Dolenjske Novico izhajajo vsiUi [»cteli ; ako ; : je ta (laii praznik, Oan poprej. : :
Cetia jitu jO za colo leto (od aprila ilo a[)rila) íí K, za jiol leta 1'iiO It. Naroi-tiina Ka Ncrnóijo, Hosno in druge evropsko države znaša Jt'SO K, za Ameriko ■1-50 li. Ijist in oglasi so (ilaetijejo ttaprcj.
Vso (lt>i»ise, iiai'očiiiiiu iii o/jiaiiila sprejema tiskarna ,1. Krajec nasi.
Božič 1915 v vojni.
Zojiet sc bliŽEi l)oži(ini praznik, ki ga bodejo naši vojšČaki v slavepoltieiti boju za doitiovino obhajali dalcf; o<i svctjega (loma. Vać jih bode, kakor tudi sicei ob tem času, iiavdajala zavest juiiasko iz-polnjetie dolžnosti s poiiosiiitH zadoščenjem; ob tem dnevu, ki je namenjen rodbini, mora biti zanje bolesten 'občutek, goreče hrepenenje po svojcih.
Naše prizadevanje, jiiu čez meje dogodkov, Čez daljavo prostora poslati pozdrav domovine v spremstvu malega znaka iskrenega in livaležncga spomina, iie sme omagati v ljuijeznipolni gorečnosti, v delavni sili.
Še se ne tiiorejo izpolniti glasovi svete noei, ki obetajo mir ljudem im zetulji. Še cepi ucizpremenljivi zakon vojske narode v nasprotne tabore, nam vsiljuje misli in dela kipečega sovraštva. Tem vestnejše, tem zvestejše, tem vdaiiejse moramo iz-l)olniti zapoved ljubezni na])ram onim, s katerimi nas druži najtrdnejša vez skupnosti : udanost do skupne drage domovine in vojno bratstvo.
S skromnim darom, ki je namenjen olepšati božični večer našim vojakom, prinesemo v okrutni svet orožja ])rijetno uro svetle sreče, jirn pripravimo božično di'e-vesce, kojega daljne lučko bodo razsvctilc otjciicm imm laHiiia prsa.
Tudi letos se čtiti vojni oskrbovalni urad vojnega ministrstva — vzpodbujen 1)0 uspehu svojega pilzadevanja pred letom dni — poklicanega, izdati oklic k takemu IjubĎznipolnemu tlclu, ter ponuditi svoje vodstvo in ]iomoč. Skrbelo bo, da dospejo božična darila, skrbno izbrana, v redu zamotana in zavarovana, pravočasno v oddelkih k našim Četam. TJa pa se zamore vsakemu izmed naših vojakov, ki stojijo v boju, napravili malo veselje, ne zadostuje doslej nabrani denar, v to je treba skupnega delovanja vseli.
Prosimo tedaj velikodušnih denarnih daril. Vsak, tudi najmanjši znesek, je dobrodošel.	'
O i)oteku te akcije, o dospelih zneskih, izberi daril, njih nabavi bo vojni oskrbovalni urad javnost dolžnosti primerno obvestil. v upi'avništvih listov se sprejemajo denarna darila v ta namen. C. in kr. vojno ministrstvo — Vojni oskrbovalni urad, IX., Berggassc Nr. l(j in 22.
Dunaj mescca oktobra 191,5.
Fml. LiibI s. r.
V tem, ko izročam predstoječi oklic javnosti, obračani se z zaupanjem do preizkušene patrijotične radodarnosti prebivalstva Kranjske s lU'ošfijo za kar najštevilnejša darila.
Božično obdarovanje vseh čet domačega 3. kora, vštevši prostovoljne strelce in v vojni stoječe orožnike, bodo s privoljenjem C. in kr. vojnega ministrstva {vojnega oskrbovalnega urada) skupno izvedle v območju tega kora se nahajajoče podružnice vojnega oskrbovalnega urada.
Darila v naturalijah za čete 3. kora se tedaj oddajo pri nabiralnici daril v naturalijah C. kr. deželne vlade v Ljubljani (Sinion Gregorčičeva ulica 20, pritličje desno) do SÍ8. noveiidtra 1915. Od zunaj se laliko pošlje poštnine prosto potoni županstev in šolskih vodstev.
Po omenjenem dîievu dospela darila se ne morejo več izročiti njih namenu.
Na darila, namenjena določenim Četam ali poilocidelkoni, sc bo natanko oziralo.
Daril, ki se skvarijo (meso, slanina, klobase, sveže sadje in slično), dalje daril za posamezne določene osebe se Žal ne more sprejeti.
Darila v denarju .se sprejemajo pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in pri mestnem magistratu v Ljubljani, jiri vseli prečastitih župnih uradih in ])ri Žujianstvih.
Izkazi vseh daril se bodo objavljali v dnevnih listih.
Ljubljana, dne 29. oktobra 1915.
C. kr. deželni predsednik: Schwarz s. i'.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
Gnojenje vinogradov.
(Koncť.)
Tako je tudi pri umetnih gnojilih za trto. Upam, da tisti, ki bo čital ta članek, ne bode nikoli več vprašal ~ kar se tako pogostoma dogaja; „Kaj je za tilo boljši žlindra, ali kajnit?" kajti gotovo mu bo jasno, da daje žlindra trti fosforové kisline, kajnit pa k al i j a, treba je tedaj o b o j e g a in poleg tega še t r e t j e snovi, namreč dušika, da trta lahko „zida".
Glede umetnih gnojil vseh treh vrst si je pa treba zapomniti še sledeče: Fosforová gnojila, to je (Tomášova žlindra in siiperfosfat) pospešujejo (če je drugih dveh snovi v zemlji zadosti) zlasti rodovitnost trt, kalijeva gnojila (kalijeva sol, kajnit) s 1 a d k o b o grozdja iti dušik (čilski solitér, amonijev sulfat, apnen dušik) pa pospešuje najbolj raščo trt.
Kar se tiče drugih lastnosti teh gnojil je pa treba opomniti, da od fosforovili gnojil učinkuje superfosfat hitreje nego Tomasova žlindra. íiadnja se tedaj vedno rabi že v jeseni, superfosfat lahko šc-le v zgodnji spomladi. V lahki, peščeni, zlasti pa apneni zemlji vzemimo raje žlindro, v težki, ilovnati zemlji pa raje superfosfat. Od kalijevih gtKjjil je vinogradu bolje rubiti kalijevo sol kot kajnit. Prva je močnejša in tudi za to boljša, ker dela kajnit zemljo težko in mazljivo.
Kar se tiče dušikatih gnojil je treba znati, da učinkuje najhitreje čilski solitér, hitreje nego žveplenokisli amonijak ali pa apnen dušik,
Sploh pa je jiri rabi dušikatih gnojil treba previdnosti, ker izginejo, kakor hitro preidejo v solitrovo obliko, prehitro v gloljočino. Z žveplenokisli m amonijakom ali apnenim dušikom gnojimo tedaj zgodaj spomladi, navadno pri prvi kopi ali že v jiozni jeseni, s čilskim solitrom pa še le med raščo nekaj že pri prvi, poglavitno jia še-le pri drugi koi)i.
Za letos Jiain je vsled vojske le malo umetnih gnojil na razpolago. Kmetijska družba kranjska, ktei'e bi pač moral biti ud tudi vsak vinogradnik, in ki nam pre-ski'buje zanesljiva umetna gnojila, nam ponuja za letošnjo gnojenje zlasti fosforová in kalijeva gnojila. Od teh bo za naše razmere najbolj priporočljiv v zadnji številki tega lista omenjeni kalijev superfosfat, ki vsebuje 9°/« fosforové kisline in 9''/o kalija in stane pri 100 kg v Ljubljani 14 K.
Na en oral vinograda je treba potrositi vsaj 300 do 400 kg tega gnojila. Na vsako trto pride potciiiT če so trte sa-jene na 1 m v kvadratu ti do 7 dkg, če so pa sajene 1 ui 20 cm v kvadratu, 8 do 10 dkg (ilek) tega gnojila.
Gnojilo se po celetii vinogradu enakomerno raztrosi in sicei' tako, da ne })ride preblizo kolov (trt), kei' sesa trta živež le z najtanjšimi svojimi koreninami, ki so pri starejših trtah pač že sredi vrst.
Na to se gnojilo globoko podkopá ali podštiha, da pride vsaj 15 do 20 cm glolioko, ker sicei' pospešuje iireveč rast plevela.
Ker jc jesenska kop vinogradov itak zelo priporočljiva, izvrši se gnojenje in kopanje lahko ob enem.
