SEKCIJA JE POLAGALA OBRAČUN Vse delo je bilo izvršeno v odsekih — Živahna razprava v plenumu zrcalo različnih pogledov na delo in potrebe organizacije — Važni načelni sklepi Kakor vsako leto, tako je bilo tudi letos objavljeno tajniško poročilo sekcije Ljubljana že mesca junija v 44. in 45. številki »Učiteljskega tovariša«. Toda skupščina ni bila sklicana julija kot običajno, marveč šele sedaj, mesca oktobra. Ni bil to zgolj slučaj. Sreska društva niso mogla sklicati zadnjih zborovanj in tudi delegati niso bili izvoljeni. Ista usoda je doletela tudi sekcijo. Po vztrajnem prizadevanju sekcije pa so nam bili občni zbori dovoljeni. V petek, 18. oktobra, so se zbrali v Ljubljani zastopniki prav vseh učiteljskih društev. Po poročilu verifikacijskega odseka je bilo prisotnih 34 predsednikov (torej vsi) sreskih društev, 23 delegatov, 9 članov upravnega odbora in 4 člani nadzornega odbora sekcije, kar predstavlja 70 polnopravnih članov skupščine. Prav v tej polnoštevilnosti in v pirisotnosti predsednikov vseh sreskih društev je videti, da je moč učiteljske organizacije velika in da prihaja zavednost članstva v njej do izraza še prav posebno v trenutkih, ki za učiteljski stan in njegovo združenje niso najugodnejši. OTVORITEV SKUPŠČINE Kmalu po 10. uri je predsednik sekcije tov. Metod Kumelj otvoril skupščino brez običajnega načelnega nagovora. Poudaril je, da se skupščina zaradi znanih ovir ni mogla izvršiti v počitnicah in je tudi izgledalo, da je sploh ne bo. Sekcija in izvršni odbor sta se trudila in skušala odstraniti vse ovire, kar jima je končno tudi uspelo. Sklicani iso bili občni zbori društev in za danes tudi skupščina sekcije. Prečital je dopis, s katerim so bili delegatom dovoljeni dopusti. Otvoritve skupščine sta se udeležila predsednik JUU tov. Jvan Dimnik in popredsednik tov. Todor Dimitrijevič. Oba je tov. Kumelj prav prisrčno pozdravil in še posebej naglasil, da se je podpredsednik JUU tov. Dimitrijevič tokrat prvič udeležil naše banovinske skupščine. Obema je izrekel iskreno dobrodošlico z željo, da bi jima bilo bivanje med nami ugodno. Skupščino so brzojavno pozdravili učitelji, zbrani na strokovnem tečaju za kmečke nadaljevalne šole ter ji želeli obilo uspeha, še prav posebno pa v borbi za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Po določitvi zapisnikarjev je predsednik sporočil, da so predlogi društev in tudi tajniško poročilo razdeljeni posameznim odsekom v proučevanje. Sledila so še nekatera navodila odsekom, nakar so bili izvoljeni sledeči odseki: verifikacijski, gospodarski, stanovsko in šolskopravni, odsek za organizacijo in stanovsko politiko, odsek za tisk, odsek učiteljic, pevski odsek, za učiteljski pokret in izvenšolsko delo, odsek za nadaljevalno šolstvo. Pred zaključkom dopoldanskega zborovanja je bilo sklenjeno, naj se s podrobno razpravo ne prične, dokler ne končajo z delom prav vsi odseki. DELO ODSEKOV V prostorih sekcije in Učiteljske tiskarne so se zbrali ob 13. uri odseki k sejam. Prav vsi delegati so bili porazdeljeni v odseke in tako je bilo oddano delo sekcije v presojo devetim odsekom, katerih naloga je obstajala tudi v sestavi predlogov plenumu skupščine, tako glede bodočega dela, kakor tudi glede gmotne proračunske podlage. Motil bi se, kdor bi mislil, da je bilo tega dela malo, ker je bilo razdeljeno na devet delov. Ravno