Pastirski list.
i.
5a6 nadškof in knez je izdal za fetj postni  čas pastirski list.   Ali ta ilirski list se ne peča dosti s postnim ,m     namen mu je ves drug.
Začenja pajakolepo. Mir! Prerok iija je naznanil Kristusa kot kneza tiru. Angeljci so mu peli pri rojstvu: lava Bogu na viBavah in mir ljudem i zemlji, ki so dobre volje. Ko se je javljal pri zadnji večerji od svojih tocav, je rekel: Mir vam zapuščam, ir svoj vam dajem.
Človek bi sodil po teh začetnih be n!ah pastirskega lista, da bo list po-irjevalen, da bo obsegal lepe nauke miru, da bo skušal vplivati blago-po na vernike. Pa ne!
Le par stavkov se tiče miru, potem eide pastirski list hitro na bojno polje!
Boj dopade nadškofu in knezu oj hoče imeti, ne miru in sprave i
Ostal je v tem pastirskem listu -est svojemu lanskemu bojnemu klicu. I Evangelista Lukež in Janez nista lih posebne milosti v pastirskem listu trojim mirom, služita pa izborno pt uvod; pod banderom miru se skriva jež, hoji
| Evangelist Matevž pravi v desetem pglavju 34. vrste: Ne mislite, da pm prišel, da prinesem mir [a zemljo; nisem prišel, da pinesem mir, nego meč.
i Te Kristusove besede tolmači pa-irski list po svoje v bojne namene. celesia militans 1 Bojujoča se cerkev! Potem pa navaja zgodovine ter Ukazuje, kako vedno se je borila cer-l&v proti svojim sovražnikom, in kako Mreba, da se bojuje tudi dandanašnji. | Bojuje se, iz vsakega boja pa iz-ja zmagonosno, tako pravi pastirski
list, ki z zanosom dostavijo, da je cerkev tako močna, da je peklenska vrata ne premagajo.
če je torej tako močna — čemu pa potem tak boj, tak večen dirndaj.
Saj se vendar ni bati poraza cerkvi, ki ima že naprej zagotovljeno zmago!
Nam se zdi, da tiči za tem bojem čisto nekaj drugega.
Tudi dandanašnji se mora bojevati cerkev skoro v vseh državah Evrope — tako pravi pastirski list: Na Francoskem, Španskem, v Italiji in Nemčiji in tudi na Angleškem. V Avstriji odmeva klic: Proč od Rima! in sovražniki svete cerkve že pripravljajo zakon o razporoki ter o svobodni šoli, to je brez vere. Torej boj na celi črti.
Pastirski list vidi potem boj proti cerkvi po celi Evropi ter neko skrito roko, ki vodi to gibanje. Sovražniki hočejo iztrgati iz src ne le krščansko vero, ampak vsako vero! Boga hočejo odpraviti iz srca in uma vernikom.
Do tu za danes ! Vprašamo : ali se tudi med nami vrši kako gibanje, ki je nevarno cerkvi, ali so tudi med nami taki strašni sovražniki cerkve, katere bi bilo treba čimprej tim bolje pahniti v peklensko brezdno, kjer je jok in škripanje z zobmi? Kajti pastirski list je namenjeni vernikom v naši deželi... če jih iščemo, še tako iščemo, jih ne najdemo med nami, in marsikateri kmetic se začuden vprašuje: kje pa so vendar tisti sovražniki cerkve med nami, o katerih nunci toliko pridigujejo ? Saj jih vendar ni.
Izmislili so si sovražnike, da se morejo bojevati. S tem pa so oni sami postali sovražniki cerkve.
POROČIbO
0  delooanju Soške podružnice 5. P. D.
u letu 1906.
(Dalje.)
Društveni odbor je imel 0 rednih sej ter mnogo posvetovalnih sestankov, posebno v zadevi krnske koče, katerih so se udeležili tudi razni gg. zvedenci, za kar se jim izreka toplo zahvalo. Uprav vprafianje o gradnji krnske koče je delalo odboru največe skrbi. Nesrefcni dolg iz prejšnjih let, žalostnega spomina, je v največji meri oviral izvršitev lepih načrtov. To je dalo odboru povod, da je sklical izredni občni zbor, ki se je izvršil dne 29./UI. 1906. Soglasno je sprejel odborov predlog, naj se gradnja krnske koče odloži, dokler si društvo gmotno ne opomore. Natančni proračuni ua podlagi izjav izvedencev so namreč dokazali, da bi to delo ne stalo le 8000, marveč 6—7000 kron, Nikakor pa nismo mogli biti tako lahkomiselni, da bi društvu nakopali nov, velikansk dolg, ko ni niti stari poplačan. Vprašanje o koči naj se med tem temeljito prouči; ko bo društvo na trdnih nogah, ukrene pač, kakor bo najbolje kazalo. —- Iz blag. poročila je razvidno, da je plačalo društvo v minolem letu velik del svojega dolga. Upanje je, da bo mogoče tekom novega upravnega leta poplačati vse ter poleg tega izvršiti najpotrebnejše naprave. Glede zapadle menjice v znesku «00 K je doseglo društvo s porokom g. dr. Trilltrjem ugodno poravnavo tako, da je pla-tdl porok dober del dolga, ostalo pa društvo samo.
Letos se je končno popravila in uredila pot k izviru Soče. Poleg denarnih žrtev, ki jih je imelo društvo s tem, podala sta se predsednik in tajnik na lastne troške osebno na lice mesta ter se posvetovala z izvedenci in domačini. Delo se je izročilo spretnemu mojstru, ki ga je izvršil gotovo v splošno za-dovoljnost. — Dalje se je postavilo blizu 100 kažipotnih tabel po raznih krajih, največ na Bovškem in Kobaridskem. Pri tem delu so | mnogo pomagali dijaki,  ki so bili na počitni-
1  cah v dotičnih  krajih. Hvala jim!  Županstvo
v Trenti je dalo postaviti table na lastne troške.
Markirale so se tekom leta sledeče poti: Gabrije-Zaslap-Krn k vodi. Žaga-Stol. Srpenica-Stol. RoDedišče-Ivanci. Bovec - planina Rob-ltombon; Moženca-Črnela; Livek-Matajur; Volče-Bučenica-Sv. Lucija; Tolmin-Polog-izvir Tolminke; RobMatajur; Dupla-Ferdinandova koča; (to važno pot je markiral zaupnik g. Ani Stres: prihrani se skoro polovico hoda). Prvačina-Trstelj; Podgora-Trije Križi; Štanjel-Štanjelski turn! — Poleg tega je dal izvršiti osrednji odbor znamenito pot na Jalovec, ki je bila slovesno otvorjena preteklo poletje. (Konec prih.)
DOPISI.
Iz kobariškega okraja. - čudno! Vedno narodni Tomin ima torej nemško društvo. Ali je ves mogoče ? V Kobaridu bi kaj takega že ne trpeli, Pa šo žalostnejše je, da so še celo Slovenci, ki to podpirajo. Naj aaznnnijo vse javno, da jih bomo še mi poznali te tiče.
