knjižnica sevnica _Trg svobode 10 12 8290 SEVNICA Avtocenter PE Brežice W /JV RABLJENIH VOZIL tudi z garancijo AirtoDjBrttertP£ ©režice. Češite sevsiba&e 37, ©režice nat.- ;B7.'4is sae sna; fene m im aasaa Številka 51 Leto 2 Cena 220 SIT 3. april 2002 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 17. APRILA 2002. Ljubo Šteger [1921 - 2002) V ponedeljek, 1. aprila, smo se poslovili od prvega brežiškega radijca Ljuba Štegerja. Mlajša generacija sodelavcev ga je poznala in prepoznala v številnih pripovedih, starejša generacija pa kot vestnega in prijetnega sodelavca, človeka, ki ima velike zasluge za rojstvo in razvoj Radia Brežice. Nedolgo tega nas je še obiskal in nedolgo tega smo še lahko spremljali njegov korak po brežiških ulicah. Nenadoma pa nas je “dohitela” vest, da je odšel za vedno. Njegovih obiskov na radiu ne bo več, tudi srečanj na ulici ne, a o Ljubu Štegerju bomo vedno govorili s spoštovanjem in se ga z veseljem spominjali. Tudi za to, ker gre njemu zasluga, da smo danes to, kar smo. Vedno močnejši posavski medij. Hvala Ljubo! ...na strani 9 Konec stavke v ZD Brežice Slovenija, Posavje - 19. marca seje pričela zdravniška stavka, v kateri zdravniki uveljavljajo predvsem pravico do 40-urnega delavnika z desetimi urami dežurstva na teden. Ob zaključku redakcije se pogajanja sindikata z vlado še niso uspešno zaključila. Vendar pa so kljub temu konec prejšnjega tedna stavko v Zdravstvenem domu Brežice prekinili. Direktor dr.Alojzij Slavko Sušin je povedal, da so se za to odločili, ker ne telijo sodelovat' v političnih igrah, za katere se izkoriščajo problemi v zdravstvu. Odločitvi zdravnikov v brežiškem zdravstvenem domu o prekinitvi stavke se ni pridružila ena družinska zdravnica. V krškem in brežiškem zdravstvenem domu pa stavke še niso preklicali, vendar so po besedah direktorjev organizirali delo tako, da pacienti niso prizadeti in stavke ne občutijo. B.D. CjJf 1 IPm 'murnom POSAVJE m TOGREL KRŠKO m SGP POSAVJE SEVNICA m GIPO GRADNJA ZAGREB Začel se je popis prebivalstva Slovenija - Popisovalci Statističnega urada RS (SURS) so s 1. aprilom začeli prvi popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v samostojni državi. Na popisu, ki bo trajal do 15. aprila, bodo tako na SURS zbrali pomembne demografske in socialne podatke. Med popisnimi vprašanji bosta tudi vprašanji o veroizpovedi in narodnosti, na kateri pa bodo državljani odgovarjali le, če bodo želeli. Omogočena sta dva načina izpolnjevanjapodatkov; klasičen, ki je bil znan doslej, ter popis s samoizpolnjevanjem. Pri novem načinu bosta popisovalec in popi-sovanec skupaj izpolnila vprašalnik, ostala vprašanja bo popiso-vanec izpolnil sam, popisovalec pa se bo po izpolnjen vprašalnik vrnil čez nekaj dni. Če je popisovanec odsoten, popisovalec pusti obrazec za odgovora na omenjeni vprašanji in ovojnico s plačano poštnino za vračilo obrazca na SUR c S.V. 70 let ljubiteljske kulture Artiče - Kulturno umetniško društvo (KUD) Oton Župančič Artiče je obeležilo 70-letnico uspešnega dela. Zgodovino kulturnega ustvarjanja, ki je svojo pot začela leta 1931, so pisali številni zanesenjaki, ki so kljub vsakdanjim zadolžitvam vedno našli čas za vaje, nastope in prireditve, kjer so lahko izkazali svojo ljubezen do petja, plesa, zvena tambur, igre ali lutk. Artiško kulturno društvo združuje osem sekcij - Mešani pevski zbor, ljudske pevce z imenom “Fantje artiški”, folklorno skupino s podmladkom, tamburaški orkester, Trebeške drotarje, dramsko in lutkovno skupino ter fotografsko sekcijo. Na jubilejni prireditvi so se predstavile prav vse, posebno duhovito pa je bilo tudi povezovanje programa, ki sta ga deloma povezovala Mitja Jankovič in Mitja Molan skozi obujanje spominov dveh starih prijateljev ter Jana Kovačič in Jani Lipej v vlogah dveh mladih frajer-jev, ki živita v popolnoma drugačnem svetu kulture, kjer za folkloro, narodno glasbo in ljudsko pesem ni prostora, ali pač? Spomnili so se tudi najbolj zvestih in zaslužnih članov in jim podelili “Listine KUD-a Artiče”. Prireditve se je udeležil brežiški župan, ki je jubilantom podaril plaketo občine Brežice, “ta mal župan”, kot rečejo predsedniku KS Francu Glogovšku, pa se je vsem zahvalil za njihovo delo in jih imenoval ambasadorje malih Artič, ki prav skozi njihovo delo postajajo vedno večje. J.K. Dobitniki “Listine KUD-a Artiče: Slavko Rožman, dolgoletni član MePZ in Fantov artiških, Zofka Godec in Milica Molan, članici MePZ ter Elizabeta Križanič in Bojan Hotko iz tamburaškega orkestra. S posebnim priznanjem pa so se oddolžili tudi nekdanji krajanki Meti Grahek Kinčič, ki jim pomaga predvsem pri njihovih gostovanjih v tujini. Zdaj ples, potem matura Posavje - Dolga je bila pot, da se zdaj lahko veselijo. Leta, ko so pridno obiskovali šolo in preživljali najlepša leta, se iztekajo. Nekateri si bodo poiskali zaposlitev, drugi bodo študirali. Vsi pa se bodo čez leta radi spominjali skupnih trenutkov in svojega maturantskega plesa. In ko bo ples mimo, jih bodo spet privabili učbeniki in učenje za maturo. Naj bo uspešna! IZ VSEBiME* Čatežani zapuščajo domove... stran 3 Rosa na Tronu... stran 5 Podražitev vrtcev kot popust... stran 6 Bo sevniška klavnica regijska... stran 7 Zlata plaketa zboru iz Loke... stran 10 Slovenski dom - naš drugi dom... stran 12 HIŠNI SEJEM 00 5. DO 7. APRILA 2H2 MIPlAiM« Tel.: 07/49 59 233 Trgovina: 07/ 45 96 057 074962139 \ovoi podlim posumit: EUiKTRQ PIZZE, SLADICE, JEDI Z ŽARA ^ MILKE ROSILE JEDI PO SIROČILHI PETEK ZABm Z ŽIVO GLASBO f BOGATA PONUDBA TUJIH IN DOMAČIH PROIZVAJALCEV: -TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE -STROJEV ZA VZDRŽEVANJE ZELENIC -BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE -SEMENA, GNOJILA, ŠKROPIVA -ORODJA ZA VRTIČKARJE -OPREMA ZA ČEBELARSTVO VSE ZA VINOGRADNIŠTVO, SADJARSTVO, POLJE, VIT IN DOM Dober gospod kupuje v podjetju MO KVALITETNO HITRO UGODNO NA RECEPT OKULISTA OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Nova kolekcija sončnih očal 2002 naspro^občne brež?ce .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE HVSlCE Nekateri se celo sramujejo Mimo so velikonočni prazniki in čas, ko je bilo treba oddati obrazce za dohodnino, priča smo stavki zdravnikov in v deželo je prišla pomlad s prvo pomladansko pozebo. Minulih dni se marsikdo sramuje; nerodno je tistim, ki so si privoščili preveč prazničnih dobrot in sram je tiste, ki so morali državi prijaviti dohodninski drobiž. Zato pa ni nič nerodno tistim, tudi zdravnikom, ki tak “drobiž" spravijo v svoj žep vsak mesec. Ti, zdravniki iz domače bolnišnice in posavskih zdravstvenih domov, se zdaj kar ne upajo na cesto ali pa zaradi sramu bolj zrejo v tla. So pa med njimi tudi taki, ki ne podpirajo Fidesa in Kuštrinove stavke. Vse prehitro bi jih znali posnemati učitelji, železničarji in policaji. Gospodarstvo in vsi, ki prispevajo v državni proračun, ne bi zmogli novih dajatev in Slovenija bi se morala dodatno zadolžiti. Kaj kdo vpraša naše sadjarje, ki jih je že prizadela pozeba in tiste kmetovalce, ki še zdaj občutijo posledico lanske suše in se bojijo, da se zna že to pomlad ponoviti, kako bodo premostili težke čase? Ali kako so preživljali praznične in druge dni tisti, ki z minimalnimi osebnimi prejemki ali socialnimi pomočmi le težko povežejo čas od prvega do prvega? Ste videli obraze občanov, ki so pred banko v dolgih vrstah čakali na svoje aprilske prejemke ? Rože za materinski dan Še dobro, daje na tem koncu dežele tudi kaj veselega. Lepo je, denimo, bilo na nedavni izredni seji Občinskega sveta Krško, na kateri so znova opozorili na slabosti meddržavne pogodbe o nuklearki. Sta pa zadnje zasedanje za svojo promocijo izkoristila tudi nekdanji in sedanji krški župan. Svetnic seje za materinski dan z lončnicami najprej spomnil Danilo časti bi morale doleteti tudi tistega, ki je začel s tekmovanjem salamarjev, in pobudnikom za uveljavitev cvička. Naš enolog Zdravko Mastnak iz cvičkove katedrale v Krškem že razmišlja 0 zlatolaskah in pištolah Sicer pa v Posavju ni nič več glasu o težavah, ko bodo v tovarni Menda se ni ustavil niti na novih črpalkah, ki samevata ob njej. Petrolovci pravijo, daje bila njihova zgrajena prezgodaj, pri OMW pa menijo, da še ni čas za prehude ocene. Društvo prijateljev Brežic o osnovanju novih 40 hektarov nasadov v neposredni bližini leskovške kleti. Morda se mu bo porodila še ideja o prevzemu vinske kleti pri Vinu Brežice, če se le ne bi kaj zapletlo okrog bizeljskih vinogradnikov. Ti so zelo nepredvidljivi in nanje se ni zanesti ob dobrih in slabih leti- Muzejske zdrahe Hudo pa ocenjujejo poznavalci razmere v Posavskem muzeju Brežice. Pa pri tem ne mislijo na črve, ki so se zavrtali v lesene stropove avditorija in je sanacija skoraj izpraznila občinski proračun, pač pa še na kar naprej skrhane odnose med strokovnimi delavci na eni in ravnateljem Tomažem Teropši-čem s peščico somišljenikov na drugi strani. Med sabo dejansko komunicirajo le še s pismi in po- Vipap Videm Krško izpraznili 300 do 400 delovnih mest s celu-lozarji, zato pa ta čas še kar naprej govoričijo o nuklearki in savskih elektrarnah. Medtem ko je vsak dan pričakovati, da bo vlada dala na parlamentarne mize zloglasno medržavno pogodbo in je iz politične kuhinje slišati, da zna kljub vsem nasprotovanjem biti tudi ratificirana, pa zdaj prihajajo na svetlo celo razmišljanja o podaljšanju življenjske dobe nuklearke še kar za dve desetletji! No, dotlej, do leta 2050, bomo Slovenci ali Hrvatje menda že kje staknili pravo luknjo za shrambo radioaktivnih odpadkov. Bolje za zdaj Simona Kolar jasnjevanjem svojih stališč na oglasni deski. Nepoznavalci se ob tem sprašujejo, kdo je na mesto predsednika Sveta Posavskega muzeja ustoličil Bojana Tičarja, saj naj ne bi bil kos dol- Ana Somrak nah. Posredi sta še kar dve vin-sko-vinogradniški zadrugi. Bi iz globokoumnega pogovora med Bojanom Berkovičem in Janezom Iljašem že lahko povzeli, da se dogovarjata o združitvi zadruge? Prijetno pa je bilo na nedavnem druženju v dvorcu Impoljca, kjer se je direktorica Milka Cizelj spet izkazala. Na pred- Drago Fabijan OMW pred mejo Siter, z rožami pa nato še Franci Bogovič. Cvetje je od “ex” župana Siterja, ki se menda uveljavlja na področju humanitarne dejavnosti, in leskovškega sokrajana dobila tudi Ana Somrak. V svoji razpravi kljub temu ni bila nič kaj prizanesljiva in praznična. Spraševala se je, kako da ob eni sami nuklearki v državi na sejo v Krško ni odgovornih iz Ljubljane! Posredno ji je odgovoril državni sekretar Robert Golob, ki bi v Posavju lahko že dobil domovinsko pravico. Zaradi pogostih obiskov bi ga vsaj v Krškem lahko imenovali za častnega občana. Vse velikonočno srečanje je prišel celo župan Janc, ki pa tokrat ni rekel nobene. Poznavalci njegovih javnih nastopov namreč vedo povedati, da v svojih nagovorih vedno poudari, da bo kmalu končal. To naj bi pomenilo, da je v svojem nagovoru prišel šele do polovice! Bil pa je na Impoljci tudi Zdravko Mastnak. Vendar ni nazdravljal s cvičkom, marveč je raje segel po belem pinotu. Kje pa ste še videli, da bi slaščičar lizal svoj sladoled! Bo sloviti enolog zamenjal pijačo, ko bo začela roditi žametovka s cepiča, ki ga ja za visok jubilej dobila Kostanjevica? kaže z gradnjo savskih elektrarn, saj je Drago Fabijan, direktor holdinga Slovenske elektrarne, posebej za Posavske mušice pred objektiv razgrnil podrobni načrt gradnje celotne verige. Zal s posnetka ni natanko videti, kdaj bodo dela stekla in kako bodo potekala. Bolj otipljivi so športni rezultati slovenskih strelk na evropskem prvenstvu v Solunu, kjer je nastopila tudi Bre-žičanka Vesna Kržan. Med gledalci in novinarsko srenjo je bila blondinka še zlasti na očeh, saj pri Grkih prevladujejo črnolaske. Bi pa naša tekmovalka in strelke zagnanega Ernesta Sečna bile še uspešnejše, če bi jim uspelo dobiti še kakšno pištolo. Svoje strelske sposobnosti pa bi ob odličnih pogojih za vadbo lahko pokazali tudi nogometaši. Hrvatje, ki so za trening spet izbrali Brežice, opazno zaostajajo za našimi, zato pa so se v Zagrebu posebej izkazali navijači. Televizijec Jože Grajžl, ki je snemal najbolj vroča dogajanja na tribunah, seje resnično oddahnil, ko je s svojim audijem nepoškodovan prišel na našo mejo. goletnim zdraham! K sreči za zdaj pri delu zavoda in na zunaj še ni opaziti teh nasprotij, ne nasedajo pa jim niti javni delavci. Slabo je le, ker lahko dela opravljajo samo eno leto. Javna delavka Simona Kolar se je denimo v delavnicah nadvse izkazala, a ji bo rok kmalu potekel. In spet bodo morali v ustanovi k delu uvajati nove ljudi. Končajmo vendarle kulturno, z voščili pevcem iz Loke pri Zidanem Mostu za zlato plaketo v Italiji in senovskim gledališčnikom, ki so s knjigo njihove članice Bože Ojsteršek dobili pravcato knjigo o svojem dolgoletnem uspešnem delu. Vlado Podgoršek P A Berkovič in Iljaš komentar “Molze kot Štirna” “Vsaka pogodba je tudi stvar medsebojnega zaupanja ”, je v Krškem dejal Miloš Mikeln, ko so na izredni seji občinskega sveta zopet obravnavali mednamdno pogodbo o nuklearki. In postregel z anekdoto o slovenskem kmetu, ki je od Hrvata kupil kravo, ko mu je ta zatrdil, da molze “kot Štirna”. Po sklenjenem poslu kmet ugotovi, da je krava na tri seske suha in se Hrvatu pritoži. “Saj sem povedal, da molze kot “Štirna”. Si že videl “štimo” na štiri “pumpe"?” odvrne Hrvat. V primeru pogodbe o NEK so “prazne seske” za polne kupili Hrvati. Slovenskim pogajalcem (konkretno g. Ogorevcu) je uspelo Hrvate prepričati, da je tista ničla v bilančni vsoti nuklearke (vsa vlaganja so namreč veliki neodplačani krediti) vredna polovico elektrarne. Lastništvo pa seveda daje tudi upravljal-ske pravice in te so za pretežno slovenski kolektiv ter za hrvaške politike najbolj sporne. Samoupravni sporazum iz obdobja skupne gradnje je sicer določal načelo 50:50 ne le pri vodenju, ampak tudi pri zaposlovanju, vendar se ga v zrelejšem obdobju obratovanja elektrarne nihče ni več držal kot pijanec plota. (Od 600 zaposlenih je 500 slovenskih državljanov). Z osamosvojitvijo obeh držav pa je del hrvaške politike želel zelo nespretno uveljavljati te pravice in med drugim vztrajal, da za namestnika direktorja postavi svojega človeka, ki bi po izobrazbi sicer ustrezal, ni pa imel posebnega, zakonsko predpisanega izpita za vodenje jedrskega objekta. Bolj ko so nuklearni razlagali, da nimajo nobenih dingih zadržkov razen tega in naj se gospod hitro odpravi “čez lužo” na polletno usposabljanje, bolj so sosedje vztrajali na takojšnjem imenovanju. Verjetno to ni edina izkušnja, ki ima za posledico nezaupanje v skupno vodenje po načelu najvišje varnosti. Toda pomembenje podatek, da takrat kandidat hrvaške strani vendarle ni bil imenovan za namestnika direktorja. Pri še tako vroči politiki je vendarle nekje meja, ko gre za jedrsko varnost. Morda bi bilo ravno zato smiselno malce več zaupanja, saj je soupravljanje nuklearke dejstvo za določen čas, ki ga čez noč ne bo rešila niti zavrnitev podpisa mednarodne pogodbe v državnem zboru niti odločitev o odkupu hrvaškega deleža. Krški politiki, ki vodijo boj proti podpisu te pogodbe, vsekakor delajo po svoji vesti, se pa človek vpraša, če je smiselno v javnosti toliko poudarjati ogroženost, ki nam iz jedrske elektrarne preti, če ne bodo na odgovornih jiinkcijah samo slovenski strokovnjaki. Kot bi s takimi izjavami dražili Avstrijce, naj pričnejo v EU ponovno “rogoviliti” proti naši nuklearki, kajti ravno po takšnem sho-lastičnem sklepanju (kot da nacionalnost pogojuje strokovnost) so Avstrijci sejali dvome o sposobnosti varnega upravljanja jedrskega