PogjninoplùfanaugotaulnU ... . KOHIEREIEC BLRSILO KOHIEREISKEBR ORUŠTUR ZR fBRRlRORSKO OBLRST Dopise,.naročila in rektamqdje je pošiljati: Konje-1 „Honjerejec“ iz-1Člani đruštua: sprejemajo brezplačno. Harač* rèjskému öruSfuo za fTJarib. otrtast, luanjkoucrl ha[a Gkrat letna I nina letno'ZO Din. Ceniti inseratau na zahteua Šteu. 1. fFkiribor, dne 15. februarja 1928. Cefnikftj. Dirkalni kasač. Vf Spisal Rudolf Alhrec&t Prevaja Veble» državni veterinar. Smatram za pogrešno, če enoletnega kasača lonži-ramo, da ga uvežbamo. Kasač sé naj uči hoditi naravnost in naprej; ker ni določen za cirkusovo manežo-, temveč za dirkališče. Če pa naj ima to ltoiliranje namen, da žrebe najprej utrdi in njegov upor stre, da bi ga mogli potem vpreči, je t® še bolj pogrešno, kajti vedno ne bo utrjeno, in ko bo zopet sveže, bo vendar storilo, kar bo hotelo in česar ga nismo mogli pri tonžiran-ju odvaditi, ne naučiti. Dobro vlomljeno, žrebe se bo dala rado in dobro vpreči; pazimo na to, da so štrange zadostno dolge in široke, da na noben način ne noža jo žrebeta in da Se ne udarja z zadnjimi nogami po- vozu. Iz previdnosti bo pri prvem vprezanju stožil' hlevar kot voditelj do vežb-nega dirkališča, dokler sè debitant ne privadi na težo voza in vozača, in se bo tudi pri prvih poskusih zadrževal stalno v bližini kot opazovalec unajpč pred očmi. izrek: »Mladost — norost!« Vozač prevozi nato en- do dvakrat dirkališče, izvede en do dya zavoja in se odpelje zopet v hlev. Prve, Lekcije v vozu ne smejo trajati predolgo, da ne. naredimo žrebeta vsled. preutrujenosti, nevoljnega. Do sedaj ni bil naš, učenec podkovan, da bi se pri eventuetoi borbi ne poškodoval. Zdaj pa, lco. dnevno-mirno absolvira svoj pensimi na dirkalnem vežbališeu naj dobi 4 lahka, gladka, komodna železa:,, ki lahko, tehtajo vzadi 10 do 15 dkg, spredaj pa 20 do 25 dkg,; tako bo. kopito- rastlo in bo- pozneje usposobljeno vršiti, stožr-bo v dosego pravilne, balance. Za prvo: uvežbanje. je žrebe, dobilo brzdo ^rifarovk pri čemu® so ti imeli name» odklanjati njegovo pozornost ad okolice in jo koncentrirati na pouk. PO dovršeni jPrvi učni dobi je bolje, že -živalic» vse. vidu. se na vse: privadi, radi česar moramo posskušati voziti ž njim z. odprto brzdo». Iz previdnosti bomo vzeli prvič hlevarja, da vrši služhoi vodnika. Če se žrebe ničesar ne. plaši, potem ima- odprta brzda svojo opravičenost. Specijelno kot# z mnogo temperamenta postanejo mirnejši; če jih odklanjamo- po prostem razgledu na njihovo oköMco» Prr nato sledeči trenaži enoletnih konj gre za to» da v prvi vrsti! njihovo muskulaturo počasi pripravimo na uspehe, ki jih od. njih pričakujemo. Erreletno žrebe-negujemo sedaj v njegovi ogradi kot starejšega dirkača, ki prejema, svojp izdatno porcijo ovsa (4 do 5' kg dnevno)* in ga gonimo tekom nekaj tednov v kasu, pri čemer bo sam poskusil, da se tu pa tam odpravi ozir. zbere ih- teče v hitrem kasu, kar mu* bo- trener za kratko progo rad dovolil. Ko je enoletni konj pridobil- zadostno- trdost, prične trener z, razbijanj,etn hitrosti »speeda«‘na kratke distance, pri cernir bo žrebe pozval, da teče v početku na progi od 100 do 150' na v svojem najboljšem tempu. Ta- poziv bo- izdat vedno na istem mestu dirkalnega vež,-bališča in čez nekaj dni bo žrebe samo, ko pride na to-mesto, teklo, kolikor ga noge neso. Po nadaljnih dveh do treh tednih bo trener po prvem speed-poskusu obrnit in daj učencu ponoviti poskus po isti progi, pozneje tretji— krat, pil. čemer bo hitrost predvidoma vedno večja. Ta speed-proga naj je- ravna, drugače trpi način, hoje. Tako-razvijamo postopoma in previdno brzino žrebeta, ugotovimo nato z uro v roki uspehi preko 100 m in imamo tako že sliko od tega, kar smemo pričakovati od bodočega kasača ter moremo presojati, katero .