Lasiču se ne Čudimo nič, saj ga Že dolgo in dobro poznamo še v drugih rečeh. On se mora klanjati in poniževati glavarju zavoljo različnih zadev. Saj Kobaridci posebno dobro vemo marsikakšno reč, kako je bilo včasih. Ali nimamo v šolskem svetu mož, ki bi spravili take reči na dan; potem bi že jenjnl nemškutariti, ko bi moral pobrati šila in kopita. Tudi naša županstva bi se morala zganiti, da ne bo dajalo ljudstvo enorazrednim , šolam, kjer so učiteljice nastavljene, tistega grdega imena, ki se je razširilo, odkar se godijo te reči. Zdaj ne bomo taenpvali tistih oseb, saj so bolj krivi višji, riba pri glavi smrdi.                                           ,
Torej Tolminci, tudi vi se zganite, da ne bodo delali z nami, kar bodo hoteli. Zakaj. pa plačujemo davke ?
Iz Gorenje Vrtojbe. — Kakor že naznanjeno, začne letos ciklus pomladanskih m poletnih veselic, ki jih prirejajo društva v goriški okolici, mlado a vstrajno delavno društvo »Napredek" v Gor. Vrtojbi.
Društvo je še mlado, a jako agilno. Želo je že vspehov, kakor le malokatero dru-
dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
"»Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: **  ALBKANDRE DUMAB.   =
(Dalje.) VI.
D'Arttgnafi t svojem štiri iesetem leta.
Ei- Od onega časa, ko smo v romanu »Trije 112 ?' zaPu8tili d'Artagnana v ulici Fossoveurs r 2> 8e je marsikaj dogodilo, pred vsem pa je potekla ¦ »daj lepa vrsta let.
*f Artagnan ni zamudil prilike, toda prilika se r ni hotela nuditi. Dokler so ga obdajali njegovi PJklJi. je ostala d'Artagnan« njegova mladost in O0v.a Rezija, bil je jeden izmed tistih finih, na-%T ^dij. ki si lahko prilaste lastnosti drugih. T®08 mu je podelil nekaj svoje velikodušnosti, Por-fTrta*0^8 ognia» Aramis svoje elegance. Da je
Istai af11 Še dai,e živel s temi trem! možm!> bi Dil P w človek boljše vrste. Athos ga je zapustil prvi
Pov ?°da- na tist0 mal° P°se9tvo» w 8a 1e bil P°* InihM Pr* Blol8*u 5 nato 3e Porthos poročil svojo J    nl°J slednjič je stopil Aramis stalno v samo-
IVrtaT P°8taI °pat 0d tega trenutka dall'e l'e bil L0a gna.n> ki i« naviderno spojil svojo bodočnost z K       8lJO 8vojih treh prijateljev, osamljen in slabi
premalo pogumen, da bi nadaljeval karijero, v kateri j je mogel le pod tem pogojem kaj doseči, da mu vsak j od njegovih prijateljev odstopi, če se more tako reči, del električnega fluida, ki ga je bil dobil od nebes.
In tako seje čutil d'Artagnan, vkljub temu, da je postal poročnik pri mušketirjih, samo še bolj osamljenega; ni uil dovolj visokega rodu, kot Athos, da bi se mu bila odpirala vrata dobrih hiš; ni bil dovolj častihlepen, kot Porthos, da bi bil skušal svet prepričati, da se šteje k boljši družbi; ni bil dovolj pleme-nitaša, kot Aramis, da bi si bi) ohranil svojo prirojeno eleganco, in vstvarjal si je to eleganco sam iz sebe. Nekaj časa so navdajali sladki spomini na gospo Bonacieux duha mladega poročnika z neko poezijo; toda iudi ti spomini so relagoma izginili, kakor spomini na vse stvari teg> sveta; garnizijsko življenje slabo vpliva tudi na aristokratske narave. Izmed dveh narav, ki sta sestavljali d* Artagnanovo individualnost, je polagoma zmagala materijelna stran, in d'Ar-tagnan, ki je bil vedno v garniziji, vedno v orožju, vedno na konju, je postal (ne vem, kako so imenovali to v oni dobi) to, kar imenujemo dandanes »pravi, pravcati vojake.
S tem pa še ni rečeno, da bi bil d'Artagnan izgubil kaj svoje prvotne finese; ne. Nasprotno, morda se je ta finesa Še povečala, vsaj videti je bila mnogo očitnejša pod njegovo nekoliko surovo vnanjostjo; toda to svojo fineso je uporabil v male življenjske potrebe: v materijelno blagostanje, v blagostanje kot ga razumejo vojaki, to se pravi dobro posteljo, dobro [hrano, dobro postrežnico,
In vse to je imel d'Artagnan že šest let v ulici Tiquetonne, v hotelu Ohevrette.
Prve dni njegovega bivanja v tem hotelu se je hišna gospodinja, lepa in sveža Flamlandinja, stara kakih petindvajset ali šestindvajset let, strašno zaljubila vanj; njuno ljubezen pa je zelo motil siten so-prog, kateremu je d'Artagnan stokrat zapretil, da ga prebode z mečem; in tako je slednjič ta soprog, ne-, kega lepega jutra izginil: prodal je bil nekaj sodov vina, skrivaj seveda, pobral denar in dragocenosti ter pobegnil za vselej. Mislilo se je, da je mrtev; zlasti njegova žena, ki ji je ugajala ta sladka misel, da je vdova, je trdila z vso gotovdstjo, da je umrl. Tako je trpela ta zveza že kaka tri leta, in d'Artagnanu ni padlo v glavo, da bi jo krušii, kar od dne do dne se mu je zdela postelja in gospodinja prijetnejša, ker to dvoje se je medsebojno spopolnjevalo. Tedaj pa se je gospodinji kar naenkrat vzbudila predrzna želja, da bi postala Žena, in predlagala je d'Artagnanu, naj \o ' poroči.
—  ,Ah! fej! je odvrnil d'Artagnan. To bi bila,' bigamija, draga moja! Bežite no, na to menda vendar ne mislite!                                                  ,
—  Toda saj je umrl, prepričana sem o tem.
—  Bil je še čvrst in delal nama je, vedno sitnosti; vrne se ter naju da obesiti
—  No, prav! Če se vrne, ga ubijete; tako ste pogumni in tako spretni!
~ Vraga! Kaj mislite! Tem gotoveje me potem, obesijo.
—  Torej odklanjate mojo ponudbo?
I 23-                                              -V $Q™h ¦ˇ torek dne 26. februvarja 1907.                                    Tečaj XXXVII.
idila trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek
So ob 4. uri popoldne tor stena   po poŠti
lmW & * Gorici na dom poSitjana: rse leto      ......... 15 &
i,                ........10  »
-anuane Številke stanejo 10 vin.
SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob no-
leni .Katipot po Borttkem ta ^r*«MansfeeinlVin~* liBot po Ijabjjani in kranjskih mestih", dalje dva-
v let« „Vozni red železnic, parnikov in poštni* .«ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino  sprejema upravništvo v Gosposki   ulki
t |. nadstr. v >Gori§ki  Tiskarni«   A. Gabršcek
urotila brez doposlane naročnine se ne, ozjrjunio,
jilasi in poslanice se računijo po Četit-vrstah *če
J, i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat  12 v vsaka
Večkrat po dogodbt. Večje črke po prostoru. -
Reklaiiie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za m in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi 3t. 7 v Gorici v I. nad-tr Z urednikom je mogoS? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ia praznikih od 9. do 12. dopoludne* Upravni5t',vo se nahaja v Gosposki ulici si. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni,
NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le urednlitru.
Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1«. upravnistvu.
„FfiIMOREG" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. K
»Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališeu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-^ kopališcni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavren3io' na trgu della Casenna._____________
Gabršček (ou^ov. J. Fabdič) ti*U. ta zal.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.       __________- Telefon »t. 83. -             »Gor. Tiskarna« A. Gataršcek (otigov. J. Fabcič) ti*U. ta zal.
Stvo v goriški okolici. Lani na Velikonočni pondeljek je priredilo svojo prvo veselico. Ogromna vdeležba je pokazala, da uživa društvo vroče simpatije vsepovsod. Vspeh je bil navzlic hudi plohi, ki se je vlila ravno pred začetkom, na vse: strani naravnost izvrsten. Tam poleti je društveni pevski zbor žel la-vprike svojega truda v prijazni Podgori. Dobil je namreč pri pevskem tekmovanju namenjeno darilo. To je najboljši dokaz, kako dobro iz-vežban je ta zbor pod vodstvom g. nadučitelja Zorna, in kako vspeva in napreduje to društvo, zvesto svojemu lepemu imenu „ Napredek". Tukaj je res nomen tudi omen. V kratkem času svojega obstanka je društvo ustanovilo tudi svoj tainburaški zbor, ki kakor njegov bratec v Dolnji VrtojbLdobro vspeva. Tudi v društveni knjižnici raste od dne do dne število knjig.
Na Velikonočni pondeljek nastopi zopet društveni zbor v javnosti. Kdor se hoče zabavati, ob milih glasovih naše pesmi, in kdor hrepeni naslajati svoje srce ob čarnih zvokih nežnih akordov priljubljene tamburice, t« naj le pride na Velikonočni pondeljek v Vrtojbo; vsega bo imel v izobilju. Sicer delujejo nekateri na to, da bi se veselica ne vršila isti dan, pa njih nakane se ne uresničijo.
Predstavljala se bo tudi igra »Županova Micka", šaloigra v dveh dejanjih. . Da bo nudila obilo smeha, tega ni treba omenjati. Igra je dosegla v ljubljanskem gledališču izvrsten vrpeh. Toliko za danes. Natančni vspored se objavi pravočasno.
Torej na Velikonočni ponedeljek vsi v Gorenjo Vrtojbo! Na veselo svidenje I   x—y.
Z GriilŠŽI. — V nedeljo dne 10. t. m. prinese babica h krstu novorojenčka moškega spola. Kakor navadno povabi oče svoje prijatelje za krstne botre; tako se je zgodilo tudi tufcaj. Iz zakristije pride duhovnik, da bode krstil otroka. Duhovnik pride k botru in pravi: „Vi ne boste boter temu otroku, ker niste dali velikonočnega spovednega listka!" „Jaz vas ne poznam za kristjana," se obrne k očetu, »izberite si druge botre!" Oče pravi: „Jaz sem izbral te botre, drugih ne bom iskal!" Duhovnik odvrne: »Tega ne sprejmem!" Boter odgovori: „Saj sem bil krščen tudi jaz in mislim, da sem kristjan!" Nune odgovori: „Jaz vas ne poznam za kristjana, ker niste oddali spovednega listka; še enkrat vam rečem, oče, da si izberete drugega botra, saj je tukaj mežnar, istega sprejmem, ali naj bo drugi boter, kije tudi tukaj." Boter odvrne: „Oče je gospodar od otroka, jaz nisem oče, raje, kakor da se prepiram, naj bo!" Nato je začel nune krstiti otroka. G. Rudež je dobro vedel, da tudi drugi boter ni oddal spovednega listka; dober kristjan je le zato, ker je dal jajca o sv. treh kraljih. Pri prvem botru pa ni djal jajc v svojo bisago, ne prešičjega jezika, ker ti vražji naprednjaki radi sami jedo. Za krstne botre je sprejel take ljudi, ki že več let niso bili pri spovedi, samo, da so mu dali o sv, treh kraljih jajce in jezik. Saj to je najbolj pri srcu našemu g. nuncu. Kdor se je pregrešil postavam,  ko gre g. nune po vasi
od hiše do hiše, da bi se kateri ne spomnil kaj dati mežnarju v košaro, ki za njim caplja, ga hitro obsodi g. nune, da ni več pravi kristjan. Take čudeže si upa napraviti le g. nune Rudež.
IZ LWI. — Slavno uredništvo! Sklicujoč se na § 19. tiskev. zakona iz dne 17; dec. 1862. drž. zak. št 6 ex 1863. zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem „Iz Loma" (kako dela katoliški duhovnik z ubogim revežem po smrti) v štev. 19. Vašega lista, da sprejir >te v zakonitem roku na istem mestu in z istimi Črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je Andrej Kofol preživel celo življenje v Lomu; res je, da je bil kot delavec pri železnici itd. večinoma po svetu. — 2. Ni res, da je bil revež vseh re-vežev; res je, da je bil dninar, kateri je, kadar je šel delati ravno toliko zaslužil, kakor drugi delavci, zraven pa je imel v svoji rojstni hiši stanovanje in užitek od nekega majhnega zemljišča. 3. Ni res, da je brez sorodnik . živel na milost pri svojem prijatelju ; res je, da ima sorodnike in da je^ živel pri svojem svaku iz svojega zaslužka. 4. Ni res, da je šel usmiljeni prijatelj naznanit smrt reveževo; res je, da je njegov svak poslal svojega otroka k mežnarju s to novico, kateri je potem prišel vprašat k podpisanemu, ali se bo mrliču zvonilo. 5. Ni res, da je podpisani rekel: »Ne, ne, temu ne zvonimo, ker ni hodil k maši. Tudi pokopljemo ga ne na posvečen kraj. Sem že govoril s škofom pred časom o tem Človeku, in škof mi je v to tudi vse potrdil". Res je, da je podpisani prepovedal zvoniti in grob kopati dokler ne dobi v škofiji za take slučaje potrebnega navodila, ne zaradi tega, ker ranjki ni hodil k maši, ampak za to, ker prav veliko let ni opravljal velikonočne spovedi in ni šel k sv. obhajilu. Res je, da je rekel, da se more takemu odreči cerkveni pokop in v tem slu&vju ga zagrebsti na nesposvečen, na vsakem kat. pokopališču za to določen poseben prostor. Res je, da je s ozirom na nalogo pastoralne konferece 1. 1906. podpisani pri neki priložnosti opozoril Nj. Prevzišenost kneznadškofa goriškega Th. dr. Fr. Sedeja na dotičnika, in da je dobil od njega tozadevna pojasnila in navodila. Res je, da dotičnih navodil ni mogel se poslužiti, ker dotični svak »dobrotnik", ranj-kega niti ni prišel naznaniti, da je A. Kofol bolan, da bi se ga moglo pripraviti k-temu, da bi se pustil prevideti, oziroma, da bi se z dvema pričama, kakor se je glasilo navodilo prevzv. kneza nadškofa, moglo dokazati, da je previdenje naravnost odklonil. Res je, da je podpisani radi pomanjkanja te formalitete šel v nedeljo popoldne v isti zadevi v Gorico, in da prevz. knez nadškof le zaradi iste formalitete, kakor tudi za to, ker, kakor je pravil, ranjki se je morda v zadnjih trenutkih skesal svojih grehov, je dovolil, da se sme A. Ko-fola cerkveno pokopati, toda brez petja, in ob enem je zaukazal pri pogrebu zvoniti samo z enim zvonom. Res je, da se je A. Kofola pokopalo, kar je bilo ukazano. 6. Ni res, da je podpisani ob tej priliki rekel: »Ako ni kdo 4 ' nedelje zaporedoma pri sveti maši, in umrje v
tem času, se temu ne zvoni in tudi pokoplje se ga ne v poiegnano zemljo; res je, da je opomnil to, kar uči vel. katekizem str. 121. št. 5"8. namreč, da je dolžan vsaki kristijan vsaj enkrat v letu se veljavno spovedati in o velikonočnem času prejeti sv, obhajilo. Tistega pa, ki to trdovratno opušča, ga sme sv. cerkev izobčiti, in mu za kazen odreči cerkveni pokop.
