Za poduk in kratek cas. Naš domači regiment štev. 47. III. Turške vojske ai bilo kmalu kooec. Kristijaai ia Turki so se klali ia trgali še celih 16 let po siečaem rešcaji cesarskega Duaaja 1. 1683. Se tisto leto moral je aaš regimeat mariirati aa Ogersko. Pomagal je Turka pregaati iz Ostrogoaa. L. 1684. pa je prodiral aad Višegrad, potera 6rez reko Duaav aad Vacov do Pešte pa je moral umakaiti se po istej poti aazaj, da pomaga Budim aapasti. Budini bil je takrat močaa turška trdBJava. Nasajeaih bilo je po visokih aaacab 200 kaaoaov. Cesarska vojska obkoli mesto pa ga ae more vzeti, čeravao so aaši vojaki hrabro se bojevali. Celib 109 dnij je hpelo obiegovaaje. Naposled so aaši morali zaradi ziaie pobrati kaBoae ia se umakaoti spred aiesta. V omeajeaem času je aaša armada zgubila 23.000 mož; tudi aaš regimeat je bil hudo oslabljea: 100 mož je umrlo, 160 bilo je raajeaih, 337 pa boleaib v bolaicab. Dve leti pozaeje, to je 2. septembra 1686, je vojvoda Loreaski aaskokoma polastil se Budima. Toda aaš regimeat ai bil zravea, ker se je mudil v goreajem Ogerskem, v posadkab raztresea. Slavaeje za aaš regimeat bilo je 1. 1687. Kajti pod vodstvom Ludvika Badeaskega je vojska cesaiska z našim regiaieatom vred mahaila proti Oseku. Dae 12. avgasta prišlo je do krvave bitke pri Muhači. Turki so bili gro/ao tepeni, 8000 jib je obležalo mrtvib, bilo je 2000 vjetih ia 78 kaaoaov zapleBJeaib. Naš regimeat je vodil ajegov lastaik sam, baroa Wallis. Po sla?aej bitki pa je regiment moral dalec marširati v Debreczia, kder je ostal skoraj leto daij, dokler ga ae pozove višji poveljaik cesarske araiade, Maka Etoaauel bavarski, pred Petrovaradia. Ko je vsa vojska zbraaa, ukreae vojvoda proti Savi, jo prekorači ia zgrabi Turka v Belem gradu. Divjaki se braaijo srdito, pa aaših juaakov ae akroti aobeaa sila. Našega regimeata vojaki 80 prvi v mestu ia v tidnjavi, jihov vodja Scherfeaherg zgradi se mrtev na tla pa zraaga je aaša ia Belgrad v cesarskej oblasti. Lastaik baroa Wallis po8taae feldmaršal-lajtaaat. Regimeat ostaae kot posadka v Belgradu, finl. Wallis pajepremeščea k vojski aa Nemškem, da vzame fraacoskemu kralju Ludviku XIV. trdajavo Maiaz. Pri aaskoku je pa baroa Wallis tako hudo raBJea, da umerje 13. sept. 1689, zapustivsi vdovo, rojeao grofiajo Attems-Petzeasteiaovo, ia 10 aeoskrbljeBib otrok. Cesar se jib usmili ia vzame med dvorae žlabtae faatiče postrežčeke. Cesar Jožef I. jih je povzdigail pozaeje v grofovaki staa. Nasledaik prvemu lastaika aašega regimeata bil je grof Jorger, imeaovaa od cesarja dae 19. sept. 1689. Kaialu potem prilomaati 60.000 Turkov pred Beligrad. Imajo aeboj fraacoskih kaaoflirjev. Strelja in aapada se strabovito pa braai tudi pogumno. Na eakrat udari turška bomba v magaziae za smodaik v gradu, predre sviačaato strebo ia užge strelivo. Zrak pretrese strahovit grom, zeailja se zaziblje, grad se podira aa dve stiani, kaaoai ropotajo z višin v globliae, regimeati: Salm, Aaersperg ia Welsberg so do zadajega moža abiti, aaš pa zasut. Palo je aamreč zidovje gradu aa fljega blizu Doaava ia ga zasalo, da je 1600 mož k piiči rartvih. Ediai obristlajtaaflt Pfeffershofea ostaae živ ter zbeži po mostu 6ez Doaavo. Belgrad je zgubljea. Leto daij pa preide, predea aaš regiment obaovijo, dodelivši mu od dragih regimeatov aekaj mož ia v Šleziji aabiaflih 