žrebe obeta v letniku največ. Za popolnoma pogrešno smatram, če bi hoteli razvoj hitrosti kasaškega žrebeta s tem pospeševati, da bi ga, če preide v dir, čemur se pri mlajših živalih ne moremo izogniti, pustili v tem načinu hoje naprej dirjati, kolikor more. Naravno bi bilo ravno tako pogrešno, če bi dirjajoče žrebe ostro parirali, , ga »strgali«-, ker š tem riskiramo, da ga na mehkih kosteh poškodujemo. Kasaško žrebe naj' razvija svojo brzino v teku (kasu, trgbu) in ne v diru (galopu), ki je zanj prepovedan način boje. Ce žrebe preskoči' v dir, ga naj pomiri glas vozača in z obema rokama istočasno uporabljene vajeti ge naj privedejo nazaj v tek ih čb je prešlo vanj, se mu naj pusti glava prosta in se mu naj s tem pokaže, da ima Le. v tem načinu hoje. izgleda,, da zadovolji svoje veselje do hoje. V tej; prvi razvojni perijocB se sploh mnogo greši na mladih živalih, ker marsikateri, drugače zelo spossatoli trenerji žrebet ne.morejo- dočakati; da bi lastniku javili in predved® hitre- čase- Seveda se zgodi, da talentirana žrebeta že po* večkratnem vpreženju kažejo svojo največjo hitrost; ker pa ni njihova muskulatura dorasti» temu nenavadnemu naporu-, se mašenje prenaglo izrabljanje dobrih sposobnosti na ta način, da dobi1 žrebec mišične botečtoe, kakor glasi izraz : »v obliki nazaduje« In ne postane nikoli več ali pa vsaj dolgo ne to, kar bi bilo moglo postati, če bi bili btzdall njegovo prvo marljivost in počakali, dà se njegova muskulatura toliko utrdi, da niöfe brez Škode prestati razvoj hitrosti: Svarim ob tej priliki tudi lastnike pred' nestrpnostjo, ki bi mogla pokvariti mirno, delo previdnega trenerja. Ko smoi na ta način predelali enoletnega konja od; marca| pai do konca junija;, joaa uživaj vsaj trimesečen ofcSinor ha tekališču, predho: pride v (jeseni v- dirkalni hlfev. Podkove se mu snamejo ter pride, zopet k svojim? tovarišem na tekališče, pri čemer je treba žrebčke in? žrebice Uočiti; tako zbira sile in moči; za težke naloge,, ki ga- čakajo- v dirkalnem hlevu. ff» del. «C*?| V dirkalnem hlevjl. jr Predgovor k drugemu aelu. če pOdvztetiiam-danes po dokončanju svojega aktiv- nega udejstvovanja,-da popišem v teh- listih* izkušnje; ki sèrti jih zbral o'kasačih tekom čfetrt stoletja, ne delam tega morda radi tega, da bi ustvaril vežbenik za frenalo in balàScoT Tako’početje bi bflo [Brez- fzjgjeđa .iiià uspeh, .ker sd.jmetnftst trenaže , in balapcp h§_.da učiti, in priučiti v nasprotju z vsako drugo umetnostjo in izvež-banostjo, kajti vsak konj, ki ga je treba trenirati, tvori problem zase, ki ga ni moči razrešiti po pravilih iri vzgledih, temveč le z intencijo in z navdahnjenjem. • Vendar je pa izkušnja in tradicija pokazala poti, po katerih se cilju približamo. Te poti hočem ugladiti marljivemu amaterju ter častihlepnemu učencu. Profesionalnim in izkušenim trenerjem bodo moja izvajanja nudila jedva kaj novega, vendar bi jim pa morda mogla služiti