nasprotno! Po dve, tri in celo nad štiri ure so razpravljali posamezni odseki o predloženem gradivu in sestavljali predloge, ki naj bi določili smer bodočemu delu. Prav to dejstvo potrjuje, kako ogromno je delo, ki ga sekcijsko vodstvo med letom izvrši, pokaže pa tudi, kako delikatno je vprašanje smernic in zagotovilo sredstev za delo v bodočem letu. NADALJEVANJE SKUPŠČINE Ker so nekateri odseki prctresali svoje gradivo od 13. do 18. ure, se je pričelo nadaIjevanje skupščine šelc nekaj pred 19. uro. To je bila posledica dopoldanskega sklepa in tako so bili šele ob tej uri v zborovalni dvorani Delavske zbornice ponovno zbrani prav vsi delegati. Popoldne sta se udeležila naše skupščine tudi g. svetnik Krošelj in profesor Čopič, ki ju je predsednik prisrčno pozdravil. Kot prvi so prišli v razpravo PREDLOGI GOSPODARSKEGA ODSEKA Gospodarski odsek predlaga: 1. Da obračun skupščina soglasno odobri ter poda blagajniku in upravi sekcije absulutorij. 2. Pravilnik o izvajanju fonda za Učiteljski naraščaj se naj izprejpneni toliko, da se ta lahko uporabi v stahovske in socialne svrhe učiteljskega narašč^Ja. V Ljubljani se osnuje sosvet iz društev Ljubljana — mesto, Ljubljana — vzhodni in zahodni del. V Mariboru pa Maribor — mesto, levi in desni breg in Sv. Lenart. Ti sosveti skupno razpolagajo z vsoto, ki je v ta riamen določena v proračunu. 3. Gospodarski odsek odklanja odpis din 4000,— sreskemu društvu Črnomelj; predlaga pa, da se dolg vodi kot stari dolg, ki se bo v teku let poravnal. Gospodarski svet vzame poročilo nadzornega odbora v vednost ter predlaga, da se predlogi nadzornega odbora v polni meri sprejmejo. Prečitajo se predlogi društev. Ti pa so brezpredmetni, ker je bil proračun sekcije od gospodarskega sveta z večino glasov sprejet. Proti sta glasovala v točkah 3. in 5. ter v postavki »B. Pevski zbor« zastopnika učiteljskih društev Maribor — desni breg in Laško. Ta dva člana sta tudi glasovala proti sprejetju celotnega proračuna. Obračun in proračun Mladinske matice sta bila od gospodarskega odseka soglasno sprejeta, zato predlaga gospodarski odsek skupščini, da tudi ona to soglasno sprejme. Ker so predlogi gospodarskega odseka vsebovali tudi odobritev računa sekcije, je bilo istočasno prečitano tudi obširno poročilo nadzornega odbora, v katerem je bilo v zgoščeni obliki orisano ogromno delo sekcije v preteklem letu. To poročilo je tudi nakazalo potrebe trdne gmotne osnove za delo v bodočnosti. O predlogih se je razvila zelo obširna in živahna debata. Ako hočemo podati jedro te debate, tedaj moramo najprej naglasiti, da so štiri sreska društva predlagala znižanje članarine. Seveda je bilo potrebno tak predlog tudi utemeljevati in v zvezi z njim je bilo predlagano izhajanje »Učiteljskega tovariša« samo štirinajstdncvno, nadalje ukinitev mesta blagajnika pri sekciji kakor tudi splošno skrčevanje vseh izdatkov. Te predloge so zagovarjali delegati onih društev, ki so jih predlagala, dočim so ostali naglašali, da je v teh težkih časih nujno potrebno vzdržati stanovski tisk neokrnjen, ker je že itak prizadet s splošno podražitvijo papirja in tiska. Prav tako so mnogi debaterji poudarjali, da danes ni čas, da bi zaradi malenkostnega znižanja članarine omejevali delo in razmah organizacije. Saj nam le neokrnjena in z najriujnejšimi gmotnimi sredstvi fundirana organizacija more