Ameriška Domovi ima AMeaiCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY NO. 186 MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1952 LETO LIH —VOL. LIH Katoliški časopis za Steverisona NEW YORK. — “The Commonweal,” politično neodvisen list, ki ga izdajajo katoliški la-jiki, je izjavil, da bo podpiral kandidaturo demokrat, kandidata Stevensona. To je zdaj prvikrat, da je ta list indorsi-ral kakega političnega kandidata. ------n----- Sen. Richard Nixon je sklenil predložiti javnosii svoje finance Eisenhower je imel v nedeljo zvečer ž njim dolg telefonski razgovor. ST. LOUIS. — Predsedniški kandidat Eisenhower je v nedeljo zvečer govoril po telefonu s senatorjem Nixonom; kaj sta govorila, ni znano. Znano je le toliko, da je Eisenhower, ki propagira pošteno vlado, v veliki zadregi zaradi odkritja privat nega fonda, ki so ga zbirali kalifornijski milijonarji ter ž njim pomagali Nixonu. Znano je dalje tudi, da je general Eisenhower prejel od svojih somišljenikov že tisoče pisem in brzojavk in da ga v najmanj polovico teh rotijo, naj odstrani Nixona kot svojega sokandidata z volilne liste. PORTLAND, Ore. — Senator Nixon, ki se obupno bori, da bi ostal na republikanski listi kot podpredsedniški kandidat, je izjavil, da bo predložil javnosti račune o stanju svojega imetja in financ. Stavka 5,000 dalavcev Stave na Stevenson°vo zmago Najnovejša zarota amer. kapitalističnih imperialistov TEHERAN, Iran. — Komunistično časopisje v Iranu je “odkrilo” najnovejšo zaroto ameriških kapitalistično - imperialističnih saboterjev miru. 'Časopis “Raveš Galo” kar pomeni “Pot ljudstva”, je naznanil, da Združene države ustanavljajo po Iranu perutninska središča na podlagi svlojega Načrta štirih točk (za pomoč zaostalim deželam). Ta središča za kokoš j erejo so v resnici ameriške vojaške baze proti Sovjetski zvezi, pravi list. “Ali ima Mossa-deghova vlada še vedno kake dvome o subverzivnih aktivnostih ameriških vohunov?” vprašuje list. Se je že pričelo! OTTAWA, 111. — Ko se je te dni ustavil tukaj vlak s kandidatom Eisenhowerjem, mu je neka mati dvignila na zadnji del vagona svojega otročiča, ki ga je vzel general v naročje ter poljubil. — Se že uči potreb in običajev .političnih kandidatov. Vremenski produkcije letalstva v Akronu, Ohio Kontrakt delavcev, ki so za-stavkali, je potekel dne 8. avgusta. AKRON, O. — Dne 21. septembra ja zastavkalo v tukajšnji tovarni Goodyear Aircraft korporacije, kjer izdelujejo zrakoplove (lažje ko zrak) in razne dele za letala, kakih 5,000 delavcev, ki so člani locala št. 856 od unije avtomobilskih delavcev. Na svoji unijski seji so delavci odglasovali, da ne sprej mejo kontrakta, ki jim ga jie ponudila družba. Delavci zahtevajo plačo za nazaj in enakopravnost pri plačilu za nadurno delo. Deset-centno zvišanje plače, ki ga je ponudila družba, bi de-lavc še sprejeli, če bi bile ostale določbe kontrakta ugodnejše, je rekel neki unijski uradnik. Njihov kontrakt je potekel dne 8. avgusta. LONDON. — Douglas Stuart “bookmaking” firma je naznanila, da je prenehala sprejemati stave na izid ameriških volitev, ker je preveč denarja stavljenega na zmago demoratske-ga kandidata 'Stevensona, na katerega stavijo v razmerju 3 proti L Amerika namerava zapreti vrata povratku igralca Ohaplina WASHINGTON. — Vlada je odredila preiskavo aktivnosti Charlieja Chaplina, sovitega in znanega filmskega komika, ki se je odpeljal na počitnice v Evropo, da ugotovi, ali naj mu še dovoli povratek v Zdr. države: ali ne. Chaplin, ki je bil rojen v Angliji, je star 63 let in nad 40 let v Ameriki, kjer pa ni hotel postati državljan, češ da je on “državljan sveta”. Zapleten je bil v vse mogoče levičarske organizacije in njegovo lojalnost je preiskoval že kongresni Odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti. Vlada mu lahko za-brani povratek na podlagi dvomljive lojalnosti kakor tudi na osnovi dvomljive moralnosti, ker je imel že nešteto pikantnih afe-ric z raznimi ženskami kakor tudi tožb v vprašanjih svojega očetovstva. Poziv Egipčanom za izročitev orožja KAIRO, Egipt. — Egiptska vlada je pozvala vse državljane, naj izročijo svoje orožje, če ga imajo; vključeni so tudi oni, ki imajo dovoljenje za nošnjo orožja. Kako stranka lahko nadomesti kandidata, če izstopi iz tekme! Narodni odbor stranke ima polnomoč nadomestiti kandidata z drugim. WASHINGTON. — Kaj bi se zgodilo, če se senator Richard M. Nixon odpove kandidaturi? Obe stranki, tako demokratska kakor republikanska, imata posebne provizije, ki se nanašajo na tako situacijo. Pred zaključkom svojih konvencij sta obe stranki sprejeli resolucije, ki avtorizirajo narod, odbor stranke, da lahko po svojli uvidevnosti izpopolni izpraznjeno mesto. V slučaju smrti predsedniškega kandidata, ki je že izvoljen, pa ne še ustoličen, postane novoizvoljeni podpredsednik — predsednik. Tako določa točka 20, 3. sekcija ustave. Štirje vojaki so tičali dva dni pod trupli mrtvih tovarišev To jim je rešilo življenje, da jih niso pobili komunisti na hribu, ki je zdaj spet v oblasti zaveznikov. ZAPAD. FRONTA v Koreji. — Zavezniško vojaštvo je v krvavi bitki zopet zavzelo grič — “Old Baldy Hill”. Vojaki Združenih narodov so ob tej priliki rešili tudi štiri tovariše, ki so ležali pod mrtvimi trupli, s čemer so si rešili življenje. Povedali so, da so po zavzetju griča po kitajskih komunistih slednji divjali od bunkerja do bunkerja, streljajoč s strojnicami in me-tajoč granate v zaklonišča. Ko so prišli do bunkerja, v katerem je bilo dvanajst vojakov, so ponovili svojo igro s strojnicami in granatami. Pobili so vse razen štirih, ki so sklenili, da se splazijo pod trupla svojih ubitih tovarišev, kar so tudi storili in kar jim je nešilo življenje. — Pod trupli so ležali dva dni in dve noči. V vsem tem času so izpili posodico pomarančnega soka in pojedli eno pomarančo. ------------o----- DEMOKRATSKI KANDIDAT SPARKMAN V CLEVELANDU Na javnem shodu je bilo 25,000 ljudi. — Senatorja Spark-mana, demokratskega podpredsedniškega kandidata, je predstavil župan Burke. — Governerja Lauscheta ni bilo na shodu. CLEVELAND. — V nedeljo je bil v Clevelandu senator John J. Sparkman, demokratski kandidat za podpredsednika. — Demo-kratje so ob tej priliki priredili ogromen javni shod v Geauga Lake parku z običajnim “steer roast” (pečenim volom). Senatorja je prišlo poslušat kakih 25,000 ljudi. Na vprašanje, kaj misli o Nix- NEW YORK. — Konvencija A-meriške delavske federacije zahteva za vsakega delovnega človeka najmanj $1.25 plače na uro. onovi zadevi, je senator Sparkman odgovoril, da bi moral zadevo preiskati za to pooblaščeni kongresni odbor. V svojem govoru je senator dejal, da se demokratska stranka že dolgo bori za blaginjo in dostojanstvo povprečnega, malega človeka. Nato je Sparkman vprašal navzoče: “Ali more en sam od vas reči, da je v zadnjih dvajsetih letih izgubil kaj od svoje svobode” “Ameriško ljudstvo danes veliko boljše živi kakor je živelo kdajkoli prej v tej deželi ali v kateri koli deželi na svetu”, je nadaljeval senator. Primerjajoč sedanjost z letom 1932 je senator dejal. “Res je, da se je mog^o leta 1932 marsikaj kupiti za eh dolar, — toda kje na svetu ste mogli takrat dobiti dolar? Res je, da so bili leta 1932 nižji davki, toda visok kakor je danes po plačanih davkih, in za svoj takratni dohodek ste mogli kupiti komaj polovico tega, kar kupite danes. Mi smo prispeli iz doline velike depresije na višino solidne pro-speritete”. Lauscheta ni bilo na shodu Preden je župan Burke predstavil javnosti podpredsedniškega kandidata Sparkmana, je bilo predstavljeno večje število demokratskih voditeljev, ki bodo letos nastopili na volitvah bodisi kot novi kandidat j e ali pa za ponovno izvolitev. Pozornost vzbujajoče je bilo dejstvo, da governerja Lauscheta ni bilo na tej skupščini, dasi je bil seveda povabljen. Njega je samo enkrat omenil župan Burke, ko je dejal, da ga moramo zopet izvoliti za governerja. Shodu je predsedoval znani demokratski voditelj Ray T. Razne drobne norice k Clevelanda in te okolice Osma obletnica— V sredo ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Rudya Koren v spomin 8. obletnic njegove smrti. K molitvi— Članice pod. št. 25 S. ž. zveze so prosene, da pridejo danes zvečer ob pol osmi uri k skupni molitvi za pokojno Jennie Perušek v Frank Zakrajšek pogrebni zavod. Novi grobovi vaš dohodek po plačanih davkih | Miller. Včeraj se je senator J. je bil komaj eno četrtino tako Sparkman,odpeljal v Nebrasko. ERITREJA SE JE PRIKLJUČILA ABESINIJI — Abesinski cesar Haile Selasije podpisuje novo ustavo nekdanje italijanske kolonije, ki se je sedaj priključila Abesiniji. Filo si je vzel tretjo ženo, to pol Srbkinjo; — prva je bila Rusinja, druga pa Slovenka S prvo in drugo ima z vsako po enega sina. — Sedanja nje gova žena je bivša partizanka. — Včeraj zvečer sta Ti to in njegova žena gostila angleškega podpremierja in zunanjega ministra Edena. BEOGRAD. — V snedo je bilo naznanjeno, da je “najnovejša” žena premierja Tita veteranka partizanske armade, sta-sita Jovanka Budisavljevič, ki je stara 28 let in ima čin majorja v jugoslov. armadi. Jovanka je Srbkinja. Partizanom se je pridružila, ko ji je bilo 17 let. Tekom vojne je bila pomorjena skoraj vsa njena rodbina. S 60 let starim premierjem Titom se je poročila že v prvi polovici letošnjega leta. Ves čas prerok pravi: Dopoldne dežni prši. Popoldne in ponoči se bo zjasnilo. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 23. septembra 1779 se je vršila bitka med ladjo Bonhome Richard in angleško fregato Se-rapis. H. A. Philbrick: Kaj, kdo in kakšen je prav za prav komunist? HERBERT A. PHILBRICK, ki je bil devet let podtalni FBI agent in je bil kot tak član komunistične partije, ne da bi komunisti to najmanj slutili, je popisal svoje doživljaje v knjigi “I Lived Three Lives,” v kateri opisuje komunista takole: “To, kar označujtemo na kratko z označbo ‘komunistična partija’, vsebuje različne ljudi: — oblastiželjne voditelje, ovcam in ovnom podobne pristaše in somišljenike, siromake in druž-bine izvržke, misantrope (sovražnike človeštva) ter zapeljane in neuravnovešene intelektualce. Seme komunizma rodi slab sad; metode, ki jih uporabljajo sledilci Lenina in Stalina, sp strašne in odvratne, in vsak nov svet, ki ga ustvarijo komunisti, postane grozna mora, mesto le^ pe in prijetne sanje. Kar se tiče “profesionalnega” komunista, je pa druga stvar. — On ni ne ovca ne bedak! On na- On verjame v znanost in materializem, ne v ideale in emocijo ali čustvenost. Idealisti so mu le orodje, ki ga uporablja z veliko sposobnostjo. On je specialno treniran, da je lahko vse vsem ljudem. V svrho, da doseže maksimalni uspeh, skrbno kultivira svoje obnašanje, da zakrije ž njim svoje cilje in smotre. Tako ne more biti drugače, ko da je oni komunist, ki je. najbolje treniran in zato najuspeššnejši — često očarljiv človek, ki zavzema v družbi spoštovan položaj, je mož finih manir in eksekutiv-mih sposobnosti ter briljantnega uma. On ne drži bodala med zobmi in ni oblečen v dopetno črno suknjo, kakor smo si včasih predstavljali zarotnike. Zato je preveč prijazen (bistroumen ali lep) človek. . — (Ob tem Philbrickovem opisu komunista smo se nehote spomnili dr. Slavka Zoreta, duhovitega in očarljivega človeka, ki tudi ni hodil okoli razkuštranih las in z divjo brado niti z bodalom med zobmi. Pa še na nekaj smo se spomnili. Namreč na izjavo našega državnega tajnika Ache-sona, ki je ogorčen dejal, da ne bo obrnil hrbta komunistu His-su, očarljivemu človeku in ab-solvirancu slovite Harvard univerze, čeprav mu ji9 bila pred sodiščem dokazana izdaja! — Uredništvo). V tem je iskati vzrok, zakaj je toliko dobrih in lojalnih Amerikancev nesposobnih misliti slabo o sočloveku, zapeljanih v simpatije do komu- se tako često zgodi, da izbegne nistov. ne samo odkritju, temveč da še | Komunist je fasciniran od potem, ko so njegove aktivnosti svoje visoko razvite sposobnosti črno na belem dokazane, mno- j izvrševanja partijskih smotrov, go lahkovernih in naivnih Arne- ^ dočim se obnaša kot nekomunist rikanoev pravi: “Kaj, on — ko- v sredini protikomunistov. Zdi doščenje v riziku, da je komunist. Njegova absolutna predanost stvari je enaka njegovemu fanatičnemu in neutrudljivemu delu. On 'bo delal dolge ure, prebil bo dneve, da, celo mesece daleč od svoje rodbine, odrekel se bo svojim prijateljem in šel celo v ječo. Treniran, izkaljen, discipliniran in stvari posvečen komunist bo zato bojeval svoj boj proti kapitalistični družbi na hladen, (nu-preračunan način. Amaterski lovci na rdečkarje, ambiciozni politiki, demagogi in šarlatani mu izdaleka niso dorasli in mu niso kos. Boja proti profesionalnim komunističnim voditeljem se ne bo izvojevalo z mahanjem z zastavami, pa tudi ne z zmerjanjem. Je pa med komunizmom in protikomunizmom borba na življenje in smrt. Ta borba je podtalna, trda in dolga in je nihče ne pozna bolj od organov FBI ustanove. — Za boj proti strokovnjakom so se je držala bolj v ozadju, dasi se je od časa do časa pojavljala ob Titovih uradnih nastopih, takih oficieljnih ceremonij pa sta vedno odhajala vsak zase: Tito se je odpeljal v svojem, o-na pa v svojem avtomobilu. Tito je bil najprej poročen : neko Rusinjo, s katero se je se znanil v Omsku na Ruskem leta 1919, po svoji osvoboditvi iz vojnega ujetništva. Iz tega zakona mu je bil rojen sin, ki je bil poročnik v drugi svetovni vojni, kjer je izgubil roko. Druga njegova žena je bila Slovenka in po poklicu učiteljica. Tudi s to je imel sina. Novica o njegovem tretjem zakonu je bila objavljiena v sredo v naznanilu poluradnega Ju-gopressa v obliki sledečega obvestila: “Maršal Jugoslavije Jos. Broz Tito in njegova žena Jovanka Broz bosta priredila v četrtek zvečer recepcijo na čast angleškemu podpremierju in zunanjemu ministru Anthony Ede- tančno ve, kaj dela in kaj hoče. munist?! To ni mogoče! On] se, da dobiva neko posebno za-potrebni strokovnjaki! Prihod Edena v Beograd Minister Eden je dospel v Jugoslavijo z namenom, da zagotovi Zapadu več Titovega sodelovanja za ohranitev miru. — Gotovo je tudi, da bo tvorilo vprašanje Trsta enega večjih problemov njunih razgovorov. Eden ostane v Jugoslaviji šest dni. Razgovori med Edenom, Titom in Kardeljem bodo trajali dva dni, nakar bo Eden dva dni počival, nato pa spet nadaljeval razgovore s Titom. Iz Jugoslavije bo odšel Eden v Avstrijo. Jacob Gregorin Včeraj zjutraj je preminul na svojem domu Jacob Gregorin, stanujoč na 19001 Abby Ave. Euclid, Ohio. Rojen je bil v vasi Obrežje pri Dobrovi na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Tu zapušča soprogo Mary, poprej Yerak, hčer Mrs. Ann Žitnik, sina Stanleya, brata Matt Gregorin, ki stanuje v N. Chicago, 111. in 4 vnuke. Bil je član dr. Slov. dom, št. 6 S. D. Z. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 10 uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. ter na Calvary pokopališče. Michael Grdosic Umrl je Michael Grdosic, star 37 let in rojen v Clevelandu in stanujoč na 1602 E. 36. /%»» 1117 St. Cla.*r Are. HEnderson 1-0628 Clereland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. ________ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all Other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. ________ ne take draginje, toda naši ljudje niso imeli hiš, ki so šle v množicah na dražbo, v hišah ni bilo zof in ne tepihov, kot so danes, takrat ni imela vsaka delavska družina svojega avtomobila, kot ga ima danes. Da se zavaruje ta visoka in ozdraveti morate.” In res glej čudo, nekaj nedelj za tem me spet obišče in mi ^poroči veselo novico: “Zdravila, ki jih življenjska raven, se je pričelo “razsipanje” denarja po potrebujete, so že na poti ter x ro o x m 4-t t -fz-v -ii f x ro o r» i i o i ri 11 H i rirtl- • _^1 ’ C1 T7" A T x/ro v-i o iv« I K sodobnim svetovnim problemom vsem svetu, to je jedro vse pomožne akcije, ki jo nudi drugim državam Trumanova administracija. M. BESEDA IZ NARODA | i»M»*l"l:*******'*-I'‘t"M'*‘M'****«-»************"»*'i'*********** "Teta na konju’ Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879_ -^■3^.83 No. 186 Tues., Sept. 23, 1952 “Zapravljamo,” da sebi pomagamo ... Volilna propaganda je pokazala, da mnogi nasedajo oraznim besedam. Med raznimi strankarsko političnimi in brezvsebinskimi gesli je tudi ta, da sedanja vlada brezmiselno razmetava naš denar po vsem svetu, kar da povzroča velike davke in nas spravlja v nevarnost, da pridemo na “kant.” Res je to, da pri velikih gospodarskih