v vzpodbudo; če popisujem za nje podrobneje to, kar je samo po sebi umljivo, se to godi le, ker zapisujem vse to, kar sem sam doživel in preizkusil, ne za one, ki vse znajo, temveč za tiste, ki iščejo. Če bi te vrstice mogle odpreti globlji vpogled v bistvo kasaškega športa pristašem kasaškega konja, če bi mogle obvarovati izvršujoče člane pred marsikakim razočaranjem ter naše ljube kasače pred marsikako krivico, bi izpolnile svoj namen. I. poglavje. Nega v hlevu. Stara izkušnja uči, da je uspešna trenaža odvisna od smotrene nege v hlevu, katere cilj je, da ohrani konja pri popolnem zdravju ter pri najboljši volji in ugodju. Zato je potrebno, da najprej temeljito proučimo nego v hlevu ter si ogledamo v prvi vrsti ono osebo, ki ima skrbeti za to nego, t. j. konjar. Četudi je trener tisti, ki odreja in nadzira hlevno oskrbo, stoji konj vendar v stalnem, neposrednem stiku s svojim negovalcem. Tega faktorja pač ne smemo podcenjevati in si moramo biti na jasnem o pripravnosti konjarja za njegovo odgovornosti polno delo. To se deli v dva dela. V čisto telesno nego in v smotreno ravnanje ter točno opazovanje konja. Medtem ko je telesno negovanje nekaj čisto mehaničnega in bi bil zato pripraven vsak količkaj izšolan kmečki fant, zahteva ravnanje s kasačem in njegovo opazovanje nele inteligence in izkušenosti, temveč predvsem ljubezni do konja, ki mora biti prirojena. Konjar, ki bi si izbral ravno tako naglo tudi kak drug poklic, če bi se mu zato nudila prilika, ta ni pravi konjar za dirkalni hlev. Za ta poklic pripravnega moža mora neodoljivo vleči h konjem, on mora biti prevzet od iste strasti kot njegov trener in posestnik, potem ima v sebi. nagnenje postati vrl dečko pod pravim vodstvom. Če stopimo v hlev in nam konjar odpre pregrado ter če ostane konj miren in brez strahu ali pride k nam. potem vemo, da se ravna žnjim ljubeznivo in dobro; če se pa boječe stisne v nasprotni kot, si lahko živo predstavljamo, kaj prestane uboga žival pred svojim mučiteljem; tak konjar bi bil tudi ne glede na morebitne svoje druge lastnosti zadnji dan v hlevu. Kakor izkušnja uči, ni zlobnih konj; lahko pa jih naredé zlobni ljudje boječe, nezaupljive in uporne. Konja, ki žnjim dobro ravnamo, lažje treniramo, on da radevolje od sebe ’^vt^ft|jboljše?f làsprdti pa uboga, 0 Sfavili zbitä>zivaff$e zgubiJstrahiT niti pri, frenali | in nf nikolils celimìss^eài pri delu. Čeijsto prihajajo enoletna^žrebeta iz kpbilarff|, kjer ».so na razpolago manj "izbranfe tet slabo izvežbarie delavne moči, boječi in uporni v dirkalni hlev. Solidni konjar si bo znal v kratkem časti pridobiti zaupanjeine-govanca, in bo zopet popravil, kar je bilo prej zagrešeno» V; Ameriki so najboljši konjarji ,(swipes) črnci .kot so najboljše pestunje črnke, ker je. dobrota in vestnost temu plemenu prirojena. In na teh lastnostih temelji vse v dirkalnem hlevu ravno tako kot v otroški sobi.......... • Da mora biti konjar trezen, snažen in reden, je _sa-mo po sebi umljivo, ker mora biti ;dirkalni hlev po delu čeden kot salon. Razun tega; naj’ne Štavi, ker bi to znalo donesti na eni strani dò tega, da bi si ohladil jezo radi izgubljene stave nad svojim žrebetom, ki mu je izročeno v negovanje, na drugi strani bi to nudilo možnost, da bi v pričakovanju gotovega bodočega uspeha trenerju zatajil kak telesni pogrešek konja in ga tako ne