objekta v “neki Sloveniji”. Mi pa zdaj ponavljamo zgodbo,češ, kakonaj “neki Hrvati" dojamejo to odgovornost?! Za povprečnega prebivalca regije, ki nima pojma o obratovanju jedrske elektrarne, ima pa v spominu Černobil, ni prijetno poslušati, kako pogodba o nuklearld v predlagani obliki ogroža našo varnost. Ker Posavci resnično zaupamo v strokovnost domačinov, ki vsa ta leta upravljajo z elektrarno, bi bilo korektno, da nam o tem spregovorijo sami, ne preko ust lokalnih politikov. (Tudi to, da jim je lani zaradi nizkih plač pobegnilo nekaj inženirjev in da je nagrajevanje zaposlenih pomemben faktor pri zagotavljanju jedrske varnosti.) Branka Dernovšek Za zdravniki še vlakovni odpravniki Slovenija, Posavje - Delavci Sindikata železniškega prometa Slovenije, ki združuje večinoma vlakovne odpravnike, so minuli petek opolnoči začeli napovedano stavko. Med stavko ne prodajajo vozovnic in ne obveščajo potnikov o vožnjah potniških vlakov. Pogajanja so za zdaj neuspešna in stavka se bo nadaljevala do preklica. Za stavko so se odločili zaradi neizdanega zahtevanega navodila za varno opravljanje prometne službe in istočasno prodajo vozovnic ter nepriznanih provizij iz njihove prodaje. Vlakovni odpravniki med stavko normalno opravljajo dela, ki so potrebna za nemoteno vodenje prometa, vendar pa potnikom ne prodajajo vozovnic. Stavkajoči v skladu s pravilnikom Slovenskih železnic potnike napotujejo k nakupu vozovnic na vlaku. Sindikat ima 1250 članov, od tega jih na področju prometa sodeluje 800,600 pa jih prodaja vozovnice. Ukrep sindikata bo trajal vse do izpolnitve podpisanega dogovora oziroma do razbremenitve vlakovnih odpravnikov. Čez dan potniki na postaji v Krškem niso občutili stavke. Na posavskih železniških postajah so v večini tekom dneva odprte potniške blagajne, kjer vozovnic ne izdajajo vlakovni odpravniki. V Dobovi vlakovni odpravniki nimajo opravka s prodajo vozovnic. Ponoči, ko je potniška blagajna zaprta, so potniki tudi pred stavko kupovali vozovnice le na vlaku. A so se, tako kot vsi v Posavju, pridružili stavki. V Brežicah, Krškem in Sevnici odpravniki vozovnice prodajajo takrat, ko je potniška blagajna zaprta. Primer, kjer vlakovni odpravniki prodajajo vozovnice, je postaja Brestanica, a tam niso želeli dajati izjav. Vodja službe za odnose z javnostmi Slovenskih železnic Aleksander Salkič meni, da prodaja vozovnic poteka nemoteno, tam, kjer jih ni moč kupiti na postajah, pa jih potniki po isti ceni lahko kupijo na vlaku. Suzana Vahtarič Zadnji Čatežani zapuščajo domačije zaradi gradnje avtoceste Za nadomestne gradnje jim zmanjkuje časa Brežice - Po zadnjih obljubah države v lanskem letu naj bi naš krak avtoceste začeli graditi že letos pomladi. A se že nič kolikokrat obljubljena izgradnja 12-kilometrskega odseka Krška vas - Obrežje zaradi pomanjkanja denarja vztrajno odmika. V finančnem načrtu ima Družba za državne ceste RS (Dars) za letošnje leto preko 3 milijarde SIT. To nakazuje, da se bodo v letošnjem letu vsaj pripravljalna dela le pričela. Do konca letošnjega leta imajo tudi tisti prebivalci na Čatežu, ki jim bo bodoča trasa avtoceste “povozila” hiše, roke za izselitev. Čakali so na pridobitev nadomestnih parcel s strani občine, predvsem tisti na Savski poti na Čatežu, ta pa je odlok potrdila šele minuli teden. Od 18 družin na Čatežu je le četrtina vztrajala pri počasnih občinskih odločitvah za nadomestne lokacije. Na Savski cesti proti znanemu zdravilišču na Čatežu naj bi za rušence zraslo novo naselje, a ko seje odmikal čas, seje število pripravljenih, da čakajo na zadnje mesece, vztrajno manjšalo. V devetih mesecih naj bi rušenci prišli do novih hiš, pridobili v last zemljišče, na podlagi tega dokumentacijo za gradnjo in hiše zgradili do zaključne faze za vselitev. Z odlokom so na ravni občine sprejete podlage za odprodajo zemljišč na območju Savske poti, v prvi vrsti izključno zainteresiranim upravičencem z naslova gradnje avtoceste, nato vsem zainteresiranim. Ker s sprejetim odlokom Savska pot za te rušence pomeni nadomestno zemljišče, se lahko v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih prodaja izvede brez javnega razpisa, je pojasnil tajnik občine Brežice Fer- do Pinterič. Do podpisa pogodb na tripartitni ravni - Dars, občina, rušenci - naj bi prišlo v teh dneh (op. av. Ob koncu redakcije zagotovil o natančnem datumu srečanja na Občini Brežice niso imeli). Z Darsom naj bi ob teh pogodbah Na zadnji seji občinskega sveta so izglasovali sklep o prodaji nekaterih zemljišč v lasti občine. Gre za zemljišča na območju lokacijskega načrta za avtocesto, v skupni vrednosti približno 7 milijonov SIT, ki jih bo Dars za potrebe avtoceste odkupil. Ukinili so tudi javna dobra in neodplačno prenesli nepremičnine v območju lokacijskega načrta v last Darsa; gre za ceste in poti, ki jih bo investitor gradnje uporabljal v času izgradnje avtoceste, nato pa jih mora vzpostaviti v prvotno stanje in ponovno vzpostaviti javno dobro. Ena od teh je tudi cesta od Budiča proti Čatežu, kjer je zemljišče knjižno občinsko. Upravičenci, tamkajšnja Agrarna skupnost, pa izpodbija akt denacionalizacije za priznanje odškodnine. Ker je cesta javno dobro, vračilo ni mogoče, odškodnino pa morajo iztržiti od države. T: sklenili še individualne za priznanje odškodnine za komunalno infrastrukturo. Če med občino, Darsom in upravičenci ne pride do sporazumnega dogovora, je občinski svet rušencem zagotovil nakup zemljišč po 32,5 evra za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča. Eden redkih, ki so upali in vztrajno čakali na ta korak, je Mitja Jankovič (na fotografiji) s Čateža. S strani Darsa ima rok za izselitev konec novembra letos. Opozarja, daje bilo za novo naselje zainteresiranih 15 družin, zdaj vztrajajo le še tri ali štiri. Drugi so se znašli vsak po svoje. Nerazumljivo mu je, da so z Darsom uspeli rešiti vse, na domači Občini Brežice pa se postopki vlečejo tako dolgo. Izpostavil je še en problem, ki se pojavlja na novi lokaciji na Savski poti. Čatežani, ki naj bi se tja preselili, ne bodo imeli urejene kanalizacije, ampak bodo imeli sistem greznic do izgradnje čistilne naprave Brežice, za katero občina pridobiva bruseljski denar. Tajnik občine pojasnjuje, da bo kanalizacijski sistem zgrajen znotraj področja zazidalnega načrta Savska pot, v funkciji pa res ne bo toliko časa, dokler ne bo priključen na čistilno napravo. Suzana Vahtarič Tudi sevniški svet se zna razgreti Sevnica - Občinski svet Sevnica se je na zadnji 31. redni seji spopadel z obširnim dnevnim redom. Svetniki so, kljub strahu, da ne bodo zmogli, z večinoma konstruktivnimi razpravami uspeli. Čeprav ena od razprav ni delovala najbolj konstruktivno, je v naslednjih dneh dobila epilog. Med vsebinsko pomembnejšimi točkami je bila opredelitev do pripomb na osnutek odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica, kjer bodo ohranili predvideni koridor za povezavo Mimska dolina -Planinska cesta, čeprav so ga po pritožbi Tanina prestavili na vzhodni del njihovega zemljišča. V združeni prvi in drugi obravnavi prostorskega plana občine za 1986-2000 so odlok kot krovni plan glede usmeijanja prostora potrdili. Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič je izpostavil, daje novi plan, do katerega so prehodili petletno pot priprave, usklajen na Vladi RS, okolj skemu ministrstvu pa predstavlja model za ostale slovenske občine. Imajo ga tudi v digitalni obliki. Korenite spremembe bo uvedel, svetniki pa so opozorili na njegove številne pomanjkljivosti, ki naj bi jih popravili. Najbolj so se razživeli pri sprejemanju informacij o poslovanju Radia Sevnica. Točka je po besedah direktoija Radia Sevnica in Radia Brežice Petra Spilerja bila namenjena predvsem seznanitvi z izgubo pri poslovanju v preteklih obdobij tega -nekoč sevniškega javnega zavoda. ponudbe z družbeniki v ozadju, kot je razvidno iz družbene pogodbe. So pa ostali svetniki in tudi pravna služba pritrdili, da se je ves čas govorilo o tem, da ima Radio Brežice v ozadju lastnike. Na predlog Rostoharja so svetniki želeli slišati tudi mnenje zaposlenih. Nada Černič Cvetanov-ski je povedala, da se ne strinjaja z direktoijevim poročilom, enako pa Župan Janc in direktor občinske uprave Košmerl opozaija na kršenje delovnopravne zakonodaje z neizplačevanjem osebnih dohodkov in honoratjev. Špiler opozaija, da je to posledica neizvajanja zakonodaje iz časov, ko je občina pričela postopek odprodaje Radia Sevnica. Po izmenjavi mnenj med županom in Travnom ter direktoijem občinske uprave Zvonetom Košmer- ^ jav,^5a ta,uua. lom je občinski svet v skladu z uvr- Bilanca javnega zavoda, ki je bila stitvijo točke na dnevni red sprejel le osnovapridokapitalizaciji,jeizkazo- informacijo. Za tem je župan določil vala 2,8 milijona SIT izgube, pri pre gledu novega lastnika pa se je ugotovila izguba v višini 15,5 milijona SIT, kar je potrdila tudi revizija, ki jo je naročila sevmška občina. Vendar je šla razprava v drugo smer, saj je Matjaž Traven opozoril, da so bili svetniki ob glasovanju o prodaji Radia Sevnica ali namerno ali nenamerno zavedeni; takrat so glasovali o odprodaji Radia Sevnica Radiu Brežice kot ponudniku in ne nosilcu sebe in direktorja občinske uprave Košmerla kot predstavnika na skupščini družbenikov radia, ki jo direktor radia Špiler napoveduje v najkrajšem času in na kateri naj bi spregovorili o načinu pokrivanja izgube in odnosov za nazaj. Sicer pa je direktor Špiler nekaj dni kasneje povedal, da bosta Radio Brežice in Občina Sevnica v roku enega meseca v celoti pokrila izgubo. Suzana Vahtarič Izredna seja OS Krško Odkup hrvaškega deleža NEK najboljša rešitev Krško - Občinski svet je na izredni seji razpravljal o meddržavni pogodbi o nuklearki. V sicer ponavljajoči debati, kako škodljiva je predlagana pogodba za Krško in Slovenijo, so svetniki ostali brez komentarja na finančni del pogodbe, ki ga je obrazložil član pogajalske skupine Branko Ogorevc iz Sevnice, povabljen v pogajalsko skupino kot strokovnjak za finance. Seje so se udeležili tudi državni sekretar za energetiko Robert Golob, direktorica Agencije RAO Irena Mele, direktor Uprave za jedrsko varnost Miro Gregorič, predstavnika nuklearke ter državnozborska poslanca Branko Kelemina in Brane Janc. Kot je v razpravi komentirala svetnica Ana Somrak, gre za ene in iste obraze, pripravljene poslušati in odgovarjati na vprašanja razburjenih Krčanov, ki so proti podpisu pogodbe o nuklearki v državnem zboru in na to temo sestankujejo od lanske jeseni, najodgovornejših pa v Krško ne prikličejo. Bodo pa prišli čez leta, ko bo treba trajno urediti začasni status skladišča radioaktivnih odpadkov, je dejala Somrakova. Po mnenju poslanca Kelemine, ki bo glasoval proti podpisu te pogodbe, je za njeno vsebino odgovorna vlada na čelu s premieram Drnovškom in nihče drag. Tudi poslanec Janc je ponovno poudaril, da bo glasoval proti njej. Krški svetniki so ponavljali ene in iste pripombe, ki so jih oblikovali v sklepe že na decembrski seji občinskega sveta; te so bile znova izpostavljene na zboru krajanov 3. marca 2002 v Krškem in se v glavnem nanašajo na nesprejemljivost vodenja nuklearke po paritetnem načelu s hrvaškim kadrom ter na reševanje jedrskih odpadkov. Branko Ogorevc je z obrazložitvijo finančnega dela pogodbe razblinil pomisleke, kako Hrvati nimajo pravice do uveljavljanja solastništva po principu 50:50, češ, da smo samo Slovenci vložili v nove upaijalnike in obsežnejšo posodobitev elektrarne. Ta vložek so v resnici veliki krediti, ki jih ima nuklearka do bank, je dejal Ogorevc, Golob pa dodal, da do leta 2000 ni bil plačan še noben kredit z naslova gradnje nuklearke. Krediti so se zgolj 'reprogramirali in s 1. januaijem leta 2000 je samo glavnica znašala 17 milijard SIT. S tem letom je kredit pričela odplačevati nuklearka, ki potrebna sredstva zagotavlja skozi ceno električne energije. Hrvaška Stranje svoje kredite v zvezi z nuklearko naložila Hrvatski elektro-privredi. Z vidika teh dejstev je za slovensko stran uspeh, da si je zagotovila lastništvo nad polovico objekta, je povedal Ogorevc. Ker pa Krčani ne sprejemajo dejstva, da bi vodenje elektrarne z upravo, kjer imajo Hrvati polovico glasov, dolgoročno zagotavljalo varnost obratovanja in da bodo sosedi zares zbirali denar za dekomisijo, tako kot ga preko Sklada za razgradnjo zbira Slovenija, bi bili najbolj zadovoljni, če naša država za pošteno ceno odkupi hrvaški delež. To je bil tudi eden od sklepov izredne seje Občinskega sveta Krško, ki jim ga je pravzaprav položil v usta državni sekretar Golob. Ne vidi namreč realne možnosti za izpogajano novo pogodbo na izhodiščih, s katerimi bi Krčani soglašali, ker z njimi ne bi soglašali Hrvati. Branka Demovšek AMkETA Profesionalizacija ali naborništvo? Slovenija - Javna podpora povsem poklicni vojski v državi narašča, po zadnjih podatkih kar 48 odstotkov vprašanih meni, da je poklictui vojska najboljša alternativa. Kot prvi pogoj za debato o spremembah zakona je potrebno najprej doreči obseg Slovenske vojske, ki po sedanjih načrtih predvideva 26.000 pripadnikov vojne sestave ter hkrati prestrukturiranje in povečanje sil za posredovanje. Predlog naj bi predvideval tudi takojšnjo možnost oblikovanja prostovoljne rezerve. Pri takojšnji profesionalizaciji vojske bi v prvem letu zmanjkali 2 milijardi SIT. Obrambno ministrstvo bi lahko ukinilo naborniški sistem do leta 2006. Kaj pa o tem menijo Posavci? Roman Perčič, univ.diplJnž. s Senovega: Leta 1998 je na našem koncu potekala velika vojaška vaja NATA, v kateri sem kot občinski uslužbenec tudi sam sodeloval. Mislim, da gre tu res za visoko profesionalno stvar. Glede na to, da se Slovenija pripravlja na vstop v NATO in da se postopoma skuša harmonizirati s to vojaško formacijo, se mi zdi profesionalizacija Slovenske vojske smiselna; dolgoročno smiselna. Marta Teraž, upokojenka iz Sevnice: O profesionalizaciji Slovenske vojske nisem razmišljala. Moja otroka sta že odrasla, tako da s tem nimam skrbi. O tem nisem razmišljala tudi zato, ker se v slovenski državi ne počutim ogroženo. Upam pa, da bodo odgovorni znali pravilno strokovno presoditi, kaj je za našo državo najbolje... in tudi najbolj ugodno za davkoplačevalce. Primož Šušterič, vojak na civilnem služenju iz Dola pri Ljubljani: Absolutno se strinjam in sem ZA profesionalizacijo vojske. Iz preprostega razloga; vojak naj bo tisti, ki si to želi, kdor pa tega ne želi, naj ne hodi v vojsko. Prav zato sem se odločil za civilno služenje. V kolikem času bi lahko bila vojska profesionalna, je odvisno od tega, koliko vojakov in kakšno vojsko hočemo in seveda tudi od količine denarja. Marjeta Kodrič, prodajalka s Črešnjic: O tem še nisem veliko razmišljala, mi smo navajeni na vojake iz tukajšnje vojašnice. Res se ne poglabljam veliko v to, jemljemo jih kot dejstvo, ki se mu ni mogoče izogniti. Z enega vidika profesionalno vojsko odobravam, saj menim, da ni prav, da bi v vojsko silili tiste, ki nočejo. V tem primem odobravam služenje civilnega roka, ker so ti fantje v pomoč na humanitarnih področjih. Ernest Ferk, letalski oficir v pokoju iz Brežic: Za profesionalizacijo, toda ne brezglavo in vsekakor pod določenimi pogoji. Na podlagi temeljitih vojaških potez in ne zgolj zaradi politike. Potrebne so raziskave trga delovne sile in njegove kakovosti, nato pa mora država to finančno podpreti. Vsak odhod izobraženega vojaka v tem sistemu pomeni tako dodatne finančne kot umske obremenitve za vzpostavitev novega na predhodnikovo raven. Kataster v elektronskem zapisu Sevnica, Posavje - Geodetska uprava republike Slovenije oziroma njene