državnih operacijah kaj rado pride do večjih ali manjših nerednosti, saj bi bil naravnost čudež, če bi do tega pri tem ogromnem prometu ne prišlo. Gotovo je, da se tu in tam dogode kake nerednosti, toda v splošnem je navedeni očitek neopravičen, če stvar pogledamo brez strankarsko pobarvanih očal V stvarni in nepristranski reviji “America,” je v št. 19 z 9. avgusta 1952 napisal odličen članek gospodarski strokovnjak Eric Johnston, ki je bil svoj čas predsednik ameriške trgovske zbornice pod naslovom; “Point Four, an American Tradition,” kjer obravnava politiko podpiranja zaostalih držav, ki jo je pričel Truman leta 1949. V jedru tega članka pove Johnston odkrito, da je pomen ameriških podpornih akcij po svetu; Pomogati drugim narodom in s tem pomagati sebi! Vse to “razmetavanje” denarja, o katerem se govori v volilni propagandi, ima namen v smislu načrtnega gospodarskega programa — pomagati predvsem sebi — to je gospodarstvu Združenih držav samih. Seveda na zunaj kaže naša država lepo lice širokogrudnega in darežljivega darovalca, ki je kakor Miklavž za druge narode, toda poučeni ameriški krogi, pa tudi oni v državah, ki jih “podpiramo” se zavedajo, da je vse “razmetavanje” predvsem koristno nam samim, to je investicija za naš gospodarski obstanek in napredek. “Podpiranje vsega sveta” ali kot očitajo “razmetavanje” našega denarja ima dvojni smoter; 1. Gospodarska obramba proti komunizmu. 2. Ohranitev življenjske ravni ameriškega ljudstva na sedanji višini. Komunistično vodstvo v Moskvi je po drugi svetovni vojni ali bolje rečeno že med drugo svetovno vojno takole računalo: Obubožana Evropa, razdvojena in razdejana po vojni, bo sama po sebi prišla prej ali slej v roke komunizma. Ko bo pa komunizem zavladal v Evropi, se tudi Amerika ne bo mogla dolgo ustavljati komunističnemu udoru. Radi obubožanja vsega sveta ne bo nihče mogel kupovati dragih izdelkov, radi tega bo nastala v Združenih državah depresija, še hujša kot je bila pod Hooverjem in ta bo ustvarila ugodna tla tudi za prodiranje komunizma v Ameriki. Sovjeti so s tem dejstvom računali s popolno gotovostjo in tega niti skrivali niso. Do te gospodarske depresije bi bilo najbrž prišlo, ko bi ne bila Trumanova vlada pričela s protiukrepi. Dočim je politika, ki jo je uvedel pokojni Roosevelt in jo je od začetka nadaljeval Truman, spravila vso vzhodno Evropo in Kitajsko v roke komunizma, je pa kmalu spoznala, da nam grozi velika gospodarska nevarnost radi obubožanja vsega sveta. Tako se je porodila misel o takozva-nem Marshallovem planu, ki je imel namen pomagati sicer drugim narodom, toda predvsem radi tega, da bo mogla ameriška industrija delati v polnem obratu, da se prepreči brezposelnost doma, da se dvigne tudi kupna moč inozemstva, ki bi naj z našo pomočjo postalo sposobno kupovati naše izdelke. Z gospodarsko okrepitvijo evropskih in drugih držav, pa je skušala naša država spodnesti tudi tla komunističnemu prodiranju. Res smo milijarde zmetali, toda predvsem sebi v korist, pred vsem svetom smo pa delali lep obraz svetega Miklavža, ki velikodušno deli darove . . . Komunizem je takoj začutil, kako nevarno za njegove načrte je to ameriško ’’razsipanje” denarja in podpor. Vsi njegovi načrti so se radi te ameriška akcije podrli: omejila se je moč komunistične propagande, gospodarstvo v Evropi se je ustalilo, narodi so dobili sami v sebe zaupanje, Amerika je pa s polno paro obratovala in zaslužila. Nemogoče je, da bi .ostala ameriška življenjska raven na današnji višini, če bodo ostali narodi prisiljeni živeti v revščini. Nihče ne bi mogel kupovati naših izdelkov, radi nizke življenske ravni bi bila delavska moč drugod mnogo cenejša in bi industrija v drugih državah kmalu skonkuri-rala našo, če bi ta plačevala svoje delavce še vedno tako visoko. Bilo je torej samo dvoje možno: Ali pri nas znižati življenjsko raven ali pa jo drugod pomagati dvigniti. To je skrivnost vsega razsipavanja. Kaj pa je dejansko Amerika darovala? Njen zlati zaklad je ostal še vedno nedotaknjen. Narodni dohodek naše države znaša 235,600,000,000 dolarjev, dočim znaša narodni dohodek vse Evrope in vse Rusije na leto le 205,080*000,-000 dolarjev. Na leto izvažamo blaga za 10,285,000,000 dolarjev, uvažamo pa za 8,964,000,000 dolarjev, torej je naša trgovska bilanca visoko aktivna. Ugovarjajo; Včasi si kupil za 25 centov toliko kot danes za en dolar! Res je to, toda takrat si na dan zaslužil le en dolar, danes jih pa deset, petnajst, dvajset. V tistih časih, po katerih hrepene nekateri, res ni bilo toliko davkov, postreči. Igra se točno ob 3 pri- “Teta na konju” kakor so jo prikazali igralci pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, O. pred zadnjo vojsko Cleveland, Ohio. — Ameriška Domovina že dva tedna opozarja na “Teto na konju.” Plakati v izložbenih oknih po St. Clair-ju kličejo mimoidočim in mimo se vozečim, da pride ta “Teta” v nedeljo 28. septembra oh 3 popoldne na, oder SND na St. Clairju. Slovenski otroci hodijo okoli dobrih Slovencev in prodajajo vstopnice za “Teto” in vabijo občinstvo, da pride v nedeljo popoldne v SND, kjer bodo videli in slišali “Teto na konju.” “Teta na konju” je vesela igra v treh dejanjih, prava komedija od prvega do zadnjega prizora. Edina slabost igre je v tem, da izziva preveč smeha v dvorani. Ponekod priporočajo občinstvu, da se da malo pred igro zdravniško preiskati, če srce zmore toliko smeha. Igralci ne bi radi bili odgovorni za kako nesrečo. Ker pa smeh navadno koristi zdravju, zdravniki močno priporočajo obisk. “Teta na konju” je oficirska igra. Ta označba bi sicer mogla imeti slab prizvok, vendar v celi igri ni nič spotakljivega in je primerna tudi za otroke. Režiser (Varšek) je igro podtaknil avstrijskim oficirjem. Clevelandski staronaseljenci poznajo v. glavnem avstrijski “komis” pa tudi med novimi naseljenci je dokaj veteranov iz avstrijske vojske. Ker v tem gotovo ni ni-kakega avstrijakantstva, se jugoslovanski in domobranski “vojaki” ne bodo čutili zapostavljene. Komedijo postavi na oder igralska družina “Slovenski oder.” Režira predsednik te družine Janez Varšek. Ocene igralcev ne kaže objavljati pred igro. To bodo storili kritiki po igri. Kdor pa pozna igro in pozna odbrane igralce, bo rekel, da so vloge tako razdeljene, da ne bi bilo treba niti veliko šminkati, če izvzamemo gospo Mau- čne in bo ob 5 končana. Taka želja je bila izražena od občinstva in se bo točno vpoštevala. Na svidenje! J. G. Zahvala S.K.A. Ligi in Dr. Mihu Kreku Salerno, Italija. — Leta 1948 sem na posledicah komunistične krogle, ki mi je leta 1943 predrla ipljuča in vsled pomanjkanja dobre hrane, nevarno o-bolel na pljučih. Znašel sem, se v taboriščni bolnici — Bagnoli, ki je bila vse prej kot bolnica. Brez zdravil, slaba in pomanjkljiva hrana, poleg tega pa še poleg železne livarne. Začel sem obupavati in res ne vem, kaj bi bilo z menoj, da ni prišel takrat k meni mož, ki ga veliko slovenskih beguncev pozna po njegovem velikem in požrtvovalnem delu za begunce, polkovnik gosp. Rero HORN. Ko je odhajal iz bolniške sobe mi vzklikne: “Ničesar se ne bojte gospod Levstik, ne bomo Vas zapustili, mlad sfe še jih pošilja S. K. A. Liga na intervencijo dr. Miha Kreka. Lahko si mislite, kako je name upli-vala ta vest. S pomočjo zdravil in volje do življenja sem po 18 mesecih zdrav zapustil bolnico ter odpotoval za 3 mesece v Tirolske hribe po zaslugi gosp. Janeza Osana. Po končani okrepitvi v Tirolskih hribih sem nastopil službo v emigracijski pisarni War Relief Service — NCWC, v taborišču Bagnoli. V prvi vrsti se moram zahvaliti S. K. A. Ligi za poslana zdravila, nadalje dr. Mihu Kreku, ki se me je v času moje bolezni večkrat spomnil s kakšno denarno pošiljko. Topla hvala salezijanskemu duhovniku dr. Francetu Blatniku, ki je sedaj ravnatelj katakomb S. Kalista v Rimu, ter salezijanskemu duhovniku, ki je neumorno obiskoval mene in druge bolnike, ter skrbel za nas duhovno in materialno po svojeh močeh — g. Ivanu Doberšek. Prisrčna hvala mojim sofara-nom od Sv. Gregorja, ki so v Kanadi. Bil sem presenečen, da me v času moje bolezni niso pozabili, ter še posebej prosim njih predstavnika Franceta Pe-rovška, da se v mojem invenu zahvali prav vsem. Nikakor pa ne smem pozabiti svojega spoštovanega