oviral na startanju in možnosti njegove stave ne gledé na vse posledice. Glavna stvar je pa, da svojega konja natanko opazuje in takoj javi trenerju vsak nenavaden pojav. Če pride zjutraj v pregrado, bo njegova prva pot k školjki za hrano, da se prepriča, če je konj požrl večerno hrano do zadnje mrvice. Laskajoč prijem pod grlo ga bo poučil o tem, če se ne bliža mogoče kaka smolika ali vnetjte vratu, kar pride specijelno pri mladih konjih preko noči in se pri takojšnji pomoči lahko hitro premaga. Medtem ko odstranjuje blato bo njegovo kakovost preizkušal s posebno pazljivostjo. Trdo, črnkastoi drobno formirano blato na eni strani, čisto mehko ali sluzasto na drugi strani priča o pomanjkljivi prehrani, naravno izključuje konjevo telesno ugodje, se pada* lahko popraviti. Neprebavljena ovsena zrnca pričajo o tem, da konj ali prehlastno žre ali. pa ima kak pogrešek na zobanju; prvo odpravimo tako, da primešamo ovsu reza, zadnje pa, da opilimo konju zobovje. Končno bo tudi pazil na1 to, če ne najde v blatu črvov in bo v sumljivih slučajih trenerja takoj obvestil. Konji, ki slabo žrejo, so potrebni posebne brige konjarja. Tak konj povzroča povsod v hlevu mnogo skrbi, kajti' če kaže še tako izredna nägnenja in sposobnosti, nè bo prišlo nikoli do tega, da bi jih razvil v polni meri na dirkališču, dokler ne žre dovolj, dà bi tako dobil potrebno moč Za frenalo in dirkanje. Če je konj drugače zdrav in gobec v redu, tiči vzrok, da konj slabo žre, ponavadi v veliki splošni nervoznosti, ki se prime tudi želodčnih živcev. Radi slabe prehrane se nervoznost še poveča, tako da ne more konj priti nikoli prav do oblike radi tega cirkulusa viciosusa. To stanje najdemo naj-češče pri kobilah, ki se pa zboljša po zaskočenju in posebno po prvem ožrebetenju. Dokler je pa taka kobila v dirkalnem hlevu, bomo ji poskusili dati pet malih racij, deloma v kuhanem stanju in dobro soljene, namesto slučajnih treh. Na spomlad in poleti deluje nekaj zelene hrane, posebno cikorija poživljajoče na prehrano. Pravilno dozirana nux vomica po žiVinozdravniškem navodilu ima običajno tudi uspeh. Preizkušena ojačujoča hrana je »molasin-phosphatoza«, ki povzroča boljšo voljo do jedi in boljšo prehrano, kakor tudi ojačenje kosti, radi tega ker vsebuje sladkor (cm 40 procentov). Jaz sem uporabljal to sredstvo pri onemoglih konjih z uspehom. I» Pri čez mero nervoznih žrebetih si bomo pomagali z zgodnjo kastracijo. □ne 13. februarja 1028 ..'■ 3IE-J 2 i =23= I 'IT i 33 ,i..h i ! « .X Konjar bo pa zastavil svoje častihlepje za to, da bo ravno take težavne konje spravil v dobro hlevno jtondicijo. . . - a Vsak konjar mora biti tudi izvežban v uporabi prve pomoči pri boleznih za slučaj, da ni trenerja ali živinozdravnika takoj na mestu. Če najde n. pr. negovanca s povešeno glavo, motnimi očmi stati pred polno školjko za hrano, -mu bo takoj vtaknil v ritnik maksimalni toplomer, ki naj se nahaja v vsakem hlevu, in ugotovil toploto. Ta znaša normalno 37.5 stopinj zjutraj, do 38.2 stopinj zvečer. Zvišana temperatura stopi do 39 stopinj; kar je pa čez, izdaja vročico, proti kateri se moramo takoj pričeti boriti z mrzlimi ovitki okrog prsi, menjajoč jih vsake pol Ure; obenem je treba takoj obvestiti trenerja, eventu-elno živinozdravnika. Pri bolanem konju mora konjar vztrajati dan in noč. Vročica ni vedno predznak težkih .Obolenj, kakor vnetja pljuč, prsne kuge itd.; tudi pri neopasnih vnetjih v vratu, pri indigestijah in po delu va vročih dneh pri pljučnih kongestijah nastopajo lahko Visoke temperature; takojšhja pomoč olajša živinozdrav-niku ne le dijagnozo, temveč tudi zdravljenje. Če konjar sliši, da konj grebe, se često vrže na tla in da zopet skoči kvišku, če se celo poti, mora vedeti, da se pojavlja kolika. Takoj mora dati konju kliznu z irigatorjem, ki se naj nahaja obligatno ir vsakem hlevu, in obenem poskrbeti za živinozdravniško pomoč po trener jul Posebno pozornost bo posvečal pri čiščenju nogam in kopitom in vsako šfe tako neznatno 'spremembo na njih takoj javil trenerju; kajti često privedejo navidezne malenkosti do težkih komplikacij, če jih pravočasno ne razkrijemo in zdravimo. Zanesljiv konjar je po rečenem predpogoj za uspešno hlevno nego. On mora svoje konje dobro poznati, ničesar ne sme spregledati. Delovni dan pričenja po navadi poleti ob 5. uri, pozimi pa ob 6. uri zjutraj. Konjar stopi v hlev, pozdravljen po veselem rezgetanju svojih zdravih negovancev, ki pa velja bolj pričakovani hrani kot njegovi osebi. Najprej bo ponudil konjem vode, ki jo je bil pripravil v mrzlem letnem času že zvečer poprej. Vode ne sme štediti. Ko je popil konj ve;dro vode, moramo poskušati z drugim, če si je ugasil Žejo. Nato dobi vsak konj malo porcijo sena, ravno toliko, da tvori podlago za oves in končno jutranjo porcijo ovsa, najmanjšo od treh dnevnih racij. Med tem, ko jedo konji svoj zajutrek, stori lahko tudi konjar isto. Slaba je navada čistiti konje med tem ko žro. Kakor ima človek rad mir med jedjo, tako tudi konj. farana se ima polagati na sledeči način: najprej pride voda, nato seno, končno oves, ne pa narobe; to se obnese radi tega, ker pride pri tem težje prebavljivi, oves od žgoraj v želodec, če bi pa hranili najprej oves, nato seno in končno vodo, bi tiščala voda in lažje prebavljivo seno na pol prebavljeni oves v črevesa in hranjenje rie bi izpolnilo svojega namena. Ko sta človek in žival dokončala svoj zajutrek, se konja priveže, nalahko očisti in vpreže za jutranji iz-prehod, ki traja po navadi pol ure. Med tem časom se odstrani gnoj iz ograde, se stelja nadoknadi, osveži, se očisti školjka za hrano ter stene ograde. Ko se konj povrne, ga razprežemcr, privežemo, temeljito očistimo, kopita mu operemo in namažemo, končno ga pokrijemo s hlevno kočo in mu damo nato izdatno porcijo sena kot drugi zajutrek. Če ima konj svoj dan, ko ga treniramo, »obdelujemo«, spremenimo program v toliko, da medtem ko konj na dirkališču dela, nakopičirtlo steljo ob obeh stranskih stenah ograde in pripravimo mlačno vodo; z oznojenega konja snamemo opremo, ga privežemo, potegnemo po njem z znojnim nožem, ga obrišemo z gobo nomočeno v mlačno vodo, mu ponudimo osvežujoč požirek vode, ga pokrijemo s prikrivkami ter naglavno masko in povedemo na sprehod, da se ohladi. Odrg-njenje nima smisla, dokler se konj poti. Če se omeji delo na posamezno vajo (heat), snamemo varstvene in kresalne obveze, obtežila kopit in njihove zavarovalne opreme itd. ter ovijemo vse štiri noge z bandažami. Nadaljevanj* sledi. Slava konja. A V zadnji številki »Konjerejca« lanskega leta smo objavili kratko beležko o številčnem napredovanju naše konjereje ter opozorili na sličen pojav v drugih državah. Da je temu tako, priča tudi