3 domovnico; 4 zadnje šolsko spn^evalo; 5 ?d;avn:''ko spr*čevalo 6 življenjepis 1 pč^meno obvezo da bo po končanem «o!anjfj ostal \ slu:>b 6 let » enem tzmed o-odieti' e!ektrofiospodarstva 8. porpeno z;avo staršen an varuha s satero edobrava vpis v šolo in se o*)vezuje povrniti vsf stroške k: bi nastali » jasn iolania učen-ca. 6e b-; ta neopravi^eno raioust'' 5o'.o aW b!1 po sasfn k-ivdi a nle izkliufen Prijave ie pred'ož:ti do 15 'u!:ia t l oura* šo!e v Mariboru Ulica heroia Tomšiča 2-H U p r a v a NATECAJ ea sprejem učenrev v SelezniSko lndu-strijsko šolo v Mariboru V železniško indtistrijsko &olo v Ma-riboru se sprejemajo novi učenci za sledece obrti: 1. strojno ključavničarsko 2. etrugarsko J. mizarsko 4. kotlarsko 5. kovaško 6. kleparsko 7 barvarsko 8. Hčilsko. Po končanem šestmesečnem tečajn se razdele učenci na posatnezne obrti in pn tem 6e bo upo^tevala v prvi vr«ti pc-treba in sposobnost ter po mogočncsti ti.di želja učenca. Pouk v šoli je teoretičen in praktičen in traja 3 (tri) leta. Po končani šol1 po-'agajo učenci končni izpit in 4obi*o spričevalo o končani šoli in kvalifikaci-ji za eno od navedenih obrti. Stroške šolanja in vzdrževanja aceu-cev (stanovanje, hrana, obleka ln dr.) krije država na ta način, da sprejme go-tovo število učencev v jntemat V ko-likor pa to ne bo mogoče vsied pomani-kanja proetora, dobe učenci štipend;;o v višini stioškov internatskega vzdrževa-nja. Poleg tega prejemaio še mese^no 150—300 din za osebno higieno in kul-turne potrebe Višina te podpore zav;si od pridnosti, marljivosti in njegovega uspeha Kandidat motia izpolnjevati slede^e pogoje: 1. da je državljan FLRJ 2. da je telesno in duševno zdrav t ) sposoben za službo pri železnici, kar *e bo ugotovilo z zdravniškiin pregledoro ob sprejemu v šolo 3. da je dovršil naimanj oenovno *o'o 4. da na dan 1. IX 1949 ni stareiši od 17 let in ne mlajši od 14 let 3. da se obveže, da bo po konfani &o-H ostal v železniški službi najmaaj *5 i«?t 6 da z uspehom opravi izpit iz slo-venščine in matematike Svojeročoo pisano prošnjo, taksi'a:K> z 10 dni, je treba predati upravi šole O6ebno ali poslati priporočeno po nošti Pnošnji je treba »riložiti sledeče: 1. Uverenje o državl)anstvu FLRJ 2. rojstni list 3. zadn]e šoisko spricevalo 4. življenjepis, v katerem se mora na kratk< nave6ti sledeče datum in ntiesto roistva, socialno in imovinsko stdnj« mesto bivanja in poklic staršev. šo a-nje in ako ne prihaja naravnost iz ^«>ie kaj je delal po končani šoli do dneva ko pošilia prošnjo 5. pismeno o^vezo staršev ali varuha, potr]eno od organa iiudske oblasn da bo po končani šoli o-stal v železnJški službi 6 let, bo kandidat prlnesel s s« boj, ko bo pozvan k polaganju spreiero aega iz.pita Čfprava šole bo pozvaia kandida1a k spreiemnemu lzpitu Pozivu bo priložeaa brezplačna karta za prihud tn povraiek Čp sp kandidat rioločene>na dne ae 'av k izpitu, se bo smatralo, da je od kon-kurza odstopil m se mu bodo vrnili cio-kumenti. Ptosoie brez vseh potrebnih doKamea-tov se ne bodo jemale v obzir V pr^nii je treba navesti točen na6lov iu zadn o železniško postaio Prošnie se spreiemd-jo do 20 VII -1949. Unrava železni&ke industrijske Sote v Maribonj Industrijska šola Mariborske tekstllne tovarne Maribor N A T E C A J ia sprejen? učencev ln učenk v lndnstrij- sko šolo Marlborske tekstilne tovirne v