V Lomu, 19. febr. 1907.
Kroupa, kurat. Opomba   uredništva:   Odgovor prepuščamo dopisniku.
Domače in razne novice.
Akidiiija i spomin Stanom fingorčiča. — Narodna prosveta in Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredita v nedeljo dne 3. marca 1907. Akademijo v spomin Simona Gregorčiča v dvorani »Trgovskega Doma«.
Vspored: 1. Govor dr. Ivo Šorli. 2. a) Pirnat Stanko: »Naša zvezda", b) Jak. Aljaž: »Zaostali ptič", polna zbora. 3. A. Fdrster: »Njega ni", oktet možkih glasov. 4. A. Ned-ved: a) »Srce" sirota", b) »Njega ni", sopran šolo, poje gospica Klementina Hrovatin, spremlja na klavirju Ciril Eržen. 5. Dekla-macija: Gregorčičeve pesmi, deklamuje g. E. Klavžar. 6. a) Risto Savin: »Predsmrtnica", b) A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko" tenor šolo, poje g. Viktor Črnko, spremlja na klavirju g. Ciril Eržen. 7. H. Volarič:
a)  a Izgubljen cvet", možki zbor s kvartetom,
b)   »Čolničku", možki zbor. 8. j. Michl: ,Človeka nikar", bariton šolo, poje g. Ivan u<*vk, spremlja na klavirju gosp. J. Michl. 9. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. Pevovodja gosp. Josip Michl.
Začetek ob 8. uri in pol zvečer.
Vstopnice se prodajajo v prodajalnici gosp. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu« in gosp. A. Jeretiča, Semeniška ulica, na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri
Cena sedežev v parterju: l.-II. vrste 3 K, III.-V. vrste 2 K, Vl.-X. vrste 1 K 50 v, na galeriji I. vrste 3 K, H. vrste 2 K, III. vrste 1 K 50 vin. Stojišča 1 K, dijaki, vo-jaki-nečastniki in člani slov. pevskih društev 50 vin.
Ker je čisti dobiček namenjen za Gregorčičevo ustanovo, se preplačila hvaležno sprejemajo.
K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Opazka: Dvorana bo med proizvajanjem zaprta.
.. Smrtni tast — Umrl je v Mirnu gosp. Mihael Š i n i g o j, trgovec in posestnik,, star 70 let.........................
Dnevni rad IV. sije deželnega zbora dne 27.
februvarija 1907. ob 5. pop. — 1. Zakonski načrt, zadevajoč pobiranje deželne davščine na použitek piva v deželi. — 2. Zakonski načrt, s katerim se uvršča cesta, ki leži v davčni občini Starancan in vodi od zadnjih hiš
sela »Grillo" do mosta Čez   »Morarat«, m\ skladovne.-- - 3.   Zakon, zadevajoč nekate premembe cestnega zakot        dne 21   mJ 1894. dež. zak. štv. 13. - 4. zakonski nj s katerim se uvršča cesta Volčjadraga-Ozeljj 1 Vogrsko-Šempas med skladovne, oziroma, s k terim se premeni prej obstoječi tozadevni ZJ kon. -^ 5. Prispevek odseku, ustanovljenem« v Trstu z namenom, da zgradi ob obrežju od Trsta do Tržiča cesto.  — 6. Predlog giej sprejetja polovice norišničih prehranitnin jihje provzročil Andrej  Gabrijelčič iz SoM kana, na breme deželnega zaloga. — 6. Prošni učiteljev in udov po učiteljih za povišanje pokojnin in za podelitev podpor. —  8. p^J vek za ureditev hudournika Renč. —¦ 9, qs šitev močvirij v Ogleju, Tercu in Čertf^ 10.  Prispevek zadrugi BCirčondara-Jiaj0flet,' za osuševalna dela. —  11.  Resoluciji ^ ] dveletne vojaške  službe. — 12. Izbolj&D;e krasovitih travnikov. — 13. Resolucija gi4 najvišje potrdbe  deželnega zakona o peiagn —• 14. Troški za prevažanje bikov, ki se fc pijo v inozemstvu za javne spuščevalne - I staje. —• 15. Prispevek za razstavo prašfel in perutnin  in m ustanovitev  postaje %;] krvnih prešičev - plemenjakov. —   16. UgaJ vitev polovice prispevka 50O0 kron, katereJ je dovolil vis. deželni zbor županstvu komesl skemu v zgradbo dveh vodnjakov, — 17. pJ spevek za ureditev Ledre. -—   18. Prispel za preuravnavo brambenib del na levem bred Tera pri Viškonu.
Veteransko društvo za Goriško In Gn^iJ je imelo v nedeljo svoj občni zbor. h A širnega poročila predsednikovega posnemaj sledeče, ki ima morda tudi za širšo javnd pomen. Društvo napreduje vzlic vsem zankam, ki se mu od raznih atranij stavijo. Poročilo posebno obžaluje, da' duhovni sekci;*| po deželi napadajo, ako te napravijo veselk 7. običajnim plesom. V Gorici, in tudi po de želi se pleše vsako nedeljo in praznik, i»i sicer tudi v adventnem in postnem Času, nj tem ko napravijajo veterani svoje zabave k j poleti. Piotl omenjenim pitoni se ne poj« skoro nobena kritika dušobrižništva, man«! v Gorici posvečenci še skoro odobrujejo, akt pa vojaški dosluženci napravijo najmanjšo i:| nedolžno plesno zabavo, treska iz leče do-' tičnega kraja, kakor da bi moralo biti sv« j konec. Poročilo tudi dalje obžaluje, da &; venski listi napadajo društvo, kakor dal slovenščino zapostavljalo. To pa krivične'. Društvo se ne meša v politične in strankarski! boje, temveč zasleduje le svoje dobrode!«' namene, o čemur lahko priča vsak društvenik. Poročilo omenja dalje slavnosti v Kubijah e priliki otvoritve spominske plošče hrvatske« junaku baronu Fiillerju ter se prečita zeli laskovo pismo načelnika kraljevega i svobod nega grada Karlovca, rojstnega mesta junakj na predsedništvo, v katerem se ta zahvaljuj« za doposlane slike spominske plošče. Slika H obešena v gradski zbornici.                     j
V proslavo OO-letnice vladanja cesar! Franca Jožefa 1. postavi društvo prihode;; leto v Podgori spomenik onim vojakom, ki s
,  - - No, seveda! In s srdom!