kratek članek »Slava konja«, ki je izšel nedavno v »Berliner Tagblattu« in katerega prevod se glasi sledeče: »Vsak dan pojemo slavo avtomobilu, ne smeli bi pa pri tem pozabiti svojega zvestega sodelovalca, konja. V tem smislu se izjavlja dopis državnega društva nemških interesentov za konje, ki ga priobčujemo. Tekom tisočletij je bil konj zvest spremljevalec človeka. Danes, v dobi napredka motorjev mislijo mnogi meščani velemest, da se konj bliža izumiranju ter da bo morda že v doglednem času izginil iz ulic notranjega mesta. Kolika zmota! Gotovo imponira človeku danes brzina zelo. Pa kakor v marsičem, vara videz tudi tukaj, če hodimo brezbrižno svojo pot, bi mogli priti do mišljenja, da sta bencin in elektrika dandanes edini priganjalni sili, ki prinašate vse od hiše do hiše in obvladate človeško življenje. Toda kdor pazljivo motri ulično sliko velemesta, pride do drugega prepričanja. Potreba po konjih se v Nemčiji še vedno veča, kajti celo v Berlinu je dne 1. XII. 1926 stalo 44.528 konj nasproti le 9333 tovornim ter 24.896 osebnim avtomobilom, kakor izkazuje statistični urad. Po izkazih uradnega štetja živine, je imel Berlin leta 1922. stanje 40.648 konj, tako da je leta 1926. zaznamovati prirastek 3880 konj napram letu 1922. V berlinski transportni obrti, ki uporablja le v malem obsegu motorne tovorne vlake, se je iz podatkov državnega udruženja voznih obratov 'Nemčije ugotovilo, da se število konj stalno dviga. Celo v Newyorku, kjer še dobi avto za sramotno nizko ceno, vlečejo konji 73 odstotkov vseh vozil kljub 'zelo visokim vzdrževalnim stroškom za konje, kakor izkazuje newyorški magistrat säm. V drugih amerikanskih mestih se je izkazal sličen rezultat. Kljub vsem motorjem bodo ostali v naši dobi in tbdi še bodoča desetletja v najrazličnejših panogah nemškega gospodarstva konji, ki so že tisočletja naši najboljši kulturni pomočniki, nepogrešljivi, ker je povsod dovolj takih del, ki jih ne morejo izvršiti niti najpopolnejši delavni stroji. Posebno v obrti težkih vozil pri premikanju tovorov na kratke razdalje, če so torej vozovi prisiljeni stalno v malih presledkih postajati, se izkazuje na temelju točnih preračunavanj vedno jasneje, da da konjska sila ravno v prometu po notranjem mestu boljšo garancijo rentabilnosti kot motorni obrat. Motorju so stavljene gotove meje za možnost njegove uporabe radi njegove pogojne rentabilnosti. — čas konja ne bo prešel nikoli! V .... ■■■■BBBMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBB VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO VINTER 53'7 [ a Lusta ji-. 47.7 Koketkaj1-^^ Nadina j i . a a.n Orel U. j 1 • 77 1 Nelka j 1 . en Nadina ) Kmetski konji pod 2:05 J > 9 18 13 18 20 Najboljši kilometerski čas kmetskega konja Mesud 1:27’3, Baden Rej ni uspehi kasaških žrebcev. V Ameriki dominira Axtellovo krvno potomstvo (Axworthy-jeva kri) na drugem mestu po potomstvu Petra the Greät-a. Ernest Axteil je namreč oče Ro-dauna — in isti pojav vidimo tudi v Evropu; kajti Axtellovo krvno potomstvo je ustvarilo po števila največ dirkalnih konj v zadnjih letih. Po zapiskih neimenovanega autorja je ’ ustvarilo to krvno potomstvo Ernesta Axtella (ki je polbrat Axworthyja) procentuelno največ kasaških žrebcev (ca. 20% več ko drugi.rodovi), namreč 48 dirkalnih konj ter 38 boljših naproti drugemu najboljšemu (Colbert z 38 