nuditi ono oporo, ki je za dvig šolstva in narodne prosvete učiteljstvu nujno potrebna. Razprava o predlogih je bila zelo obširna, saj so o važnem vprašanju sprejetja proračuna in o vprašanjih, ki so s tem v zvezi, go vorili sledeči tovariši: Mencej, Kumelj, Hudales, Kimovec, Rant, Supančič, Hočevar, Jurančič, Roš, Slokar, Hajnšek, Pogačnik, Mlekuž in Vauda. Po vsestranski razjasnitvi so 'bili dani predlogi gospodarskega odseka na glasovanje in so bili tudi sprejeti z vsemi proti osmim glasovom. V razpravo so nato prišli PREDLOGI ODSEKA ZA ORGANIZACIJO IN STANOVSKO POLITIKO 1. Skupščina zahteva, da naj da JUU iniciativo za skupno sodelovanje med JUU in SHUD. Odločno odklanja argumentacijo izvršnega odbora v tej zadevi, ki je bila sprejeta proti glasovom naših delegatov na seji glavnega odbora JUU dne 14. in 15. junija t. 1. v Beogradu. Sekciji JUU v Ljubljani nalagamo, da brezkampromisno zastopa to načelo. 2. Odobravamo postopek naše sekcije, ki je ohranila skupnost v ljubljanskem akcijskem odboru z ostalimi nameščenskimi organizacijami v Sloveniji in se izrekamo za avtonomnost vse dotlej, dokler se ne razčistijo razmere v obeh akcijskih odborih v Beogradu. Izvršni odbor JUU naj si prizadeva, da pride do enotnosti vseh nameščenskih organizacij. 3. Ukinejo naj se zakonske doloČbc, ki onemogočajo ustanovitev predstavništva vseh nameščenskih organizacij in to vseh strok in položajer. 4. Tendenca naših notranjih upravnopolitičnih sprememb in pa dogodki izven naših meja nas lahko že jutri postavijo pred konkretno dejstvo, da bo treba tudi našo ljudsko šolo reorganizirati in postaviti na objektivne temelje našega narodnega življenja. Za ta primer bo naša organizacija morala imeti pripravljen »Idejni načrt za slovensko šolo«, zato prcdlagamo, da organizacija čimprej pristopi k izdelavi tega načrta, ki naj ga pošlje v pretres okrajnim učiteljskim društvom. 5. Delovni načrt za leto 1940./1941. V organizaciji: 1. Sprememba pravil — reorganizacija udruženja. 2. Aktivizacija članstva. 3. Vzgoja članstva za brezkompromisne borce na stanovskem programu. Ciščenje naših vrst. Izpolnjevanje obvez do pravil, poslovnikov in nadrejenih organizačnih instanc. 4. Delo za razmah učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanov — gospodarski dan. 5. Podpiranje organizačnega stanovskega, pedagoškega in mladinskega tiska: a) s propagando, b) s sodelovanjem, c) z dostavo poročil o organizačnem delu. 6. Priprava in skrb za plodonosen potek društvenih zborovanj in odločitev dobrih in aktualnih referatov in predavanj. 7. Publikacija naših teženj, predlogov in zahtev v javnosti. 8. Skrb za učiteljski naraščaj. 9. Tečaj za delavce v organizaciji. Naše zahteve: 1. Stalnost. 2. Korekture premestitev, upokojitev, odpustov, napredovanj in degradacij. 3. Zvišanje prejemkov — izenačenje prejemkov neporočenih s poročenimi (razne akcije sekcije in okrajnih učiteljskih društev ter akcije skupno z drugimi organizacijami). 4. Napredovanje: V. položajna skupina. 5. Učiteljice ženskih ročnih del — ureditev položaja. 6. Ureditev položaja šolskim upraviteIjem. 7. Razpisi in postavitve. 8. Zakon o uradnikih. 9. Zakon o ljudskih šolah. 10. Učni načrti. 