Kdor pa gnoji vinograd ob enem s kompostom, ta potrosi umeten gnoj vrh komposta, s kojim se gnoji najbolje v jarke, ki se jih naredi sredi vrst, v širini kakega pol nuitra in v globočini ene itedi. Če se gnoji ob enem s kompostom, se vzame umetnega gnojila lahko za eno tretjino manj.
Najbolje pa je, da kolobarinio, V to svrho razdelimo vinograd na tri dele, V prvem letu jiognojimo jirvi del, v drugem drugi del, v tretjem tretji del s hlevskim gnojem ali kompostom, ostala dva dela pa vedno z umetiiim gnojem. Tako triletno kolobarjenje tj'ii najbolj prija.
Z dušikatini gnojilom gnojimo spomladi. Žalibog nam od dušikatih gnojil sedaj ni drugo na razpolago kot apno v dušik, ki je Se malo znan in v vinogradih §e malo izkušen.
LISTEK.
Zgodba na Mehovem.
(Dalje.)
Kaj naj ima vendai' opraviti mlada prva ljubezen n modrim, hladnim razumom V Kaj briga njo razloček stanu, kaj premoženje, kaj poklic il] kaj podobne stvari V Mlado, ljubeče srce misli Ic samo na-se. Vse se mu kaže v rožni svetlobi; kot gore visoke zapi'eke dozdevajo se mu le kakor mali gi'iči, in upanje, ta pravi zajieljivec sveta, predstavlja človeku tudi najtežavnejše za lahko mogoče!
Oas počitnic je minil obema dijakoma na Mehovem tako urno, da so jima tekli tedni kakor dnevi. Stari vitez se je čutil močno zadovoljnega, da so njegovi gosti, kateri so od v.seh sti'ani vreli na Mehovo, tako hvalili igro mladega umetnika in tovariša njegovega sina ter so bili])nsiljeni pri-znatif da še niso slišali kaj tako dovršenega.
Da je slava, katero je žel Kunibert v veliki dvorani, mehko .srce Elizabete vjela v trajne spone, na to Še stari oče niti mislil ni. Pri pouku mladih ljudi je
bil tudi redkokedaj navzoč. Ker pa ljubezni ničesa ne more tako hitro uživiti kakor ravno glasovi petja in godbe, ki znajo vsako občutljivo srce omamiti, torej je rastla ta strast v teh mladih srcih vedno bolj, ne da bi o tem kaj sama slutila. Dasiraviio Še tega drug drugeirni nista priznala, ker ju jc sramežljivost pred tem zadržavahi, vendar se to medsebojno nagnenje ni dalo več prikrivati.
Zadnji teden počitnic je prijel necega večera Oto Kuniberta za roko in mu rekel: „Pi'ijateij, v nekoliko dneh morava zopet odtod. Dolgo sem odlašal, kar sem ti imel povedati, toda sedaj se ne da več odlašati. Tudi naju nobeden ne sliši, ker sva sama v najini spalnici. Ti si namreč povzročal na Jlehovem veliko nesrečo, ki bode imela Žalostne posledice!"
„Nesrečo, jaz!?---
„Da, rodbini gi-ajski; vsaj jaz slutim tako", odgovori Oto zamolklo.
„Ti i)raviš to tako resno, da tega ne morem smatrati za šalo", odgoviui osupnen Kunibert.
„Pa tudi ni šala, dragi Kunibert! Pridem ravnokar od svoje sestre. Ona te neizrekljivo ljubi!"
Temna rudečiea pokrije Kunibcrtovo lice in strese se pri teh besedah, ki so tako glasno potrdile njegovo slutnjo. Oto pa nadaljuje: „Elizabeta bo gotovo zbolela, ko ti odideš, in tako pride sedaj skrl)no zakrivana skrivnost njenega dobrega srca lia dan, ki bo pa brez dvoma vzbudila jezo starega, strogega in ponosnega očeta, ki ji je že zdavnej izbral primernega ženina, ter svoje besede ne bo vzel nazaj ! — Elizabeta, moja uboga in preljuba sestra, jiostane Žrtev v vsakem slučaju, bodisi žrtev ljubezni, bodisi žrtev očetovskega ponosa in srda!" —
Prijatelja sta sedela nekaj časa molče. Naposled se vzdratiii Kunibert in reče Otonu: „Zahvaljujem se ti, moj v resnici plemeniti piijatelj, za to svaritev, s katero me delaš previdnega. Ùe si znal zasledili in uganiti čutila svoje sestre, kako naj jaz skrijem nekaj tvojenui očesu, ko sva vendar vedno skupaj? Mar pa verjameš, da mi je si)loh mogoče živeti brez nje, ki je angelj med ljudmi? Tudi mene bo doletela enaka nesreča, četudi midva temu nisva kriva. Sedaj vživam na Mehovem najsi'cčnejše dneve svojega življenja, kaj meni mar, če se odslej začne moj pogin? — Toda vkljub propadu, vkljub steni, ki je med nama in
me loči od Elizabete, svetilnica moje nádc noče Še ugasniti."
„Ti pripoveduješ o nâdi, ubogi prijatelj?"
„Da, nádo gojim v svojem srcu, Če se ona izjiolni, pa se lahko Še vse obrne na doliro. Vsaj pravite vsi, da sem umetnik v petju in brenkanju. l">obro! Moje petje in bi'cnkanje sta Se sedaj l)rez posebnega pomena, toda vsemogoča ljubezen Ijo in nioi'a dvigniti oboje na neko stopinjo, katere sedaj še sam ne poznani. Zapustil bom šolo ter se podal na Y)unaj. Tam si pi'idobim s svojo umetnostjo, ki se bo še-le takrat smela umetnost imenovati, pred svitlim ccsaijem pohvale iu zaslug in takrat, ko bode vse o meni govorilo, ali ko jaz clo semkaj prinesem lastnoročno [(isanje vla-daijevo, katero tvoj oče gotovo visoko ceni, takrat, upam, se bo dal nakloniti tvoj vitežki oče."
„Želim ti k tenni obilo sreče in Bog daj, da bode tako!" odvrne Oto s težkim srcem. „Kar se menetii;e,dragi moj Kunibert, hočem vse storiti, da dosežeš svoj idejalni luimen."
Malodane do belega dne sta se pogovarjala prijatelja o tej zadevi, Oto obljubi
Gotovo pa bode tuilî tukaj drag iii letos sploh iicdobljiv čilski solitcr dobro iiadoiiiestoval. Na oral se ga rabi 200 kg, tedaj na vsako trto, ako je sajena 1 m v kvadratti 35 g (;i in pol deke), ako so pa sajene 1 ni 20 cm v kvadratu 50 dkg (5 dek) na trto. Apnov dnSilc je írn, tnocno dlšei prah. Raztro.si se ga po vinogfadii in poddela koj pri prvi kopi, ki se mora izvi'šiti v to svrho prav zgodaj, da sc gnojilo razkroji predno trta ozclctii, da IKJtein že nčinkuje.
Apnov dušik se tie sine mešati ali ob enem ti'ositi s snperfosťatoiti, kej' bi ga iiapravil neraztopnega vsled tega, ker vsebuje precej (60 do 70%) apna. Apno lia jíride gotovo prav mnogi naši zemlji, zlasti težki ilovki, ki navadno ti'pi pomanjkanje apna. Tako zemljo napravi Že apno sanio na sebi bolj rodovitno.
U. Skalický.
Rjavenje vina.
Letošnja jesen je bila po večini deževna in grozdje je pričelo vsled tega v zadnjem času pi-ed trgatvijo gniti.
Tudi med trgatvijo je večkrat nagajal dež, tako, da ni bilo mogoče tako vestno gnilega grozdja, oziroma gnilih jagod od-birati, kakor bi bilo treba. Tudi je gotovo malo kdo žveplal mošt, kar je v tem slučaju zelo priporočljivo.
Zato je letos pričakovali, da bo vino s i)loh moćno r j a velo.
Kaj imenujemo rjavenje vina, je večini vinogradnikov že znano.
Vino, ki je podvrženo tej bolezni je po kipenju v sodu še svetlo barve. Kakor liitro pa pride v dotiko z zrakom, n. pr. če ga pretočimo ali nastavimo, ali če ni v prav polnem sodu, potem spremeni barvo, to je postane bolj temno in se noće učistili. Pozneje postane rjavo in včasih celo tako gosto, da ni za rabo.
V	poletnem času pa tako vino, če ni pravočasno pretočeno in če ni ž njim pra-vihio ravnano, prav rado zavre in so pokvari.
In vendar se da rjavenje vina in ž njim združena nevarnost, da sc vino pokvari, prav lahko odpraviti.