Lepa gospodarica je bila vsa obupana. Rada bi bila videla, da bi bil d' Artagnan ne samo njen mož, ampak tudi njen Bog: bil je tako lep mož in imel je tako ponosne brke!
V četrtem letu tega razmerja je bila odposlana ekšpedicij a v Franche-ConrK Tudi d' Artagnana je zadeia vrsta, in odpravljal se je za odhod. Bilo je mnogo bolečin, solza brez konca in kraja, svečanih obljub zvestobe — vse to od strani gospodinje seveda. D'Artagnan je bil prevelik gospod, da bi bil kaj obljubil; obljubil je samo, da bo storil, kar bo v njegovih močeh, da proslavi svoje ime.
No, hrabrost d' Artagnanovo že poznamo; tudi to pot se je izkazal junaka; bojeval se je na čelu svojega oddelka, in tu ga je zadela v prsi kroglja, da se je zvrnil na bojišče. Videli so, da je pal s konja in da ni več vstal, mislili so, da je mrtev, in vsi oni, ki so. upali, da stopijo sedaj na njegovo mesto, so trdili to kar na slepo. Človek rad veruje, kar Želi, da bi bilo res; in tako je tudi v armadi; od divizijskih generalov, ki Žele smrti prvega generala, pa tja do prčstakov, ki žele smrti korporalov, žeM vsak jednemu ali drugemu smrt.  •
Toda d' Artagnan ni bil Človek, ki bi se dal kar tako usmrtiti. Cel dan je ležal nezavesten v vročini na bojnem'potju, toda v nočnem hladu se je zopet zavedel; prilezel je v neko vas, potrkal na vrata najlepše hiše, in tu so ga vsprejeli kot vsprejmejo vselej in povsod Francoze, če so ranjeni; stregli so mu ter ga negovali, in- ozdravel je; in tako se je napotil ne-kega lepega jutra, bolj zdrav nego kedaj poprej, proti Franciji, potem, ko je bil že enkrat tu, proti Parizu, in ko je dospel v Pariz, je krenil v ulico Tiquetonne.
nja;
sebi,
Toda, ko je prišel d'Artagnan v svojo sobo, jej visela na steni popolna moška obleka, samo meča je še manjkalo.                                                                 j
Menda se je vrnil, si je mislil; tem slabše in j tem bolje 1
Razume se samo po sebi, da je mislil d' Artagnan soproga.
Začel je poizvedovati: nov strežaj,   nova služki-
gdspa je šla na sprehod.
—  Sama ? je vprašal d' Artagnan.
—  Z gospodom.
—  Gospod se je torej vrnil?
—  Menda že, odvrne služkinja naivno.
—  Ko bi imel denar, pravi d' Artagnan sam pri bi šel stran;  toda nimam ga,  in *~.ko moram
ostati tu in poslušati svete moje gospodinje ter ovirati zakonske opravke tega nadležneža, ki se je morali ravno sedaj vrniti.
Ravno je končal ta monolog, kar priča, da v važnih okoliščinah ni nič bolj naravno nego monologi ko je pokukala služkinja skozi vrata ter nenadoma vskliknila:
—  Ah, glejte! ravnokar prihaja gospa z gospodom!
D' Artagnan je pogledal preko ulice ter res zagledal na vogalu ulice Montmartre gospodinjo, ki je prihajala, držeč se za roko velikanskega Švicarja, ki se je grede zibal in Čegar kretnje so spominjale d'Artagnana na njegovega starega prijatelja Porthos-a.
—  To je, gospod? se začudi d'Artagnan. Oh! oh! zdi se mi, da je postal silno velik!
In sedel je na prostor, ki je bil najbolj na videzu,
Ko je gospodinja vstopila, je zagledala najprej
d' Artagnana ter pridušeno kriknila.
Po tem je sodil d'Artagnan, da ga je spoznala dvignil se je, stekel k njej ter jo prav prisrčno obješ
Švicar je gledal z začudenim obrazom gospodinje ki je bila bleda ko smrt.                                         '
—  Ah! vi ste, gospod! kaj hočete od mene ? j* vprašala zmedena.
—  Ali je ta gospod vaš bratranec! Ali je f gospod vaš brat? je vprašal d'Artagnan, zvest ulogv ki jo je igral; in ne da bi čakal na njen odgovor, * je vrgel Helvečanu krog vratu, toda ta je sprejel & znak ljubezni z veliko hladnostjo.
—  Kdo je ta človek? je vprašal. Gospodinja je odgovorila samo z glasnim n&bo®>
—  Kdo je ta Švicar ? je vprašal d' Artagna«-
—  Ta gospod me poroči, odvrne gospodinj8 me ihtenjem.                                                                  j
—  Vaš mož je torej vendar slednjič umri ?      j
—  Kaj fasto priga? se oglasi Švicar.*)        J
—  Priga me, priga! odgovori d'Artagnan* mojega dovoljenja te  gospe nikdar ne poročite tudi...
—  In duti?... vpraša Švicar.
—  In duti... vam je ne dam, pravi mušketir-Švicar je postal rdeč .kot kuhan rak; n°9^
svojo lepo pozlačeno uniformo, dočim je bil d A gnan zavit v siv plašč;  Švicar je meril šest čev ] ' d'Artagnan komaj več nego pet; poleg tega se smatral Švicar za  domačega, d'Artagnan se m zdel usiljenec.
—  Ali se mi zbraftte ot du ? vpraša Švieet¦ udari glasno z nogo po tleh, kakor človek, ki se z resno jeziti.                                                            ,.
"~*7~V originaliIdvorl Švicar komično francoščino, ker. ,;| aploSno slabo izgovarjajo francoske soglasnike; v prevo« 1 . ta izgovor le slabo posnemati; op. prel.                 Da ]t
9e dne 18. oktobra 1846. pri prevozu crez goco vtopili.
Te podatke posnemamo iz slovenskega poroCila, katero je pročltal g. podpredsednik Ivan Trošt, c. kr. finanM nadzornik.
Društveni odbor sa je popolnoma z enoglasno izvolitvijo gospodov, poštni ofic^al G a b r š t e k, tajnik okrajnega glavarstva Češ čut, carinski- oficijai^iLah- hr sodnijaki-^acelist t pokoju Josip Pečenko,— vsi Slovenci.
Zborovanja   se  je   udeležil tudi baronJ Bianchi iz  Rubij, načelnik sekcije v So-vodnjah.                                   /    ,   ^..,    ^
Predsednik se zahvali članom odbora, da so ga v vsem vedno podpirali, posebno društvenemu blagajniku, g. J. Šimčiču, ka-ttri ge trinajst letr jako vestno, marljivoin požrtvovalno opravlja denarništvo. Na predlog podpredsednika Trošta izrečejo zborovale! g. predsedniku Jacobiju za njegovo nesebično požrtvovalnost — iskreno zahvalo.