11. Izpremembe uredbe o disciplinskem postopanju. * Tudi o teh predlogih se je razvila živahna debata. K prvemu predlogu je predsednik tov. Kumelj pojasnil stališče naše centralne organizacije do tega vprašanja in prečital dopis predsednika JUU tov. Ivana Dimnika in podpredsednika tov. Todorja Dimitrijeviča, v katerem javljata, da se zaradi našega stališča v tem vprašarjju ne moreta udeležiti nadaljevanja skupščine in obenem utemeljujeta stališče izvršnega odbora. Iz debate, v katero so posegli tov. Jurančič, Kumelj, Hočevar, Mencej, Ledinek, Roš, Zupančič Jože in Terček, posnemamo vsestransko naglaševanje stvarnih potreb zveze in skupne reprezentance vsega učiteljstva v Jugoslaviji. Iniciativa za to zvezo pa mora priti iz JUU, ker mi želimo pristanek JUU, ki naj naredi prvi korak. K drugemu predlogu, je bil po krajši debati, v katero so posegli Završanova, Mencej, Hudales, Župančič Drago, Kimovec in Kumelj, sprejet z vsemi proti 11 glasovom sledeči dostavek: Odobravamo dosedanje delo izvršnega odbora v uradniški akciji za izboljšanje našega gmotnega položaja. Vsi ostali predlogi so bili sprejeti soglasno. Nadalje so bili soglasno in brez debate sprejeti PREDLOGI ODSEKA ZA STANOVSKI, MLADINSKI IN PEDAGOŠKI TISK 1. Učiteljski tovariš. a) Odsek soglasno sprejme del tajniškega poročila, ki govori o Učiteljskem tovariiu. b) Predlog tistih društev, ki sq predlagala, naj Učiteljski tovariš izhaja odslej 14 dnevno, odkloni. (Proti 2 člana.) c) V smislu predlogov sreskih društev Laško, Gornji grad in Krško naj uredništvo tudi v bodoče pasveča največjo pažnjo pravnemu in materialnemu vprašanju učiteljstva, kritično motreč vse pojave v našem in javnem življenju, ki so v zvezi s problemi našega stanu. Priporoča pa se organiziranje sotrudništva po predlogih urednika in sklepih sekcijske uprave. 2. Popotnik. Poročilo tajnika o Popotniku se sprejme soglasno s pripombo, da se posebej pazdravlja novi način urejevanja te vodilne slovenske pedagoške revije. 3. Mladinska matica. a) Soglasno se sprejme tajniško poročilo o Mladinski matici. b) Soglasno se kot neutemeljen odklanja predlog sreskega društva Maribor — levi breg. c) K predlogu sreskega društva Krško smatra odsek, da je nemogoče znižati ceno rednim publikacijam MM, ker bi vsaka njihova nadaljnja okrnitev bila škodljiva namenom in nivoju Mladinske matice. Samo velik dvig števila naročnikov bi omogočil znižanje članarine. Vendar naj se v primeru možnosti za prihodnje leto najde možnost tega znižanja. č) Na predlog društva Gornji grad se sklene, naj Mladinska matica poskusi z izdajanjem realističnega čtiva za višjo stopnjo iz zgodovine, zemljepisja, prirodopisja itd. po vzorcu brošuric »Ciciban čita« po ceni din 1,50 za izvod. d) Na predlog društev Maribor — desni breg in Gornji grad se poziva odsek Mladinske matice, da v svrho pojasnil na stavljena vprašanja stopi v stike z navedenima društvoma. e) Na predlog društva Gornji grad naj MM skliče svoj ustanovljeni širši posvetovalni odbor zaradi določanja bodočega delovnega programa Mladinske matice. Soglasno iin forez razpravljanja so bili sprejeti tudi sledeči PREDLOGI ODSEKA ZA UČITELJSKI PEVSKI ZBOR 1. Pevski odsek odobrava dosedanje delo učiteljskega pevskega zbora. 2. Pevski odsek je obravnaval poročilo tajnika o delu učiteljskega pevskega zbora in ugotavlja, da je UPZ pripravil preteklo poslovno leto 5 nastopov, a jih ni mogel izvesti, ker sreska društva niso v polni meri zadostila svojim denarnim obveznostim, zaradi česar pevski zbor ni mogel dobiti zadostnega finančnega kritja. Dohodki od nastopov samih pa po dosedanjih izkušnjah ne bi krili vseh stroškov. 