oz. 30). Dostavljamo še, da sé ije J žrebec Ernest Axteil, po katerem se imenuje ta krvni rod, uporabljal po smrti velikega strokovnjaka Leopolda,Hauserja.v precej omejenem obsegu za ple- menjenje. Da, tudi v Ameriki se vrednost Axtellovega (Axworthyjevega) potomstva šele v zadnjih letih v polni meri priznava in ceni. Povprečni časi petih najboljših tega žrebca izkazujejo (kakor navaja neimenovani avtor), da ima teh 5 najboljših potomcev Ernesta Axtella zelo nizki povprečni rekord od 24.98 (po Colbertu 24.88, Dave-ilalle-ju 24.46 in Granatu 24.52). Ernest Aktell reprenzentira potemtakem absolutno vzeto čudovito Axtellovo (Axworthyjévo) kri v Evropi, je pa tudi relativno vzeto po Colbertu, Dave-Halle-ju in Granatu, ki so izločeni bodisi s smrtjo, bodisi z odprodajo v inozemstvo, najsigurnejši in najboljši repro-duktor .Aystrije naproti večini drugih žrebcev, ki so še deloma nepopisani listi, deloma pa imajo zarod, ki še ni preko prvega oz. drugega leta. Društvene m drage krajše vesti* VABII,© k rednemu oljčnemu zboru „Konjerej-skega društva za mariborsko oblast* V ki se vrši dna 224 marca 1928 oh lj3. uri v gostilni »Pri-črnerp oHu« (gosp. Franc. Zemljič)! v Maribora. S n ora d ri 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora^ 2. Poročilo predsednika o delovanju društva v pretečenem lotu. ! 3. Računsko poročilo in odobritev računov za leto 19-27. 4. Volitev predsedstva in odbora ter računskih pregledovalcev. 5. Predlogi podružnice. 6. Delovanje v letu 1928. 7. Slučajnosti., Občni zbor je sklepčen, če je zastopana ena desetina članov, če ob določeni uri ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki je pri vsakem številu navzočih sklepčen. Predsednik: Lovra Petovar. Dostavek: § 8. pravil pravi: Občni zbor obstojj iz 1, članov glavnega odbora,. 2. zastopnikov podružnic,. 3. oblastnega referenta za* kmetijstvo in. onega za veterinarstvo ter strokovnega referenta za konjerejo, 4. pristojnega upravnika državne kobilarne ali žrebčarne. Brez pravice glasovanja, pač pa s pravico razprave, se lahko vsak član udeleži občnega zbora. Odhorova seja našega društva se vrši dne 22. marca 1928 ob pol 11.. uri v gostilni »Pri črnem orlu« (gosp. Franc Zemljič) v Mariboru. Na dnevnem redu so poleg drugih točk predpriprave za ohčnii zbor. Za občni zbor smo zaprosili za 50% popust železniške vožnje. Kakor vsako, letoi bo tudi letos prošnja gotovo ugodna rešena. Vsakdo naj obdrži torej z mokrim žigom žigosano vozno karto, legitimacijo pa dobi na občnem zboru. Sv. Lenart v Slov. goricah. Občni zbor tukajšnje podružnice se je vršil v nedeljo, dne 5. svečana t. k v gostilni »Narodni dom« ob lepi udeležbi. Na zborovanje je dospel tudi odbornik društva in oblastni poslanec, drž. viš. živinozdravnik iz Maribora Franc. Pirnat, Ker poteka poslovna doba leta 1925. izvoljenega odbora, je bilo predvsem treba izvesti volitev novega. Dosedanji načelnik Franc. Lorber, posestnik iz Spod. Perčiča, je. izjavil, da vsled preobife zaposlenosti, nikakor ne utegne zopet prevzeti tega častnega mesta, pač pa je pripravljen — ako jte potreba -— vstopiti v prihodnji odbor. Načelnikom je bil soglasno izvoljen Alojz Lorber, veleposestnik v Radehovi, 1.'namestnikom Jakob Purgai v Vardi, 2. namestnikom pa dosedanji predsednik. Odborniki so: Maks Šuman, posestnik v Radeftoviy ki prevzame tajniške in