Opomba uredništva: Priobčujemo 10 poročilo s pristavkom, da kar se tiče „SočeB, ,.toji ca že znanem stališču nasproti veteranom društvom, zahteva pa ponovno, da ima slovenski jezik v društvu veljavo, ki mu gre ter da slovenski veterani niso le Štafaža za drage ter ne služijo v to, da se ne dela »patriotizem Lahov ob meji"! Mislimo, da se razumemo.
|Z finilčne Službi, — Davčua praktikanta Edvard Sosič in Ivan Šaplja ter provizorični davčni pristav Rudolf Brajnik, ki so v področju primorske finančne direkcije, so imenovani za davčne pristave v XI. čin. razredu.
Občni zbor bralnega In pevskega drvita »Čuin" v Skriljah se je vršil 24. t. m. Vdeležba je bila obilna, kar priča zanimanje za društvo. Ker je bil predsednik zadržan, otvoril je zbor namestuik gosp. Ant. Vrčou, pozdravil navzoče ter z veseljem konstatiral sklepčnost. Tajnik g03p. Hustja je povdarjal^ da se je veliko tiralo v tem letu in sledilo današnjim političnim in gospodarskim spremembam. — Blagajnik gosp. Ant. Vrčon poroča o stanju blagajne, iz katerega je razvidno, da so udje vr8ili svojo dolžnost. Ob enem nam je poročal, da je imelo društvo K 34-80 daril, darovana od prijateljev društva; poleg tega tudi več prijateljev, kateri so darovali 4 časopise. Vsem tem prijateljem  in darovateljem izrekla
javna zahvala.
V  odbor so bili '- hijeni enoglasno gg.: predsednik Ant. Črnigoj, podpredsednik Ant. Valič, blagajnik Ant." Vrčon, tajnik Iv* Kustja; odborniki: Ant. Routar, Jožef Vrčon, Lovro Kalin, Alojz Hrobat, pevovod. gosp. Fran Mrmolja, podpevovod. Fran Rustja. Po končanem občnem zboru so zaigrali tamburaši pod vodstvom marljivega tamošnjega učitelja gosp. Fran Mrmolja ter tako par ur razveseljevali ude. Želeli bi vspeha temu društvu, katero naj bi bilo v izobrazbo in napredek našemu ljudstvu.
V  gradlščanskem okraju je razpisano v stalno
nimešeenje mesto nadučitelja na dvorazrednici v Devinu in mesto učitelja-voditeljft najedao-r&zrednicah v Kožbani in Škrljevem. Frošpje do konca marca t. 1.
TiioTidno drušlfo »Solkanski Sokol" v Solkanu
naznanja, da se je pri občnom zboru dne 16. t m. izvolilo v odbor sledeče brate: L Dr. Alojzij Franko, starosta, 2. Doljak Ivan, pod-starosta, 3. Bitežnik Fran, tajnik, 4. Zavrtanik Jos. ml., blagajnik, 5. Bašin Jakob, 6. Ličar ^"N, 7. Komel Fran, 8. Vuga Josip, 9. Kalin Tomaž Ivan, 10. Zavrtanik Anton. Namestnikom: 1. Leban Viktor, 2. Scherzer ***&• Računskim pregledovalcem: 1. Jug Ttanal, 2. Srebrnič Ivo. Načelnikom: Leban fr*o. Gospodarjem: Čuk Ivan.
»Naredila Milnici" pri Si. Luciji bo imela •"»e 3. marčna t. 1. ob 3. pop. v društvenih Prostorih svoj redni občni zbor z običajnim dnevnla redom.
. Po 6abrščeku ]l dolg čas »Gorici«. Ker ga n* Gorici, ga iščejo v Aleksandriji. -— Danes Izpoveduje, da je prišel včeraj v Aleksandrijo. p 6teek je že nekaj dnij v Aleksandriji, ln M Prišel šele včeraj. Pa jezni so tudi. Ga-
bršček
se nahaja v Aleksandriji v važnem o-
pravku, ki bo v veliko korist našim deželanom. Ali ker opravlja to on, jih jezi. Pa je že tako : Gabršček kaj velja -- za klerikalce se pa takrat, kadar treba storiti kaj resnega, nihče ne zmeni! Odtod jezica.
Na 3 dlll zapora je obsojen 19 letni A. Bašin iz Solkana, ki je maskiran nai pustni torek v Gorici parkrat zaklical „Živio Slovenci"!
Kaj pa tisti Lahi, ki so demonstrirali po Travniku z barvami italijanskega kraljestva ?! In tisti, ki so napadli Slovence brez povoda?!
Umorjen hlapec. — Pri Nibrantu, zidarskem mojstru v Solkanu, je služil nekaj dnij za hlapca neki 41 letni Eržen s Cerkljanskega. Gospodar ga je imel rad. V noči na soboto sta prišla druga dva hlapca, klicat gospodarjar naj gre v hlev, kjer da leži Eržen ubit od konja. Ubit sicer ni bil, ali smrtno ranjen. Prenesli so ga v goriško bolnišnico, kjer je v soboto umrl. V hlevu so našli krvavo vozno vago, in kmalu se je dognalo, da Eržena ni ubil konj, ampak da je bil izvršen zločin. Eržen je ranjen na več mestih ter prehoden. Zaprli so Nibrantova hlapca Kledeta in Von-čiuo. Ta slednji je doma s Trnovega; kaznovan je bil prav pred par dnevi v ječo na O tednov radi pretepa. Eržen je vozil s konji, katere je imel poprej Vončina pri vozu.
V pretepu je bil ranjen Podturnom neki Franc Spangher v vrat in lice. Ranil ga je neki Brešnn, katerega so zaprli.
Slovenska Čitalnica v Dol. Vrtojbi se je v od-
borpvi seji 25. t. m. bavila z dopisom v „SoeiH št. 22. iz Dol. Vrtojbe ter sklenila izjavo, v kateri zahteva, naj dopisnik prekliče vse „laži in obrekovanja" nasproti Čitalnici v omenjenem dopisu. — Naprošeni to priobčujemo ter dajemo besedo g. dopisniku samemu.
i        V nedeljo je dospel t Gorico Poljak Artur
Felinskv časnikar iz Varšave. Mož je jako inteligenten in izobražen. Predaval bode najbrže v četrtek v Hotel „Jelen". Prepotoval je že mnogo sveta in najbrže, da predava o svojih potovanjih, o socijalnih problemih itd. Oas \re~ .davanje se pravočasno objavi in želeti bi bilo mnogobrojne udeležbe.