200 rekrutov. Med tem umerje grof Jorger ia lastuik regimeata postaae dae 4. marcija 1691 grof Oettiagea. Turkoai je vsled aesreče, ki je- zadela aas v Belgradu, grebea zopet močao vzrastel. Velikivezir Koprili prižeae iz Azije ia Afrike 120.000 vojakov ia vdere v Slavoasko. Naših je bilo raed Karlovcem ia ZeamBom kakih 45.000 mož. Tudi Baš regimeat došel je v tabor z Budima. Zapovedoval pa je brabri mejai grof Ludvik Badeaski. Pomikajočega se od Zemuaa aazaj obkolijo Turki ia prišlo je do strahovite bitke pri Slaakameau blizu Doaava. Našim bilo je zmagati ali pod mečem tnrškim pogiaoti ali v valovih širokega ia globokega Doaava utoaiti. Uiti ai bilo Bikamor aiogoče. Naš regimeat je stal aa srediai. Dae 19. avgusta 1691. zgrabijo se Turki ia kristijaai. Toda predea tema zemljo zavije v mrak ia aoč, uaičefla je tnrška vojska, 20.000 divjakov leži airtvih po tleb, 154kaaoBov, 10.000 sotorov, 10.000 bivolov, 5000 koaj, 2000 velbljudov je zapleBJeaih. Nasih je palo 7300 mož ia 6ez 300 oficirjev. Naš regimeat je zgubil maogo oficirjev ia 197 vojakov. Sijajaa zmaga pobrisala je za vselej Turka iz Slavoaije. Dae 7. aovembra 1693 umerje grof Oettiagea. Novi lastBik regimeata je grof Sapijeba ia za tem 1. 1694. Viktor grof Solari, ki 1. 1694 regimeatu aabere 400 rekrutov ia kapi 705 aovib mušket. L. 1696 udeleži se regimeat bitke pri Olaši, aa jugu od Temesvara, ter zgubi maogo Ijudij. Sredi 1. 1697 prihrumi sultaa Mustafa II. od Belgrada ia Paačeva aa Ogersko. Slavao zaaai priac Eugenij komaadira sedaj prvi6 veliko avatrij8ko armado. Z ajo stoji okolo Szegediaa. Ko slisi o prihodu sultaaoveni, skleae eiu aasproti pomikati se. V ailaej vro6iai aiorajo vojaki, med Bjimi tudi celi aaš regimeat, marširati med Doaavom ia Tiso 8imotamo. Blizu Petrovaradiaa izve priac Eugea, da je sultaa uakraj Tise mahail proti Szegediau ter da pri Zeati v tem hipu most 6ez reko dela ia streže cesarskej armadi piiti za brbet. Sedaj se pokaže priac Eugea kot pravi vojskovodja. Vsa araiada se obrae ia biti kolikor more aaglo aazaj ia pridre ravao prav blizu Zeate; kajti Turka je uže aajveč lezlo čez most; polovica je takraj, polovica pa uakraj Tise, toraj je turška vojska razklaaa aa dva dela. To porabijo aaši takoj ia se zakadijo v Turka; kmalu pririjo do mosta ia sedaj žnjavijo ia pobijajo Turke strašao ; kar jib ae pozoblje meč, ali postreli puška, to poskače v Tiso ia atoae. Zastoaj apije ia kriči ia se roti suItaB od uae straai. Pomagati ae more, most je podrea. Obupaa puli baruse, prestrasea zajaše Aoaja ia pobegae z ostalo mu vojsko tje doli gioboko aa Turško. To je bila slavaa zmaga pri Zeati dae 11. septembra 1697 ia ob eaeai zadaja bitka v 17letaeai turškem boji. Dae 26. jaaaarja skleaejo v Karlovci mir s Turkoai na 20 let. Naš regimeat pa je pnslaa aa reko Maroš, da postavi oadi trdajavo Arad. Med tedajšajimi oficirji aabajamo tudi Slovaae. Jih imeaa so: stotaika Ježek ia Golob ia lajteaaata Jurič ia Beaež. Smešuica 29. Koliko sem dolžaa vpraša uže precej viajeaa babura krčraarja. nDeset litrov viaa" rDa bi vas, se zajezi baba, to pa uže ai res, jaz sem uže večkrat svoj želodec premerila, pa ae gre več vaja, kakor samo 9 litrov, aič več, aič meaje." To je uže mogoče, da je v želodci samo devet litrov, odvrae krčmar, toda pomislite, edaega pa imate danes aže v glavi. Iv. Dub.