sorodnika; Mr. Frank Levstika in hčerko Frances na 11818 Madison Avenue, Lakewood, Cleveland ki sta me lepega dne presenetila s pismom, ter se mi predstavila, da sta moja sorodnika in mi najavila 10 dolarjev. Njuna dobrota mi priča o velikodušnosti, ki jo imata do mene. Bog Vam povrni vsem skupaj, tudi tistim, ki sem jih morda nehote prezrl. Spominjam se in pošiljam prisrčne pozdrave prav vsem slov. beguncev in meni poznanim ameriškim Sloven- V času, ko postaja volilna bor- nas odreže od morja s tem, da se ba v Združenih državah vse bolj da ves tržaški zaliv Italiji. Če cem. Hvaležni Vinko A. Levstik A.A.I. Camp. S. Antonio, Pontecagnano-Salerno Italy. vroča, preživlja Evropa nekako zatišje. Velike vojaške vaje, ki jih vrše oborožene sile NATO (Severno atlantska zveza) ne vznemirjajo nobenega človeka posebno. Le Nemci se jeze, ker iz nekaterih pripomb visokih zavezniških vojaških poveljnikov sklepajo, da Zahod v slučaju sovjetskega napada Nemčije ne bo branil, ampak bo nemška tla uporabljal v prvi vrsti kot bojišče, na katerem bo skušal sovjetske vojske s protinapadi zadržati, dokler se ne bo pripravil za obrambo na Renu. Nemci se trenutno lahko še tako jeze, toda zavezniške čete pri sedanji moči niso v stanju več storiti. Brez nemških divizij Zahod Nemčije ne more braniti. * * • Zahodne tri velesile so poskušale posredovati- sporazum med Italijani in Titom v pogledu Trsta. Italijani so bili pristali na ljudsko glasovanje, ki naj bi odločilo, komu naj kateri del Svobodnega tržaškega ozemlja pripade, Italiji ali Jugoslaviji. Italijanom se v tem slučaju ni bilo bati, da bi kaj zgubili. Če že ne za Italijo, bi se prebivalstvo odločilo za demokracijo in svobodo, ki je trenutna v Jugoslaviji ni. Razumljivo je, da je Tito tak predlog odklonil in na shodu v Dolenjskih Toplicah — kjer je bilo po titovskih vesteh navzočih 200,000 ljudi (čemur pa mi nikoli verjeli ne bomo, ko vemo, da vendar vsa Dolenjska nima toliko prebivalcev) — zagotavljal, da v tržaškem vprašanju ne bo popustil. Iz pisanja titovskega časopisja je sklepati, da Tito še vedno zagovarja, naj bi celotno Svobodno tržaško ozemlje ostalo samostojno pod skupno italijansko - jugoslovansko upravo. Sicer pa meni, da je najboljše, da se dokončna rešitev tega vprašanja preloži na ugodnejši čas. Na plebiscit bi bili titovci pripravljeni pristati šele po kakih 15 letih, ko bi se razmere umirile in ustalile. Mi bi k vsem tem pregovorom mogli dodati le, da Slovenci nikakor ne moremo pristati na to, da se Gleichen- Podpis pogodbe v bergu 5. t. m.j e bila v Gleichenbergu na štajerskem, podpisana pogod-serjevo, katere najstarejša hčer- ba med Avstrijo in Jugoslavijo o ka je stara komaj sedem let, v igri pa nastopa kot oficirska vdova z dvajsetletno hčerjo Lidijo (Jožica Varškova). Domišljavega majorja bo odigral režiser ureditvi mal. obmejnega prometa in o vrnitvi posestev v obmejnem pasu v Jugoslaviji, katerih lastniki so avstrij. državljani. Pogajanja so trajala od 19. avg. sam. Tipična avstrijska oficir- Besedilo pogodbe še ni objavlje-ska polizanca Staniča in Kika no. To se bo zgodilo šele po odo-bosta podala Jože Likozar in Ivan Martinc. Najmočnejšo šaljivo vlogo oficirskega “purša” bo reševal Janez Hauptman. Nosilka naslova igre. (Teta na konju) bo Pavla Dolinarjeva roj. Kristanc. Igra “Teta na konju” je v okvirju letošnjih Liginih prireditev. Čisti dobiček gre za Katoliško Ligo. Ves Ligin prireditveni aparat bo skupaj s požrtvovalnimi igralci sodeloval pri tem veselem in dobrodelnem popoldnevu. Ne samo oder, ampak tudi kuhinja in bara bodo skušali posetnikom igre kar najbolje britvi pogodbe s strani belgraj. odnosno dunaj. vlade. Veljavna pa bo, ko jo bosta odobrila belgraj. in dunaj, parlament ter jo za avstrij. stran odobri še Zavezniški svet na Dunaju. Vsebina pogodbe je v glavnem sledeča: 1. Obmejni pas. Na obeh straneh drž. meje se razteza v globini 10 km obmejni pas. Vendar spadajo vanj v celoti one občine, katerih območje je deloma oddaljeno tudi več kakor 10 km od meje. Tuli oni okraji, katerih območje je večinoma v obmej. pasu, spadajo v celoti v obmejno ozemlje. kev, samostani, agrarne skupnosti, posojilnice itd. Posestva naj bi bila vrnjena do 1. marca 1953. Posebna komisija, ki bo oktobra v Mariboru, bo za vsak posamezni primer ugotovila, kdo more dobiti posestvo in v kakšni izmeri. Ta komisija bo določila tudi še nekatere druge podrobnosti, ki v gleichenberški pogodbi še niso dokončno rešene. 2. Obmejni promet. Dvolastniki, njih družin, udje in delavci morejo s posebnim dovoljenjem ob dnevnem času čez mejo na prehodih, ki so v pogodbi posebej navedeni. To velja tudi za zdravnike, živinozdravnike in babice ter pastirje, ki pasejo na dvolastniških pašnikih. Predvideni so še nekateri posebni slučaji (povoden, požar itd). 3. Dvolastniki. Oni avstrij. državljani, ki stanujejo v Avstriji meriške škofovske konference v v obmej. pasu in imajo svoje po- Južni Koreji, je v tiskovnem ura- KAKO JE Z NEMŠKO MLADINO Katoliško združenje Volks-warthbund potrjuje v eni svojih publikacij z naslovom “Nenravnost in zaščita mladine”, da se nenravnost med nemško mladino vedno bolj širi in predstavlja veliko nevarnost. Združenje o-menja, da je problem nenravnosti mladine težak in obširen in da je vsako zboljšanje možno, samo s sodelovanjem organizacij za zaščito mladine, šol in vzgojnih zavodov. -----o---- LAKOTA NA KOREJI Msgr .Carroll, predstavnik sestvo v Jugoslaviji v obmej. pasu dobijo to posestvo vrnjeno. Pogoj pa je, da to posestvo obdelujejo sami z družinskimi udi (da so delovni kmetje), Površina vrnjenega posestva ne more biti skupaj z onim posestvom, ki ga imajo pa kdo predlaga plebiscit, naj predlaga ta plebiscit za vse narodno mešano ozemlje in ne samo za Svobodno tržaško ozemlje. Naj se plebiscit izvede tudi v Beneški Sloveniji in v ostalih slovenskih naseljih onstran italijansko - jugoslovanske meje, toda tak plebiscit je v resnici možen šele takrat, ko v Jugoslaviji ne bo več ne Tita ne komunizma. Šele tedaj se bodo ljudje odločali svobodno po. svoji narodni pripadnosti in ne po svoji opredelitvi do komunizma oziroma proti njemu. Angleški zunanji minister Eden se je mudil v Beogradu in poskušal pomagati reševati to vprašanje. — Upajmo, da titovci niso naših pravic do Trsta prodali za skledo leče. * * * Skupščina, ki je sicer odgovorna za upravljanje zahodnoevropske premogovne in železarske skupnosti, je sklenila, da bo do prihodnjega marca napravila načrt ustave za Združene države Evrope. Angleži tej ideji niso posebno naklonjeni, ker bi jim bila Združena Evropa premočna, zato so preveliko navdušenje skušali malo ohladiti. Pa jim menda tega ne bi bilo1 treba storiti, ker je do uresničitve tega sicer koristnega načrta še zelo daleč. * * * Na Srednjem vzhodu smo dobili novo vojaško diktaturo v Libanonu. Tudi tam obeta vojska, da bo počistila s korupcijo. Iranski min. predsednik se še vedno jezi na Angleže in grozi, da bo pretrgal z njimi vse diplomatske zveze, če ne bodo sprejeli njegovih zahtev. Cela zadeva bi bila smešna, če ne bi bila istočasno tako resna. Vsekakor pa je strah na Zahodu, da bodo komunisti prevzeli oblast v deželi, če Anglija ne bo popustila še bolj, le malo prevelik. Pri razširjanju tega strahu imajo po vsej verjetnosti svoje prste vmes tudi ameriške petrolejske družbe, ki bi rade prevzele v Iranu vlogo, ki so jo doslej tam igrali Angleži. Nekaj pa pomaga širiti to mnenje tudi iranska vlada sama, ker upa da bo pri tem razpoloženju lažje in hitreje dosegla boljše pogoje. * * * Naši državniki gledajo precej zaskrbljeno na razmere v Južni Ameriki, kjer nerazpoloženje proti nam bolj in bolj narašča. Lahko se zgodi, da bomo imeli v kratkem v tem področju celo vrsto težav. . V državi Chile je bil izvoljen za predsednika ozek prijatelj argentinskega Perona Carlos Ibanez del Čampo. Ibanez je že nekoč vladal v Chile kot diktator. V svoji volilni propagandi je ponovno povdarjal, da odobrava nacionalizacijo bakrenih rudnikov v državi. Ti so po veliki večini lastništvo državljanov Združenih držav. Mi dobivam! eno tretjino vsega bakra, ki ga naša industrija letno porabi, iz te države. Chile pa dobi na ta račun vsako leto okoli 200 milijonov dolarjev, to je skoro tri