blagajniške posle, Jurij Krempt posestnik iz Zgor. Žerjavcev, Anton Rop, posestnik iz Lormanja; Rudolf Rop, posestnik iz Varde» Janez- Vogrin, posestnik iz Jurjevskega dola in Janez Potrč, posestnik iz Lormanja. te . ' p^ledovaten. sta biku btbram: franc Šk!p|j posestnik y Lo|mänju in Vinko Dvoršak, posestnik v Spod. Porčiču. Kot "delegati bodo zästqpafi podružnico na obcnein zboru društva: Predsednik in tajnik ter Dr. Fran §tu-; piča4 notati in. posestnik .prt Lenartu v Slov. gor-Enega ali drugega izmed treh morebiti zadržanega pa bi zastopal? odbornik Anton Rop. Blagajna je v redu, članarina se .je pobrala. Sklepi; •t. Novi odbor naj poskrbi za denarna sredstva, v* svrho, da Se koncem letošnjega poletja zopet vrši pre-raovanje plemenskih kobil in žrebic pri Sv. Lenartu v? Slov. goricah. ,, , 2- Popišejo naj se,vsi posestniki, ki rede plemenske kobile in vztraja naj se na stališču, da ostanejo» Slovenske gorice rejski okoliš belgijske pasme. 3t. Konjerejska zadruga naj se ne razide. Končno so se obravnavala še nekatera krajevna vprašanja, ki se tičejo pospeševanja domače konjereje.. Naš izvoz konj v Švico. Naš lanskf izvoz konj v Švico je znašal 368 konj, od! ^katerih je izvozila tvrdka Vajda iz Čakovca 35Ö. Pri «uvozu konj v Švico, ki je leta 1927 uvozila 6528- konj, smo mi med vsemi državami na petem mestu. Največ je uvozila tja Irska, namreč 1469 konj, nato pride Madžarska z 1428 konji ter dalje kakor sledi: Francoska, 1163 konj, Holandska 1106, Jugoslavija 368, Švedska 291, Belgija 209, Nemčija 153, Italija 121, Avstrija 114 ter Danska 106 konj. Tečaj za živinorejske inšpektorje« Nedavno' je bil zaključen prvi tečaj za ' živinoreja ske inšpektorje za vso državo. Vršil se je. v Zagrebu pod vodstvom univerzitetnega profesorja. za živinorejo- ing. dr. Sava Ulma-n-sky-a. Od- desetih- sprejetih kandidatov, se je le sedmorica tečaja udeležila ; od teh ie bit eden- iz Slovenije, dva iz Hrvatske, eden iz Dalmacije, dva iz Bosne in eden iz Srbije. Vsi absolventi so. se prijavili na inšpektorski izpit, ki se bo vršil,, kadar bo to. kmetijsko ministrstvo, odredilo» Uredba za pospeševanje živinoreje. Nekateri listi so te dni poročali, da je izdelalo kmetijsko ministrstvo moderno* uredbo o pospeševanju živinoreje. Da bo javnost pravilno informirana, moram poudariti, da je omenjena uredba tako pravno, kakor tudi strokovno absolutno nesprejemljiva. V zadevah živinoreje ima uredbodajno pravico edinole oblastna samouprava. Btéaxa bi mogla, izdati, edinole okvirni živinorejski zakon, ki bi dajal! vsem ofelbstnim uredbam v najvažnejših točkah enotne smernice. — Uredba pa je tudi. strokovno za naše kraje povsem neprikladna in n. pr. z zahtevo po občinskih živinorejskih referentih z akademsko strokovno naobrazbo, naravnost otročja. Uvaja nemogoč centralizem n. pr. nadzorovanje občinskih(!) bikov po ministrstvu, fond' za pospeševanje živinoreje v Belgradu(!) in slično. — Toda podrobna, strokovna kritika spada pred forum strokovnih društev in v strokovno časopisje. Tukaj naj zadostuje ugotovitev, da te uredba absolutno nespre-jemljiva. ____________________ Izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci,, predr stavnik Fran Veble, živinozdravnik. — Za uredništvo odgovoren : Stanko Detela. — tisk Mariborske tiskarne, predstavnik : Stanko- Detela, ravnatelj — Oba % Mariboru.