3. Pevski odsek je obravnaval predlog sreskega društva Maribor — desni breg, ki zahteva ukinitev dinarskega prispevka, in ga v celoti odkloni: a) ker je UPZ služil kot institucija, preko katere je učiteljska organizacija opozorila javnost na svoje težnje; b) ker je UPZ ponesel ime in delo slovenskega učitelja in njegove organizacije preko mej naše ožje in širše domovine; c) ker je bil UPZ s svojim podrobnim delom v pomoč učitelju pri njegovem delu v šoli, v slovenski glasbeni kulturi pa pomemben reproduktivni faktor; d) ker je članstvo UPZ poleg podpore svoje stanovske organizacije doprinašalo še svoje fizične in materialne žrtve, ako je hotelo izvesti vse načrte; e) ker UPZ združuje učiteljstvo iz vseh krajev Slovenije in tvori tako čvrsto vez vsaj med delom članov JUU dravske banovine in f) ker bi z njegovo ukinitvijo slovenska učiteljska organizacija grešila proti tradiciji učitelja pevca. Prevelike so bile žrtve organizacije in članstva pevskega zbora, da bi to važno kulturno institucijo, ki ni po lastni krivdi zašla v težke razmere, ukinili brezbrižno z eno potezo. 4. Pevski odsek ugotavlja, da so ovire za napredek dela v UPZ izredno težkega značaja: a) zaradi sestave članstva, ki je raztreseno po vsej banovini in zaradi člena pravilnika JUU, po katerem sme biti član pevskega zbora le član organizacije; b) zaradi sklepa sekcije, po katerem mora vsak odsek poslovati le z razpoložljivim denarjem. 5. Pevski odsek je ugotovil, da ni mogel učiteljski pevski zfoor iz zgoraj navedenih vzrokov izhajati že dosedaj s celotnim dinarskim prispevkom največ iz razloga, 'ker ima svoje članstvo raztreseno po vsej banovini. Upravni odbor zbora je skušal vpeljati znosnejše delovne razmere, bil je pa pri tem delu prepuščen popolnoma samemu sebi. 6. Pevski odsek zato predlaga, da se učiteljskemu pevskemu zboru nudi izjemoma za tekočc poslovno leto od dinarskega prispevka čistih 15.000 din, da bo mogel vsaj v zmanjšanem obsegu in s skrčenim številom članstva nadaljevati svoje delo zlasti letos, ko namerava z nekaj koncerti po Sloveniji proslaviti 15 letnico svoje ustanovitve. 7. Pevski odsek prosi, da delegati današnje banovinske skupščine upoštevajo dejstvo, da s tem UPZ doprinaša h kritju letnega proračuna svojo žrtev. PREDLOGI ODSEKA ZA UČITELJSKI POKRET IN IZVENŠOLSKO DELO 1. Tisti del tajniškega poročila, ki se dotika učiteljskega pokreta, je bil na odsekovi seji soglasno sprejet. 2. Za Prosveto in stroške Učiteljskega pokreta naj ostane dosedanji proračun v znesku 21.000 din, ker pa so v proračunu predvidene 4 številke po eno tiskovno polo, se naj dovoli, da se številke združijo ali pa se posamezna številka razširi v okviru proračuna. Kot 1. številka (5.) bo izšla še iz lanskega prebitka v znesku din 8613,63, ker ta kredit ni bil izčrpan, kajti izšla je samo ena dvojna številka Prasvete. Torej bi izšlo v letošnjem letu pet številk po eno polo. 3. Knjižnica se izpopolni z deli, ki jih bodo uporabljali sodelavci bodoče Prosvete in pedoloških del našega odseka, kritje naj se najde v prihrankih pokreta in Prosvete in event. podpor. 4. Prva letošnja številka Prosvete naj izidc v običajni nakladi Učiteljskega tovariša in še 100 izvodov za Zavod za vitalno statistiko v Zagrebu in 30 izvodov za kompletiranje letnikov. 