enote postavljajo sistem elektronskega dostopa do baze podatkov zemljiškega katastra (testni sta Upravni enoti Litija in Kranj), za kar pa mora biti kataster v digitalni obliki. Zahtevni in obsežni projekt, ki se izvaja od leta 1996 in je bil sprva odvisen le od občinskih sredstev, je leta 1998 podprla Svetovna banka za razvoj. Po besedah vodje Območne geodetske uprave Sevnica Romana Novšakaje kataster posavskih občin že skoraj v celoti v elektronskem zapisu in so v fazi revidiranja oziroma usklajevanja z dejanskim stanjem. Enote Geodetske uprave Sevnica, Brežice in Krško skupaj pokrivajo več kot 265 tisoč parcel. kar predstavlja 5,2 odstotka slovenskega ozemlja. Na območju Posavja je preko 60 tisoč prebivalcev in 23 tisoč hišnih številk. Brežiška Geodetska uprava ima od 60 katastrskih občin (k.o.) 52 k.o. v digitalni obliki. Vseh parcel je 93.221, to pomeni, da morajo v elektronsko obliko spraviti še 9450 parcel. V Krškem ima geodetska uprava v evidenci 96.566 parcel v 50 k.o. V digitalni obliki so vse, vendar je v 30 odstotkih potrebno podatke še prečistiti. Tudi v Sevnici je celotni kataster v digitalni obliki - gre za 38 k.o., v katerih je 76 tisoč parcel, vendar je v 20 odstotkih potrebno revidirati podatke. Po načrtu republiške Geodetske uprave bodo enote po Sloveniji na elektronsko poslovanje pripravljene do konca letošnjega leta. Branka Demovšek mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primem institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu 5 svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Nelegitimnost zbora občanov v Krškem O tako pomembni zadevi, kot je vprašanje nesprejemljivih točk pogodbe med vladama R Slovenije in R Hivaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, bi v prvi vrsti moral razpravljati Občinski svet občine Krško, zato sem se pridružil članicam in članom, ki od Župana Franca Bogoviča zahtevajo, da do konca meseca na to temo skliče izredno sejo sveta. V torek, 5. marca 2002, je bil v dvorani Kulturnega doma Krško sklican zbor občanov. Po mojem mnenju je bil površno organiziran, udeležba povabljenih pa klavrna. Ker se zavedam, da sem izvoljen predstavnik občank in občanov in se do njih čutim tudi odgovornega, želim navesti še nekatera dejstva, ki nedvomno potrjujejo, da je zahteva po sklicu izredne seje občinskega sveta še kako upravičena. “Nesprejemljive točke ...” bi zagotovo morale biti predhodno pripravljene in usklajene predvsem v občinskem svetu, ker bi tako imele večjo težo, veliko širše in konkretnejše pa bi zajete tudi probleme in vprašanja občank in občanov. Menim, da zbor ni bil legitimen, ker nihče ne ve, koliko in kateri ljudje so se ga udeležili, saj se prisotnost na noben način ni ugotavljala. Pobude in predlogi sklepov, ki so jih na samem zboru podajali posamezni razpravljavci, predsedujoči zbora ni želel upoštevati in je njegova legitimnost tudi zaradi tega zelo vprašljiva. Na izredni seji občinskega sveta želim legitimno in legalno razpravljati o nastalem problemu ter še enkrat odpreti vsa vprašanja, na katera prisotni na zboru niso dobili verodostojnih odgovorov. Leta 1998 smo v Posavju in tudi v Krškem ustanovili Ljudsko iniciativo ravno z namenom, da bi preprečili to, kar se je zgodilo. Globoko se strinjam z več kot 2500podpisniki in drugimi, ki glasno zahtevajo pravična nadomestila ali odškodnine zaradi življenja v bistveno bolj obremenjenem in za zdravje neprijaznem okolju. Kot član Ljudske iniciative sem že pred štirimi leti javno podal predlog, da bi morali vsi tisti, ki živijo v okolici NEK, vključno z mestom Krško, za razvrednoteno zdravje in premoženje dobiti primemo odškodnino. Če se zdravje ne da meriti z denarjem, kot trdijo nekateri, pa se gotovo da izračunati izguba vrednosti nepremičnin naših ljudi. Povsem konkretno - vse kar je oz. je bilo potrebno kupiti in plačati za izgraditev hiš in drugih poslovnih objektov, je posamezne investitorje stalo prav toliko, kot investitorje v Kopru, Mariboru, Ljubljani ali kje drugje zunaj občine Krško. Toda vse naše nepremičnine so na trgu najmanj 40 odstotkov manj vredne kot iste kje drugje v Sloveniji. Prebivalci imamo pravico od države zahtevati, da se nam strahoten finančni izpad amortizira oz. nadomesti na način, kot ga poznajo v večini držav Evropske unije. Razliko do vrednosti, ki nikakor ni po naši krivdi tako drastično zmanjšana, bi morala država Slovenija prebivalcem obračunati in povrniti z davčnimi in dohodninskimi olajšavami, predvsem pa bi znižanje vrednosti svojih imetij lahko amortizirali■ z ustrezno znižanimi plačili komunalnih in drugih prispevkov, kar je v Zahodni Evropi in drugih civiliziranih državah že desetletja utečena praksa. Prepričan sem, da občanke in občani občine Krško glede tega še nismo rekli zadnje. Res je že veliko zamujenega, toda če bo NEK obratovala do leta 2023, po nekaterih napovedih celo do leta 2047, sočasno pa nam je in bo tudi v prihodnosti vsiljeno še odlagališče vseh radioaktivnih odpadkov, se moramo zganiti. Če ne zaradi nas samih, pa vsaj zaradi naših otrok in njihovih potomcev. Danilo Koritnik, Krško Spoštovani! Žalosten sem prisiljen povedati nekaj besed o odnosih med karateisti v Posavju. Člani Karate kluba Krško smo trenutno najuspešnejši klub v Sloveniji, hkrati pa tudi edini nosilci uradnih odličij s svetovnih prvenstev. Na žalost pa smo iz dneva v dan pod udarom blatenja našega imena, za kar je odgovoren trener brestaniškega kluba Franjo Horn. Prekipelo nam je ob njegovi objavi neresničnih rezultatov turnirja na Madžarskem, katere bomo dokazali, ko nam predsednik tekmovalne komisije turnirja in hkrati generalni sekretar Karate zveze Srbije, dostavi rezultate. Ne bomo več dovolili, da nekdo hodi po nas. Kot trener Karate kluba Krško sem v svoje vrste sprejel že vrsto tekmovalcev, ki so svojo pot začeli pri g. Hornu in sramotno je, da lahko ob grozovitih dejanjih, ki sem jih slišal iz ust otrok in staršev, ljudje kot je g. Horn še sploh poučujejo veščino, ki uči vse tisto, kar on ne predstavlja. Mlada dekleta pričajo o spolnem nadlegovanju, fizičnem maltretiranju, pretepanju, goljufijah z denarjem ... Vse to se sploh še ne dotakne strokovnosti dela z otroki. Marija Jeler, trenutno ena mojih najuspešnejših tekmovalk, še danes trpi za posledicami pruha, ki ga je utrpela dvakrat zaradi nestrokovnosti trenerja. Njana sestra boleha za astmo iz podobnih razlogov. Otrokom je povzročil vrsto psihičnih travm, jim otežil normalno otroštvo in marsikomu za vedno uničil športno kariero. Vse to in še marsikaj smo zamolčali, ker ne želimo govoriti o drugih. V kolikor pa se bo njegovo blatenje našega imena nadaljevalo, pa ne bomo ostali več na takšnih pismih, ampak bomo posegli po odvetniški pomoči in pravno preganjali njegove pretekle in trenutne napake. Želimo le, da se o nas ne govori grdo, ker smo ponosni na to, kar smo in kar dosegamo. Zahtevamo, ne želimo, pa to, da so rezultati, ki jih objavljajo ostali klubi naše panoge, resnični. Šport je vrednota. Uči nas poštenja, truda, medsebojnega spoštovanja, modrosti in zdrave osebnosti. V Karate klubu Krško se trudimo postati vse to, obenem pa še dosegati rezultate, ki bodo nekoč naš ponos. Sem strokovnjak na področju vzgoje in vrhunskega športa. Menim, da je dolžnost vsakega športnega pedagoga, trenerja, še posebej pa staršev, da obvarujejo svoje otroke in varovance. Poslanstvo novinarjev pa je pomagati mladim na poti k vrhu, jih spodbujati, prav gotovo pa je njihova dolžnost tudi objavljanje resničnih podatkov in rezultatov. Sašo Vaš, dipl. univ. prof, Krško ------—■ I —------------ Kaj se dogaja s proračunom in občinsko upravo v Krškem? To vprašanje sem si zastavila potem, ko sem v 48. št. SavaGlasa prebrala sestavek pod naslovom “Občini Krško se obeta finančni zlom ”. Kot občanko, me je še zlasti zaskrbelo vprašanje, ali so resnične navedbe, da se izdatki krškega proračuna tako zelo povečujejo in to predvsem na račun novih velikih zadolževanj. Iz sestavka se da sklepati, da župan širi občinsko upravo in pri tem ne upošteva niti predpisana merila o strokovni izobrazbi. Prvo trditev, da so navedbe svetnikov žal resnične, sem dobila ža v naslednji, 49. številki, v kateri krški župan, ko odgovarja, niti ne poskuša negirati navedb svetnikov, pri tem pa njihovo ravnanje, sam imenuje “ostro nasprotovanje". Sleherni občinski svetnik bi moral ravnati tako in opozoriti na probleme! No, žal so v krškem občinskem svetu takšni še vedno v manjšini. Nekateri podatki, ki sem jih poiskala iz gradiv krškega občinskega sveta, so še dodatno potrdili, da zadeva še zdaleč ni tako nedolžna, ko gre za trošenje denarja davkoplačevalcev. Tega običajno zmanjka na koncu leta za nujno potrebne investicije. Za odpiranje novih delovnih mest, za preko dva tisoč brezposelnih občanov pa že pri planiranju ne ostane nič. Še v letih 1996 do 1998je zadostovalo za vse izdatke proračuna z investicijami v komunalo, ceste, dom upokojencev in za začetek gradnje šolskega centra s športno dvorano letno 2,7 milijarde, medtem ko bodo ti izdatki v letu 2002, 4,9 milijarde SIT, kar je skoraj kar dvakratni porast. In kam potem odtekajo cekini? Poglejmo postavko plače v občinski upravi. Župan jo je povečal kar 20 odstotkov, za njihove plače pa bo porabil 264,87 milijona SIT, medtem ko je za to postavko' zadostovalo leta 1997 le polovico te vsote. V to vsoto pa niso všteti vsi stroški za delavce na “javnih delih", ki v zadnjem času “pomagajo ” delavcem v občinski upravi, prav tako pa tudi ne stroški, ki so v tako visokem proračunu predvideni za novo nastale javne občinske firme (razni razvojni in pospeševalni centri), ki bi morali zmanjšati število zaposlenih v občinski upravi. Vprašamo se lahko samo, koliko pa bodo ti dodatno zaposleni v občinski upravi prispevali k rasti krškega gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest. Nerazumljivo visok porast beležijo izdatki za nekatere druge tipično nerazvojne in porabniške dejavnosti. Nadzorni svet je, tako je razvidno iz njegovega pročila o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna občine za leto 2000, sicer med drugimi zapisal: - v obdobju od 01.04 do 06.06. je financiranje občine potekalo brez' pravne osnove, - v letu 2000 se je število zaposlenih v občinski upravi povečalo, s čimer je bila kršena določba Zakona o javnih financah, - župan je trošil proračunska sredstva na postavkah, za katera ni bil pooblaščen po Zakonu o javnih financah, - župan je zadolževal občinski proračun v nasprotju z zakonom. Anica iz Pišec je izpostavila problem skoraj neprevozne vinsko-turistične ceste skozi Pišece, ki jo je v Pavlovi vasi zasul plaz. Sprašuje, kdo je pristojen za ureditev in kdaj bo plaz saniran. Pomočnik vodje oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Roman Matjašič je povedal, da je omenjena cesta, na kateri se je sprožil plaz in poškodoval cestišče, v pristojnosti Ministrstva za promet in zveze. Vsa vzdrževalna dela in interventne sanacije opravlja za njih po naročilu Cestno podjetje Novo mesto, enota Krška vas. Občine je takoj po sprožitvi plazu posredovala pri vzdrževalcu, da se zagotovi varnost prometa na tem odseku Opravljena so bila tudi najnujnejša sanacijska dela, daje bila omogočena prevoznost. Trajna sanacija plazu zahteva geološke raziskave in pridobitev ustrezne dokumentacije, za kar pa je potreben daljši čas. Tako kot je bilo že omenjeno, je trajna sanacija v pristojnosti Ministrstva za promet in zveze. Stanovalka na Papirniški ulici v Krškem je opozorila na problem pomanjkanja parkirnih prostorov in predlaga, da bi ob blokih hišnih številk od 13 do 16 uredili enosmerno ulico in tako pridobili dodatne parkirne prostore. Niko Somrak z Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško je izpostavil, daje vprašanje kompleksno in se nanj ne da na hitro odgovoriti. Izpostavlja, da so bili pogoji in predpisi v času gradnje stanovanjskih blokov drugačni. Zato je dejstvo, da parkirišč zdaj v spremenjenih potrebah in načinu življenja primanjkuje. Krajanom predlaga, da se z navedenim problemom obrnejo na Občino Krško in na Oddelek za urejanje prostora naslovijo vlogo za rešitev tega problema. Tam bodo poskušali najti možnost rešitve parkirnih prostorov v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskega bloka ali kako drugače, kot je to na primer predlog poslušalca o enosmerni ulici. Za območje Vidma bo v letošnjem letu izdelana študija mirujočega prometa, ki bo pokazala, kje je možno najti površine za parkirišče. Milena iz okolice Brestanice je izpostavila, da je parkirišče pri novi šoli v Krškem sramota. Ni podobno parkirišču, je sicer v makadamski izvedbi, iz zemlje pa “štrlijo” skale in je polno velikih lukenj. Tudi na to vprašanje je Niko Somrak z Oddelka za gospodarsko infrastrukturo Občine Krško povedal, da je občina imela v programu ureditev parkirnega prostora v makadamski izvedbi. Ta se je sedaj še poslabšal, ker parkirišče zdaj uporabljajo za začasno deponijo odpadnega materiala zaradi potekajočih del z naslova plinifikacije. Po končani gradnji, do maja, bo ta material odstranjen. Skupaj z izvajalcem se bodo dogovorili, da bo parkirišče vsaj v makadamski izvedbi primerno urejeno in luknje izravnane. Kot pojasnjuje, je drugačna izvedba odvisna od več faktorjev, v občinskem proračuna 2002 za asfaltiranje parkirišča pri šoli sredstev ni predvidenih. Vendar pa je kljub skrb vzbujajoči ugotovitvi, zadeva ostala skrita javnosti in o kakršnih koli sankcijah še ni slišati. To pa je lahko že drug del odgovora, zakaj gospod župan lahko tako očitno zanemarja zakonitost svojega dela. Še iz časov njegovih predvolilnih nagovorov je bilo med njegovimi obljubami slišati, da bo dela! v interesu kapitala. Sprašujem se, čigavega kapitala. Pričujoči proračunski podatki kažejo, da to gotovo ni v interesu večine občanov. Župan samo potrjuje, da tudi za občinske finance v Krškem velja predvsem izrek “denar je sveta vladar”! Nam občanom pa zaenkrat ostane le tolažba, da imamo v občinskem svetu svoje občine tudi takšne svetnike, ki si kljub veliki moči kapitala, upajo javno pokazati na napake, ki se dogajajo, na škodo zdravega razvoja občine Krško. Občanka Z.D. (Naslov je v uredništvu.) Da, mesto Krško res umira ... Krško, oziroma njegovo “historično " jedro na desnem bregu reke Save, se je zadnjič p ražnje obleklo pre 25 leti! Takrat smo z vrsto prireditev in pomembnih dogodkov počastili 500 let njegovih mestnih pravic. Ob tej obletnici smo mu zaželeli vse najboljše in mu v zdravicah obljubili, da bomo še naprej skrbeli za njegov razvoj, za njegovo lepšo zunanjost in krepili njegovo dotedanjo vlogo v širšem prostoru. Takrat je bilo Krško res pravo središče Posavja in s tem nadaljevalo tradicijo nekdanjega okrajnega mesta, ki je od leta 1850 do 1941 združevalo območje od Radeč, Mokronoga, Trebelnega, do Šentjerneja, Kostanjevice in Velike Doline. Bilo je vendarle majhno kranjsko mesto, z manj kot 1000 prebivalci in gospodarsko, s svojo obrtjo in trgovino, manj nepomembno. Bilo je prej revno, kot bogato in temu primerna je bila tudi njegova podoba. Njegove upravne in druge funkcije so se po drugi svetovni vojni še okrepile in se obranile vse do danes in hitro razvijajoča se industrija ga je dodatno “pomladila” in mu prinesla ime pomembnejšega slovenskega središča. Ko se je to “staro" Krško te dni, po petsto in petindvajsetih letih, hotelo znova pogledati v ogledalu, je bilo le-to Žal ali k sreči razbito. Ob današnji podobi, ki bi jo v njem uzrlo, bi se moralo skoraj zgroziti. V tistih mestnih mejah, ki se začno na severu pod nekdanjim gradom