Občni zbor »Narodne pwoto" se je vršil -.me
23. t. m. Po prečkanju zapisnika je poročal tajnik o delovanju društva v letu 1900. na-glašajoč, da so se tudi takozvnni nižji sloji začeli zanimati za društvo. Zlasti društvena knjižnica kaže v tem oziru precej zadovoljive vspehe, vsled česar je upati, da postane »Narodna prosveta" res to, kar so si želeli ustanovitelji. Dramatični odsek društva kaže fi-nancijelno boljše vspehe, kakor prvo leto, dasi niso bili povoljni, kakor je bilo želeti. Društvo je začelo dobivati tudi v okolici tla; v kratkem se otvori v Podgori javna ljudska knjižnica, za katero je v veliki meri posredovala „Narodna prosveta". Blagajnik je poročal o denarnem stanju, ki je povoljno, kar je razvidno iz tega, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov 5010 K 99 h, tro-Skov pa 4363 K 71 h, tako, da znaša gotovina, s katero je društvo razpolagalo koncem leta 1906. 647 K 28 h. Po bilanci ima društvo aktiv 4915 K 35 h, pasiv pa 1200 K, torej znaša Čisto premoženje 37! o K 35 h. Pregledniki so našli račune v redu. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor gg. dr. Karol Podgornik, dr. Alojzij Gradnik, Franc Gabršček, Adolf Komac in Benedikt Gruden; gg.dr. Ivo Šorliin dr. Dinko Puc sta bila od »Trgov-sko-obrtne zadrup ¦" delegirana v odbor. Kot pregledniki so bili izvoljeni prof. FerdoSeidl, dr. Ernest Dereani, dr. Josip Levpušček Ker za točko glede spremembe pravil ni bDa za sklepčnost potrebna polovica članov navzoča, odložila se je ta točka z dnevnega reda za drug občni zbor. Pri slučajnostih se ' poudarjalo, da se predavanja, ki spadajo tudi v društveni program, niso vršila zlasti z ozirom na pomanjkanje pripravnih prostorov. Odboru se je naložilo, v bodoče skrbeti, da uresniči idejo o predavanjih.
V odborovi seji dne 2S./2. 1907. sestavili so se odbor in odseki tako-le: predsednik dr. Karol Podgornik, podpredsednik dr. Dinko Puc, tajnik Benedikt Gruden, blagajnik Franc Gabršček,   knjižničar  Adolf Komac, v knjiž-
nični odsek so bili voljeni Franc Gabršček, Benedikt Gruden ter kot načelnik Adolf Komac, v. dramatični odsek dr. Podgornik, dr. Puc in kot načelnik dr. Gradnik. .
Predkoncesljo za normalnotlrno lokalno železnico Bd Idrije dO goriške meje je podelilo e. kr. železniško miniaterstvo z razpisom št. 22822 z dne 22.- t. m. županu Ivanu Hribarju ;¦ predkon-cesijo za istotako železnico bd'kranjske meje do Sv. Lucije pa goriškemu deželnemu odboru. Sedaj odda konsorcij pod načelstvom župana Hribarja takoj izdelavo splošnih načrtov. Istotako je pričakovati tudi od goriškega deželnega odbora. Ker so splošni načrti za progo Vrhnika Idrija že dodelani in ministerstvu predloženi, stopi vprašanje realizacije želez-nične zveze med Ljubljano, idrijo in St. Lucijo morebiti že letos v odločilni stadij. To je sad tihega, a vztrajnega dela konsorcija za vrhniško idrijsko železnico, kajti tudi zanimanje deželnega odbora goriškega za to železničuo zvezo je vzbudil ta konsorcij.
Splošno slovensko žensko draitvo v Ljubljani je
imelo dne 24. t. m. svoj VI." redni občni zbor. Od ustanovitve do današnjih dni si je steklo to prekoristno žensko društvo krasne uspehe. To društvo je kraj, kjer se Članice nadalje izobražujejo, bodisi po predavanjih, razgovorih itd. Knjižnica šteje 1021 knjig; v preteklem letu se je posodilo 5822 knjig, kar priča, kako pridno segajo članice po dobrem čtivu. Društvo uživa obče simpatije v vseh krogih in slojih. Žeieti bi pač bilo, da se začnejo gibati tudi Slovenke v — Gorici. Saj je dokaj gospa in gospic, katere bi delovale na to, da se polagoma ustanovi filijalka „Splošnega slov. ženskega društva" v Gorici. Kako lepo bi to bilo, častno za Goriške Slovenke; društvo v Ljubljani bi z veseljem pozdravilo tako gibanje. Ženska lahko mnogo stori za nar«d, za izobrazbo, samo volje in vstrajnosti je treba. Nadejamo se, da padejo te besede na rodovitna tla.....
V RoČInjU je zmagala pri občinskih volitvah v tretjem in drugem razredu narodno-napredua stranka. Zmaga bi bila na strani naprednjakov tudi v prvem razredn, ako bi se ne bil našel neki izdajalec iz Doblarja. Dopis o teh volitvah priobčimo prihodnjič.
40 lOtnlOO bo praznoval prihodnji mesec privatni uradnik g. Andrej Bašin; poteče namreč 40 let, odkar je uslužben v tovarni bombaža v Stračicah. Ko je vstopil v tovarno, je imel 27 let. Pridnemu možu želimo še mnogo srečnih let!
Zahttla. — Podpisani odbor se tem potom kar najiskreneiše zahvaljuje velecenjenemu g. Florijanu Batistič za par lepih knjig, ki jih je blagovolil podariti društveni knjižnici. Srčna hvala ! Odbor bralnega in , pevskega društva „NapredekB v Gorenji Vrtojbi.
Okrajna posojilnica v Kobaridu, regist. zad. z neomejeno zavezo, vabi k rednemu občnemu zboru, kateri bo dne 7. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red po S 37. zadruž. pravil.
Načelstvo.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Hranilnica In posojlnlca v Podbrdu ob Biči, reg. zadruga z neomejeno zavezo, bo imela dne lO. marca t, 1. ob 4. popoldne v zadružnem uradu občni zbor s sledečim dnevnim redom: a) poročilo o reviziji; b) poročilo načelstva; c) računski zaključek za 1. 1906.; 6) volitev načelstva in rač. pregledovalca; d) morebitni predlogi. — Načelstvo.
Podružnica »Soriškega kmetijskega druStia" v Kobaridu. — Osrednji odbor „Goriškega kmetijskega draštva" v Gorici je sklenil v seji dne 15. septembra 1906. ustanoviti podružnico v Kobaridu. Vabljeni so tedaj vsi gg. udje tega društva kobaridskega okraja, da pridejo v četrtek, dne 28. t. m. ob l'\ popoldne v po-sojilnične prostore, da se izvrši ta sklep in izvoli odbor.
Zvišanje cen gumlranega sukna. — Cena avstr.-ogr. gumiraiiemu suknu se zviša na 10%-
Zvišanje cen pletenin. — Avstro-ogrski tovarnarji pletenin so jedini, da povišajo ceno ple-
teninam na-16%. Ker se pletena roba od dne do dne bolj uporablja, sosebno na Angleškem in v Ameriki, zato je cena tako poskočila.
Zvišanje CM perila. — Zaveza avstr. izdelovalcev perila in v to stroko spadajočih stvari je sklenila povišati cene izdelkom od 1. marcija naprej, za 10°/0.           _
Parobrodsks zveze z Dalmacijo. — Avstrijski
Lloyd se je sporazumi! z vlado za neko novo zvezo z Dalmacijo. Uvesti se hoče od 28. marcija t. 1. nova proga in tako bode „grof Wurmbradt" jadral dvakrat na dan in sicer do Kotora, drugič preko Pulja, Zadra,, Visa, Spljeta do Gruža. Pospešiti pa hočejo progo tudi parobrodi in sicer  „Metkovič"  in „A1-
Razgled po svetu.
V tržaškem deželnem zboru, ki je bil otvorjen
včeraj, je bila na dnevnem redu tudi volilna reforma. Slovenski poslanci so nastopili energično proti krivicam, katere hočejo zadati Lahi po tej volilni reformi Slovencem. Slovenci zahtevajo za okolico najmanj 12 poslancev.