Zato naj bi vsi vinogradniki, vino-tržci, gostilničarji in vsi drugi, ki imajo z vinom opraviti, uvažovali, sledeči strokovni nasvet
Mlado vino iiaže letos na vsak način pred Božičem pretočiti in pri tem zažveplatí.
Pi'edno vino pretakamo, še bolje že sedaj po kipenju, je treba, da ga preskusimo, je-li stanovitno ali Če je rjavejijii podvrženo in v koliki meri.
V	to svrho vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo odprtega vsaj
dva dni stati, najbolje kar na sodu, v kterem vino leži.
Če po preteku tega časa vidimo, da je vino ostalo tako kot je biio poprej, oziroma da se je začelo od vrha doli čistiti, potem je to znamenje, dà vino nima nagnenja k rjavenju. Tako vino ni ravno potrebno žveplati, priporoča se pa vendar, da se ga pri prvem in drugem pretakanju jiokoliko zažvepla. En tciiek azbestni trak žvepla zadostuje za Ijariglo (6—7 bi) vina.
Kadar mislimo tedaj vitio pretočiti, si pripravimo dober, snažen sod, dobro ga {iomijcino in na to v njeni zažgemo toliko trakov na žici obešenega azbestnoga žvepla, kolikokrat 6 bi sod ilrži.
Več pa kot 3—4 trake na enkrat ni pri poro ('.Ijivo zažgati, ker sicer žveplo 'v takem slučaju nepopolno pogoii
Ue je sod velik in je tedaj treba žve])la več zažgati, zažgemo ga 2 (lo 3 ki'at, vselej samo po čJ trake.
Koj na to, ko jo vse žveplo v sodu pogorelo, začnemo vanj pretakali vino in ko je sod do vrha poln, ga zamašimo.
Pred pričetkom spomladi, tedaj meseca svečna in sušča, pretočimo vino na ta način še enkrat.
Nekaj druzega je, če postane vino, ki smo ga dali v kozarec „na iirobo", po preteku dveh dni liolj teimie, rjave barve, ali pa če se celo zgosti in izloča rjavkasto, oziroma rjavo rdečkasto blato.
V tem slučaju je vino bolno iti ga je treba močno zažveplati, da se ne pokvari.
Će postane vino v kozarcu le bolj temno to jo tcmnoruniene ali rjavkaste barve, poterji zadostuje, ako pri pretakanju zažgemo v sodu na vsakih 300 litrov en azbestni trak Žvepla.
Ako pa se vino ob enem zgosti in prične izločevati i'javkasto blato, ob enem pa se prikažejo na površju vina neki mastni madeži, tedaj je v njem veliko škodljiviii glivic, ki bi ga gotovo popolnoma pokvarile. Da se to ne zgodi, ga moramo močno zažveplati, to je vzeti na vsakih 100 do 1501 vina en azbestni trak žvepla.
Rjavenju podvrženo vino pa pretakamo vedno tuko, da pride eim nuinj mogoče z zrakom v dotiko, tedaj najbolje iz soda v sod in s pomočjo vinske pinnpe.
Kdor pa je zamudil vino žveplati pri pretakanju ali ga je žveplal premalo, tako da še ni stanovitno, ta naj dodene pozneje nekaj natrijevega bisuliita, kateii prašek žvepianje nadomesti. Na vsakih sto liti'ov vina se vzame 3 do 5 g natrijevega bisuliita, ki se raznieša v kozai'cu vode, nalije v sod in tam dobro premeša. Seveda je treba tudi bolno vino spomladi Še enkrat pretočiti, pri tem pa le nialo zažvfci>lati,
zlasti Če je po prvem pretakanju iu žvepljanju že stanovitno.
Močno žveplano vino diSi v pričetku 1)0 žveplu (žvepleneni dvokisu) in povzroča, v večji meri zaužito, glavobol.
V nekaj tedniii se pa ta duh zopet iz vina izkadi, oziroma v njem preustroji v drugo obliko in tako iz vina izgine.
Zato moramo žveplano vino pustiti vsaj nekaj tednov (v prvem slučaju 14 dni, v drugem 4 tedne in v tretjem 6 tednov) ležati, ])redno ga nastavimo za prodajo.
To velja zlasti za gostilničarje, ki pri ])oInenju vina žveplajo, kajti viiiogradnik ga itak na drobno letos ne bodo ])rodajal.
Svetujem nujno vsakenni, ki inui z vinom opraviti, da se ravna po teh nasvetih sicer zna utrpeti veliko škodo, ki bi pa bi!'a posebno letos občutna, ko je vina malo in ko ima visoko ceno.
Vinarski nadzornik Skalický.
Gospodarske drobtine.
Mlekarna na Grmu je s pričetkom tega meseca zopet začela z dobavljanjem mleka iz Prečne, ker se ji je dovolilo, da smo prodajati liter mleka po 24 h na novomeškem trgu. Ker se potrebuje veliko mleka tudi za novomeške bolnice, je seveda mleka vzlic temu Se ztiieraj ]>rcmalo v mestu in bo treba poiskati Še druge kraje za dobavo potrebnega mleka.
Sestanek gospodarjev in gospodinj na Malem SiatenkU. ^llekarna na Grmu namerava razširiti dobavljanje mleka tudi na vasi Smolenavas, Slatenek, Potavrli In Žihovo Selo. V ta namen priredi to nedeljo 14. novembra ob 3. popoludne na Malem Slatenku pri Francu Hohruianu sestanek, na katerem se bo vse potrebno dogovorilo glede oddajanja inleka iz teb vasi. Vabimo naše gospodinjo in gospodarje iz imenovanih krajev, da se udeleže toga sestanka.
Kmetijski pouk na Grmu. V nL'doijo, dne 21. noveiiibj'a pj'iredi novomeška kmetijska podružnica v šolski dvorani na Grnni ob 9, dopohzdno pouk o gnojenju z umetnimi gnojili. Predaval bo ravnatelj V. Hobrman. Ker je vspeh gnojenja z umetnimi gnojili odvisen predvsem od pj-avilnega ravnanja in so gnojila, ki se sedaj priporočajo in prodajajo, premalo znana, vabimo naše gospodarje in ktiietske ndadcniče iz bližnjih vasi, da se pouka udeleže. Pri tej priliki bo sprejemala podružnica tudi naročila na umetna gnojila in na druge gospodarske potrebščine.
Dolenjci y podpirajte „Dol. Novice" 1 inseriranjem !
Vojni pregled.
Srbsko bojišče. — Bolgarska divizija jo vkorakala v Niš, ki je močna trdnjava in mesto, in leži 189 metrov iiad morjem. Niš tvori veliko taborišče, ojaćeno z modernimi forti. Obseg trdnjavskoga pasu znaša okolu 50kn]. — Ob vliodu bolgarskih čet v Niš jih je sprejelo prebivalstvo s cvetlicami in s hura-klici. Prebivalci so jih pozdravljali, klicali so svojim osvoboditeljem dobro došli, — Srbski vojaki so izrabili pred padcem ti'dnjave Niš nastalo zmedo za to, da so plenili. — Nadalje so zasedli Bolgai-i Leskovac. — V Kiuševacu in Nišu je ujetib nad 1 ;i.000 Srbov in zaplenjenih 92 topov. — Dozdaj je ujetih v Srbiji okroglo 110.000 mož; 340 topov zaplenjenih; Mackensenova skupina jili je zaplenila 260 in Bolgari 80; zaplenjenih je še nad 100,000 pušk, 15 metalcev min in veliko drugega vojnega materijala. — Na srbskem kronskem svetu se je sklenilo, naj se umakne srbska armada v gore. Srbija potrebuje 300.000 mož, ki jih pa zavezniki ne morejo [lostaviti na bojišče,— Kakor se poroča iz îlilana, sta diplomatičnl zbor in srbska osrednja vlada zapustila Mitrovico, iti da potujeta proti Črnogorski meji. — Esad paša zahteva, naj tJrnagora zopet izprazni Skader, in namerava za-jireti albanska pristanišča. — Žena nekega srbskega jioročnika je ustanovila ženski vojaški zbor, ki mu je pristopilo 380 žensk, ki so oborožene s pušitami, revolverji in bodalei. (Teh se je pa bati! Kajti besna ženska je stokrat hujša od peklenščeka samega. Ur.) — Sieei' i)a, kakor kažejo vsi ziuiki, se približuje vojska s Srbijo svojemu koncil. Vidi se pa vedno bolj, da bo sovražnik rajši zapustil vso svojo deželo, kakor pa se udal. —• Avstrijski pod-konzul Maas je po ])revzetju konzulatnih opravil odjmtoval v Skoplje. V tamošnjih bolnišnicah se nahajajo tudi avstrijski vojaki, ki so prišli v srbsko njeLniStvo, Te bodo sedaj prepoljali v Sofijo, odkoder jih bodo potem, ko ozdrave, poslah v domovino.