5. Bodoči program: V pretečenem letu je Učiteljski pokret nadaljeval delo po programu. V avgustu mescu leita 19391. so štirje pokretaši v Zagrebu na tečaju za vitalno statistiko znanstveno obdelali zbrani material o teži in višini slovenskega ljudskošolskega otroka. Dobili snvo na ta način standardizirano mero za težo in višino slovenskega otroka v starosti od 7. do 14. leta. Slovenci smo prvi ne le v vrsti jugoslovanskih, temveč tudi v vrsti balkanskih narodov, ki ima standardizirano težo in višino. Po obsegu in socialnem sestavu preiskanih otrok pa ima naša standardizirana mera tudi prednost pred ostalimi srednjeevropskimi standardiziranimi merami. V teku pretečenega šol. leta smo raziskovali prehrano in prehranjenost našega šolskega otroka. Kljub razmeroma obsežni literaturi o prehrani pa nismo imeli primera za masovno raziskavo, zato smo pri tem naleteli na nepremagljive težkočc — predvsem pri kmetski mladini — in so zaradi tega naši izsledki relativni. V juliju mescu letošnjega leta je 6 tovarišev pokretašev obdelovalo ta material na tečaju za vitalne statistike v Zagrebu. Rezultati bodo objavljeni v dvojni številki Prosvete v mescu decembru. S tem bo zaključena prva faza našega raziskovalnega dela, kakor smo si ga začrtali v svojem naksimalnem načrtu. Za zaključek nameravamo izdati Prosveto, ki naj vsebuje resume dosedanjih naših izsledkov in dognanj ter na osnovi tega začrtani program dela za tekoče šolsko leto, ki naj objame čim širši krog slovenskega učiteljstva. V ta namen bodo dana v Prosveti točna navodila. Uporabo doscdanjih metod dela s komentarjem, ki se mu doda dr. Žgečeva popisnica. Daljnji prispevki se bodo objavljali v Prosveti. Literatura za študij bo razvidna iz komentarja. Paralelno s tem delom pa začenja Učiteljski pokret v tem šolskem letu z raziskovanjem duševnega stanja slovenske mladine, pri čemer hoče standardizirati in za slovenske razmere prilagoditi skalo testov, določenih za inteligenčne stopnje. V ta namen je odbor Učiteljskega pokreta organiziral pedoloiki in statistični odsek. Za sotrudnike namerava pedološki odsek, ki je pod vodstvom dr. Žgeča, v počitnicah prirediti enodnevni instrukcijski tečaj. 6. Odseki učiteljskega pokreta pri učiteljskih društvih naj pri svojem delu upoštevajo navodila, ki bodo izšla v 2. številki letošnje Prosvete, dr. 2gečovo popisnico s komentarjem, ki bo izšla kot publikacija Slovenske šolske matice, in do sedaj objavljenih anketnih pol. Na ta način bo prišla vsaka šola do socialne in psihološke slike otrok svojega šolskega okoliša, kar bo služilo učiteljem v spoznavanje razmer službenega kraja in v podporo pri šolskem delu. O teh predlogih se je razvila kratka razprava, ki so vanjo posegli tov. Zor, Hočevar, Kimovec in Ledinek. Po tej razpravi so bili predlogi soglasno sprejeti. Prav tako so bili brez razprave soglasno sprejeti sledeči PREDLOGI ODSEKA UCITELJIC IN ODSEKA ZA OBMEJNO ŠOLSTVO 1. Ponavljamo svojo zahtevo, da se izenačijo prejemki poročenih učiteljic z ostalimi, ker je krivično in nemoralno ter delu v škodo, da je del učiteljstva slabše plačan od ostalih, čeprav opravlja enako delo. To stanje občutimo kot dvojno krivično in težko ravno v teh izredjiih časih. 