Cesarsko vojaške vaje letos bodo obsegale
Koroško in kraje ob Soči. Novi gorski polki bodo imeli pri teh vajah važno vlogo.
Llovdov parnlk Jmperatrtxu so Jo potopil na
potu v Bombay pri rtu blizu otoka Kandije. Silen vihar, ki je vzročil nesrečo tudi na se-verju, je vzročil tudi potop Llovdovega par-nika „Iinperatrix". Smrt je našlo pri tej nesreči 40 oseb; 13 izmed teh je Tržačanov, Kako je pravzaprav moglo priti do take katastrofe, bo razvidno iz izjav častnikov, ki so se rešili.
Pasivna rezlstenoa so pričeli na južni železnici. Izvršujejo jo od Trsta do Pragarskega.
Akad.-tehn, drtštvo »Triglav" v Gradcu priredi V. redni občni zbor dne 27, t. m. ob 8, uri zvečer v prostorih društva s sledečim vspo-redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo od-borovo. 3. Slučajnosti.
Kitajski dijaki V Evropi. - V Londonu se širi govorica, da pride v Evropo 50.000 kitajskih dijakov iz odličnih rodovin, ki bodo študirali v evropskih velemestih.
' LlkOta V Kini. — Kapitan Kerton je izjavil sangajskemu podkralju, da je 10,000.000 ljudij v največjej bedi in lakoti, da, ako vlada ne priskoči na pomoč, jih polovica lakoti umre.
Sestra umorita brata, — v Meissenu je
14-letna Klara Selbach vsled malenkostnega prepira zadavila svojega 10-letnega brata.
F rane fflodic
naznanja,
da je otvoril  trgovino
z jestuinamf
Via Fonte moto if. 22.
GORICA.
Stpjenj« krvi Itd, zdravi; P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244.
Gospa G. v M. piše: ,l)aše sredstuo mi je hitro pomagalo".
Poskusite
ii? priporočite = izdelke ¦"='.
(TydroDe torarne hranil 1
dPragi VIII.    Cenomiltzasfciij.
8e dobtva v vseh lekarnah.
Ngkjbo^še zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
- REVMATIZMU in PROTINU
ifi   likali«   Darilna   izdelan t Trstu v lekarnah «••¦• fijodlna, lekarna »Alla ¦¦•¦'onna dalla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Sodlna, JB   11*61    OUUinU   g«k,r»a „jmi< l0aa", Via del Faraofto 4.
9tn* itiklMln I 1*49. II Trm tt ** r*u oliija nai] atgo i ttokltaiM proti po?itt|i «11 naprtj! poilantra inaikom K T'-  proito poltnina.     =sssa
28
Orožja— niunicije,
predmeti za lov, dinamitne
patrone.
Keršeuani & Cuk
v Gorici
== Stolni trg št. 9.=
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske  prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
i Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne listke in   brezplačna   pojasnila  daje  samo
Cd. Smarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ˇ Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši  „Kmetske  posojilnice",  nasproti znane gostilne pri „Figovcua.
Cujte!
Prej 18 K sedaj 7 K
Krasna remontoir-tfloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoCa, 3 leta garancija; poSilja proti povzetju za samo 7 krin
J. K O NI G, tovarna ur,
Dan«tf VIL Westbabnstrasse 36./304.
Sar* Cepiči vinorejske šole Št. Pola pri Tržiču -%d
Priporočam krepkt! iu jako korenite, v rumeno ribolo, gleio gargauijo in kraški teran cepljene 50—150 cm dolge mladike.
Adolf Gemmrig. «»*W*a*****-**>a^^
Otvoritev trgovine.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da se« otvoriia na Komu štev. 9.
veliko prodajalno usnja
in oseh  potrebščin za čeul]arje in knjigoueze*
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
Alojzija Honig.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon ftt. 73.
Račun postne hranilnice Jtev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov.  1902 se:
Hranilna vlogo obrestujejo po 4'/» %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5*/f %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%.
Stanja 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128*33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082*62. — Vrednost hiš; 112.328*—
Odlikovana pekarija ia sladOiHarna
Karo! Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiii)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi r.ajfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd; Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu pa ninogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo a**- po jako .zmernih cenah. ~*m
Denar prihrani, kdor kupi izgolovljenn pohištvo pri
Anf. Brešcak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj«
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurent,
Pfaffovi šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mimo brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
Magistiatna ulica štev. L
Imava Y zalogi f udi šivalne stroje raznih drugih vrat In tovaren.
== Cene zmerne, pogoji ugodni. :.......¦     ,::
Slavni aMattva je«veieni, h pred miivi Jivalntga atrija zahteva ctnik, kateri si aailje zastntj ia franki.
¦»izn vatla Ia pešati), laal vrst
W»«o trike pMMtaaj«*
najlepše forme.
j Kompleta* kasete nami«.
nega orodja, posodja za
! araako, karo, daj, nt*
I ttl»i podstavki, umetni
lidettl
Jadino nadomestil pravega sreba
PDfetal fadefti m hotele, restavracij* m kavam, kakor tudi pensgone, gospo.
¦mmmbhi     dtu^slvo i&cL     ».....      ..._
A k*, drami mloftnikl
Christofle S C.!! - Dunaj
L Opernrtng 5 (Heinricfashof).
—  Bactrorui oeofk nt sahtevanje. -,
V w* mottlh  Mtttopano po prekupcih.
KM ftartin ***• Irrinotti imajo mII iidtlii tM4* liiiiilMTlii ¦¦¦>¦ hWOhtliioflt
A. vd. Berin
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste najboljših tvrdk iz Istra, Dalmaciji Molfettc, Bari in Nist
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -'96, 112, i'20, 1-36, i'44,1'60,1-80, 2'-, za toži po 8(1 vin,
-------    Na debelo cene ugodne.    ——
Pošilja poštnine  prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -------------------mila in sveč.-----------------
Cene zmerne.
r
i  Andrej Fajt
1 pekovski mojster
v Girici Cirsi Frane. Gius. št. 2. -^~ Rlijalka v Dorakerp. —'-=-Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo,  fina  vina in  likerje po zmernih cenah. m Za rellfeo   noč   priporoča   goriške L t               plnce, potice Itd.
—•••¦••••••¦•••¦•••¦•»••Mg
Anton Potatzky v Gorici.
Na. sredi Saitelju 7.
TR80VINA NA DROBNO IN DEBELO
Najceneje kupevali&e alraberikega Id drtbeet* blaga ter tkaila, preja In »!HJ.
POTREBŠČINE
za pitarnicB, kadilce in popotnika, i
ii Najboljše šivanke za šivalne stroje. :
POTREBŠČINE
za kroj aH in inljarjt*
Svetlnjiee. — Rožni tenci. — M»8l,e knjižice.
lišna obuvala za vse letne Saše.
Posebnost:        ¦ i "
Semena za zelenjave, trave in det" *
Najbolje  oskrblienTIaloga }\l^f&. krofinjarje, prodajalce po sejmiH in "»' ter na deželi.   2    •»» -8
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
zaloga siv&min strojev m  avonoies
_ različnih   sistemov.  Lastna delavnica   in
|« ---------------------;------:-------------------------
popravljalnica orožja dvokoles in Šivalnih
'   strojev.
Samo 6 dni
Čiute!