četrtine svojih letnih dolarskih dohodkov. Kljub nerazpo-loženju Ibaneza in njegovih sodelavcev v Združenih državah, pa je še vedno večina poznavalcev tamkajšnjih razmer mnenja, du v Washingtonu izjavil, da je ^ Ibanez ne bo skušal pognati na Koreji milijone ljudi, ki trpe “yankeejev” iz dežele. strašno pomanjkanje. Msgr. Ca-roll, ki skuša izvesti uspešno akcijo v pomoč tem sestradanim ljudem, je navajal primer, da je od 50,000 bolnikov, ki jih ima: na mesec bolnica v Fusanu v os- so dvolastniki v avstrij obmej. pa-|krbi, 75 odstotkov takih, ki su, večja kakor 30 do 40 ha. Po-1 oboleli zaradi pomanjkanje hra-sestev ne dobe vrnjenih tisti, ki ne. zemlje sami ne obdelujejo, katerih gl. dohodek ni iz posestva, in tisti, ki so dejansko sodelovali z — Koruza je predstavljala najvažnejše hranilo in gospo- nacističnim režimom. Izvzete so' darski temelj stari kulturi Ma-; videti konca, tudi juridič. osebe, kakor cer- ya Indijancev. i kot dovolj. Slabše je v Boliviji, kjer Zdr. države dobivajo kositer. Skupina, ki se je spomladi polastila oblasti v deželi, uživa podporo Argentine ih ima v načrtu podr-žavljenje rudnikov kositra. Naša vlada je sodila, da je cena, ki so jo zahtevali za kositer, previsoka. Sedaj so rudniki zaprti, delavci pa brez dela. V Kolumbiji teče državljanska vojna že tretje leto in ji hi Skrbi torej več /IniERi^k/i Domovi •/% 11/1' ERI e/l’ Ul— HO Url E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Prilagoditev novonaseljencev kanadskemu načinu življenja ni šala Toronto, Ont.—Krajevni ženski svet (Local Council of Women) je pred dnevi obravnaval v avditoriju Fudger House probleme novih naseljencev v Kanadi. Pri obravnavanju tega problema se je zlasti odlikovala odposlanka Državljanskega oddelka Zvezne vlade v Ottawi, ga. Constance Hayward. — Ga. Hayward je pokazala, da ji je problem prilagajanja novih naseljencev v Kanadi zelo dobro poznan, s svojimi pogledi na celo stvar in s svojimi ugotovitvami pa je pokazala, da gleda kanadska vlada na novonaseljence z razumevanjem in pripravljenostjo za pomoč. Ga. Hayward je mnenja, da za novonaseljenca ni ravno najhujše najti delo in se naučiti, tiste najnujnejše angleščine, s katero lahko shaja pri nakupovanju življenjskih potrebščin v trgovinah. “Druga doba”, .je dejala odposlanka zveznega urada za državljanstvo, “ko si je no-vonaseljenec že nekoliko ustanovil svoje bivanje, je hujša od prve, ko ljudje vsakemu novo-naseljencu radi pomagajo.” — Prav ta zunanji videz prilagoditve, ki ga zadobi novonaselje-nec po nekaj letih svojega bivanja v tej deželi, je napačno vodilo k sklepanju, da je novi Kanadčan vsestransko na trdnih nogah. Kar novonaseljencu po nekaj letih svojega bivanja tukaj še zmerom primanjkuje, pravi ga. Hayward, je osamelost v kulturnem in družabnem smislu. Ga. Hayward se zaveda, da prihajajo novonaseljenci iz zelo različnih družbenih plasti, iz različnih dežel, kjer imajo popolnoma ali zelo drugačne šege in navade. Kljub temu, da ima velika večina naseljencev trdno voljo, da bi se oprijela osnovnih navad življenja v novi deeli, je to zanje mnogokrat težje, kakor bi si kdo predstavljal. Številni imigrant j e so žrtve razočaranj zaradi težav, katerih v tako prostrani in svobodni deželi, kakor je Kanada, niso pričakovali. Nekateri gredo v svoji slabi volji tako daleč, da začno dvomiti o tem, ali je Kanada res svobodna dežela ali ne. Pri tem se je ga. Hayward dotaknila zadržanja nekaterih Kanadčanov, ki nočejo ali pa zaradi svoje plitvosti ne morejo razumeti teh zapletenih težav, s katerimi se morajo novonaseljenci brez svoje krivde boriti. Običa- jen, grob in dostojnega kanadskega državljana nevreden odgovor na težave novonaseljenca je ga. Howard omenila dobesedno: “Če ti tukaj ni všeč, pa pojdi nazaj,, odkoder si prišel.” Ga. Hayward je iskrenega mnenja, da tak odgovor vprašanja novo-naseljenčevih težav ne rešuje, ampak poslabšuje možnost sožitja med novim Kanadčanom in njegovim tu rojenim sor o jakom. Na tem zborovanju smo ponovno slišali, da je dolžnost vseh podobnih organizacij kakor so krajevni ženski sveti in društva organizacije Šola in dom, da nadaljujejo s svojim delom, ki ima za nalogo olajševanje in pomoč pri novonaseljen-čevem trudu, da bi se v novi deželi čimprej prilagodil. V tem oziru bi se morale tudi narodnostne skupine same pozanimati za tesno sodelovanje s takimi in podobnimi organizacijami. Uspeh jugoslovanske keramicarke Toronto. — Keramika je hkrati rokodelstvo in umetnost, piše v svoji umetnostni koloni v torontskem časopisu ‘The Globe and Mail” gospa Pearl McCarthy, kjer poroča, da je prišla letos v Toronto hrvatska begunka gdč. Hermina Mijatovič, katere ljubki in smisel za umetnost dokazujoči keramični izdelki vzbujajo med torontsko javnostjo čedalje več zanimanja. G mladi keramičarki čitamo nadalje, da je bila znana že v Zagrebu, da je študirala pri profesorju Jungu na Dunaju, po zadnji vojni da je odšla v Rim, lansko leto pa da je že sodelovala pri veliki razstavi keramike na univerzi v Syracuse, N. Y., kjer je njeno popularno u-metnost pohvalil tudi Ivan Me-štrovič. Hermina Mijatovič je razstavila sedaj svojo keramiko v kiparskem salonu Dora de Pe-dery Hunt v Torontu. -----o------ Politični voditelji gredo na Zapad Ottawa. — Medtem ko se je ministrski predsednik Louis St. Launsnt vrnil pretekli teden s svojega “nepolitičnega” potovanja po kanadskem Zapadu, se je sedaj razširila vest, da bodo odšli na podobna “nepolitična” potovanja v Manitobo, Saskatche- wan in B. C. tudi ostali trije voditelji kanadskih polit, strank. G. Drew (konzervativec) in g. Coldmell (CCF) bosta odpotovala proti Zapadu že v mesecu oktobru. Nepoboljšljivi požigalec Nelson, B. C. — Požigalca, ki je podtaknil ogenj v kraju Cast-legar, B. C., kakor smo poročali zadnjič, so pretekli teden prijeli. Kakor so domnevali, je požigalec član fanatične duhobor-ske sekte Sinov svobode. Njegovo ime je Pavel Popov. Moža so ravno pred letom dni iz pustili iz zapora; tudi tedaj je bil kaznovan zaradi požiga. Zinka Milanov bo pela v Torontu Toronto, Ont. — Program letošnjih koncertnih prireditev v Eaton Auditorium navaja, da bo gostovala konec oktobra, na drugem koncertu jesenske sezone v Eaton Auditorium tudi gdč. Zinka Milanov, sopranistka iz Metropolitanske opere v New Yorku. Zinka Milanov je po rodu Hrvatica. Njen koncertni nastop v Torontu se bo vršli verjetno 23. oktobra. Raba ojačevalca pri sodnijski obravnavi Ottawa. — Prvič v zgodovini ottavskih sodišč so uporabljali pretekli teden pri neki sodni razpravi mikrofon. Sodniki in porota namreč niso bili v stanu slišati pričo, ki je govorila z zelo šibkim glasom. IZ SLOVENSKEGA NARODOPISJA Kače v naši ljudski veri (Nabral V. Moedemdorfer) Slovenci imamo zredno veliko pripovedk o kačah, skoraj vse zaklete duše se pokore v podobi kače in čakajo na odrešitev. Ker duše umrlih vedno pazijo na blaginjo potomstva in človeškega rodu, se mora človek z njimi tudi okoristiti. Da so ostale žitnice zvrhane, so položili v žito kačjo glavo. Pri sv. Križu na Murskem polju je kmet ukradel pri kopanju kače kačji kraljici krono, jo položil v skrinjo in je imel v skrinji nato vedno dosti denarja. V Pobrežju je' kačja krona pomnožila gospodinji prejo in ži to (J. Novak, “Slovenski glasnik”, 1858). V Središču je imelo to čudodelno moč jabolko, ki so ga imele kače vedno v svoji sredi. Da so to jabolko za trenotek zapustile, je bilo treba zakotaliti mednje plužno kolo. Kače so tekle. za tem kolesom in tako je človek lahko prišel do jabolka. V Prekmurju so rekali kačji kroni tudi cmer, šopek, in ta šopek tudi pomnoži denar, žito in drugo bogastvo. Kačji kroni so rekli v Martinjem vrhu tudi kačji kamen ali žiljstajn (J. Tušek, Slov. glasnik, 1859). V Prekmurju ima krono ali cmer na glavi le kačec ali kač. Kadar se koplje, jo odloži na bregu. Kdor jo odnese in priloži k žitu ali denarju, mu nikoli ne zmanjka ne prvega ne drugega. Ko je bil Vo-potov iz Beltinc na paši, je skušal to krono dobiti, pa ga je kačec podil, da se je komaj rešil. Dirka za uranijem ponehuje Regina, Sašk. — Rudniški arhivar saskatchewanskega pokrajinskega ministrstva za naravne zaklade g. Sheridan je pred dnevi objavil podatke o nedavnem zakoličevanju parcel na u-ranija bogatem