Najnovejše vesti.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 9. novembra. — Severno od Jasloviecza ob spodnji Strvpi in zaliodno od Czartoryjska ob Styri so biti odbiti ruski napadi. Drugače nič novega,
Dun^, 10. novembra. — V vzbodni Galiciji vlada vsled poiiesreËenja zadnjih ruskih najiadov na našo bojno Črto ob Strypu zopet mir. Neki ruski prodiralni jioizkus zahodno od Oartoryjska se je izjalovil v vročeni boju po nemških in avstro-ogrskilii četah.
Kunibertu, da izvabi sestro na sprehod in mu tako dá priložnost, da zamore ž njo govoriti na samem.
Otiega dno pred odhodom sošolcev v Novomesto je stari vitez Herman odjezdil na lov. Oto je pa sedaj napeljat, da sta se Elizabeta in Knnibert sešla v grajski knjižnici, Saj jo bil nameravan sprehod ob odsotnosti mehovskega gospodarja brez-polreben. Mlada Človeka "sta se dolgo časa pogovarjala mej tem, I;o je sedel Oto kot zvesti stražnik zaljubljencev pred steklenimi vrati. Njuno jirevidno pogovarjanje se sicer ni slišalo skozi vrata, pač pa jo laliko zapazil Oto, kako sta bila vsa pre-šinjena ljubezni in kako so se jima lesketale oči, iz katerili so sijale sreča in udanost. —
Druzega dnejejiriredil graščak sijajen banket. Voz za potovanje je Že stal pripravljen na dvorišču, I'o obedu objame oče svojega sina, zahvali jtrisrčno Kuniberta za lepo zabavo, ki mu je povzročilo njegovo pcf.je in brenkanje na liaifo, ter mu podari velik cekin za spomin, — Kaj sta pa čutila zaljubljena znanca pri tej ločitvi, ih lahko ]}(>pisati. — Voz pride; sošolca se še enkrat lioslovita od vseli navzočih in nato se
odpeljeta cez viseči most v dolino proti Novem mestu.
Stari mestni godec Pavel Avnier se ni malo Čudil, komu je druzega dne njegov sin omenil, da ne misli obiskovati dalje domaČo šolo, marveč, da odpotuje na Dunaj, zakarbopa potreboval obilno denarja. Toda od očeta ni zahteval novcev, ker sta mu jih Ot,o in Klizabeta dovolj preskrbela. Nekoliko dni pozneje je zapustil Knnibert Novomesto ter se i)odal s svojo ljubo harfo v prestolnico na Dunaj.
Pustimo sedaj Kiiniberia, da nadaljuje svojo i)ot, in se podajmo nazaj v mogočni grad Mehovo, Pogovor Elizabete s Kuni-bertom navdajal jo je še nekaj časa z u])aiijeni. Vaje na harfo, katero ji je oče omislil v Benetkah, so ji postalo odslej najljutjša zabava.
Kmalu po odhodu mladega umetnika je začelo biti na Mehoveiti kaj živo. Pričele so so gostije in jiojedine, ki jib je priroilil vitez Herman svojemu bodočemu zetu Juriju jjI. Griitz, ki se je pred kratkim vrnil z Dunaja v Gradac; lo je bila lepa graščina med Črnomljem in Metliko.
Jurij jd. Grittz je zaslužil kot krepak, mlad človek in lirabor vojak splošno odlikovanje. Cesar Friderik IV. ga je močno spoštoval ter ga pridržal celi dve leti na svojem dvoru na Dunaju. Ko jo namreč leta 14Gii sovražnik oblegal cesarja v njegovem gradu na Dunajii, napotil se je Jurij z drugimi kranjskimi vitezi cesarju na pomoč ter imel pri tom priložnost, izkazati se za nenavadno hrabrega vojaka.
Neki sosed gi'aščaka Hermana je seznanit že poprej viteza Jurija z zalo Elizabeto, nego je Sel na Dunaj, in gospod iz Mehovega je rad obljubil očetu mladega viteza, da bi se njih rodbina s tem zakonom tesneje Z(h'ui5iía.
V krasni vitežki opravi, ozaljšan s ee-sarj(;vo verižico, dospel je Jurij na llehovo. Dasitndi je bil po svoji zunanjosti malo gitičen, skoro nekoliko oduren ter se ni dosti prilegal k nežni dvorski go.spodični, vendar ni našla Elizabeta na njeni nikake ovire, ko bi se poprej ne bita seznanila s Kunibertoiii. Staremu graščaku so se lesketale oči veselja in zadovoljnosti, ko mu je stari sosed iz Gradaca jnipeljal svojega Čilega siiia v veliko dvorano ter
ga prosil za roko njegove hčerke za svojega sina.
Opazilo pa se je takoj, liako je gospodična zarndela in zopet obledela, ko so jo poklicali, „Oče!" rekla je . Elizabeta, „vi veste, kako vas ljubim in spoštujem. Poslušajte torej prošnjo svojoga otroka. Dajte mi Še Časa, da si premislim. Vitez Griltz je mož, katerega moratii tudi jaz visoko ceniti. On bo lividel, da sem Se jako mlada, da, še iiremlada, da bi kot ubogljiva in pokorna liči o tej zadevi nniogo govoi'ila. Upam od njega, kot modrega gospoda, da usliši mojo "i^rošnjo ter mi dovoli eno leto časa v premislek. To je vse, za kar vaju oba pokorno prosim,"
Te z največjo nežnostjo izgovorjene besedo niso ostale brez VKpcha. Ljubezen k oddaljenemu, z osodo se borečem Kunibisrtu, dajala je plalii gospici srčnost, da jih jo izgovorita.
„Bodi torej tako, velespoštovana gospodična!'' reče vitez Jurij ter se prikloni in poljubi Elizabeti roko. Tudi oba očeta sta odobrila pi'ošnjo, nakar so sedli k pojedini, katere se je udeležilo mnogo vitezov iz okolico.
(i)nljo prihodnjič.)
Dunaj, 10. novembra, — Avstro-ogi'ke čete armade gcnei'ala pl. Xtivesza so vzele jugozahodno od Ivaiijice iiiočrto zasedeno višino Okolî.séa in tudi Eliioviste, južuo izbodi.ŠieJ(ilicai)liiiiiiie, z naskokom osvojile postojanko, olistojíiío h večiii eden za dnigitii ležeěili strclskiii jarkov. Jugozahodno od Ki'aljeva iJi'odiiajo nemške čete na obeh straneh Ibra. Jiigozaliotino od Kruševca so piidoijile iia prostoru Alekfîandi'ovac. Bolgari so vj'gli sovražnika pri Nišu in Aleksiticu na levi bi'eg južiic Jlorave nazaj.
Dunaj, 10. novembra. — Delovanje laškega toptiištva je bilo včeraj v sploštieiii zopet bolj živahno. Sovražni najjadi na južni del poslojiitike Podgora, proti Zagori, pi i Piavel) in na Col di Laiui so bili odbiti. Na Nal)režino vi'žene Ijoinlje letalcev so nbile vee oseli; nied njimi neko ženo in tri otroke.
Xatuestuik načelnika ^'oneraliicfa štiiba; pl. Ilgfcr, fini.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 10.novembra. — Zasledovatije se nahaja povsod v i)ravihiein napredovanju. 1'lcii v Kruševcu znaŠa po večih ugotovitvah 103 skoro ])opoluoina iiioderiio topove in veliko množino municije in voj-iiej^a materiala. Armada generala liojadževa naznanja 3G(iO ujetnikov, kot plen v Nišu 100, v Leskovcu 12 topov.
Xajvi.šje vojno vodstvo.
DomaČe in tuje novice.
Odlikovanja pri Rdečem Križu. Njega C. in kr. Visoko.sf. nadvojvoda Franc Salvator pode-lil je za vspešiio delovanje na korist [idcčega Križa bronasto in iastuo kolajno Rdečega Križa z vojno dekoracijo sledečim gospcm in gospoilii'inani v Novem mestu : Karolina Wilsciil, Frida Yavpotič, Marija iùilujhi.ALuiijaiï.u.'-si'J. Marija Turk, Juiipinii Chirici, Klementina pl. 1'ull, Koza pl. Piill, Josipiua Appe, Gabrijela Smolik, Stanka lîudiui, Ana Millier, IMarija Andres, Josipina Kiissel, Gabrijela U!m, Alojzija Klevišar. Zora Mersol, :\iarîja Klemeníič, Pavla ilogoHí, Josipina Skedelj, Marija Brežnik, Cirila iicršol, Marija Lončar, oiga Lončar, Ana Drgaric, Matilda Gebauer in Matilda Horvat; nadalje gospodonui Aleksander Jakše in Josip .Jakše.