Maribon. V Industrijsko šolo Mariborske ¦ešsfl-ne tovarne v Mariboru se sprejm«nj it šoisko leto 1949-50 novi učenci m učeiJte tekstilne stroke, in 6icei-: za predilski, tkaleki in opiememlski oJse-i ter učenci kovmske stroke. Gojenci dobijo v internatu popolno O6krbo (stanovanje, Lrana. obleka, obu-tev in šolske potrebščine) kar vse Knie uprava šole-, gojenci, ki 6tanujejo tzven internata. pa dobiio pnmerno štiprtnoi-jo v denarju ali naturalijah. Poleg lega dobijo gojenci še stalne denarne adqrd-de po ajihovem uspehu v šoli, in ;zred-ne nagrade za posebno marljivost v praksi. Pogoji za sprejem: 1. dovršena osnovna šola; 2. da je duševno in teiesno zdrav ler primerno razvit; 3. da je v koledarskem letu 1949 do vršil 14 let m ni starejši od 17 ietj 4. da ob vpi6u opravi sprejemni izpit iz računstva in narodnega jezika Za sprejem je treba poslat: svojeročno napisano prošnjo, kolekovano * 10 din ter ji priložiti: 1. rojfitni list; 2. zadnjt; šolsko spnčeraloi 3. zdravnišk "evak>» ... 4. kratek s, potrien o« KfS-jevne organ:ua<_i i« ^i-iS-, 5. izjavo staršev ali oskrbnika, da bo po končani šoli oetal v tekstilm str/ti. Pri sprejemu imajo prednost partizan-ske sirote, otroci brezjstaršev iu sociai-no šibki. Po kančani šoli dobijo gojenci spnče-valo o zaključnem izpitu o kvalifikaou, za katero so se izšolali. Prošnje sprejeniamo od 25. junija na- prej. Naslovite jih na: Industrijska šoid Mariborske tekstilne tovarne, Manbor Uprava Industrijske *ole MTT Maribor Fizkultura SD Drava : SD Fužinar (GuštanJ) 2:0 (1:0) Kot zaključna nogometna tefcma za prvenetvo mariborskega okrožja se je odigrala med Fužmarjem im moštvom iz Ptuja. Zmagalo je zasluženo moštvo iz Ptuja z rezultatom 2 : 0. Igra se je začeia z menjajočimd se napadd in oblegasnjem vrat gostov. Za-radi netočnega streljanja na vrata go-stov je ostala razlika golov majhna. Po hiitrem prodoru &e ]e srednji napadalec znaiel sam pred vrati m poslal močno streljano žogo mimo sloječega vratar-ja v gol. Tako se je prvi polčas kon-čal z zmago domačinov. V drugem polča&u je igra postajala vedno bolj živaima ob stalni premoči domačinov Proti koncu polčasa streJja leva zveza ir neposredme bližin« v pra-zen gol in tako zviša rezultat na 2 : 0 Pri gostih se \e odlikovala obramtoa z vTatarjem. Pri domačinih pa je zado-voljevala obraimba In srednji napada-lec. V Mariboru so pionirji iz Ptuja igrali prvenstveno nogcmetno tekmo s pi°-nirji iz Studencev neodločeno Dne 3. ju-lija so pionirii zopet qostovali v Ma-riboru in odigral5 prvenstveno noyo metno tekmo s pionuji s Pobteija. Tek-ma se je končala z zmago Pfuičanov 2:0 (0:0) Oba gola je dal Sirec. Milicniki \i Ptuja so premagali Armi-jo iz Ptuja z visokim rezuitatom 5 : 1 {2 ; 0) Najboljši igralec na terenu je bil Sirec, ki ie sam dal tri gole. fl SSD Branik : SD Drava 4:3 (3:0) Med tednom .je biia odigrana zana-miva prijateljska nogometna tekma med ligaškim moštvom iz Maribora m do-mačim moitvom Igra je po-tekala v pr-vein p-olčasu v stalni premoči qostov, ki so si zagatovili prednost treh qaiov. V ¦ drugem polčasu pa so se domačiini znašli in s požrtvovalno igro znižali re-zultat na 3-3. Proti koncu igre je F& gostom uspeio rezultat zopet zvišati in si zagotoviti zmago. Pri moštvu Branika sta se odlUs.cyva.la Geijšek in Rozioa Moštvo Drave pa ie bilo v celoti v izredni fnrmi PA.