in zaključijo v Zatonu, bi namreč uzrlo svoje umiranje na obroke. Morda se marsikdo s tem ne bo strinjal, ker vidi Krško podobo drugačno, a dejstva so neizprosna. Treba se je le peš sprehoditi kaka dva kilometra, od mestnega začetka'do stadiona Matije Gubca in si med potjo oogledati le poslopja ob njej. Vse več je takih, ki postajajo prazna, zapuščena in zanemarjena ... vse več je takih, v katerih opuščajo njihovo obrtno; trgovsko ali drugo ne-stanovanjsko namembnost. Odselila se je srednja šola, kmalu se isto obeta glasbeni, zdravstvenemu domu, SK Banki in še bi lahko naštevali. Mesto s' tem svojih osnovnih funkcij sicer ne izgublja, a se pomembnejše vse bolj selijo na njegovo obrobje. Središče se posledično vse bolj prazni in se bo še naprej, kajti oboje je medsebojno povezano. Živahnejšega vsakdanjega življenjskega utripa mu ne morejo zagotoviti le opravila na sedežu občine in na obeh sodiščih in ne le obiski knjižnici ali nekaj na novo zgrajenih stanovanjskih blokov, ki so mu prebivalstvo res nekoliko povečali in pomladili. Naselje na desnem savskem bregu postaja pravzaprav edinstven primer med slovenskimi. Povsod in še posebej tam, kjer so tako mesta (ali mestni deli) hkrati občinska središča se trudijo, da bi se to še kako poznalo. Načrtno jih (arhitektonsko) obnavljajo in pri tem pomagajo tudi zasebnim lastnikom poslopij. Polnijo jih z novimi vsebinami in ohranjajo tradicionalne, da ostajajo živi organizmi, krajanom v ponos in morebitnim obiskovalcem priložnost, da se v njih zadržijo tudi dalj časa, za oglede, nakupe in podobno. Skratka, stara mestna jedra ostajajo tako večno mlada in skrbijo, da se njihovi razvojni in drugi vplivi širijo na njihovo okolico. Ali je pri nas tudi tako? Nad podobo starega mestnega dela na desnem savskem bregu upravičeno tarnajo predvsem tisti, ki jim še vedno ni vseeno, kakšna je in kakšna bo v prihodnje. Ni jih veliko in žal vse premalo, da bi njihova beseda dobila pravo veljavo in bila upoštevana. Doslej niti ni bila dovolj glasna in na poti do ušes, do katerih bi morala priti, se je zato izgubila. Prav zato je skrajni čas, da jo povzamemo vsi, ki nam je še kaj do starega Krškega, ki nočemo več živeti zgolj v spominih na takšnega, kakršno je bilo nekoč, ali I bolje povedano, še pred nekaj leti. Še kako si želimo; da bi bila vsa mestna poslopja zopet polna življenja in njihova zunanjost vredna pogleda, da bi staro in mlado lahko vsaj nekaj (ali večino) vsakdanjih potreb, kot to pravimo, zadovoljevalo v svojem (naj)ožjem življenjskem okolju. Tudi tako bi ga znali bolje ceniti, zanj to in ono postoriti in v njem in z njim živeti bolje. Prav zaradi vsega zapisanega pozdravljam, kot avtohtoni prebivalec starega mestnega jedra in častilec njegove zgodovine, pobudo Petra Žiganteja, našega sokrajana in občinskega svetnika. Zavzema se namreč za ustanovitev “programskega odbora ” za oživitev in ohranitev starega Krškega, v katerega vabi vse, ki jim današnje stanje ni povšeči in bi ga hoteli spremeniti. Ta njegova pobuda je upoštevanja vredna in časa, da bi jo udejanili ni več na pretek. Minuta izgubljena, na vrne se nobena ... pravi slovenski pregovor. Za staro Krško velja še posebej, tudi zaradi veljavnega statuta krške občine, -ki bi mu bil lahko v oporo. Med drugim v njem preberemo naslednje: “Krajevna skupnost mesta Krško opravlja, polega nalog (kot druge v občini) ...še naloge, s katerimi se zagotavljajo zgodovinske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in eno izmed regionalnih središč.” (konec citata). Žal znova in znova ugotavljamo, da vse zapisano staremu Krškemu, središču na desnem savskem bregu, ne more ali noče pomagati do nekdanje podobe in veljave. In če bi vzroke za to pripisovali predvsem vodstvu krajevne skupnosti mesta Krško, to ne bi bilo pošteno. Njeni programi ostajajo slej ko prej odvisni od občinskega proračuna, a z deležem, ki ji ga odmerja že nekaj let, se žal ne da postoriti kaj pomembnejšega. Živko Šebek, Krško Rosa na TRONU Krško - Pred leti je bilo podjetje Tron iz Krškega, ki se je v glavnem ukvarjalo s pridelavo jagod blagovne znamke Rosa resnično na tronu oziroma prestolu. Potem se je direktorju Petru Jankoviču, sicer družbeniku Trona, zgodila prezadolženost, povodenj in suša, moldavska delovna sila se je zaradi slabega plačila umaknila in podjetje je drvelo v prepad. Zaposleni delavci so predlagali uvedbo stečaja, zadnji dan roka za ugovor pa je direktor Jankovič na sodišču predlagal prisilno poravnavo, saj je računal na priliv državnih sredstev. V postopku, ko je sodišče preverjalo, če obstajajo pogoji za prisilno poravnavo, je bil po zakonu uveden stečaj. Pred dnevi je na Okrožnem sodišču Krško potekal narok za preizkus terjatev nad stečajnim dolžnikom, na katerem seje stečajni upravitelj Zdravko Groboljšek izrekel o terjatvah upnikov. Prijavljenih je bilo 32 terjatev, od katerih je bila terj atev Kostaka Krško prepozno vložena in zato zavržena. Upniki so skupaj vložili za 320 milijonov SIT terjatev, od tega prednostne terjatve predstavljajo dobre tri milijone SIT. Naj večji upniki so Volksbank, Krekova banka, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, NLB, Zavod RS za zaposlovanje, nekdanji delavci Trona in nekatera podjetj a iz tujine. Stečajni upravitelj Zdravko Groboljšek je stečajnemu senatu, ki ga je vodila sodnica Ivana Traj-kovič, in upnikom predočil, da otvoritvena stečajna bilanca še ni izdelana, bo pa v naslednjih dneh in bo predložena stečajnemu senatu. Sedanje stanje pa kaže, da s stečajnim postopkom ne bo smotrno nadaljevati, saj stečajni dolžnik Tron razpolaga le s premoženjem v višini dobrih desetih milijonov SIT. To premoženje je v osnovnih sredstvih, kot so prekrivna folija, sadike jagod in ostrešja za pokrivne tunele. Stečajni dolžnik Tron ima sicer še odprte terjatve, tudi v tujini, od katerih je izterljivih le 5 milijonov SIT, poleg tega pred Okrožnim sodiščem v Celju teče pravdni postopek, v katerem Tron toži dva kooperanta za 33 milijonov SIT. Stečajni upravitelj meni, da s postopkom ne bo smotrno nadaljevati zato, ker bi sredstva stečajnega dolžnika komaj zadostovala za pokritje stečajnega postopka in za poplačilo prednostih terjatev. Po predložitvi otvoritvene bilance bo stečajni 'upravitelj upnikom najverjetneje ponudil, da prevzamejo terjatve oz. premoženje. Cenilec odsvetuje prodajo premoženja po delih, saj gre za specifična osnovna sredstva, ki imajo funkcijo zgolj kot celota, saj se razprostirajo na 14 hektarih površin, s katerimi sedaj upravlja Kmečka zadruga Rosa, (njen družbenik je tudi Peter Jankovič), ki je zainteresirana za proizvodnjo jagod na tem proštom. Sadike naj bi rodile še to leto, letošnji pridelek naj bi obirali dvakrat, trg je zagotovljen, pravijo in tudi država je menda zainteresirana, da se proizvodnja jagod na tem delu ohrani. Poleg tega pa je verjetno precej vredna tudi blagovna znamka Rosa, ki jo je promoviralo podjetje Tron. Navsezadnje se novo podjetje, ki prideluje jagode, imenuje prav po blagovni znamki jagod. Direktorica podjetja Andreja Brence je s stečajnim upraviteljem podpisala pogodbo o najemu omenjene proizvodnje, prav tako pa se zanima tudi za odkup vseh osnovnih sredstev, vezanih na proizvodnjo jagod. Za odkup in proizvodnjo jagod na tem proštom pa se zanima tudi HPG Brežice. Čeprav se prisotni upniki, med katerimi sta bili tudi NLB in Volksbank, niso strinjali, da prevzamejo terjatve oz. premoženje, pa upniki tudi niso bili zainteresirani, da bi se izvolil upniški odbor. Nada Černič Cvetanovski Regionalki skozi Bizeljsko in Cerklje še gradbišče Brežice - Med otokoma v Župeči vasi in Cerkljah ob Krki še kmalu ne bo miru. Dela na vzorčnem primera za umirjanje prometa so postala vzor počasnosti. Enako se vleče rekonstrukcija ceste na Bizeljskem. Na regionalni cesti Rl-219 Brežice - Bizeljsko poteka rekonstrukcija na odsekih od km 5.900 do km 6.450 in od km 6.620 do km 6.700. Vmesnega dela med osnovno šolo proti Svetim Goram v dolžini 170 m v tej fazi Direkcija RS za ceste ne bo rekonstruira. Tanja Barašin iz služba za odnose z javnostmi pojasnjuje, da ni rešeno financiranje regulacije Bi- Počasnost del se vleče iz leta v leto. zeljskega potoka. Ta del ceste bo zgrajen po uskladitvi oziroma dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor. Pogodbeni rok za dokončanje del je september 2002, do sedaj pa je izvedeno približno 65 odstotkov načrtovanih del. Manjka pa, kot opozarja Krajevna skupnost Bizeljsko, dorečenost glede spremljajoče infrastrukture, pločnika in javne razsvetljave. Na regionalni cesti R2-419 Cerklje ob Krki poteka v t.i. pilotnem projektu umirjanja prometa rekonstrukcija ceste skozi vas. V dolžini enega km Cestno podetje Novo mesto izvaja dela na cesti, pločniku, javni razsvetljavi in komunalnih vodih. Dela bodo predvidoma dokončana v juliju 2002, do danes pa je izvedeno približno 70 odstotkov načrtovanih del. Suzana Vahtarič Kjer Sotla že stoletja tiho teče... Bizeljsko - Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Novo mesto d.d. je v sklopu vzdrževalnih del ureja posavske vodotoke. V oči so padla zadnja opazna dela v Orešju na Bizeljskem. Problem pomanjkanja denarja jim onemogoča čiščenje in vzdrževanje vseh želenih nabrežin. Na mejni reki Sotli v Orešju na Bizeljskem je pretočna prevodnost velik problem. Potem ko je pred desetimi leti tam zrasel istoimenski mejni prehod, je ob večjih deževjih reka poplavljala vse do mejnega platoja. Na nižji koti ceste nekaj metrov pred objektom voda običajno cesto zalije, ki je bila za nekaj dni vselej neprevozna. Zato je že pred leti med državama stekel pogovor o skupnem projektu ureditev Sotle v območju mejnih prehodov. A ta se po besedah Roberta Kepeta iz VGP Novo mesto, ne more preleviti v dejanja. Tako sanirajo najnujnejše. V sklopu vzdrževalnih del so popravili večjo zajedo, ki jo je dolbla voda. Vzdolž obeh strani prehoda so posekali grmičevje in del drevja, da bi izboljšali pretočnost reke. Enako so storile tudi pristojne službe na hrvaški strani. Žal še vedno ostajajo zagate pod mostom pri opornikih, okoli katerih se zbira vejevje. Na te opozarjajo Ministrstvo za promet in zveze, v čigar pristojnosti je most. Po besedah Kepeta so brežine levo in desno od prehoda le delno sanirane. Problem ostaja, ker so padavinske vode s platoja speljane po ceveh neposredno v Sotlo, iztok ni pravilno izveden in bo povzročal nadaljnje zajede nabrežine. Podobno so na slovenski strani na Sotli v letih doslej opravili sanitarni posek v Bračni vasi in Gregovcah, kjer ga hrvaška stran še ni izvedla. Po dragi strani so Hrvati tega opravili v Drašah, na slovenski strani v Novi vasi pa Slovenci ne. Zaradi pomanjkanja denarja bo VGP letos na Sotli opravilo le še košnje v mejnih področjih. Z omenjenega delovišča pa so se delavci že preselili na sanitarne poseke ob potokih, trenutno na Dramljo v Stari vasi na Bizeljskem, sledila bodo dela ob Močniku v Po-hanci in še na nekaterih dragih v Posavju. Suzana Vahtarič Denar le na enem računu Slovenija - Banke bodo L julija letos začele uvajati transakcijske račune tudi za fizične osebe. Ta novi bančni račun bo postopoma do konca junija 2003 nadomestil dosedanje bančne račune občanov. Transakcijski račun bo primarni bančni račun občana. Zamenjava sedanjih računov za nove transakcijske račune bo za občane brezplačna. Tako bomo preko tega računa prejemali različna vplačila (plače, honorarje, pokojnine in podobno), ki zdaj prihajajo na različne bančne račune. Preko transakcijskega računa bomo torej prejemali vsa vplačila in opravljali izplačila, tako v domači kot v tuji valuti, omogočal pa bo tudi dostop do celovite bančne ponudbe. Transakcijski računi bodo postopoma nadomestili vse tiste račune, ki danes opravljajo funkcijo transakcijskega računa: žiro, tekoče in devizne račune ter tolarske in devizne hranilne vloge, ki se uporabljajo za nakazovanje. Seveda pa bodo ostale tiste hranilne vloge, ki imajo funkcijo varčevanja. Ker bo en transakcijski račun nadomestil več dragih bančnih računov, bo poslovanje za banke bolj racionalno in bolj preprosto. Ker je to obsežen projekt, je predvideno enoletno prehodno obdobje, v katerem bodo banke postopoma odpirale transakcijske račune in zapirale stare bančne račune občanov. Prvega julija 2003 pa bo vsak državljan, ki bo prejemal kakršnakoli vplačila, moral imeti transakcijski račun, pri eni banki le enega, lahko pa jih bo imel več pri več različnih bankah. Lidija Kostevc Urejene brežine Sotle pri mejnem prehodu Orešje na Bizeljskem Najbolje urejene slovenske prodajalne Slovenija, Posavje - Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za trgovino letos že četrtič pripravlja akcijo “Najbolje urejene slovenske prodajalne”, katere osnovni cilji so spodbujati ustvarjanje prijaznih in urejenih okolij za potrošnika in zaposlene v posameznih prodajalnah, spodbujati še boljšo urejenost prodajaln in kakovost prodajnih storitev, predstaviti najbolje urejene trgovine na regionalni in nacionalni ravni ter promocija panoge kot celote in spodbujanje tekmovalnosti med trgovci pri urejanju prodajaln ter nudenju prodajnih storitev. Ocenjevanje, ki sicer poteka dvokrožno, vodi Republiška komisija za ocenjevanje urejenosti prodajaln pri Združenju za trgovino. Prvi krog ocenjevanja bo potekal od aprila do junija, drugi pa bo v obdobju od septembra do no-vembra.Ocenjevalne komisije delujejo v tričlanski sestavi, ocenjujejo pa zunanji izgled, sem sodi neposredno okolje, fasada in vhod, prodajni prostor, njegova preglednost, razporeditev, ponudba, označenost blaga in označenost cen, čistoča in red ter mikro klima. K ocenjevanju sodijo tudi ostali prostori ter osebje, njihova osebna urejenost, obleke, komunikativnost in strokovnost. Po prvih neuradnih podatkih seje letos v akcijo vključilo kar 400 prodajaln, seveda tudi iz Posavja. Tako je posavska udeležba letos večja kot lani, v akcijo seje namreč vključilo kar 17 prodajaln, in sicer največ v kategoriji tekstila in obutve, teh je osem, sledijo marketi (4), dva tehnična centra ter po ena proda-jalna tehnično-klasičnega tipa, hipermarket in blagovnica. Karmen Molan sindikat Predlog zveze svobodnih sindikatov Draginjski dodatek, obliž na delavske plače Po uradnih podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v naši državi 13,8 odstotka oziroma 265.000 prebivalcev revnih. Po naših ocenah, torej sindikatov in tudi nekaterih družboslovcev, ki smo veliko bližje ljudem in življenju, pa je revnih mnogo več. Zakaj? Zato, ker so za državo revni samo tisti, ki prejemajo mesečno manj kot 54.700 SIT. Kako danes človek lahko preživi s takšnimi dohodki, je uganka. Po dobro znanih podatkih je v Posavju večinoma delovno intenzivne industrije (tekstil, lesarstvo, pa tudi trgovina), kjer so delavci zaposleni le z nekaj tolarji nad prej omenjenimi zneski. Zato delavcem niso jasne zahteve določenih struktur zaposlenih, npr. zdravnikov, ki imajo že tako desetkratnik njihove plače, pa s stavko zahtevajo povišanja; še več, delavci od svojih bednih plač plačujejo za njihove evropske plače. Vlada nas prepričuje, daje bila v lanskem letu le 7-odstotna inflacija. Podrobnejša analiza podatkov pa kaže, da so se lani npr. cene rib podražile za 25 odstotkov, cene surovega mesa za 16 odstotkov, cene svežih vrtnin za 16 odstotkov, cene komunalnih storitev za več kot 18 odstotkov, cene kurjave za več kot 16 odstotkov, za 1,6 odstotka pa so se podražile le kulturne prireditve. Kdo bi to razumel? Morda pa so se cene letal in jaht znižale. Problem je edino v tem, da je večina delavcev z mizernimi plačami, ki jim zadoščajo le za preživetje, zgolj za plačevanje položnic in nakup hrane, sredstev za razvedrilo pa sploh ne potrebujejo, saj so prisiljeni popoldne delati za golo preživetje. Glede na navedeno je večina delavcev za svoje plače kupila precej manj hrane in kurjave kot leto poprej. Delavci pri nas iz leta v leto živijo slabše, socialne razlike pa se večajo. Zaradi zgornjih navedb Zveza svobodnih sindikatov predlaga, da bi letos pri usklajevanju plač z inflacijo vsi zaposleni dobili enak dodatek, torej ne v odstotkih, ampak v tolarjih. In npr., če bi ta dodatek znašal 10.000 SIT mesečno v letošnjem letu, delavci z bruto minimalno plačo 94.765 SIT ne bi pokrili večjih izdatkov v letu 2002 zaradi podražitev hrane. Če se plačna politika v letu 2002 ne bo spremenila in se bodo plače dvignile za enak odstotek, se večini delavcev ne obeta nič dobrega. Peščici bogatinov, ki živi na državnih jaslih, z visokimi plačami, pa bo še bolje. Svobodni sindikati skušamo s predlogom, z enotnim draginjskim dodatkom za vse zaposlene, položaj le nekoliko omiliti, predvsem za tiste s podpovprečnimi in povprečnimi plačami. Jasno pa nam je, da bodo temu nasprotovali predvsem tisti, ki imajo visoke plače in z demagogijo prepričujejo, da želimo uvesti uravnilovko. Za vsem pa se skriva le njihov pohlep. Trajnejša rešitev bi bila vsekakor v novem plačnem sistemu ter brzdanju cen hrane, komunalnih storitev, stanovanj itd. Vemo, da če se bodo podražile palice za golf, mercedesi, žetoni v kazinojih, slovensko delavstvo ne bo ubobožalo. Ladislav Rožič investiranje Današnji prispevek bo namenjen pokojninskim bonom, čeprav sipo 0 njih že nekajkrat pisali v naših prispevkih. Bliža se 13.7.2002 in z njim tudi skrajni rok, do katerega je še možno prodati pokojninske bone. Kdor jih do takrat ne bo prodal, se mu bodo avtomatsko zamenjali za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. Če je imetnik bonov pravna oseba, po 13.7.2002 prenehajo vse pravice iz bonov. Bližajoči se rok pa očitno vpliva tudi na tečaj bonov. Na dan pisanja tega prispevka je vrednost padla na 49 SIT, kar predstavlja 30-odstotni padec vrednosti v primerjavi z vrednostjo 29.1.2002. Nizka vrednost je seveda zelo zanimiva za vse tiste, ki nameravajo pokojninske bone kupiti in si s tem zagotoviti mesečno rento po dopolnjenem 60. letu starosti. Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada Kapitalske družbe daje naslednje pravice: 1. Zavarovanec pridobi z dopolnjenim 60.1etom starosti, vendar ne prej kot 13.7.2004, pravico do mesečne pokojninske rente. Zavarovanec, kije bil ob uveljavitvi zakona, to je dne 13.7.1999, starejši od 55 let, pridobi pravico do mesečne pokojninske rente dne 13.7.2004. Če zavarovanec umre pred začetkom pridobivanja pokojninske rente, pripada pravica do zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police njegovi zapuščini in preide kot del njegove zapuščine na njegove dediče (odkupna vrednost police je bila na dan 31.12.2001 približno 2.075.000 SIT, ta vrednost pa se povečuje vsako leto za 1 odstotek). V nadaljevanju vam prestavljamo trenutne izračune rent po letih starosti in pri različnih donosih, če se polica glasi na 10.000 točk, to je 10.000 bonov. Donos, za katerega jamči kapitalska družba, je 1 odstotek. Če tega donosa Kapitalska družba ne more izplačati iz svojih sredstev, jamči za izplačilo pravic s police dodatnega pokojninskega zavarovanja Republika Slovenija. Starost na dan 13.7.2001 Pridobitev pravice do rente renta donos 1% renta donos 2% renta donos 3% renta donos 4% renta donos 5% 60 13.7.2004 12.002 12.362 12.729 13.104 13.485 59 13.7.2004 11.607 11.955 12.310 12.673 13.042 58 13.7.2004 11.236 11.573 11.917 12.267 12.624 57 rok: 3 leta 10.886 11.213 11.546 11.885 12.231 56 rok: 4 leta 11.437 11.437 11.892 12.361 12.843 55 rok: 4 leta 11.105 11.666 12.249 12.855 13.485 Mojca Spiler, borzna posrednica M&D Špiler k. d. Krško, tel: 490 56 78 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com Pogodbena enota GBD d.d. SOLSTVO, ZDRAVSTVO “Za” ohranitev pravic do zdravstvenih storitev Krško - Območni svet Zavoda za zdravstveno zavarovanje zastopa interese zavarovanih oseb in delodajalcev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva z naslova zdravstvenega zavarovanja. Predsednik Območnega sveta, ki deluje pri krški območni enoti zavoda, je Marjan Urbanč, člani pa so Ivan Spiler, Andreja Ogorevc, Jože Baškovič, Martina Horžen, Helena Vogrinc in Martin Gorenc. Nezadovoljni občan se lahko s kakšnim problemom glede zdravstvenega varstva obme tudi na člana Območnega sveta. Na svoji drugi seji je Območni svet poslušal informacijo o lanskoletnem delovanju Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Krška Območna enota je imela lani sklenjenih 39 pogodb o izvajanju zdravstvenih storitev, od tega je bilo 28 zasebnikov s koncesijo ter 11 javnih zavodov, kot so zdravstveni domovi, bolnišnica, lekarne, domovi za ostarele inp. Kot območna enota navaja v poročilu za minulo leto, jim je uspelo pri izvajalcih dogovoriti nižje čakalne dobe v zobozdravstvu, predvsem za mladino, ter v ortodontiji in tudi v protetični dejavnosti za odrasle. Na zadnji dan leta 2001 je bilo v Posavju evidentiranih 64.360 zavarovancev. Dobro polovico predstavljajo zaposleni in njihovi družinski člani, skoraj 30 odstotni pa je delež upokojencev. Stroški zdravstvenih storitev z zdravili in tehničnimi pripomočki, ki jih je pokrila območna enota, so za lani znašah preko 6,5 milijarde SIT. Stanislav Čubei; direktor Območne enote ZZZS Krško Zavod ima tudi nadzorno službo, ki je letos vzela pod drob- nogled 60 primerov in odkrila po njihovem mnenju nepravilnosti pri evidentiranju in obračunavanju zdravstvenih storitev. Tako so naračunali za 3 milijone 400 tisoč SIT manj obveznosti do izvajalcev. Sicer pa ima Zavod za zdravstveno zavarovanje v strateških ciljih zapisano, da si bo prizadeval za ohranitev pravic do zdravstvenih storitev in njihovo postopno širitev skladno z novimi medicinskimi spoznanji in tehnologijo ter materialnimi možnostmi slovenske družbe. Na območni enoti Krško pa se zavzemajo, da se upravljanje z obveznim zdravstvenim zavarovanjem v naslednjem obdobju bolj decentralizira in upošteva tudi določene specifike posameznih regij. Branka Dernovšek Podražitev vrtcev kot popust Brežice - Od januarja je čakal preračun cene v vrtcih na svetniški blagoslov. Na predlog svetnika Ivana Molana, ki je predlagal, da podražitev krijejo iz občinskega proračuna, pa se je zapletlo. Na pristojnem oddelku niso imeli izračuna, koliko bi še to kritje cen dodatno obremenilo občinsko malho. Vrtci so v vmesnem času naredili preračun za vsakega otroka posebej in prišli v seštevku do 36 milijonov SIT. Na zadnji seji tega želenega podatka svetniki niso dobili v gradivu pred sejo in je zato isti pobudnik predlagal umik točke. Anica Hribar z Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice jih je težko prepričala, da je razlog v tem, ker so vrtci preračun končali zadnji delovni dan pred sejo. Pojasnila je, da je za predvideno povprečno 16-odstot-no podražitev v vrtcih v osnutku proračuna rezerviranih 40 milijonov SIT, dodatnih 36 milijonov SIT pa odpade na starše. Na oddelku so nam pojasnili, da sprejeti odlok potrjuje novo ekonomsko ceno, kije cena vrtca Mavrica v Brežicah. Za starše, ki imajo otroke v vrtcih na območju s po- sebnimi razvojnimi potrebami in so izračunane ekonomske cene višje kot v Vrtcu Mavrica, bodo cene izravnane z brežiškim osrednjim vrtcem. Svetniki niso pristali na retroaktivno uveljavitev odloka in bo ta cena upoštevana od 1. aprila. Nekateri večji vrtci pa so že januarja zaradi materialnih stroškov utrpeli izgube, predvsem večji, kot sta Brežice in Dobova. Svetnike skrbi, ali ne tudi na račun neplačevanja starševskih obveznosti. Hribarjeva pojasnjuje, da je nepravočasno plačevanje sicer velik problem, vendar vrtci ta denar po pravni poti še uspevajo izterjati. Suzana Vahtarič Po podatkih Oddelka za družbene dejavnosti občine Brežice so starši razdeljeni v osem plačilnih razredov, glede na mesečni dohodek v primerjavi s povprečno plačo in upoštevaje premoženje družine. V I. razredu plačujejo 10 odstotkov, v drugem 20 odstotkov od cene programa in tako v 8. razredu do 80 odstotkov od cene. Razliko zagotavlja občina. Največ staršev je tako v državi kot v Brežicah razvrščena v drugi plačilni razred, kar pomeni, da imajo od 31.613,80 do 55.324,15 bruto dohodka na družinskega člana. Skupaj pa je v občini Brežice 7,3 odstotka družin oproščena plačila vrtca, kar je skoraj dvakrat več v primerjavi s povprečnim deležem v Sloveniji. ozara Pesem o zvezdah A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže... (Tone Pavček) Varovanka v domu upokojencev gospa Marija je dopolnila 88 let starosti. Ob tej priložnosti sem ji želela ne samo suhoparno čestitati, temveč storiti nekaj več. Želela sem ji nakloniti trenutek topline, lepote v njen vsakdan, o katerem bo še nekaj časa razmišljala in pri tem pozabila na telesne bolečine, ki jo spremljajo zaradi poškodbe in na srčne bolečine, ker se počuti osamljeno, samo, čeprav daleč, a vseeno ne tako daleč živi vnuk z družino in si ga po dolgem času srčno želi videti. Tako smo ji skupaj z mojo vnukinjo Mašo in njeno sošolko Lariso pripravile majhen kulturni programček, ji poklonile skromno darilo in šopek ter vse skupaj fotografirali, fotografije pa tudi poklonili. Bilo je prisrčno druženje in klepet, v katerem sta sodelovali obe deklici, njena gospa soseda in jaz. Čas za obiske je hitro minil. Ob slovesu solze v očeh. Ko smo se peljale domov, smo bile vsaka na svoj način pod vtisom tega dogodka. Deklici sta me spraševali o gospe Mariji, saj se s tako visoko starostjo še nista srečali, o tem, kako je poškodovana, o tem, kako je pri teh letih še tako bistra in družabna. Obljubili sta mi, da bosta še šli z menoj. Hvaležna sem obema, neobremenjeni, sproščeni sta prinesli sonček v vsakdan moji uporabnici. Ko sem pričela prostovoljno delo v Društvu OZARA in med drugim prevzela tudi obvezo obiskovati in krajšati čas varovanki v domu upokojencev, je to sprva teklo na ravni obiska in druženja brez posebnega naprezovanja. Potem sem v nekem trenutku, ko sem šla iz doma upokojencev, kjer srečuješ še druge varovance, spregovoriš toplo besedo, nasmeh, pozdrav, začutila neko posebno izpopolnitev nečesa lepega. Tako malo zahtevajo, samo nasmeh, prijazen pozdrav, nekaj besed in dan jim je lepši. Ampak dan ni samo polepšan njim, polepšan dan je tudi meni. Dajemo drug drugemu toplino. V preteklosti, ker nisem še nikogar imela v domu upokojencev, nisem čutila potrebe po obiskih. Danes, verjemite mi, sama ne vem kdaj, seje navezanost na te ljudi poglobila. Ne bi več mogla brez njih in brez mojih uporabnic, za katere trepečem vsak dan, da se jim ne bi zgodilo neizogibno. So del mene. Tudi meni dajejo toplino, ki sem jo pogrešala. Vsakdanja opravila, zadolžitve veliko lažje in hitreje stečejo, ker je v srcu toplina in moč, da te vsakdanje “pehanje” ne podre na tla. Hvala Vam drage moje varovanke, hvala vsem varovancem za trenutke, ki jih lahko podelimo med seboj. Vam, draga gospa Marija še enkrat vse najboljše, ostanite še dolgo med nami. Prostovoljka Ana in sodelavci Društva OZARA Brežice rojstva v porodnišnici brežice Od 18.3.do 1.4.2002 Dečke so rodile: Marinka Kovačič z Gorice, Sabina Koren iz Orešja na Bizeljskem, Mojca Kozole iz Arnovega sela, Alijana Kržan iz Zalok, Darja Cerjak iz Dečnega sela, Renata Hudorovac z Gorice, Nataša Obradovič iz Krškega in Marica Vodeb iz Dolenje vasi. m Deklice so rodile: Jasna Drenovec iz Mrčnih sel, Melita Račič iz Krškega, Sabina Krajnc-Konc iz Brežic, Stanislava Starc iz Nove Gore, Vesna Selak iz Brežic, Anita Zofič s Cirnika, Renata Jurkas iz Dobove in Miljam Ivanšek iz Krškega. Septembra v novo šolo Pišece - Konec lanskega leta so stekla pripravljalna dela za novo osnovno šolo Pišece. Nova ustanova mora biti po planu zgrajena do konca letošnjega avgusta, učence pa naj bi sprejela pod svojo streho z novim šolskim letom. Z novo gradbeno sezono so delovni stroji razrili gradbišče nad zdajšnjo osnovno šolo. Trenutno delajo podporni zid za šolo, ki je umeščen na pilotih. Geomehanske raziskave so namreč pokazale, da je teren južno od sedanjega igrišča dokaj zahteven za gradnjo, zato je moral projektant predvideti ustrezne temeljenje objekta in podpornih zidov. Sproti poteka urejanje terena za igrišče ter prostora za objekt šole. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hribarje povedala, da naj bi na gradbišču prvega maja stalo ogrodje za telovadnico. Z nadstandardno telovadnico bodo Pišečani dobili dodatnih 260 m2 več prostora v telovadnici, predvidena vrednost celotne investicije pa z ovrednotenimi 53 milijoni za nadstandard skupaj znaša 441 milijonov SIT. Država bo pokrila 34 odstotkov standardnega dela, razliko zagotavljata občina in krajevna skupnost. Vendar pa krajevna skupnost ob 15 odstotkih standardnega dela pridobiva sredstva še za nadstandardno izvedbo. Ob samoprispevku so uspeli pridobiti že 10 milijonov SIT na razpisu fundacije za šport ter še 5 milijonov SIT iz šolskega ministrstva. Sočasno pa oddelek nadaljuje postopke in že v aprilu bo objavljen razpis za dobavitelja opreme v šoli. Suzana Vahtarič Mladi Einsteini v Sevnici Sevnica -166 sedmošolcev in osmošolcev iz posavskih, dolenjskih in belokranjskih osnovnih šol se je zbralo v Sevnici in se preizkušalo v znanju fizike za Stefanovo priznanje. Naloge so reševali v dvojicah, po štiri najboljše dvojice pa se bodo udeležile državnega tekmovanja. Čakanje na rezultate so si fiziki krajšali z gledanjem televizije. Med osmošolci so se najbolje odrezale naslednje dvojice: Neža Zupančič in Ajda Senica, OŠ Savo Kladnik Sevnica, Katja Zalokar in Simon Turk z OŠ Šentjernej, Luka Senica in Anita Mirtič, OŠ Vavta vas ter Marko Zorec in Dušan Kambič iz Semiča. Med sedmošolci pa so bili najuspešnejši naslednji pari: Maja Dobelšek in Benjamin Borse, OŠ Šentjernej, Sašo Špan in Mario Dražetič, OŠ Sevnica, Andrej Koren in Bojan Bogdan, OŠ Brestanica ter Valerija Kramarič in Mario Kos z OŠ Metlika. N.Č.C. Starši niso za devetletko Posavje - Osnovne šole (OŠ), ki se pripravljajo, da bodo v prihodnjem šolskem letu začele z uvajanjem devetletnega izobraževanja, so do 31.marca morale Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport posredovati vso potrebno dokumentacijo, med drugim tudi soglasje staršev. Od posavskih šol le sevniška tega soglasja ni dobila. Na uvajanje devetletke se pripravljajo tri OŠ v sevniški občini; to so OŠ Šentjanž, Tržišče in Savo Kladnik Sevnica, iz krške občine OŠ Jurij Dalmatin in iz brežiške občine OŠ Dobova. V Šentjanžu bodo imeli 14 učencev v l.razredu in 16 učencev v 7.razredu, v Tržišču se pripravljajo na uvajanje samo v l.razredu, v katerem bo 16 učencev, na OŠ Savo kladnik so se zaradi prostorske stiske odločili za uvajanje devetletke samo v 7.razredu, kjer bi imeli 4 oddelke s 102 učencema. OŠ Jurij Dalmatin bo imela 3 oddelke l.razreda oziroma 63 devetlet-karjev, v Dobovi pa uvajajo devetletko prav tako le v l.razredu, kjer bo 19 učencev. Breda Rman (OŠ Tržišče), Franci Bastardi (OŠ Šentjanž), Antonija Glas in Marta Kožar (OŠ Jurij Dalmatin Krško), Biserka Čančer (OŠ Dobova) in Jelka Slukan (OŠ Savo Kladnik Sevnica) v studiu Radia Brežice. Šole že izobražujejo učitelje in rešujejo prostorske težave, s katerimi se bolj ali manj srečujejo na vseh šolah. Vendar so ravnatelji zatrdili, da jih bodo uspeli pravočasno ustrezno rešiti, kljub pomanjkanju denarja. Namreč ustanoviteljice - torej občine - zelo različno pomagajo s finančnimi sredstvi. Kljub oceni, da en oddelek devetletke skupaj z opremo in učili stane od milijona do milijona in pol, so posavske občine, posebej brežiška in sevniška, v preteklih letih iz proračuna za devetletko namenile bistveno manj. Po besedah županov bo tudi v tem krogu devetletkarjev podobno. Brežiški župan Vladislav Deržič je zatrdil, da bo OŠ Dobova dobila 300.000 SIT kot njene predhodnice. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Nuša Hribar pa je še pojasnila, da vsaka šola tudi v naslednjih letih, ne le prvo, dobiva nekaj sredstev (od 300 do 400 tisoč SIT) posebej za devetletko. Na OŠ Jurij Dalmatin so s finančno pomočjo občine kar zadovoljni. Po besedah Jadranke Gabrič, vodje oddelka za družbene dejavnosti, bodo dobili 5,5 milijonov SIT. Sevniški župan Kristijan Janc pa je povedal, da kakšnih velikih sredstev za uvajanje devetletke občina doslej ni namenjala in tudi v prihodnje bo tako, saj je prepričan, da se lahko z malo iznajdljivosti marsikaj naredi tudi ceneje, kot kažejo podatki. Zatrjuje pa, da je občina vedno priskočila na pomoč, če je šlo za nakup dražje opreme ali učil. Do 31.marca so vse omenjene šole morale pristojnemu ministrstvu posredovati vso potrebno dokumentacijo, med drugim dokazilo občine, da so urejeni šolski okoliši, soglasje sveta šole in soglasje staršev. Slednje so dobile vse šole, zataknilo se je le na OŠ Sevnica, kjer so uspeli pridobiti le 76 odstotkov soglasij staršev. Na šoli so ocenili, da je to premalo in zato je svet šole na dopisni seje sklenil, da postopek ustavijo. Sicer pa se leto kasneje, torej v šolskem letu 2003/04 rok za postopno uvajanje izteče - takrat se bodo morale v devetletko vključiti vse osnovne šole. Od posavskih so ostale zunaj tega projekta še OŠ Blanca iz sevniške občine, OŠ Podbočje, Kostanjevica na Krki, Koprivnica, Raka in Senovo iz krške občine ter OŠ Pišece, Bizeljsko in Cerklje ob Krki iz brežiške občine. Jelica Koršič SavaGlas, 3.4.2002 KMETIJSTVO, PODEŽELJE Sevniška klavnica se širi Sevnica - Klavnica sevniške Kmečke zadruge je bila leta 1998 obnovljena po standardih takrat veljavne zakonodaje za mesno predelovalne obrate. Novembra pa stopi v veljavo pravilnik o tehnično sanitarnih pogojih v živilstvu in klavnice, ki ne bodo opremljene po novih standardih, bodo veterinarski inšpektorji zaprli. Ker je ogrožena tudi sevniška klavnica, ima direktorica Kmečke zadruge Andreja Jamšek pripravljeno potrebno dokumentacijo za obnovo in finančno konstrukcijo investicije. Blokado pa je doživela v lokalni skupnosti - klavnica s predloženo dokumentacijo ni dobila lokacijskega dovoljenja. Klavnico je potrebno dozidati za širitev hladilniških kapacitet, saj se je zaradi bolezni BSE klanje iz domačega dvorišča preselilo v klavnico. Testirajo se namreč vse živali nad 24 mesecev starosti in zaradi testiranja meso 3 dni čaka v hladilnici. Ohlajeno mora biti na 7 stopinj Celzija, če je nad to temperaturo, veterinar ne izda potrdila za odpremo. Poleg hladilniških kapacitet nameravajo postaviti še linijo za konfekcionirano meso in polpripravljene proizvode. Ureditev potrebnih prostorov z dozidavo je ocenjena na 120 milijonov SIT, potrebno opremo pa klavnica že ima. Direktorica Janiškova (na fotografiji) je povedala, da ima del potrebnih sredstev zadruga z naslova lanske in letošnje obračunane amortizacije, najeli bi tudi manjši premostitveni kredit in del nepovratnih sredstev pridobili iz programa S APARD, ki pokrije tudi do 35 odstotkov investicije. Ob vseh zahtevanih dokumentih, ki jih je treba priložiti prijavi za sredstva SAPARD programa, je obvezno gradbeno dovoljenje. Predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja na upravni enoti je izdaja lokacijskega dovoljenja, za kar pa je pristojna občina. Sevniška klavnica lokacijskega dovoljenja ni dobila, menda zaradi svetniškega vprašanja na februarski seji občinskega sveta, ki se je nanašalo na smrad iz Drožanjske-ga potoka pri klavnici. Po besedah direktorice, ki se sklicuje na poročilo inšpektorja, sedanji sistem prekatnih greznic odplake iz klavnice mehansko dovolj očisti, da bi vodo lahko speljali v kanalizacijski sistem, ki ga Drožanjska ulica, kjer klavnica stoji, nima. S kakršnimkoli dodatnim mehanskim čiščenjem pa se ne odstraniti smrada, zato bo ta problem rešljiv v naslednjih letih z urejanjem kanalizacijskega sistema in gradnjo čistilne naprave. Ko je Jamškova to obrazložila na marčevski seji občinskega sveta, so svetniki predlagali, da se klavnici vendarle izda lokacijsko soglasje. V sevniški klavnici je danes neposredno zaposlenih 23 ljudi, posredno več. Klavnica se v družbi še petih iz različnih delov Slovenije bori za status regijske klavnice, kar pomeni, da bi lahko klali brez limita, prodajali pa le po Sloveniji. Tak status morajo dobiti zaradi ekonomike poslovanja, čeprav bi velikim klavnicam najbolj ustrezalo, da majhne propadejo. V tej borbi, kjer ne morejo pričakovati ne podpore interesne skupnosti za meso (GIS), ki ščiti velike, ne predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Vriska, ki se pač ne izpostavlja, so odvisni od podpore načrtovanega projekta vsaj v lokalni skupnosti. Branka Dernovšek Pokušnja vin letnika 2001 Velika Dolina - Degustacijska komisija s predsednikom Francem Bezjakom ter člani Romanom Šepetavcem, Darkom Marjetičem, Mileno Rožman in Ljubom Bizjakom je ocenjevanje vin opravila pred časom v Gaju. Ocenili so 88 vzorcev. Od 38 cvičkov je bilo 10 izločenih, 24 pa jih dobilo naziv PTP (priznano tradicionalno poimenovanje), 4 vzorci so bili preimenovani v dolenjsko rdeče. Od ocenjenih 6 modrih frankinj niso izločili nobenega vzorca, 5 od teh jih je bilo kakovostnih. Lepo oceno je dobil en rose, od 8 dolenjskih rdečih vzorcev je komisija dva izvrgla, pri dolenjskem belem je komisija od 25 ocenjenih vzorcev 2 izločila, 5 pa jih ocenila kot V okviru programa SAPARD je za štiri ukrepe (za naložbe na kmetijah, naložbe v živilsko-predeloval-no industrijo, naložbe v gospodarsko diverzifikacijo na kmetijah ter naložbe v razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju) namenjenih 2,06 milijarde SIT. Od tega je Približno tretjina domačih sredstev, ostalo pa kot predpristopno kmetijsko pomoč za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in živilsko predelovalne industrije Sloveniji kot kandidatki za vstop v EU namenja unija. Do teh sredstev je Slovenija upravičena do leta 2006 oziroma do vstopa v EU. Sredstva iz prvega razpisa, ki se nanašajo na leto 2000, ko kakovostne. Pri sortnih belih so bili od 4 laških rizlingov trije kakovostni. Komisijo sta presenetila rumeni plaveč in beli pinot, sauvignona sta bila dva, eden kakovosten in eden namizni, laški rizling pozna trgatev pa je bil edini vzorec z vrhunsko oceno. Tako so diplomo za cviček PTP prejeli dvakrat Janez Bizjak in Mihael Kvartuh, za dolenjsko rdeče Ljubo Semenič, za rose Zvonimir Martinjak, za modro seje program SAPARD začel izvajati, pa Slovenija lahko uporabi do konca letošnjega leta. Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so doslej zavrnili oziroma zavrgli 10 vlog, pri čemer direktorica agencije Sonja Bukovec kot najpogostejši vzrok za to navaja pomanjkanje lastnih sredstev inves-titoijev, nepravnomočnost gradbenih dovoljenj in neusklajenost dokumentacije, ki jo na terenu ugotovi inšpektor in zato izda negativno mnenje. Pogostokrat vlagatelji tudi nimajo okoljskih potrdil ali pa so že prejeli sredstva iz drugih razpisov. Poleg treh izdanih odločb za investicije v diverzifikacijo na kmeti- frankinjo Mihael Kvartuh, za dolenjsko belo Ivan Rožič, za mešano belo Ivan Sečen, od sortnega belega za laški rizling Franc Deržič in za laški rizling - pozna trgatev Mihael Kvartuh, sicer pa so tudi ostali udeleženci dobili diplome in priznanja za spodbudo za naprej. Predsednik in mednarodni sodnik z licenco inž. Franc Bezjak je povedal, da so vinogradniki glede na letnik in lanske rezultate dosegli bistven napredek, kar je odraz dela društva. Modre frankinje bi morale dobiti višje ocene, predvsem letniku 2000 se pozna, da ima dobro osnovo, ni pa bilo dobro kletarenje ob stekleničenju. Za bela vina je dejal, da so lepa in prijetna tudi zaradi boljše sortne osnove, nekoliko so razočarala dolenjska rdeča, kjer je pogrešal sortnost v sestavi in premajhen odstotek modre frankinje. Glede na ostala ocenjevanja, ki jim je prisostvoval v tem letu, pa je tukajšnjo kakovost ocenil kot nadpovprečno, zlasti pri cvičkih, ki so lepi, prijetni, harmonični in pitni, kar je za cvičke značilno. jah je agencija doslej izdala tudi dve odločbi za naložbe na kmetijah v vrednosti 61,5 milijona SIT, odobreni pa sta bili tudi dve vlogi za naložbe v razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju v višini 82,8 milijona SIT. Doslej ni bila odobrena še nobena vloga za naložbe v živilsko predelovalno industrijo. Direktorica agencije se kljub nekaterim očitkom, da sredstev ne bo mogoče porabiti, predvsem zaradi preostrih pogojev, tega ne boji. Znano paje, da na kmetijskem ministrstvu že razmišljajo, da bi pri naslednjih razpisih nekatere pogoje spremenili. STA/J.K. Pet priznanj slovenskemu chardonnayu Francija - Na priznanem 9. svetovnem prvenstvu chardonna-ya Chardonnay du Monde v Cha-teau des Ravatys v Franciji je sodelovalo pet slovenskih predstavnikov. Sicer je bilo na tekmovanju v konkurenci 1127 vin iz 34 držav, 33 vin je osvojilo zlato medaljo. Z zlatim chardonnayem se je okitilo Vinag sadjarstvo, s srebrom Klet Simčič in bronom Matjaž Jensterle s Sremiča pri Krškem, Agroind Vipava in Klet Goriška Brda. Domačin Matjaž Jensterle je osvojil bronasto medaljo za chardonnay letnik 2000, suhi jagodni izbor. Sam pravi, da je to laskavo priznanje, saj je vino za francoske razmere še dokaj mlado, enako pa izbrana nagrajena vina uvrščajo med 200 najboljših te sorte na svetu. Jenšterle se je pred kratkim ovenčal z naslovom šampiona na Prazniku vina ob Bizeljsko-sre-miški vinsko turistični cesti za laški rizling, ledeno božično vino, s katerim je lani jeseni na evropskem prvenstvu v Kutini dosegel 5. mesto. S.V. Mladi in kmetijstvo Tržišče - Mladi sevniški kmetijci so se v Tržišču pomerili na kvizu z naslovom Mladi in kmetijstvo, ki ga je organiziralo tamkajšnje Društvo podeželske mladine. Sodelovalo je osem ekip, štiri iz Trzisca m štiri iz Za-bukovja. Zmagala je prva ekipa Tržišča v sestavi Boštjan Stan-car, Dušan Hočevar in Valentin Skoporc, ki je po nekaj letih končno ugnala Zabukovljane, ki so bili na prvem mestu zasidrani kar nekaj let. Drugo mesto je osvojila druga ekipa Zabukovja, ki so jo sestavljali Cvetka Cerjak, Irena Klenovšek in Jurij Klenovšek. Obe ekipi se bosta udeležili regijskega tekmovanja, ki bo 5. aprila v Tržišču. N.Č.C. ('.AS0P1S ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO Inž. Franc Bezjak podeljuje eno od diplom predsedniku društva Mihaelu Kvartuhu. N. Jenko S. Za SAPARD 64 vlog - 2 iz Posavja Slovenija - Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v okviru razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa predpristopne pomoči SAPARD, ki je bil objavljen 11. januarja, doslej prispelo 64 vlog. Od pregledanih vlog jih je bilo popolnih 39, deset jih je agencija poslala v dopolnitev, 10 pa jih je zavrnila ali zavrgla. Agencija je doslej izdala sedem odločb o dodelitvi sredstev, največ - in sicer tri - v skupni vrednosti 59 milijonov SIT - jih je bilo izdanih za naložbe v gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji (npr. turizem). kmetijski nasveti Za poljedelce Dognojevanje ozimnih žit Slabo razrasle posevke ozimnih žit ali poznejše sorte pšenice dognojite v času razraščanja z 200 kg KAN-a/ha ali z NPK gnojili (npr. 15:15:15 okoli 300 kg/ha), če jih nismo uporabili v jeseni. Bujno razrasle posevke ozimnih žit pa strokovne službe priporočajo dognojiti v fazi 1 .do 2. kolenca od 150 do 200 kg KAN-a/ha. Dognojite lahko tudi s 15 m3 /ha gnojevke ali gnojnice. Za točno določen odmerek dušika je potrebna predhodna analiza mineralnega dušika v tleh. Za odvzem vzorca za analizo se posvetujte s svojim svetovalcem. Zatiranje plevelov v ozimnih žitih Zaradi povišanih dnevnih ter višjih nočnih temperatur in tudi hitrega razvoja plevelov in žit lahko za zatiranje problematičnih plevelov uporabite pripravke, kot so BASAGRAN DP-P, DUPLOSAN DP, DUPLOSAN KV, GRANSTAR 75 WG, HUSSAR, SEKATOR in druge. Pripravki BASAGRAN, HUSSAR in SEKATOR niso dovoljeni na vodovarstvenih območjih. Pripravka HUSSAR in SEKATOR lahko uporabite od konca razraščanja pa do pojava zastavičarja v ozimnih žitih in do konca razraščanja v jari pšenici in ječmenu. Oba pripravka dobro delujeta na večino pri nas problematičnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov. Večina naštetih pripravkov dobro deluje proti plezajoči lakoti in drugim širokolistnim plevelom, ki so že precej razviti. Zaradi pojava fitotoksičnosti omenjene pripravke tudi ni priporočljivo uporabljati na prizadetih posevkih (mraz, bolezni, škodljivci, voda.). Za vinogradnike V vinogradih je bil opažen večji pojav gosenic sovk. Ob prerazmnožitvi škodljivca, ga lahko učinkovito zatirate mehanično (ročno odstranjevanje). Uporabo fungicidov ali insekticidov v tem času strokovne službe odsvetujejo. Vinogradnike in vinarje tudi obveščajo, daje bil Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto na javnem razpisu izbran kot ena izmed petih pooblaščenih organizacija za oceno mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v Sloveniji. S tem je enološki laboratorij na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, na Šmihel-ski cesti 14, za želežniško postajo Kandija, uradno pooblaščen s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tako je vinorodna dežela Posavje pridobila ustrezen enološki laboratorij bližje vinogradnikom. Laboratorij je odprt vsak delavnik in sicer v ponedeljek in četrtek od 8. do 16. ure, ter torek, sredo in petek od 7. do 15. ure. Stekleničeno vino in vino cviček PTP je po pravilniku potrebno uradno povzorčiti, zato jih lahko pokličete na telefonsko številko 07/373-05-92, na kar vam bodo poslali uradnega povzorčevalca. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 07/373-05-92. Za sadjarje Obvestilo za pridelovalce breskev Pridelovalce breskev obveščajo, daje sedaj primeren čas, da opravijo drugo škropljenje. Priporočajo pripravke ZIRAM, ZIRANE, DELAN, CAPTAN, MERPAN in podobne. Če nastopi daljše deževno obdobje z nizkimi temperaturami, je priporočljivo opraviti še eno škropljenje. Opozarjajo na dobro omočenost vrhov dreves. Obvestilo za pridelovalce jabolk Sadjarje, pridelovalce jabolk, obveščjo, da so 22. marca zasledili prve zelo šibke izbruhe zimskih trosov škrlupa. Priporočajo, da opravite škropljenje s kontaktnimi pripravki, kot so DELAN SC 750, DITHANE, MANCOZEB 80 WP, POLYRAM DF in podobnimi. Opozarjajo vas, da pregledate nasade na pojav pepela-ste plesni, ki jo je mogoče zaslediti v nekaterih nasadih v večjih odstotkih. Lahko uporabite pripravek KARATHANE (pred cvetenjem ali takoj po cvetenju), vendar pri integriranem varstvu le enkrat v sezoni. Priporočajo, da v nasadih spremljate pojav rdeče sadne pršice. Prva izleganja so zasledili 15. marca, opazili pa so tudi pojav listnih uši. Prva izleganja so zasledili 13. marca. Za živinorejce Glede na to, da imamo veliko travnatih površin, na splošno premalo pasemo. Seveda so za to vzroki predvsem v naši neugodni posestniški strukturi in premajhni tradiciji pašnje govedi. Pri paši je izkoristek krme boljši kot pri kateremkoli drugem načinu krmljenje in mnogo cenejši v primerjavi s konzervirano krmo. Paša je zdrava z vidika oskrbe z vitamini in je za živali najbolj naraven način prehranjevanja. Krave, ki se pasejo, so bolj zdrave in imajo daljšo življenjsko dobo. Spomladi je pomembno, da pričnete pasti čim bolj zgodaj. Pasite vedno na nizki travni ruši. Ce ne pričnete pasti dovolj zgodaj, potem trava uide in pasete previsoko travo, ob tem pa imate slab izkoristek paše. Prehod na pašo naj bo postopen. Dva tedna po začetku pašne nudite živalim celoten zimski obrok in naslednja dva tedna polovico zimskega obroka. Pozneje pašo dopolnjujte s senom, energijsko bogato krmo in minerali. Količine dopolnilne krme so odvisne od kategorije živali. Zdaj je pravi čas za začetek paše, zato s tem ne odlašajte! Posavje - majhen, vendar dragocen trg Krško - Skupina GIP-O Posavje je holding, hitro razvijajoče se gradbeno podjetje, v katerem je združen izključno domači strokovni, kadrovski in finančni potencial. Organiziranost in cilje, ki jih zasledujejo, je predstavil predsednik uprave in glavni direktor hčerinske družbe Togrel Ivan Navoj, ki je hkrati tudi član uprave skupine, zadolžen za področje marketinga. Kako lahko na kratko predstavite skupino GIP-O Posavje? Skupina je krovna družba, organizirana v sistemu holdinga s tremi hčerinskimi podjetji. Tako povezani smo visoko usposobljeni za graditev poslovnih in industrijskih objektov, stanovanjskih, šolskih in športnih objektov, čistilnih naprav, bencinskih servisov, obnovitvenih del na kulturnih objektih, cest, mostov in ostale komunalne infrastrukture ter proizvodnje kamnitih agregatov, betonov, betonske galanterije in elementov za montažno gradnjo. Togrel Krško in SGP Posavje Sevnica sta gradbeni podjetji z dolgoletno tradicijo, pred nekaj tedni pa smo uspeli registrirati tudi GIP-O gradnja Zagreb, predvsem kot rezultat uspešnega prodora na sosednji hrvaški trg. GIP-O Posavje postaja velika gradbena opera-tiva s trenutno 500 zaposlenimi. Združuje številne strokovnjake, podjetnike in obrtnike iz naše regije, skratka ljudi, ki imajo dovolj znanja in izkušenj za izvajanje najzahtevnejših gradbenih projektov. Ali taka oblika organiziranosti prinaša prednosti, predvsem v smislu sinergičnih učinkov? Prav gotovo. Tako združen kadrovski, strokovni, finančni in predvsem tehnološki potencial nedvomno zagotavlja prednost pred drugimi gradbenimi sistemi, kar se nenazadnje potrjuje na trgu samem. Zniževanje stroškov upravljanja, notranje dopolnjevanje in boljša pripravljenost za izvajanje večjih projektov, posle- Ivan Navoj dično prinaša visoko stopnjo zaupanja investitorjev. To nam omogoča uspešnejše delovanje navzven in to je tudi osnovni cilj take oblike povezanosti. Kaj pa reference in referenčni objekti? Ali jih nekaj lahko na- štejete? V obdobju zadnjih petih let smo v Sloveniji in v tujini zgradili veliko referenčnih objektov. Med pomembnejšimi so predvsem poslovno trgovski objekti BTC Novo mesto, proizvodna hala in upravna zgradba podjetja VINO Brežice, poslovni objekt NUMIP Krško, mizarska delavnica Božičnik Senovo in Božič Novo mesto, salon pohištva S VEA Zagorje, proizvodna hala ESOL Črnomelj, Intermarket Brežice, GIMPEKS Ljubljana, poslovni objekt GAMA Krško, servisno-prodajni center TPV Novo mesto, SATEX Maribor, bencinski servis Agip in trgovski center Rudnik II, nakupovalni center BEGROS Slovenska vas, Dializni center Naklo in Dializni center Krško, na Hrvaškem pa tovarna LUMITEX Reka, poslovni objekt Honda Reka, INDOR Zagreb, Modic' I in Modic' II v Zagrebu ter trgovski center Lesnina Zagreb. Gradbeništvo je v recesiji. Kaj dejansko lahko pomeni osvajanje novih trgov? V prvi vrsti razvoj. Brez razvoja ni ohranjanja obstoječih in odpiranja novih delovnih mest. V naši bližini je milijonsko mesto Zagreb, z vsem svojim potencia- lom. Posavje je majhen, vendar nam še kako dragocen trg. Tudi Slovenija je za takšno gradbeno operativo, kot je GIP-O Posavje, včasih premajhna. Naša želja je, da bi v ožjem in širšem domačem okolju, uspeli v izvedbo pridobiti čim več projektov, saj smo dokazali, da znamo in zmoremo. Toda nekatere okoliščine, predvsem pa nosilci politične oblasti v občini Krško, nam očitno niso bili in niso najbolj naklonjeni. Ne podpirajo domačih podjetij in se očitno ne zavedajo, kakšno prednost lahko pomeni prisotnost takega gospodarskega potenciala. Vendar pa mi tega ne jemljemo preveč tragično, saj bo čas kmalu pokazal, da razne spletke in načrtno onemogočanje naših prizadevanj nikomur ni koristilo. Kakšni so cilji skupine GIP-O Posavje in kaj pričakujete v prihodnosti? Tudi v prihodnje bomo vztrajali na naših strateških opredelitvah in vlagali znatna sredstva v razvoj, v mlade strokovnjake, znanje in nove tehnologije. Prihodnost bo pokazala, ali smo sprejemali prave odločitve, vendar lahko že sedaj z gotovostjo zatrdim, da je pot prava in da bodo cilji, ki smo si jih zastavili, tudi doseženi. AF Za zakonito poslovanje na področju okolja Sevnica - Prostorski plan občine je krovni dokument, v katerem so usmeritve občine glede usmerjanja prostora. Prvotni plan je bil v Sevnici sprejet 1988, tako družbeni kot dolgoročni plan. Na zadnji seji občinskega sveta so združili prvo in drugo obravnavo in sprejeli nov dolgoročni plan za obdobje 1986-2000 in družbeni plan. Prvotni plan občine je bil usklajen s strani vlade le na nekaterih področjih, izpostavlja vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič, Občina Sevnica ga v preteklosti ni delno spreminjala, temveč se je odločila za korenite spremembe. Zakonske podlage za prostorsko planiranje so iz leta 1984 in so zelo zastarele. Tudi te so botrovale obilici dela in časa, da so pripravili usklajen prostorski plan, izpostavlja Perčič. Celo minulo leto so po predhodnih javnih obravnavah po vseh desetih krajevnih skupnostih usklajevali plan z ministrstvi in pristojnimi institucijami. Konec februarja je Vlada RS izdala sklep o njegovi usklajenosti na vseh področjih. Ministrstvo za okolje in prostor pa ga je kot vzorčni model kazalo ostalim občinam, kako izvesti spremembe in dopolnitve prostorskih planov. Sevniški prostorski planje v digitalni obliki in s pridobljeno prostorsko opremo že uporaben. Svetnik Ješelnik je med obravnavo plana poudaril, da pomeni uzakonitev delovanja na okoljskem področju. Pipan in Repovž sta opozorila na pomanjkljivo področje naravne in kulturne dediščine, sakralnih objektov, spominskih obeležij, kužnih znamenj, spominskih lip in izjemno redkega drevesa “kačja smreka” ter drugih. To področje je po zagotovilih vodje matičnega oddelka usklajeno z Zavodom za naravno in kulturno dediščino, predloge pa bodo upoštevali za naknadno dopolnjevanje. Z trajajočim popisom prebivalstva naj bi v planu dopolnili tudi strukturo prebivalstva. Župana Kristijana Janca pa pestijo prošnje za izjemne lokacije, ki izhajajo iz doslej neurejenega plana. Na upravi so sprejeli okoli deset vlog za izredne lokacije in tudi te bo potrebno v kratkem obravnavati. Suzana Vahtarič posavski poslanci Razvito gospodarstvo - pogoj za nadaljnji razvoj Slovenija čedalje bolj postaja del evropskega prostora, pri čemer postopno padajo ovire za internacionalno poslovanje in povezovanje gospodarskih subjektov ter pretok kapitala. Naloga države, bodočih regij in občin ni vmešavanje in vplivanje na poslovno politiko in odločanje gospodarskih subjektov, temveč ustvarjanje in zagotavljanje pogojev in podlag za njihovo uspešno poslovanje in nastop na domačem in tujem trgu. Zato je slovenski nacionalni interes v nadpovprečno izobraženi delovni sili oziroma na znanju temelječem gospodarstvu, sodobni infrastrukturi, socialni koheziji, dobro ohranjenem okolju in predvsem v konkurenčnih, to je tudi odprtih pogojih poslovanja. V javnosti so prisotni precejšnji pomisleki in odpor do prihoda tujega kapitala v slovensko gospodarstvo v smislu očitkov, da bodo tujci vse kakovosmo pokupili, izkoristili naše delavce in odnesli dobičke v tujino. Zlasti se je ta skepsa poglobila ob namerah prodaje državnih deležev v pivovarnah in bankah. Vlada RS, kot odgovorna in pristojna za pmdajo državnih deležev v gospodarskih družbah (tudi bankah), nima javno znanega pristopa oziroma strategije, iz katere bi lahko razbrali, katere gospodarske panoge in gospodarske družbe (banke, farmacija, pivovarne, telekomunikacije, elektrogospodarstvo, pošta, železnice, gradbeništvo, ...) ima smisel in strateški pomen obdtžad v večinski slovenski lasti (zasebni ali državni) in za katere gospodarske panoge in večje družbe je za njihov obstoj in nadaljnji razvoj bolje, da so v večinski tuji lasti oziroma da so lastniško in sicer povezane v evmpsko ali svetovno mrežo. Prepričan sem, da je za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, za ustrezno zadovoljevanje strateško pomembnih dobrin in storitev in prepoznavnost Slovenije v Evropski zvezi, pomembno in potrebno izostriti sliko o tem, kakšna bi bila koristna in strateško ustrezna lastniška struktura slovenskega gospodarstva po ključnih panogah in kje je koristna in nujna tešita povezanost s tujimi strateškimi partnerji. Pri odgovorih na ta vprašanja je potrebno upoštevati posebnosti slovenske majhne ekonomije in našega razmeroma majhnega trga ter priložnosti, ki jih ponuja naša geografska in prometna pozicija ter naravne danosti. Prepričan sem, da bodo v prihodnje uspešna le tista podjetja, ki bodo znala nastopati tudi na tujih trgih, pri tem je najpomembnejše, da se podjetja opirajo na lastno znanje, izkušnje ter kakovost izdelkov in storitev. Slovensko gospodarstvo potrebuje tuj kapital za nove tehnologije, trge in delovna mesta, pri čemer pa morajo v slovenskih rokah ostati tiste gospodarske panoge in družbe, ki lahko preživijo same in so strateško pomembne in potrebne za hiter gospodarski razvoj. Vlada RS kot tu- KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica di najvplivnejši slovenski gospodarstveniki so deljenih mnenj, kaj in koliko lahko prodamo tujim vlagateljem. Jasno je, da se ne smemo slepiti, da tuji parmerji prihajajo v Slovenijo zaradi naših interesov, ampak po logiki kapitala, ki pozna le gospodarske kriterije. Tuji partnerji so dobrodošli v podjetjih, ki potrebujejo nove tehnologije in dostop na tuje trge. Na drugi strani bi bilo potrebno, da se domači lastniki povežejo in organizirajo, da bodo sposobni konkurenčno nastopati na globalnem trgu. Večina lastnine večjih, uspešnih in za Slovenijo pomembnih družb in bank bi morala ostati v nacionalni večinski lasti. Brez lastnine namreč ni mogoče enakopravno sedeti za mizo z drugimi (tujimi) lastniki ter odločati o poslovanju in usodi slovenskega gospodarstva. Pri prodaji državnih deležev v slovenskih bankah govori vrsta argumentov v prid lastniški strukturi, po kateri bodo banke v večinski domači lasti z manjšinjskim tujim strateškim partnerjem. Slovenske banke bodo morale konkurenčno poslovati in nuditi kakovostne storitve, ki se kažejo skozi ugodne obrestne mere, dostopnost do posojil, varnost in nenazadnje hitro in poceni bančno storitev. Lastnik in upravljalec bank pri poslovanju dobi veliko pomembnih gospodarskih informacij, ki jih lahko dobro izkoristi in če je lasmik tujec, to ni ugodno za Slovenijo. mag. Andrej Vizjak Trilaterala na področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Kaj v primeru radioaktivnega izpusta? Mokrice - Delegacije iz Slovenije, s Hrvaške in Madžarske so na Mokricah s podpisom skupne izjave o nadaljnjem sodelovanju držav tristranskega sodelovanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami potrdile namero za nadaljnje poglobljeno medsebojno sodelovaje na tem področju. Naravne in druge nesreče so problem vseh držav, zato je medsebojno sodelovanje na tem področju velikega pomena. Sosednje države pa so tiste, ki priskočijo prve na pomoč, je ob podpisu izjave, s katero so tri države, Slovenija, Hrvaška in Madžarska, potrdile namero za nadaljnje poglobljeno medsebojno sodelovaje na področju zaščite in reševanja dejal Žarko Katič, pomočnik ministra za notranje zadeve R Hrvaške, ki sicer tovrstno zakonodajo šele sprejema. Slovenija in Madžarska imate posebne urade za zaščito in reševanje in Madžarska kot članica NATA lahko pripomore k izobraževanju na tem področju. K sodelovanju na srečanju so, kot je pojasnil direktor Uprave za varstvo pred nesrečami R Madžarske dr. Gyorgy Bakondi, povabili še Italijo, kije v NATU in EU. Dr. Gyorgy Bakondi, Bojan Žmavc in Žarko Katič ob podpisu medsebojnega sodelovanja ' Glavne teme trilaterale so bile sodelovanje med državami na področju varstva pred naravnimi Na Upravi RS za zaščito in reševanje je vodja oddelka za načrtovanje Olga Andrejek, ki pripravlja vajo NEK 2002. Pojasnila je, da je vaja zasnovana s predpostavko, da v NEK pride do izrednega dogodka z izpustom radioaktivnih snovi v okolje. Z njo bodo preizkusili sistem vodenja aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči, preverili usklajenost delovanja različnih sil na tem področju na vseh ravneh, od občinskega do regijskega in državnega, in pa Olga Andrejek seveda praktično preizkusili nekatere ukrepe zaščite in reševanja. Vaja bo dala tudi odgovore o tem, kako učinkovit je sistem obveščanja, tudi lokalnega prebivalstva, ki bo tako na regijski kot občinski ravni v vaji sodelovalo. Andrejekova pravi, da bodo vajo predvidoma v juniju predstavili lokalnemu prebivalstvu z brošuro ter s predstavitvami rešitev v dopolnjenih načrtih zaščite in reševanja. in drugimi nesrečami, aktivnosti v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo ter vključevanje v zvezo NATO in EU. Na Mokricah so se dogovorili o sodelovanju v letošnjem letu. Gre za številna izobraževanja, že maja bodo med 18 državami sodelovali v vaji “Krotitev zmaja -Dalmacija 2002”, ki bo na Hrvaškem potekala v okviru Partnerstva za mir, novembra pa bo pri nas v Posavju vaja “Nuklearna elektrarna Krško 2002”. Namen obeh vaj je izboljšati pripravljenost enot za zaščito in reševanje in njihovo sposobnost za sodelovanje v mednarodnih reševalnih akcijah ter nudenju medsebojne pomoči. Kot je povedal direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Žmavc, vaja o NEK še ni dorečena, obe državi, tako Hrvaška kot Madžarska, pa sta povabljeni k sodelovanju. Suzana Vahtarič v spomin Ljubu Štegerju Je človeški tostranskosti “šah mat” ob prehodu v rožnato kraljestvo, kjer duše uživajo morsko nebesno širjavo lepot tišine in svetlobe? Je potem za skrivnostjo odhoda še sploh pomembna telesna življenjska pot nekoga, ki ti je bil blizu in si ga spoštoval? Ali so pomembnejši naplavljeni spomini človekoljubnosti, ki jo je duhovno poln oddajal na tej strani? Ko je Ljubo Šteger pred malo več bi smel, ker sva ob njih oživljala radijske, da, predvsem radijske dogodoviščine, pa takoj zatem morje mornariških spominov, ki zanj tudi resnično nikoli niso prenehali valovati, sem onemela. Nedojema-nje z zakaji, ko je ugasnilo drago Življenje, je potem edino, kar še deluje od prvih trenutkov onemelosti, ki so se vlekli v brezglavo vetrovno marčevsko popoldne in razdejano noč. Do jutra v opoldne Ljubo - prvi radijec v prvem radijskem studiu v Brežicah kot osemdesetimi leti pričel življenje v Brežicah, ga nadaljeval z ženo in sinovoma v Šentlenartu in iz tedanjega podjetja Posavje prišel kot vodja in tehnik orat ledino Radia Brežice in je kasneje postal še vršilec dolžnosti nekdanjega Zavoda za kulturo, sva v njegovem upokojenskem času ostajala brez odgovorov na vprašanja, kdaj so minila njegova osebna in osemnajst radijskih let. Ko me je v velikonočnem tednu, času skrivnosti in