ozemlju ob jezeru Athabasca. Do srede preteklega tedna so rudosledci registrirali v njegovem uradu 1031 zakoličenih parcel, ki se raztezajo okrog bodočega mesta Uranium City okroglo 20 milj v notranjost dežele. Najtesneje so zakoličevali v pnedelu okrog jezerca Milliken, kjer pričakujejo, da so ležišča dragocene rude najbogatejša. Dodal pa je arhivar, da je v oddaljenejših predelih še vedno veliko možnosti za zakoličevanje in da se vsi rudosledci doslej še niso vrnili. ni diamant. Ta kača je lizala pozimi velik, dragocen kamen. Tudi v Rožu ima kača zlato krono, ki naredi, da ne zmanjka žita, denarja in drugega bogastva, če jo položiš na to reč. V tej pokrajini kače ob grmu kačovje pihajo, sikajo v grm, da jim letijo sline na vejice grma, kjer obvise kakor jagode. Kačo zvabiš od krone z mlekom na beli rjuhi. Kdor vzame v Prekmurju kač-cu krono, ne potrebuje posvetja, ker si sveti s krono. V Središču je imel kačec na glavi rožo kakor petelin. Pri Sv. Barbari pri Vurbergu je izmaknil Krstnik kačjaku v Kačji deželi lepo krono. Babilonska kačja kraljica je obljubila coprniku poleg polovice kraljestva še svojo zlato krono, če zakolje Kresnika. Kdor je pojedel v Metliki kač- Največja kanadska cesta Trans-Canada Highway, po kateri se bo človek lahko peljal brez velikih ovinkov naravnost iz Halifaxa, N. S. v Vancouver, B. C. ima biti zgrajena do jeseni 1. 1956. Toda zadnji čas so začeli dvomiti, ali bo to nes. — Kmalu bomo namreč pisali 1953; po predelih, koder ima cesta teči, bo čez mesec dni ali kaj prvič zasnežilo, ceste pa je dose- daj dogotovljene samo 389 milj. * * * V Haagu na Nizozemskem je pretekli teden izročil svoje poverilnice kraljici Julijani novi kanadski poslanik v tisti deželi, g. Thomas Stone. Pred kraljevsko palačo Noordeinde je poslanika pozdravila godba z našo himno “O Canada”, kateri je sledila še angleška “God save the Queen”. Po navadi so igrali angleško pred kanadsko. * * * Veliko število novonaseljenih študentov po Kanadi se je pretekle dneve vpisalo v posebne jezikovne tečaje za angleščino, ki jih dajejo običajno v večernih urah na številnih gimnazijah kakor tudi na univerzah. * * * Veličasten kongres kanadske katoliške mladine, ki je organizirana v J. O. C. (Jeunesse Ouv-riere Catholique) se je vršil predpreteklo nedeljo pri kraju Cap de Madeleine v Quebecu. Katoliška mladina iz Ontarija, Quebeca, New Brunswicka in iz obmejnih držav USA je na tem kongresu prosila Boga za blagoslov pri delu mladinske Katoliške akcije širom sveta, se posvetila Devici Mariji in molila za ohranitev miru. 50,000 udeležencev obojega spola je vključeno v veliko organizacijo Katoliške akcije, ki jie bila pred vojno znana kot ‘žosizem’; ustanovil jo je v Belgiji pred 27 leti msgr. Joseph Cardijn. Namen organizacije je pomoč pri verskih aktivnostih katoliške mladine in trajna ohranitev krščanskih principov. * * * Slovenski politični štirinajstdnevnik v Angliji “Klic Triglava” je praznoval 1. septembra skromen a pomemben jubilej. Tedaj je izšla namreč 100. številka tega časopisa, kar je vsekakor nepogost uspeh slovenskega emigracijskega tiska. — Druga morda še svetlejša stran tega jubileja pa je bolj ali manj uspešen doprinos izdajateljev in urednikov k močno pogrešani stvarnosti in strpnosti v nekaterih krogih slovenske emigracije. ------o------ Največja nagrada na svetu Victoria, B. C. — Pod tem naslovom smo čitali pred kratkim v časopisu “Victoria Daily Times” tele dejstva potrebne u-gotovitve: “Nikdar ne pozab- ljajmo, da je okrok 14 milijonov Kanadčanov redko naseljenih na enem naj razsežnejših in naj-bogatejših predelov zemeljske površine. Zakoni narave in sile mednarodne borbe so nam priča, da take praznine ne bomo mogli obdržati v nedogled. Mi smo deležni naj večje nagrade na svetu. Mar je kdo, ki verjame, da jo bomo uživali za vedno, ne da bi pustili medse lačne ljudi iz prenatrpanih in revnih dežela onkraj morja?” ------o------ Milijoni dolarjev za nove šole Ottawa. — Na letnem zborovanju Kanadske vzgojne zveze so trčili ob pereče vprašanje graditve novih šolskih poslopij v Kanadi. Zaradi stalnega dotoka novih naseljencev v Kanado in zaradi naraščanja rojstev, je to vprašanje eno prvenstvenih cev vsako leto nad 40,000. Zad nji sklepi na omenjenem občnem zboru omenjajo, da so določili za naslednje leto 78 milijonov dolarjev za zidavo novih šolskih poslopij v Kanadi. Vsi pa, ki problem pomanjkanja šolskih poslopij globlje poznajo, so mnenja, da je ta vsotg občutno premajhna. Na zborovanju so razpravljali tudi o pomanjkanju učiteljstva, ki prizadeva zlasti osnovne šole po Kanadi. Pomanjkanje učiteljstva je sovražnik št. 1 celotni vzgoji kanadske mladine našega pokole-nja. Blagoslovitev hrvatsko slovenske cerkve v Windsor, Ont. Cleveland, Ohio. — Iz vrst članstva clevelandskega pevskega društva “Lisinski” dojemamo, da bo odšel moški«bor imenovanega pevskega društva gostovat na blagoslovitev nove hrvatsko - slovenske cerkve v mestu Windsor, Ont. Ob tej priliki bo nastopil tudi suovenski solist iz Clevelanda, g. ing. Turek Blagoslovitev omenjene cerkve se bo vršila zgodaj v oktobru. vov uredništvu in bralcem širom Kanade in Združenih držav — Vaš Frank Melan, Schumacher Hotel, Box 340 Schumacher, Ont. Canada. Pisma uredništvu Schumacher, Ont. — Preselil Siem se iz kraja Pickle Crow v Schumacher, Ont., kjer se mislim zaposliti in mi odslej dalje Mornarji so pač mornarji Narvik, Norveška. — ičflsopisi v tem mestu so se pretekli teden razpisovali o nedavnem obisku kanadskih mornarjev v Narviku, kamor je ob priliki splošnih orožnih vaj držav Severnoatlantskega pakta — (Operation Mainbrace) priplul kanadski vojaški parnik “Quebec”. List “Lofoten Dagblad” se je pritoževal, da kanadski mornarji niso samo “pobirali” po gostilnah za spomin razne predmete kot so pepelniki, namizne svetilke, kozarci in podobno, ampak da so si v svojem burnem veseljačenju “izposoj evali” po cestah kolesa, katera so potem pustili razmetana vse okrog mesta. Ka-/ nadsko mornariško poveljstvo pri teh orožnih vajah na te pritožbe ni storile ničesar. Sovjetski tiskovni ataše odpoklican Ottawa. — Sredi preteklega tedna so v Moskvi nenadoma odpoklicali dosedanjega tiskovnega komisarja, zastopnika sovjetske tiskovne agencije Tass v Ottawi g. Ogrodnikova. V Ottawi so ga pustili kot tiskovnega za- pošiljajte Vaš cenjeni časopis stopnika v Press Gallery kljub najvažnejših za bodočnost Kanade. Samo v provinci Ontario znaša narastek šolskih učen- na novi naslov. Samo teden dni sem bil brez Vašega časopisa, pa se mi toži po njem. Moj prvi opravek, ko se vrnem z dela, je običajno pregledovanje Ameriške Domovine. Tu v Schumacher, Ont. in v | bližnjem Timminsu živi veliko in i novih in starih naseljencev slo- venskega rodu in bom skušal pridobiti za Vas kaj novih naročnikov. Mnogo lepih pozdra- temu, da je g. Ogrodnikov zastopal agencijo TASS, ki ni privatna ampak državna tiskovna agencija. G. Ogrodnikov je bil v Ottawi nekoliko več kot eno leto. Poprej je služboval nekaj časa v podobnem svojstvu v U. S. A. Njegov prednik v Ottawi je bil leta 1945 zapleten v znano špijonsko mrežo, katero je organizirala Sovjetska zveza v Kanadi. NA KRONANJE — Tale vrč za čaj in po sodi za sladkor in mleko so med lončarskimi izdelki, ki jih je izdelal Josiah Wedgwood v čast kronanja angleške kraljice Elizabete II. Takile izdelki pa so predvideni samo za kanadski in ameriški trg. Na Angleškem jih ne bo mogoče kupiti. HA' 'VA okoli vratu zlato “rinko.” V ptujski okolici je kačja kraljica ob spomladanskem kopanju odložila krono na bregu. V Mali Nedelji je bil v kačji zlati kro- Po Janku Pukmeistru je nosila v celjski okolici kačja kraljica je srce, ga ne piči nobena kača, po Valvazorju ga je bilo pojesti zjutraj na tešče. Valvazor je zjutraj zgodaj dobil od živega gada srce, ga pojedel na tešče še tpolega, nato pa popil kozarec vode. Tako je naredil tudi s srcem modrasa. Zaradi tega ga vse žive dni ni mogel pičiti niti gad niti modras. Tomažek, prednik Steletovih v Tunjicah pri Kamniku, je snedel kačje srce in ga zato nihče ni mogel ugonobiti. Imel je tudi druge čarovniške moči. Tomažek je bil zaradi tega tudi neviden, kadar je to hotel, in se je mogel spreminjati v druge podobe. Kdor oblizne v Tunjicah