2. Kakor imajo državni uslužbenci železniške in poštne stroke določene olajšave (brezplačno vožnjo, brezplačno pošiljanje pošiljk), naj se tudi pri učiteljstvu upošteva njegov težki gmotni položaj in naj se otroci učiteljev in učiteljic oproste šolnine na vseh državnih šolah. Socialno in pravično bi bilo, da bi uživali otroci poročenih in neporočenih učiteljic iste pravice, kakor jih uživajo otroci učiteljev. 3. Pouk na učiteljiščih naj se reorganizira tako, da bo nudil zlasti učiteljicam več praktičnega znanja. Pri sprejemu na učiteljišče naj se v enaki meri upošteva ženska prosilka. 4. Pri razpisu upraviteljskih mest na mešanih šolah naj bo razvidno, da za ta mesta lahko prosijo tudi učiteljice, kakor jim je po zakonu dana možnost. 5. Zahtevamo, da ponovno stopi v veljavo § 87. u. z., ki daje učiteljicam materam z nad tremi otroki po 20 letih službe pravico do upokojitve na lastno prošnjo. 6. V interesu narodno ogroženih krajev je, da se na večrazredne šole v obmejnih srezih zopet nastavljajo učiteljice ženskih ročnih del, ki bi vodile poleg zaposlitve v šoli tudi šivalne tečaje. Za 0'bmejno šolstvo: Učiteljstvo apelira na merodajne činitelje, naj posvečajo obmejnemu šolstvu, učiteljstvu in ljudstvu več pažnje. Sprejeti so bili tudi PREDLOGI ODSEKA ZA STROKOVNE NADALJEVALNE ŠOLE 1. Z ozirom na današnje razmere naj se zvišajo honorarji za poučevanje na strokovnih nadaljevalnih šolah. 2. Na strokovnih nadaljevalnih šolah naj poučujejo prvenstveno učitelji ljudskih šol, ker so te šole samo nadaljevanje ljudske šole. 3. PoTsod, kjer je strokovna nadaljevalna šola v prostorih ljudske šole, naj bo upravitelj tudi ljudskošolski učitelj. Upravitelj naj bo najstarejša učna moč izmed učiteljstva s strokovnim izpitom. 4. Plače vseh vrst učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah naj se izenačijo po načelu za enako delo enako plačilo. 5. Vse stroške obrtne nadaljevalne šole naj prevzame banovina, ker mnoge občine ne zmorejo prevelikih dajatev, dalje je potrebna finančna pomoč države in zbornice za trgovino, obrt in industrijo. 6. V primeru pomanjkanja učnih moči naj na strokovnih nadaljevalnih šolah poučujejo tudi učitelji iz drugega šolskega okoliša. 7. Kraljevska banska uprava naj predpiše, da sprejmejo mojstri v uk samo učence s popolno ljudskošolsko izobrazbo. 8. Sedanji učni načrti naj se predelajo tako, da bodo ustrezali nivoju učencev teh šol in stroki, za katero se usposabljajo. 9. Tiskovine naj se poenostavijo in prilagode obrtnim nadaljevalnim šolam. Sprejme se tajniško poročilo, zadevajoče odsek za strokovne nadaljevalne šole. Soglasno in brez debate sprejeti PREDLOGI ODSEKA ZA KMEČKE IN GOSPODINJSKE NADALJEVALNE ŠOLE 1. Odsek za kmečko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo smatra za nujno potrebno, da obstaja stik med odborom kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šol ter kraljevsko bansko upravo III v svrho razmaha in poglobljenja dela. Na ta način se pritegnejo k sodelovanju vsi oni, ki so sodelovali pri ustvaritvi tega šolstva, in oni, ki se sedaj s pridom udejstvujejo pri tem delu. 2. Pozdravljamo ukrep kraljevske banske uprave III, da je razpisala letos oba tečaja za izobrazbo učiteljstva kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, ter jo prosimo, da s tem sistematsko nadaljuje. 