Dobrodeijni koncert seje vršil sinoči v kavarni „Central" ob polnih prostorih tudi najodliČnejšega ot>iinsf.va v pi'id jugozahodni nasi vrli ai'madl kot božično darilo, Svii'ala je prav dobro ciganska godba. Vstopnina je bila 1 krono. Nabralo se je čistega dobička nad 100 kion. Omenjamo, da jc bila pokroviteljica tega kouccrta slavna uniformirana meščanska garda novomeška.-Želeti je, da bi se večkrat vr.šili takšni dobrodeijni večen v korist vojnitn potrebščinam, ker mnogoštevilna vdebížba meščanstva in občinstva spi'ičuje njihovo dobro srce in i'adodarne roke, ee se gi'e v pomoč in v tolažilo vojskujočim vojakom.
Duhovne vaje in vojna pobožnost.
Tiikajšni tli. red sv. Fj'ančiška priredi od 18. do 2 L novembra običajne lef iie duhovne vaje. Pričetek tedaj v četi'tek 18. iiovemlo'a ob 2, ui'i popoludne in sklep v nedeljo, ii L novembra ob polu 2. uri. Vsak dan bodo trijegovori insiccr: v petek in sobolo ob ])olu G. uri zjutraj, ob 10. uri in ob 7. uri zvečer; v nedeljo pa ob polu 8. uri, ob polu 11. uri in ob polu 2. uri popoludne. Letos bo obenem tudi vojna pobožnost v zahvalo dozdaj pi'idobljenih zmag ter kot prošnja za končno znuigo in milost sko-rajšnega mii'U. Zato bo v tem Času vsak dan ob 2. uri sv. križcv pot za padle vojake in zvečer od 0. do 7. un; tnolitvcna ura v blagor domovine. Y pondeljek 22. nov. pa bo letos izjemoma pojiolmima i)atriotična pobožnost v koi'ist dušam v vojski padlih hra))rih vojakov. Ob polu (3. uri zjutraj bo govor; o padlih vojakih in o naš! dolžnosti
do njih. Ob 6, uri bo črna slovesna sveta maša za vse padle vojake onih Župnij, ki spadajo pod novomeško treljeredniško okrožje. Natančnejši spored je prllepljuii na eerkvenih vratih. K tej izredni pobožností se vljudno vabijo ne samo vsi udje III. reda, ampak tudi nečlani in verniki sploh.	Vodstvo 111. reda.
Visoko odlikovanje. Gospod Edmund S c Imv i II g e r, c. in kr. stotnik sanitete, sin deŽelnosodnega nadsvetiiika v p. gosp. R. Schwinger-ja v Gradcu, katera vele-spoštovana rodbina je Novomesčaiioiii vedno v najhipšem spomiiui, je prejel vsled Najvišjega cesarskega ukaza z dne 2. oktobra 1915 vitežki križ Fratic Jožefovega reda na traku križca za vojaške zasluge. — Čestitamo! — t:fosp. stotnik Schwiiiger se luihaja že od začetka vojne na seveniem bojišču. Bil je 10. januai ja li) I 5 že enkrat odlikovan s cesarskim pohvalnim priznanjem hrabrosti pred sovražnikom (Sigtniin laudis). O njem je pisal 22. aprila 1915 neki dunajski list sledeči vojni dogodek;
Y(îorayu sta bila nastanjena v oktobru iyi4 dva ti-eiui in saniteta ene divizije. i\lali kraj je bil napolnjen z vojaštvom, vozovi, konji in orodjem; ceste so bile pa natlačene s transporti. Nekega popohidne se bliskoma raznese glas, da se bližajo kraju sovražni kozaki, kar je še i)osebno potrjevalo, kei- so pribežali po cesti iz Fraiispola vozovi s trenom iti z nuniicijo, da bi se spravili še pi'evočastro na vai'iio, kar pa ni bilo več mogoče, ker je tjil majhen kraj že itak pi'en a pobijen in ni biio nikjer kakšnega skrivališča. Skoro ni bilo misliti na rešitev, Cepridrvć kozaki. Kaj tedaj storiti v tem obupnem položaju?! — Naš vrli sanitetni stotnik g. Schwinger je razvozljal to zagonetko — ker on ni oimpal. Takoj je sklenil napad sovi'ažnika na vsak način z vsemi človeškimi močmi z liožjo pomočjo odljijafi. Urno skliče svoje moštvo skupaj in kedor je imel kara-biucť je moral Ž njim. V nekoliko minutali jo ínifií že vojno kompanijo skupaj, četudi je obstojala le iz malo mož, lirzo preski'bi mo.štvo s i)oti'ebno municijo in razpostavi svoje vojake po širokosiiii črti tako premeteno, da je bilo videti, kakor bi stala cela kompanija vojakov, lu res, niso dolgo čakali na kozake. A ko so bili ti dovolj i)lizu, so jih začeli naši lako silovito z ognjem pozdi'avljati, da se je sovražnik kar vstrašil in se takoj zojjet vrnil nazaj itiisieč, da mu stoji cel legîment vojakov nasproti. — Na to so se ceste oprostile in tren se je laliko spi'avil na varno tako, da bi ga Rusi sjdoli ne mogli več najti. Sicer pa kozaki niso več poskušali napada, saj so bili prepričani, da bi ga izvršili brezus])Cšno iu z velikimi izgubami nasproti mogočni kompaniji malo vojakov našega pogunniega stotnika-poveljnika. Ta vehki , vojni čin je izvrstno izpeljal gosp. stotnik Schwinger s svojo energijo. Za ta čin in za več drugih hrabrih dejanj je bil tedaj zasluženo pohvaljen s „Signum laudis". —
11 koncu še radi opomnimo, da je bjl g. sfotuik Schwinger tisti, ki je sporočil 19. avgusta 1914 smrt stotnika g. Tvana Kobe njegovim svojcem v Novomesto. Bila sta že kot novomeščaua dobra prijatelja in vojaška služba je nanesla, da sta bila tudi v vojni blizu skn])aj. Iu ko je bil g. Kobe liudo ranjen in pre])eljan v bolnico je bil že g. Sclnvingei- kot zvesti prijatelj na mestu, da nui je preskrbel vkljub takratnemu hudemu boju najprvo zdravniško pomoč iu pozneje tudi dušno tolažbo po vojnem kuratu. Svet pa po jiravici oba slovenska oficirja slavi ; prvega kot junaka-mučenca na bojnem polju, ki je že daroval svojo mladost iu nadepoltio življenje za domovino in že počiva nad 14 mescev v hladni poljski gomili, iu druzega kot hrabrega jnnaka, ki še žrtvuje svoje tclesuc moči in dušuc zmožnosti v blagor Avstriji. — Zato ponovimo danes iste Želje, kakor smo jili izrazili v našem listu 9. okt. 1914; Bog čuvaj se nadalje slovenskega vojaka - jnnaka g. stotnika Sehwiiigerja !
Darovi. Za vojake so darovali dobri ljudje iz župnije ímihul, in sieei' z Vc,l. Slatneka iu Potovrha, kakih 2tj meitiikov jabolk in nekoliko suhih krhtjev; ]ia tudi nekatere druge Žene so jib nekaj piineslc. Dobri Bog jim povrni!
čudna pota smrti. Župnija šmihel pri Novem mestu Šteje po zadnjem ljudskem itopisovunju 464ti dnS — seveda je sedaj mnogo mož in fantov v vojski, -pa je vseeno nekaj nenavadnega, da celi mesec oktober ni nihče umrl, zlasti, ko imamo v nadomestilo odsotnih domačinov tukaj tiinogo goi'iških beguncev. Težko da bi bil dozdaj kdaj kak eel mesec bi'ez mrliča. Menda jc imela res smrt na bojišču pre več opravka, Danes, 10. novembra, inuimo pa zopet kar dva nu'liča, eno goriško begunko in enega slei)cga prosjaka. Torej pozabila nas snu't ní, nionla je bila le ])omota.
Kdo je pa to vseja! ? V začetku tedna je kar naenkrat zašumělo, da od 10. nov. naprej ne bo smel noben kmet več kakega pi'ešiča zaklati. Ali je hotel kdo s to lumparijo kaj doseči?! — Nekateri ljudje so pa res hudobni, drugi pa nespanietni, da vsako čenčo verjamejo.