belo kačo, je vseveden. V tem kraju imajo tudi navado, da devljejo v osolnik kačjo glavo ali kačji jezik, da jim kosa bolje reže. V Prekmurju pa vpleta vozniki v bič kačji jezik in ni konja, ki bi dohitel konje tega voznika. Kadar jim v tem kraju živina ne izpelje tovora, oderejo živo- kačo in jo zvežejo v bič in živina nato spelje vsako težo. V Beli Krajini shranijo v hiši kačji lev, ki ga dobe med Veliko in Malo mašo, da nimajo žohtar-jev t. j. ščurkov v hiši. V tem kraju čaka kača po Malem šmar- nu le še prilike, da bi koga piči- ski okolici in na Pohorju odse-la, ali pa da jo nekdo ubije. Za- ikati kač’,repa, kajti iz kače je na- radi tega se ne pripravi za zimsko spanje in lazi še okoli. V Rožu kače ne smeš ubijati, kajti čim več jih pobiješ, več jih je. Drugod je velik greh, če ubiješ kačo in v šašljevi zbirki narodopisnega gradiva iz Roža na Koroškem stoji, da nekdaj za ta greh niti pri spovedi niso dajali odveze. Omamiš jih pa lahko s “čverco” od pipe ali pa z mastjo, ki se ti nabira v ušesu. Z enoletno leskovko švrkneš kačo in nič več si ne more pomagati; ne more ne naprej ne nazaj. V Tunjicah pri Kamniku so mogli belo kačo obdržati, če so jo zvabili v steklenico mleka, le če so steklenico zamašili s koščkom lesa bele'leske, ker nobena druga reč te kače ne more zadržati. Kača pred zatonom sonca ne more poginiti. Greh pa ni bilo pri sv. Križu na Murskem polju vzeti kači želo in ljudje so verovali, da si s tem rešil tri duše iz vic. — Svoje dni nisi smel v celj- stal skok, ki je bil tako močan, da je podrl najmočnejša vrata, če se je zaletel vanje. V Savinjski dolini še sedaj pravijo, da dobi kača peruti, če ji odsekaš rep in da leta potem kakor gad po zraku. Drugod so bili mnenja, da se izvali modras iz druge kače in živi kakor kača. Kače so ljubiteljice mleka. Že drugod sem navajal, kako so kače jedle mleko skupaj z otroki, in da utegneš spraviti kače od kačje krone samo z mlekom. V Mali Nedelji in tudi v Tunjicah so videli, kako je kača kravi na paši iz vimena mleko sesala. Tudi na Pohorju se je plazila kača v Kresnikov hlev sesat krave. Mleko teh krav je imelo tako močan vonj, da so vohale kače te krave že oddaleč. (Novice, 1858). Kače znajo nekateri z žvižgom priklicati. Tako so naredili v Rožu, v Ziljski dolini in v Tunjicah. žvižgač je zlezel na drevo, okrog drevesa je naredil gr- mado in jo zažgal. Na žvižg je prišla truma kač in poskakala v ogenj, na tretji žvižg pa se je zaslišal še ostrejši žvižg bele kače, kače kraljice, ki je treščila žviž-gača z drevesa in je skupaj z njim zgorela. Če naletiš v Prekmurju na spomlad najprej na mrtvo kačo, boš vse leto nemaren, len, če naletiš pa na živo, boš pa vse leto bister, živ in zdrav. V mnogo krajih trdijo, da je slepec strupen in da je njegov ugriz zelo nevaren. V Kremeni-ku pripovedujejo, zakaj je slepec slep. Ko je Bog ustvaril kače, je vprašal gada, modrasa in slepca, kaj bodo v življenju počeli. Gad je menil: “Vsakogar bom en mav ugriznu.” Modras je dodal: “Jaz bom pa že pošteno piču.” Slepec pa se je razkoračil: “Jaz bom vsakoga tako ugriznu, da bo pri prič umru.” Za to predrznost da ga je Bog udaril s slepoto. HENRIK SXENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Z vestmi pa je bilo tudi težavno. Kmetje so tu pa tam videli mirno gredoče prapore, slišali o bitkah, katere so ti prapori bili z roparji; čigavi pa so bili ti prapori, o tem nista oba prijatelja imela nobene gotovosti, saj bi bili ravno tako lahko Regovskega kakor Skrzetuske-ga. Namesto tega pa jima je prišla na uho novica, da so litovske čete hudo porazile Kozake. Ta novica je že krožila, dasi še nedoločno, teden dni pred odhodom Volodijovskega iz Varšave; toda bila je še dvomljiva, sedaj pa se je razširila po vsem kraju, z vsemi' podrobnostmi kot čista resnica. Za poraze, ki jih je zadal Hmielnicki kroni-nim vojskam, so poplačali z litovskim porazom. Glavo je dal Pulksiežič, star in izkušen vojskovodja, in divji Nebaba in Kržečovski, mogočnejši od njiju obeh, ki si v vstaj niških vrstah ni pridobil ne starostev in ne vojvodstev, ne dostojanstev in ne povišanj, temveč kolec. Zdelo se je, da je nekaka Ne-mezih hotela na njem osvetiti nemško kri, prelito v dnjeper-skih gosdovih, kri Flika in Ver-nerja, saj je padel baš v roke nemškega Radzivilovega polka. Dasi je bil obstreljen in težko ranjen, so ga evndar takoj nabili na kol, na katerem je nesrečnež drgetal še ves dan, preden je izdihnil svojo mrko dušo. Tak je bil konec človeka, ki bi bil po svoji hrabrosti in vojnem geniju lahko postal drugi Štefan Hmielnicki, katerega pa je ne-ugasna žeja po bogastvu in dostojanstvih pahnila na pot izdajstva, krive prisege in grozovitih umorov, vrednih samega Krzivonosa. Z njim, Pulksiežičem in z Ne-babo je blizu dvajset tisoč mo-lojcev položilo glave na bojnem polju ali pa se jih je potopilo v blatu Pripetovem; strah je preletel kakor vihra nad bujno U-krajino, ker vsem se je zdelo, da pride po velikih triumfih, po Žoltih vodah, Korsunu, Pilavi-cah čas takih progromov, kakršne so doživele prejšnje vstaje pod Solonico in pod Kumej-kami. Sam Hmielnicki, dasi na na vrhuncu slave, dasi mogočnejši od marsikoga, se je prestrašil, ko je izvedel o smrti “druga” Krzečovskega, in izno-va je začel izpraševati čarovnice o prihodnosti. Vražile so mu različno — vražile so mu nove velike vojne in zmage in poraze — vendar niso hetmanu znale povedati, kaj se bo zgodilo z njim samim. Toda medtem je bil baš radi poraza Krzečovskega, kakor tudi radi zime zagotovljen daljši mir. Kraj je polagoma okreval, zapuščene vasice so se začele oživljati in upanje je polagoma začelo stopati v obupana in prestrašena srca. S to samo nadejo sta prišla naša dva prijatelja po dolgi in težavni poti srčno v Zbaraž. Naznanila sta se v gradu in se takoj napotila k poveljniku, v katerem sta z nemalo osuplostjo spoznala Vieršula. “A kje Skrzetuski?” je vprašal po prvem pozdravu Zaglo-ba. “Ni ga,” je odgovoril Vieršul. j “Torej imaš ti poveljstvo nad posadko?” “Da. Imel ga je Skrzetuski, toda odšel je in mi izročil posadko do svoje vrnitve.” “In kdaj je obljubil, da se vrne?” “Nič ni govoril, ker sam ni vedel; pred odhodom mi Je sa- mo dejal: “Če bi kdo prišel k meni, reci mu, naj me počaka.’ ” Zagloba in Volodijovski sta se spogledala. “Kako dolgo je, odkar je odšel?” je vprašal gospod Mihael. “Pred desetimi dnevi.” “Gospod Mihael,” je rekel Zagloba, “naj nam da gospod Vieršul večerjo, ker se je slabo posvetovati, če si gladen. Pri večerji se pogovorimo.” “Iz srca rad postrežem gospodoma, ker sem tudi sam že hotel sesti k mizi. Sicer pa go-gospod Volodijovski kot starejši oficir prevzame poveljstvo, torej sem jaz pri njem, ne on pri meni.” “Ostani pri poveljstvu, gospod Krištof,” je nekel Volodijovski, ”ker si starejši po letih, vrhu tega bom moral gotovo oditi.” V kratkem je bila podana večerja. Sedli so, jedli; ko pa je gospod Zagloba že nekoliko u-miril svoj prvi glad z dvema krožnekoma juhe, je nekel Vi-eršulu: “Gospod, ali sie ti nič ne dozdeva, kam bi bil mogel iti go-gospod Skrzetuski?” Vieršul je velel oditi slugam, ki so stregli pri mizi, ter začel po kratkem premisleku govoriti: “Dozdeva se, toda Skrzetuj-i skemu je dosti na tem, da o-stane tajno, zato nisem hotel govoriti vpričo slug. Okoristil se je z mirnim časom, ker gotovo bomo tu mirno sedeli do pomladi — in po mojem domnevanju je šel iskat kneginje, ki je v Bohunovih rokah.” “Bohuna ni več na svetu,” je je rekel Zagloba. “Kako to?” Gospod Zagloba je pripovedoval že tretji ali četrti krat vse, kako je bilo, ker je vedno jako rad pripovedoval. Vieršul se, kakor gospod Longinus, ni mogel načuditi, naposled pa je re-rekel: “To bo Skrzetuskemu laže.” “Poglavitno je, če jo najde. Ali je vzel kaj ljudi s seboj?” “Nobenega, sam je šel z edinim Rusinom, s strežnikom in tremi konji.” “Tu je že pametno postopal, zakaj tam si je treba le z ukana pomagati. Do Kamienca bi bilo mogoče dospeti s prapor-cem, toda že v Ušici in v Mohi-lovu gotovo stoje Kozaki, ker so tam dobri zimovniki, v Jam-polu pa njih gnezdo — tja je treba iti ali s celo divizijo ali pa sam.” “Toda odkod veš, gospod, da je odšel baš v ono stran?” je vprašal Vieršul. “Ker je ona skrita za Jampo-lom in o tem je on vedel. Toda