3. Nadzorovanje gospodinjskih nadaljevalnih šol naj bi se vršilo analogno tako kakor za kmečke nadaljevalne šole. Predlagamo odobritev tajniškega poročila, ki zadeva to šolstvo. Kot zadnji so prišli v razpravo in bili soglasno sprejeti PREDLOGI STANOVSKEGA IN ŠOLSKOPRAVNEGA ODSEKA 1. Sekcija naj ponovno predlaga realizacijo predlogov, ki niso bili sprejeti s finančnim zakonom. 2. Gmotni položaj naj se izboljša — zvišajo naj se plače po odstotkih zvišanja indeksa življenjskih potrcbščin. 3. Drugi in tretji razred naj se odpravita. 4. Poročene učiteljice naj prejemajo polne prejemke. 5. Za žene državnih uslužbencev naj se prizna rodbinska doklada. 6. Zvanje »šolski upravitelji« naj se uzakoni. 7. Šolske olajšave; novi predpisi naj se ukinejo. 8. Sprejem v državno službo naj se ne izvrši na nižji položaj. 9. Avtomatično napredovanje v V. skupino. 10. Ocena »sposoben in nesposoben —• zadovoljiv, nezadovoljiv«. 11. Kadrski rok — za odslužitev tega naj se da brezplačen dopust. 12. Šolskim slugam naj se sistematizira plača — uredi položaj. 13. Kurivo naj prejemajo tudi učitelji v trgih. 14. Napadi na učiteljstvo se obsojajo: a) ne odklanjamo nobene dobronamerne kritike, ker smo uverjeni, da je nujno potrebna za vsak napredek. Energično pa protestiramo proti vsem pavšalnim napadom, ki jih zadnje čase iznaša del našega javnega mnenja. b) Z ozirom na resnost časa, v katerem živimo, smatramo tako postopanje za skrajno škodljivo ne samo za ugled stanu, temveč tudi za interese naroda. c) Prosimo, da merodajne oblasti s primernimi ukrepi čimprej zatro vse nadaljnje pavšalne napade ter zavarujejo naš stan pred tistimi, ki ne najdejo niti najmanjše dobre poteze v delu in življenju slovenskega učiteljstva. 15. Pokojnina naj se da tudi staršem državnih uslužbencev, ker pa ni zakonske osnove zato, naj sekcija stavi predlog za finančni zakon. 16. Stalnost naj se vzpostavi v službi in na mestu. 17. Šolskim upraviteljem naj se uzakoni doklada. 18. Razpisujejo naj se vsa prosta mesta. 19. Enkratna brezplačna vožnja naj se dovoli učiteljstvu. 20. Učiteljstvo v obmejnih in v narcdno mešanih krajih naj dobi gmotno in moralno oporo. 21. Podpiranje izredno nadarjenih učencev naj predlaga izključno le krajevni učiteljski zbor. 22. Polovično vožnjo naj izposluje država tudi na avtobusih — z dodatkom v državni eksploataciji. 23. Stanarina in kurivo »v šolskih proračunih« naj se zvišata. 24. Ustroj šolstva — sodelovanje učiteljstva ljudskih šol. ABSOLUTORIJ S sprejetjem vseh predlogov odsekov je bilo ocenjeno tudi vse delo sekcije v preteklem letu tako administrativno kakor tudi finančno. Delegacija je dobila popolen pregled celotnega poslovanja, prizadevanja in uspehov. Nadzorni odbor je torej ob koncu predlagal absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. VOLITVE ČLANOV STANOVSKEGA RAZSODIŠCA IN ZAKLJUČEK SKUPSCINE Po sprejetju vseh predlogov raznih odsekov so prišle na vrsto volitve v stanovsko častno razsodišče. Predlagani in izvoljeni so bili: Predsednika: Pogačnik Jariko in Roš Franjo. Člani: Lukič Krista, Trobiš Štefan, Podbevšek Štefanija, Napokoj Josip, Rant Franc. Tajnik: Oman Oto. Namestfnk: Levec Anka. Predsednik sekcije tov. Metod Kumelj se je zahvalil vsem delegatom za njihovo delo na današnji skupščini, vsem članom upravnega in nadzornega odbora kakor tudi vsem ožjim sodelavcem in članom stalnih odborov za njihovo neumorno sodelovanje in je zaključil skupščino ob 22.45.