Vojnega posojila je podpisala tukajšna mestna hranilnica ztu^tno svoto sto tisoč kron. lîazun tega je podpisala okrajna bolniška blagajna trideset tisoč kron, iu razni meščanje skupaj okroglili trideset-tisoč kron, kar je le}) dokaz požrtvovalnosti za cesarja in domovino.
Tretjega vojnega posojila je podpisalo v hranilnici v Ivaiuliji 113 strank skupaj za 114.550 kron.
Semenj v Kandiji bo v četrtek, dne 18. novembra za živino in blago. Pi'odajalci in kuj)ci, pridite mnogoštevilno!
Kmetovalci, pozor! Vojaški luiku-povalci živine in druzega blaga nimajo pravice brez uradticga dovoljenja po sili — i-ekvirirati — nobenega blaga. Ako se kateri taki vojaški kupec zglasi, naj se niu poiuuli v vrodaje le blago, kat.era hoče pose,sLnik sam in i'adevolje prodati in to po taki ceni, kakor kakšJiemu drugemu kupcu. Kadar je zapovedano rekviriranje kacega blaga, se itak vselej občinstvo obvesti potom županstva po razglasih. Najmanj je pa dovoljeno takšno posili-kupovanje na scjmovih. Kjer bi znali nastopiti takšni kupci na scjmovih, ki bi hoteli blago izsiliti, naj se dotični prodajalec tenu; upre in to naznani ali navzoči c. kr. žendarmeriji, ali pa pri dotičnetini županstvu, kakor tržni oblasti, katero ga bode gotovo znalo braniti pi'Oti nepravilnemu postopanju tacega kupovalca.
Martinov semeiy v Metliki se bode vršil v torek 1 (1. nov. t, 1, kakor običajno za govejo in drugo parkljato Živino, ker je kuga na gobcu in jjarkljib ponehala in tudi kolera v občini Ozalj prestala.
Razglas mestnega županstva Rudolfovo. \"si prodajalci in kupci, katerim so zadnji tržui dau na tukajšnem sejmišču baje vojaški skupovalci po sili odkupili govejo živino in prešiče, naj se, ako mogoče, s pričami zglasijo pri mestnem uradu, da se bode proti takenui nedovoljenemu kupovanju odločno nastopilo ter sejuiarje Škode obvarovalo.
Zadnje čase razširjajo gotovi pre-kupovalci neresnične tJ'ditve, 1er .strašijo prebivalstvo, da se zanaprej ne bodo smeli iirešiči za dom ne klati in tudi ne prodajati mestnemu prebivalstvu. — Da se bodo take nesramne trditve odpravile, pozivlje se vsakteri, da naznani vsacega tacoga razširjevalca mestnemu županstvu. Posebno naj se pazi iia prekupovalce in njih brezvestne me,šctai'je, kateri take laži i-azširjajo le zato, da zamorejo sami boljše kupčije ilelati.
Ker se je zvedelo, da nekateri prodajalci mleka in jajc zadnje čase zopet preko določenih najvišjih cen jnodajajo, se jih opozori na kazenska določila ter se jih bode za slučaj zasačenja ali ovadbe izi'očilo sodišču v kaznovanje, in to ne-le piodajalea, ampak tudi dotičnega kupca.
Poklic črnovojnikov. Avstrijski in ogrski črnovojni zavezanci rojstvenih letnikov 1875, iS7(:;, 1S77, 1H91 in 1895 tmu-ajo odriniti v službovanje z dnem It;, novembi'om 1915 in sicer najkasneje do 11. ure dopoldne pri onem c. iu kr, poveljstvu, ki imajo označeno v svojlli Icgi-timacijskib listih. Kake manjše zaiinule so le tedaj dopustne, če se zamoicjo utemeljiti s prometnimi razmerami.
Umrl je v Gor. Maharovcu obče-spoštovani posestnik Martin B o r s c v 75. Ititu starosti. Da ga je res vse čislalo, je itričal njegov lep pogreb, ki se ga je udeležila vsa okolica. — Počivaj v miru!
Umrl je v Kamnagoriei v nedeljo ob polu 11. uri ponoči znani orglarski mojster g. Ignacij Zupan po hudi bolezni in previden s sv. zakratnenti. Bodi mu ohranjen blag spomin, jijegova duša pa naj uživa večni raj !
Umrla je gospa Marija Lončar, l>osestniea in Uotelirka v Tržiču, dne 8. novembra ob 2. uri popoludne, po kratki mučni bolezni. Pokojnica je bila predobra mati, izvrstna gospodinja, mej svojimi sorodniki občepriljubljeua in vsepovsod velespošto-vanà. Bog ji daj rajski mir!
Podpisovanje tretjega vojnega posojila prekaša za celih 700,000 kron drugo posojilo. Lahko siiio ponosni Avstrijčani. Kdo bi si upal zbrati 12 milijard v teku IC mcsecev, kakor Avstrija V Naj nas jio-gledajo sedaj ont, ki so trdili, da Av.strija ne prenese uiti pol leta vojske, da je njena tiuančna moč prešibka.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil gosiiod í5tefan Vesel, posestnik in čevljarski mojster iz Kandije. Šest mesecev ni bilo nobetiega glasu in govorilo se je že, da je padel. Nahaja se v 13azaruj-Ka]'bulak, Saratovska gubernija. — Istotako se je oglasil Franc t)vniček iz Orehka, stopiške župnije; nahaja se v Oembaj', gubernija Peusa. — K zadnji notici o Jožefu Darovic ac omenjamo, da se kot frančiškan imenuje fr, Ribard, ki je bii nazadnje v Mariboru. Vjet je bil 15. avgusta l'J15 po kozaški patrulji, ko je spremljal ruske ujetnike k našemu poveljstvu, — Nadalje sta se oglasila iz ruskega ujetništva .Takob-Blažič iz Ragovega Št. 9., ki se nahaja v Petro-jiavlosk 70. 1'ota, provinca Akmolinsk, centralna Azija; in Jatiez Udovč, mizar iz Hegerčevasi, nahaja se v Jckaterinoslavski guberniji na Uralu. Zaposlen je pri nekem ktnetu, kjer se mu ne godi preslabo.
Nadvojvoda generalni polkovnik Evgen in general peliote pl. Boroevic častna doktorja. l.z Zagreba poroča koresjiondenčni urad; Profesorski kolegij pravne fakultete zagrebškega vseučilišča je soglasno imenoval za Častna doktorja generalnega pol-kov!iika nailvojvoda Evgena in generala pehote pl. líoroeviča.
Cesar obdaril slovenskega očeta, ki ima 7 sinov v vojni. Martin Horvat, kmet v ňmajju liri Jelšah na Štajerskem ima 7 sinov V vojni in je zato dobil od presvetlega cesai'ja kot odlikovanje srebrno iiro z začetnimi črkatiii cesarjevimi in 500 K v denarju.
V	bolnici za živino t^podkovska šola C. kr. kmetijske družbe kranjske) zopet ordinira vsak dan od 9. do 11. ure dopolnilne C. in kr. štabni živinozdravnik v p. gospod Knaflič, ter se odslej vrši zdravljenje živali v istem obsegu kot prej.
V	Ljubljani je bil trgovec Franjo Petrič s pravomočno sodbo c. kr. domobranskega sodišča petega armadnega etapnega poveljstva obsojen na smrt na vešalih zaradi zločina ogleduŠtva po smislu ^ 321 vojnega kazenskega zakona. Kazen pa se je izpremenila na ustrelitev in se je izvršila dne 2. novembra 1915. — Z isto sodbo je bil obsojen trgovec Alojzij Razberger jia 15 letno težko poostreno ječo zaradi hudodelstva pi'oti vojni moči države.
Loterijske Številke. Gradée, 27. oktobra 2 21 32 13 58 Trst, 3. novembra 52 SO 02 19 47
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in oitolico je iincla v iiicsccu oktobru ile-iianifiga prometa ]84,rjíH)K 32 li. Vložilo je 125 straniv 58.984 K 45 li, a dvignilo 92 strank 17.000K 63]i. IWjil je bilo daiiib trem strankam 1(580 K.