tam je toliko jarkov, kotlin in jam, da jie težavno dobiti pravo mesto, če je kraj dobro znan, kaj šele, če se ne ve. Hodil sem po konje in na sodbo v Jahorlik, torej vem. Če bi bila skupaj, bi morda šlo laže, ali se pa njemu samemu posreči — dvomim, dvomim, če bi mu morda kak slučaj na poti, ker tudi vprašati ne bo mogel!” “Gospoda sta torej hotela iti z njim?” “Da. Toda kaj naj počneva sedaj, gospod Mihael? Ali naj greva za njim ali ne?” “To prepuščam tvojemu preudarku.” “Hm! Deset dni je, odkar je odšel — ne dohitiva ga— in kar je še več — je velel čakati na sebe. Bog si ga vedi, katero pot je šel?.Morda na Ploskirov in Bar, kamor drži stara cesta, morda na Kamieniec Podolski. To je težka stvar.” “Pomisli vrhu tega,” je rekel Vieršul, “da so to samo domnevanja, a gotovosti ni, da je šel po knežnjo.” “To je! To je!” je rekel Zagloba. “Šel je le radi tega, da bi dobil kje kakega vestnika, potem pa se vrne v Zbaraž, saj je vendar vedel, da imamo iti skupaj in se nas je mogel nadejati v najkrajšem času. To je težka odločitev.” “Jaz bi svetoval čakati deset dni,” je rekel Vieršul. (Dalje prihodnjič.) DEBELA SMOKVA — Chris Cayafas, lastnik ribiške ladje, ki je stopil v pokoj, se je popolnoma posvetil svojemu vrtu. Na sliki ga vidimo, ko ogleduje lepo debelo smokvo, ki meri v obsegu celih 10 palcev. Cayafas, ki je prišel v Ameriko pred 49 leti iz Grčije, trdi, da še nikoli ni videl tako debele smokve, tudi v starem kraju ne. MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. KE 1-3177 KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI .pasmama : PO ZMERNIH CENAH msM Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC MALI OGLASI Sobo se odda Odda se opremljena soba za 2 moškega na 1246 E. 58 St. Odda sobe 2 sobi se oddajo poštenim fantom na 915 E. 72 St. —(187) Pohištvo naprodaj Proda se 3 kose za sprejemno sobo. Pokličite po 5. uri zv. UT-1-1506. —(187) Sobo se odda Odda se soba 1 ali 2 fantoma pri novonaseljeni družini, even-tuelno tudi hrano. Pokličite EN-1-2647 cd 5 pop. do 10 zv. -(187) Opremljene sobe v najem Za lahko gospodinjstvo za eno žensko $7 na teden, za 2 je $10, za moža pa za ženo $15. Na 5811 Waverly Ct., vogal W. 58 blizu Detroit. ME 1-7489. (190) Ženske dobijo delo Natakarica dobi delo Išče se natakarico. Katero zanima, naj se oglasi po 6. uri zvečer pri Arko’s Bar 4001 St. Clair Ave. (x) ___________________________ Pomoč v gospodinjstvu Starejši zakonski par išče zaradi bolezni v hiši gospodinjsko pomočnico. Hrana in stanovanje v hiši. Kličite RE-1-7582. —(189) Hišno delo Lahko hišno delo za dekle, ki hodi v višjo šolo od 1 do 5 pop. cel dan v soboto in da bi skrbela za otroka par večerov. Pokličite EV 1-3664. MALI 0GLAŠI~ Posestvo naprodaj Izvrstni prostor 48 akrov za piknike in letovišče, 38 akrov jezera za ribarstvo in lov. Velika hiša za “club room” ali za plesno dvorano. Skoro 25 čolnov. Pripravno za kako društvo. Za več informacij pokličite C. A. Rybak Realty UL 1-2233 zvečer PO 1-6727 (186) Naprodaj Hiša za 1 družino na E. 117 St., blizu St. Clair Ave. 4 spalnice, plinska gorkota, izvrstno pobarvano in dekorirano, velik lot, 2 garaža. Se lahko takoj vselite. Lastnik LI 1-1012. (187) Dodatek k zahvali za pok. John Pirnat Sr. Iskrena zahvala dobrim sosedom in prijateljem iz 76. ceste, ki so darovali za sv. maše, venec in velikodušni dar. Posebna hvala Mrs. Babic in Mrs. Bavec za njih trud. Enako najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile ria razpolago in se udeležili pogreba. Pokojnik tudi zapušča edinega brata Lojzeta, ki je zdravnik v stari domovini. Nadalje zapušča tudi deset vnukov in vnukinj in enega pravnuka. Trgovska prilika Delikatesen in mala restavracija je naprodaj. Živahna okolica, prometa za $78,000. Zelo pripravno za celo družino. Pogodba za najemnino je še za 8 let. Za več informacije kličite Euclid Shore Realty IV 1-6076 RE 1-1898 __________________________089) Naprodaj Naprodaj je delikatesen z C-2 licenco — tudi oprema. Pokličite HE 1-8296. (187) Angleško slovenski SLOVAR 1952 izdaje ki ga je sestavila Ružena Škerljeva SE SEDAJ DOBI V URADU AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Stane s poštnino $5.25 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034 ALI JE POŠILJANJE HRANE IN PAKETOV V STARO DOMOVINO ŠE POTREBNO! To vprašanje je sedaj na dnevnem redu, odgovori na le pa so različni Mnogi rojaki, ki so se vrnili iz obiska Jugoslavije v zadnjih tednih trdijo, da je hrane po nekaterih krajih že dovolj in da se ista za denar že dobi, toda za denar je jako hudo. Drugi spet povedo, da je radi občutne suše in toče, ki je zadela skoraj celo Slovenijo, v nekaterih krajih veliko pomanjkanje vsakdanjih potrebščin in prehrane. Tudi pisma, ki prihajajo od tam, so še vedno polna prošenj za ene ali druge stvari. Torej je pomoč le še vedno potrebna. Tvrdka Hollander, ki se že 7 let bavi z pošiljanjem mok, živilskih in drugih paketov v staro domovino, je vedno na uslugo rojakom pri pošiljanju pa bodisi to moka, ki še vedno največ zaleže, ali pa druge pakete z hrano, razna zdravila itd. Sedanje nove veze, ki jih ima ta tvrdka omogočujejo, da dospejo pošiljatve v roke prejemnikov v najkrajšem možnem času. Za vsako pošilja-tev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo prejemnika in vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. Gotovo ste tudi vi med tistimi, ki imate sorodnike ali prijatelje v starem kraju, ki Vas prosijo pomoči, dajte, razveselite jih z kako pošiljko. Iz našega novega cenika si lahko izberete različne pakete z hrano, ki niso podvrženi carini. Pridite ali pa pišite po te nove cenike. Za tiste pa, ki želijo poslati denar namesto hrane, je pa tvrdka Hollander tudi na uslugo. Pošilja točno male in velike svote denarja. POMNITE, da dobijo sedaj v Jugoslaviji 300 DINARJEV za dolar. Tudi vsaka denarna pošiljka je jamčena in običajno dospe v roke prejemnika v teku treh tednov. V zadnjih mesecih je tvrdka Hollander poslala na desettisoče dolarjev v domovino. Kadar torej imate namen poslati, bodisi moko ali pakete z hrano ali denar, se obrnite na tvrdko, ki vam vedno nudi točno postrežbo in ta je: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. HEnderson 1-4148 PRIDITE! PIŠITE! TELEFONIRAJTE! •:,:i -V"LU-' ;■ , ^ ■; Uf L'-7;A. \ u uT.iTAjT_fTJTJAjTJ“L rLrLTLTL arLn_rm riJlj"! rm K. S. K. JEDNOTA I ★ ★ ★ ★ ★ r 5 r c. 5 J P0S0JUJE DENAR žlanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresll na zemljiiča in posestva brez kake provizije ah* bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pilite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDN0TE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS ZaixniJariJTJiJxnLiijnjxix^ Molki dobijo delo PUNCH PRESS OPERATORS 2. šift Dobra plača od ure in od kosa Plačana zavarovalnina Plačane počitnice Nočni premium Employment urad odprt vsak dan od 8 do 5, v soboto od 8 do opoldne. GEOMETRIC STAMPING CO. 1111 E. 200th St. Euclid, Ohio (189) Splošno delo v tovarni Prejemamo prošnje za splošno delo v tovarni. Dobra plača od ure in ugodni delovni pogoji. Mora biti stalen delavec. Oglasite se med 9 zj. in 4 pop. Eaton Mfg. Co. E. 65th in Central Ave. (188) "OLIVER” potrebuje LATHES BULLARD POTTER & JOHNSON Small and Large LIBBY ARC ELECTRIC WELDERS BORING MILL RADICAL DRILL PRESSES MILLING MACHINES ASSEMBLERS 2. in 3. šift. Incentiven zaslužek od začetka na produktih. Avtomatični povišek do najvišje mezde in za življen-ske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina. Cafeteria in parkanje. Visoka plača za nočni šift. Employment urad odprt od pondeljka do vključivši petka od 8 do 4:30 popoldne. The Oliver Gorporalion 19300 Euclid Ave. (187) FORD MOTOR C0. 17601 Brookpark Rd. zdaj preišče sposobne može za sledeča dela FOUNDRY WORKERS CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN DIE SETTERS Prošnje lahko vložijo tudi moški, ki znajo delati na eni izmed sledečih strojih v toolroom. MILLING MACHINES GRINDERS LATHES SHAPERS Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd. (187 Thomas Flower Shop CVETUCE za tm prilik« Šopke in cvetlico lahko brzojavimo na vse krajo Andy, Albin in Fred Thomas ! (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IY Sr&M