Morilec Martin Zupei prijet — Dne 5. novembra zjntraj jc bil jjri Žnmbei'ku ob hrvatski iiitiji obatreljeii in ujet. ]'o-begniti je natncraval na Hrvatsko. Ranjen je bil na vcčib ki'ajib života: v nogo, v roko, v glavo, v prsno stran, it.d. Govori sc, da jc bil moÈno ob^trtiljen tndi / lovsko puško. —■ Aretirala ga je oi'ožniška patrulja iz Spod. Siibora in ga prepeljala v Metliko in potem v Novo mesto, kjer je bil zaslišan. Drugi da]i ])a so ga odpeljali v Ljubljano, da ga sodi vojaško kot naglo sodišče. Pri Zupetii so našli Še veliko denarja, pi-stanov, dva samokresa s strelivom. Ta budodelnik je bil že štiriki'at kaznovan zaradi tatvine iti javnega nasi Istva. Dvakrat je bil obsojen v šestmesečno jeeo. Delal je tudi že v Ljubljani kot. prožni delavec. ÍŠÍe ga obenem se ljubljansko deželno sodišče radi vlomov v župiiišča in radi dvakratnega posilstva.— Njegov tovariš Ôtrukelj paseni pMjet in se klati po Dolenjskem. Sedaj ga išče vojaštvo po liribîb od Zidanega mosta do Novega mesta; okohi tega ozemlja je napravljen vojaSki koi'doii. Upa se, da roka pravice tudi tega nevarnega zločinca spravi kmalu na varno.
Med zamenjanimi ruskimi ujetniki se je luibajal tudi .Tanez Robne, pešec 17. pp., iz Birčnevasi, sedaj stanujoč nekje na Štajerskem.
Iz laškega bojišča nam [dše kadet g. Janko Mnlia sledeče: „Prejel sem prve „Dolenjske Novice" in upam, da jib bom sedaj redno prejemal. Naročil sem jili, da iz njih izvem, kako se Vam godi tam doli na lepem DolcJijskem in nasprotno, da mojim Dolenjcem víasib napišem par vrstic, kako se nam godi tu na laški meji.
Naš regiment je nastanjen v visokem gorovju. Po strmih, skalovitih bregovih .so raztresene posamezne kompanije kot ubožne gorsl^e vasice. Naša kompanija je naseljena na južnem bregu neke nad 2000 m visoke gore. Po strmem bregu se vije steza, ob kateri slonijo naše „dekunge" in „štelunge" pj'av kakor zidanice in hratučki v naši „Borštni gorici" tam doli na Dolenjskem. Vsaka dek\uiga ima G do 10 prebivalcev. Sezidana je iz kamenja in ruš in pokrita s hlodi, sirešno lepenko in rušami, zato })a je tudi v njej suho in iirimerno toplo. V vsalii dekungi je tudi peč. Na njej si kuhajo možje zjutraj in zvečer kavo ali čaj, okrog njo posedajo in kraiidjajo ponoči, ko morajo čuti, pri njej si })ogreje otrple ude ubogi vojak, ko se vrne s ..postna," Pri nas imamo že zimo. Za trenutek Vas popeljem še v mojo kajžieo. Sezidana jc preccj lično iz kainenja, je dobro pokrita in ima celo stekleno okence. Znotraj je obita s plahtami in strešno lepenko, da ni pre-jnočan prepih. Mala je moja kajžica, vendar iitiamo trije v njej prostora. Poleg mene stanuje enoletni prost, četovoilja Uifclj in moj Francel. Lepo se razutiiemo in dobi'o se nam godi. Da nas ne zebe, zato je poskrbel J'Yancel. Založil se je z drvami, kot bj mislil dočakati tu druge zime. Za zabavo skrbi Cetovodja Rlfelj, Dolenjec po rodu in svoji veseli naravi. Ob ]i!'ostem času se spravimo okrog pečice, kuhamo kavo, čaj ali vino. Uifelj veselo zagode na orgljice. Tako-le se imamo v „doh;njem koncu". A^časili nas obiščejo iz „srednjega in gornjega konca". Taki'at pa tudi zapojemo kot doma Jia „žegnanju". Da jia ne pozabimo, da smo v „fronti", nas opominja enakomei'no pokanje pušk iji ši'apnidov in ]'azsajanjc granat. Tam na nas])rotni strani včasili tako zaorjejo, kot bi se bližal sodjii dan. Tudi v naš breg sovražnik pridno „frca". Poslal nata je že nekaj granat, a i)rez vsake škode. Glorii je sicer dobro, a slabo zadel. Eksplodirale so v bližini dekung.
Za datics končam. Ako Vam je drago, se še oglasim! (Pj'osimo! Uredništvo.)
Kakor sem zvedel iz domačega kraja, so nekateri vinogradniki itridelali precej vina. Glejte, da ga priiiranite kaj za nas, ki smo na bojišču. Pri l'ujnem vincu vam bomo vedfdi Se marsikaj povedati, ko se vrnemo domov.
Dopisi.
Iz Št. Jerneja. — Vernih duš dan, ozij'oma vseh Svetnikav popoldtie se je naš župnik v lepetii govoru spominjal naših junakov, padlih na bojnem polju. Itiienoma je naštel vse one lararie, o katerih se z gotovostjo ve, da so umrli za domovino, in teh je iz naše fare sedaj že enaintrideset. Seveda jiogrešamo jiii še več. Treba je misliti na to, da jim postavitno časten, hvaležen sjiominek. Sedaj pa storimo pi'edvsem zanje po izgledu jiida Makabejca : sveta je misel za mrtve moliti . . .!
Vojnega posojila so se farani šcnt-jeriiejski prav pridno vdeležill. Niso visoke svote, a vendar se je v vsem skupaj podpisalo 137.UOU kron, pa ne samo podpisalo, marveč tudi že vplačalo. Večinoma nam je vse to uredil gospod žiipnik kot načelnik tukajšnje ugledne posojilnice.
Belokranjski - vestnik. -
Iz Črnomlja. Po naši okolici prebiva in se klati mnogo ciganov in posebno ciganke delajo s svojim brezdeljem in beračenjem veliko nadlego, bodisi po vaseh, bodisi, da inimogredoče popotnike moledujejo. Zdaj, ko je pomanjkanje delavcev tako veliko, bi bilo pač umestno, da se ciganski nadlegi stori konec s tem, da se jim potom županstva odkaže primerno delo na polju in prepove vsako beračenje in nadlegovanje ljudij.
„Dolenjske Novice" pi'av radi čitamo in smo zelo naročeni na-nje in upamo, da Šc bolj poskoči njih število, ker prinašajo za dol. go.spodarjc vedno zanimivega poduka, da bi se le tudi metliški in semiški okraj l)oti'udil za primerno število naročnikov.
Zdaj, ko novi ki'asni mostvežeŮrnomelj z Loko, bi bilo prav primerno pod mostom ob vodi na ločki strani za poletni Čas stezo spremeniti v šetališče, grtiiovje po rebru ob vodi posekati in posaditi primerne akacije iili vj'tne gredice, ki bi nudile po letu lep „pai'k" in hladno aetališče ob vodi, kar bi bilo tudi lep kras za mesto in znameniti most, katerega vsakdo, ki se pripelje po železnici v mesto, tudi pride pogledat. Na Črnomeljski strani bi se pa od mosta ob vodi navzgor za zimski čas napravilo za male troške drsališče, za poletni čas pa porabil prostor za športne igre in društveno izobrazbo črnomcljske ndadine.
Oddaja zlatih in srebrnih predmetov državnim izmenjevalnlm uradom.
v iiitioffih g0si)0iliiijstvi]] dobijo se zlati in srebrni predmeti (nakit ali dnigfo), ki ac s[ilob ali več ne rabijo, ali pa vendar brez občutno žrtve lahko jiogrešajo. V roki posameznika nimajo ti predmeti nobene posebne gosjjodarskc vrednosti, zbraoi v ])Osesti države ali občekoristnih zavodov pa .se zainorejo za sjilošnost zelo plodonosno (»ovabiii ter pri))0-iiiorejo nadvse važnim gospodarskim nalog:ani do izvršitve. Iz rionioljubja in smisla za obči blagor HO že doslej mnogi dali take zlate in srebrno stvari brezplačno na razpolago vojno-jioinožni akciji „Zlato dam za železo" za lýene obOekoristue namene. Po dosedanjih uspehih je [iričakovati, da bode ta vojno[ioriiožna akcija tudi vna])roj dobivala s ]>atrijotičniiiii darili zlatih ill srebrnih predmetov zadostna sredstva.
Ker pa marsikateri v,sled svojih gosiio-darskih razmer ali vsled večjo vrednosti zlatih in srebrnih predmetov ni v položaju ali ni pripravijen iste brezplačno prepustiti, se opozarja, da so more tudi pod sedanjimi okoliščinami jM-oti plačilu oddajati tako predmete Klaviieniii novčnentii nraijii ali pa državiiiiii ÍKiiieiiJcvaliiiin uradom (puncoviiim uradom v 1'ra^i in Gradcu), kateri izplačujejo vrednost
žlahtne kovine v kronski veljavi, ter s tem služiti v veliki meri splosnosti. 1'ri tem se nndi prilika, da sc doiji za v takih zlatih in srebrnih predmetih se nahajajoče kovino višje cene kakor pred vojsko ali po vojski.
Zlati in srebrni predmeti, ki se neposredno ali po posredovalcu izmenjcvalnih uradov oddajo glavnenm novčnemu uradu, se bodo tamkaj stopili, od nepravih ločili, v novcc ali šibiko predelali ali pa spravili v kako druf^o za trgovino z žlahtnimi kovinami pripravno obliko. Potom se bo zlato in srebro po potrebi porabilo. — Velik del pojdo k avstro-oj^^rski banki, kjer slnži ali za okrepitev kovinske podlage našega denarstva, ali pa nabavi inozemskih plačilnih sredstev in potemtakem za plačilo inozemskih surovin ali izdelkov, ki jih vojaška uprava ali cioniače gospodarstvo potrebujeta. Nekaj zlata so od jeseni lanskega leta j)roda tudi zlatarjem proti predložitvi od zadrufiG izdanega potrdila o [lotrebi ter pod nadzorovanjem resnične iiuiustrijelne porabe, da se tem obrtnikom vsaj v omenjeni meri omogoči vzdrževanje njih obrtov in da se v tej obrtni panogi zaposlene osebe obvaruje brezdelja. '
Kakor je videti, zamorejo posestniki zlatih in srebrnih predmetov pospeševati zelo važne in koristne namene, ako izmenjajo take predmete, ki jih lahko pogrešajo, pri glavnem novčnem uradu aH pa pri državnih izmenjcvalnih uradih (puucovniii uradih) v Prapi in Gradcu. — Zlati in srebrni predmeti se lahko po.sljejo tudi po pošti na te urade, ki bodo v tem slučaju uradno dognano vrednost potom poštne hranilnico nakazali.
Posestnikom zlata se more izdati o prostovoljni izmet^avi njih zlata proti bankovcem potrdilo (certiiikat).
To bo šc poznim potomcem drag spomin na svetovno vojno.
Druga eťekliiii loterija „Slovenske Stražo". .Javno žrebanje 26, oktobra Ifilf) jo izpadlo takole: Dobitek v vrednosti 5000K je zadela srečka st. 57,361; 1000 kron štev. ^t},728; 500 K št. 06 689; 300 K Št. 76.739; 200 K. št, 91.787, ~ Vsaka teh številk ima po jmt pred- in pet zadobitkov v vrednosti po 20; to se pravi: pet Številk od navedenih Številk navzgor in pet navzdol zadene v vrednosti po 20 kron.
10 dol)itkov v vrednosti po 100 kron so zadelo srečko št. 2322, 21 776, 26,16;!, 40,69.5, 45.1 55, 50.839, 51,424, 74.S73, 85 084, 96.811, — Vsaka teli številk ima po ])Ct pred-dobitkov in pet zadobitkov v vrednosti po 10 K.
50 dobitkov v vrednosti po 50 kron so zadele srečke številka 6847, 8339, 10.812, 14,486, 15,708, 18 894, 18.985, ÍÍ 1.692, 21811, 23.G22, 24.259, 25.644, 29.824, 32,660, 34 277, 37.322, 37,373, 39.593, 40.822, 42,243, 44.092, 45,964, 48,836, 50,835, 51.310, 54.(i46, 56.099, 56,714, .59.130, 62.511, 63.238, 63,896, 69.356, 69.778, 74 \29, 77.591, 80.160, 83.128, 84.071, 86.365, 87.831, 88.668, 92,925, 93 263, 93,681, 93.804, 96,733, 98.245, 98,50G 99,469. — Vsaka teh številk ima po 15 preddol)itkov in 15 zadobitkov v vrednosti po 5 K. — Kdor želi imoti celoten zapisnik izžrebanih srečk, ga dobi proti odškodnini 10 vin. v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani. Vsak ima pa zapisnik na razpolago tam, kjer je kupil srečke. — Dobitki se prično deliti dne 10. novembra.
Orazbcni ohlic.

85-3-1
zdravega in iz poštene hiše sprejme v trgovino z mešanim blagom
Friderik Skušek v Metliki.
E 288/15
Dne 14. decembra 19t5 predpoliidne ob 9, uri bo pri C, kr, okroiuoiti eudiSiii, v izbi ít. ,50 nu podstavi B tem odoltreuiii pot'ojov dražim sledCL'ih uo-jiTuliliinin :
Zeijilj. kiijigH îlinifijioÈ, ïloitia Slev, 8: hisi v Miniipei'i št. 5 in ift, gosjiodnrskii poslojija, njive, cozdi, travniki, l'en, Tredii. 31,lti7K, pritikliiie 420 K, Nftjiii, pon. 21.058 K. VI. atev. 140 '/.j-. gospodarsko poslopje, kozolc, njivo, gozdi. Ceii, vrcdn, l^StOK, iifijni, jiomidiik SOOIi, Vložna itcv. 30:;: njiva. Cen. vredn, najin, pon, 197 K, Vloina Htov, 38S njiva. Con, vrednost ^iTtJIi, najni. ])on. 184 K. Vlozna Ět, tilií : fîûzdi, (.'edilna vrûdn, 2182, najni, pon. IJ.'ifiK, Víož. àt, (j24 niliu zžagoii) iJtitiklino.Con, vrcdn. 1533 K, iiajiii. pon, ÎOSaK.
Zenilj. knjif^u llmeliiè, vložná íteviika 400: vrt, viuofçriid, triLvuiki: Cou. vredn, 3(!9ti K, nujni, ponudek 2JG4K. Vložná Stcv. 40!i: liiia v llinelèien št, 11, poslopja, jiKÉnik, travnik, 2 vitiORrad« t^eji, vrcdn, 5427 K, pritikliiie :j35 K, Najni, poniidek afl75 K, VI, itcv, Ï98 : travnik, t'en, vmln, 26 K, najm. pon, 17 ii. VI, i^tovilka 40H: gozd. (.'en, rredn, 35(iK, najm. pon, 238ii, Vloiim Kiev. 'lUít: KOKd, Cen. vrndn, 803, najm. ponudek 535 K.
Zemlj. knjiga Gololiinjek, vi. St, 465: isidunion, Kozd, ]iaíHÍk, Cen, vredn. 970 K, nnjui, potindek 4t)?K, VI, ft, 468: travnik, t'en, vredn, 173K, uajtu. ponudek 117 K, VI, Ktov, 898: gozdi. Con. vredn, 2747K, uftjm. ponudek 18yi K.
Tod najmanjšim ponndkoni so ne prodnjo,
C. kr. okrajno sodišče v Rudollovem, odd. iv.,
dtie att, oktobra I!)15.	87
Drazbeni ohlic.
R 6-j7/í5 M
Dne 7. decembra 1915 predpoliidiie ob 9. uri
bo pri c. kr. okrožnem sodiMu, v izbi St. 30, drnlt)« Blodeiili neprcmiéniii :
Zen)Ij, knjiga líruíea, vložná ,stev. 352: njiva in jafnik : t'en, vredn. 117H K, najm. pon, 78(i K. Zomlj. injiga Cerovee vi. itov, «13: gozd. Cen, Trednost lf)2K, najmanjâi ponudek 108K,
1'od najmanjšim ponudkoin bo ue prodaja.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.,
dne 11. oktobra 1915,	87
Velika svota denarja
se zamore iiak^j'nčiti vsakoitiur, ki postano 3ia.š naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Večjo množino
domiičB SliVOVliB
na drobno in debelo, kakor tudi drožtio žganje, grenki, rum, oddaja Janko K a r lo vš e k, Šinarjeta (Dolenjsko). Dobi so tudi na drobno in naroča v trgovini v Rudolfovem b. št. 23C, Ljubljanska ce.sta.	80-3-a
MODNA TRGOVINA
Lina Barborič
v Novem mestu
vljudno priporoča g^VO VOlllO
za pletenje vojaških potrebščin
kakor tudi najmodernejše 82-3-si
D^p* klobuke za dame^ bluze, steznike, otročje obleke, itd.
fldvohQt dr.U.ŽitBli
vljudno naznanja, da se od 6. t, m. naprej
nsliajti njegouo pisarna na glavnem trgu u hi^i g. ]. Bergmann-a ^teu. VS, pruo nadstropje.
83-0-ÍÍ
V Novem mestu, 3. novembra 1915.

PapoinoinQ uarno naložsn dBnar.
HBářlfLNlCáíePeSOJfLHíOá
za Kmidijo in okolico, ro^. /adr. / ncoin. /uvo/o = v lastnoiii doiini v Kaiidiji
Hprejenia hranilne vloge od vaacejia, če je nien nd ali ne, ter obreatnje po
O
'»i
1-0-32
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega aaiua ia svojega plačuje.