upanja, prehitela vest, da Ljuba, človeka v pravem pomenu besede, ne bom nikoli več srečala, nikoli več z njim spregovorila, nikoli več z njim popila najino kavo, zaradi katere je občasno obed ostal dalj časa v cekarju kot in čez. Onemelost je prevzela kolege, ki so z njim delali in mlajše, ki so se z njim tako ali drugače srečevali. Vsakega na svoj način. Na vseh svojih področjih delovanja je bil Ljubo mnogim mentor v delu in življenju, gospod, ki se je znal poglobiti v bistvo sočloveka in je imel do vsakega pravo mero razumevanja in človečnosti. To je nič kolikokrat poudaril z besedami: “Nikoli ne grajaj pred drugimi in vselej pohvali pred vsemi." Bil je, kot mnogim radijcem pred menoj, moj učitelj in vzgojitelj. Dosleden, “zlikan ”, mnogokrat v težavnejših situacijah šaljiv. Da je omilil in da so stvari valovale naprej. Kot na morskih tako na radijskih valovih. In vsakodnevnih medsebojnih. Ko je odšel z radia v’ pokoj, sem še iskala njegovo pomoč, kje je ta ali ona plošča ali pod katerim naslovom naj iščem morje refrenov med prav takim morjem melodij. S pomočjo ni odlašal, včasih s premislekom, njegova pretanjenost pa mi je ostala kot bogata dediščina iznajdljivosti iskanja slepca v temi med glasbenim in živim človeškim arhivom. Kajti naučil me je delovanja, da ima stranka vedno prav - četudi ne. In se sprašujem - ga je bilo sploh mogoče preseči? Spomini naplavljajo trenutke najinega pisanja večkrat tudi preko dvesto tedenskih čestitk, ki nama jih je znal načarati kot rožnat šopek, pa uvajanja dežurstva v tehniki; posebej naplavi trenutek, ko me je na nelepo besedno povezavo za vselej blago opomnil: “Gospica draga, to pa tvojim ustom ne prija! ” In še in še. Pa je vse skupaj le skromno zapisovanje nekaterih nitk iz bogatega druženja, brez pravega poguma za polaganje novih kamenčkov v mozaik še drugih, ki so z Ljubom skozi Življenje združevali svoje poti in skupne trenutke: mornarji, šahis-ti, mladi matematiki, tehniki, napovedovalci, novinarji, prijatelji, ki tudi iščejo odgovor na “zakaj”. Nisem ga slutila, ko je moje zadnje povabilo na kavo pred nekaj dnevi odklonil in je bil njegov korak nekoliko počasnejši in ramena upognjena. “Saj razumeš, da me pa sedaj že res nekoliko opozarja ta moj EMŠO, pa saj bova še imela priložnost, ko bo bolj toplo”, mi je odvrnil. Ne zavrnil. Poslovila sva se z obljubo, da smo si še dolžni proslaviti njegovo 80-letnico in niti slutila nisem, da je bilo to najino zadnje slovo. Zadnje slovo skrivnosti življenja. Ker je bil tudi sam na nek skrivnosten način na šahovnici življenja večen. Z izgedom, držo, stališči in imenom - Ljubo. Natja Jenko Sunčič V Kapelah preteklost skozi sedanjost za prihodnost Kapele - Društvo za razvoj podeželja Kapele je v minulem tednu izvedlo številne aktivnosti pod skupnim projektom Ohranimo preteklost, jo predstavimo sedanjosti in podarimo prihodnosti. Ob kulturnih prireditvah in razstavi so pripravili tudi strokovna predavanja. V počastitev materinskega dne so pripravili dve prireditvi, na katerih so predstavili kaseto “Predbožični dan v Kapelah”. Prisrčen kulturni program so pripravili in povezovali tamkajšnji učenci podružnične šole Kapele in Mateja Hotko na citrah. V sklopu projekta so v Gasilskem domu Župelevec na razstavi “Med praznikom in vsakdanjikom” ob kulturnem programu Ljudskih pevk iz Dobove pripravili prvo tovrstno razstavo v kraju. Želeli so predstaviti nekaj utrinkov iz življenja in dela krajanov, tistih, ki z ročnimi deli ohranjajo domačnost in ki svojo prihodnost gradijo na izdelovanju tovrstnih izdelkov. Ročna dela so razstavili Tončka Tkaučec in Ivan Požar iz Slogonskega, Olga Rožman-Erbanova iz Podvinja in njena hči Mateja, Slavica Ogorevc prav tako iz Pod-vinja in slikarka Vladka Sumrek. Utrinek iz razstave izdelkov Društvo za razvoj podeželja združuje v svojih vrstah posameznike, ki so se spoprijeli z izzivom prihodnosti pod sloganom “domače je najboljše”. Kot pravi predsednica Milica Hotko, je namen društva prav ta, da tistim, ki želijo, omogočijo preživetje in dostojno življenje na podeželju ob prilagajanju izzivom Evrope. Tako so se s svojimi dobrotami predstavile Milena Straser, Romanca Krošelj, Milica Hotko, Jožica Tkaučič, Anica Hotko, Jožica Slovenc in Marija Sotler, ki so bile nagrajene na razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju. Poleg njihovih dobrot pa seje z medom in izdelki iz medu predstavila domačija Kovačič, s sadnimi likerji Marija Sotler, s suhomesnimi izdelki kmetija Krošelj. V treh dneh, ko je bila razstava na ogled, so izvedli še strokovna predavanja o dopolnilnih aktivnostih na kmetiji, o izzivih in priložnostih za razvoj podeželja in možnostih oživitve vrtnarske pridelave, ki so pritegnila okoliške kmete. Suzana Vahtarič Bo gasilstvo živelo od ljubezni? Brežice - V Gasilski zvezi (GZ) Brežice je lani delovalo 33 Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in 1 godba na pihala, razdeljena v 9 operativnih sektorjev, dodatna denarna sredstva društva pridobivajo z organiziranjem proslav in prireditev in jih s sredstvi GZ oplemenitijo, pridobivajo darovalce, vse pridobljeno pa vlagajo v nabavo opreme in urejanje domov. Predsednik GZ Brežice Mihael Boranič je lansko delo na organizacijskem in operativnem področju ocenil kot uspešno, prav tako delo v regiji Posavje, saj so uspešno usklajevali delo na področju izobraževanj, tekmovanj in ostalih nalog, ki jih od njih zahteva GZS, sodelovanje z njo je ocenil kot dobro, pa tudi z občinsko upravo, Upravo za zaščito in reševanje Slovenije ter sosednjimi slovenskimi GZ in hrvaškimi VZ. Uspeli so organizirati srečanje s poslanci in župani regije, jim predstaviti svoje delo, težave in nesmisel sprejema zakona o DDV, ki delo gasilcev otežuje. Predsednik Boranič je opozoril na težave, ki se pojavljajo pri delu predsedstva, ker nekateri člani ne opravljajo prevzetih nalog. Predvsem želijo boljšo tehnično opremljenost PGD. Po nekaj letnih zmanjšanih denarnih sredstvih s strani lokalne skupnosti, se je to do neke mere v letu 2001 uredilo. A ne glede na to še beležijo precejšen izpad sredstev požarnega sklada. Za leto 2002 od občinskega sveta želijo in zahtevajo planirana sredstva v višini 41.290.000 SIT, kar pa še vedno ne zadostuje za uresničitev dolgoletnega plana. Odlok namreč lokalno skupnost zavezuje, daje v obdobju 10 let potrebno zamenjati vso opremo in tehniko in težko verjamejo, da je pod sedanjimi pogoji reševanja še naprej, saj nenazadnje letos obeležujejo 120-letnico gasilstva v občini in s tem 120 let PGD Brežice. Opravljajo najhumanejše delo -pomagajo ljudem. Vendar bi lahko tudi občani s svojo vestjo Z letne konference gasilcev občine Brežice preostalih 6 let realno načrtovati tako nujne cilje. Gasilci občine Brežice želijo biti kos vsem nalogam na področju požarne varnosti, zaščite in in preventivnim delovanjem marsikdaj preprečili uničujočo slo ognjenih zubljev. N. Jenko S. Ponosni na svoje učence Brežice - Glasbena šola (GŠ) Brežice se lahko pohvali s številnimi koncerti domačih in tujih glasbenikov, ki so se odvijali v zadnjem času, pred dnevi so pripravili seminar za učitelje in učence violončela, učenci pa so se odlično odrezali tudi na tekmovanju glasbenih šol TEM-SING. V l.A kategoriji, harmonika, je bronasto priznanje osvojil Žiga Škrabi, z bronom v B kategoriji se lahko pohvali solistka Vlasta Rožman. kitaristični duet Polonca Žerjav in Marko Ferlan je v 2.kategoriji osvojil srebrno priznanje, srebrno priznanje pa jev 1.kategoriji prejel tudi kitaristični duet Gašper Kodrič in Simon Šubic. Med najspešnejšimi je bil Matjaž Predanič, ki je bil z igranjem na harmoniko v 1. C kategoriji zmagovalec v svoji kategoriji in tudi dobitnik 1. nagrade. GŠ Brežice je za tem pripravila tudi koncert udeležencev TEM-SING-a, na katerem so sodelovali tudi novi srednješolci, ki so opravili sprejemni izpit na srednji glasbeni šoli v Zagrebu, v Ljubljani in Velenje. Po besedah ravnatelja Dragu-tina Križaniča so učenci naredili največ zase, so ogledalo šole in nenazadnje s svojim znanjem verodostojno predstavljajo tudi občino. Po seminaiju violončelistov, ki se ga je udeležilo 7 profesoijev skupaj z njihovimi učenci iz cele Slovenije, je brežiška glasbena šola pripravila še koncert violončelistov - učencev prof. Dobrile BerkovičMagdalenič iz Glasbene šole Elly Bašič v Zagrebu, kjer je vodja godalnega oddelka. Z deli tujih skladateljev so se predstavili Valentina Cmjak, Lada Weygand, Dorotea Racz. Smiljan Mrčela in Ljerka Končar Gamu-lin, na klavitju jih je spremljal prof. Marko Magdalenič. Koncert pa je začel še ne 10-letni Jožef Novakovič, sicer Američan, po očetu Hrvat, ki trenutno živi na Hrvaškem. N J.S. Velika noč dedov in babic Direktorica Doma starejših občanov Jožica Mikulanc Direktorica doma Jožica Mikulanc nam je zaupala, da se v domu vedno dogaja kaj zanimivega, tako bo tudi mesec april pester. V soboto, 6. aprila, se obeta kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili Ljudski pevski zbor Ajda, Dramska skupina iz Dolenje vasi, mladi prostovoljci Pri ZPM Krško pa bodo predstavili “Sožitje generacij”. K.M. Skupina za samopomoč z nekaterimi velikonočnimi motivi, ki so jih naredili v delovni terapiji. Krško - Velikonočna praznovanja in priprave na ta krščanski praznik so potekala tudi v Domu starejših občanov v Krškem. Stanovalci doma so se vsak po svojih močeh pripravljali na praznik. V delovni terapiji ročnih del so nastajale prave umetnije izpod spretnih rok, v skupini za samopomoč pa so potekali tudi pogovori na to temo. Stanovalci so povedali, daje iz kuhinje omamno dišalo po velikonočni potici, šunki in vseh ostalih dobrotah. Seveda je v domu potekal tudi blagoslov velikonočnih jedi. Pridne roke stanovalcev, ki so vključeni v delovno terapijo, so ustvarile kopico velikonočnih motivov. -» 50 let Doma Impoljca Arto - Dom Impoljca praznuje letos 50-letnico delovanja. Začetek organiziranega varstva za ostarele je bil v dvorcu Impoljca, kjer je danes elitna restavracija. S kulinarično prireditvijo so proslavili začetek pomladi in spomnili na jubilej, ki ga bodo z različnimi akcijami skupaj z oskrbovanci obeleževali skozi vse leto do osrednje proslave ob prazniku občine Sevnica. Dvorec Impoljca je pred petdesetimi leti sprejel prve oskrbovance in je bil edina tovrstna ustanova v Posavju. Takratni direktor Frenk Valant se je srečeval tako z odporom tistih, ki so svojo življenjsko pot sklenili v hiralnici -tako so ljudje rekli ustanovi, kot z vsemi ostalimi težavami, saj je pri ustanavljanju domskega varstva v regiji oral ledino. Sedanja direktorica Milka Cizelj, ki ima pod okriljem enega zavoda tri domove - še tistega v Sevnici in v Brežicah - se pri vsakdanjem delu še kako zaveda, da je delo z nemočnimi in ostarelimi zelo občutljivo. Čeprav so današnji domovi modeme lepe stavbe in se besede hiralnica za takšne ustanove že zdavnaj ne uporablja več, je ostala v podzavesti ljudi - ne kot sinonim za razpokane zidove in vojaške postelje, ampak kot stanje duha in telesa v človekovem življenjskem krogu. 130-članski kolektiv Impoljce si zato nadvse prizadeva, da bi se Objektiv ni zmogel ujeti vseh ponujenih dobrot skrbno sestavljenega velikonočnega jedilnika, od krapove juhe s cvičkom do dolenjske šivanke z ženofom, prekajenih dobrot, različnih štrukeljcev.... in potic. V domu oskrbovanci pod mentorst\’om terapevtov ustvarijo marsikaj - tudi tole okrasje z obveznimi pisankami je njihovo delo. dom odpiral v okolje in pokazal veliki napredek v skrbi za starostnike. V aprilu bodo proslavili dokončanje investicije v lastni vodovod, saj so se s pomanjkanjem kakovostne pitne vode ukvarjali ves čas obstoja. Lani so naredili lastno vrtino, ki je dovolj bogata s kakovostno vodo za potrebe doma, letos pa so uredili še avtomatsko daljinsko krmiljenje sistema. V maju bodo urejali park, postavili balinišče in vrtne ute, v prostovoljni akciji pa bo vsak lahko posadil svoje drevo. V Domu Impoljca, kjer se celotni kolektiv trudi, da bi letom svojih oskrbovancev “dodali življenje”, se venomer nekaj dogaja, le da okolica tega ne opazi v tolikšni meri. V letošnjem jubilejnem letu pa bodo s svojimi prireditvami skušali vzbuditi več pozornosti tudi v javnosti. Branka Demovšek Zlata plaketa zboru Primož Trubar iz Loke Loka pri Zidanem Mostu - Od 24. do 28. marca je v Italiji potekalo mednarodno tekmovanje pevskih zborov.. Mešani pevski zbor Primož Trubar se je po 22-tih letih delovanja prvič opogumil za sodelovanje v mednarodni konkurenci. V italijansko Rivo del Garda je prišlo 41 zborov iz 22-tih držav. Med njimi je bilo več akademskih. V kategoriji “mešani zbori” so s programom po lastnem izboru ( zapeli so tri pesmi), prejeli zlato diplomo. Mednarodna žirija je bila prav zaradi kvalitete njihovega petja začudena, kako da so prvič na takšnem tekmovanju. Zadnja tri leta zbor vodi Marjetka Kozmus. B.D. Sevnica h RAOtO/BR£ZICE f im %%,7 I« 9S,9 MIK Svetovni dan voda V Sloveniji smo letos že devetič obeležili svetovni Dan voda (22.3.), ki gaje razglasila Generalna skupščina združenih narodov v skladu s priporočili sklepnega dokumenta Agende 21 v Riu de Jeneiru leta 1992. Letošnja tema dneva je bila “voda za razvoj”, kar pomeni kontinuirano ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi, ki pa ni trajna dobrina. Količine pitne vode v svetu so namreč omejene in neenakomerno porazdeljene, zato se bo prenekatera država iz sušnega dela poloble čez 20 let srečala z veliko vodno krizo. Tudi v Sloveniji smo prišli do točke, ko se moramo vprašati, koliko izvorov pitne vode še imamo in kakšna je kakovost naše podtalnice. Kakovost pitne vode pri nas opredeljuje pravilnik o zdravstveni ustreznosti, kije leta '91 zaostril dovoljeno vsebnost pesticidov od dveh merskih enot na 0,1. Ta normativ bi moral biti dosežen do konca letošnjega leta. Poznavalci razmer močno dvomijo, da bo dosežen, saj bi v zaščiti kakovosti podtalnice morali zelo usklajeno sodelovati vsaj dve ministrstvi - kmetijsko in okoljsko. Gre namreč za režim kmetovanja ob vodnih virih, za katerega mora biti pristojna država kot lastnica vodnih virov in ne lokalne skupnosti, menijo v Slovenskem ekološkem gibanju. B.D. Sevniški sedmošolci so očistili Hraste Učenci 7.a razreda z OŠ Savo Kladnik Sevnica so v torek, 26.3.2002, v okviru vseslovenske akcije čiščenja in urejanja okolja šole očistiti priljubljeno bližnje sprehajališče Hraste. Pobuda za akcijo je pravzaprav prišla s strani občanov, ki se večkrat zadržujejo na Hrastah. Gospa Jelka Lekše je po pogovoru z ravnateljico Jelko Slukan predlagala čistilno akcijo, s katero bi očistili področje okoli bližnjega vodnega rezervoarja na Hrastah. Pri njem se v zadnjem času zadržuje precej mladih, ki vse premalo mislijo na varovanje okolja in odpadke. Ko mladi odidejo, za njimi ostanejo prazne pločevinke piva, plastenke, steklenice in drugi odpadki. Ti dajejo, sicer prijetni razgledni točki nad Sevnico, zanemarjen videz, kar negativno vpliva na mimoidoče, da tudi sami odvržejo kakšno “malenkost V akciji čiščenja odpadkov je sodelovalo 20 učencev 7.a razreda, razrednik Janko Sotošek in ga. Jelka Lekše. V eni uri smo na relativno majhnem območju nabrali toliko odpadkov, da smo za njihov od- prejeli smo voz morali poprositi delavce Komunale Sevnica. Poleg že omenjenega smo v neposredni bližini ceste našli tudi tri odslužene akumulatorje, ki smo jih le s težavo odnesli na zbirališče za odvoz. Zdaj so Hraste spet čiste in upamo, da bodo take tudi ostale. V ta namen bi bilo smiselno na Hrastah namestiti nekaj košev za smeti in nekaj klopi za počitek sprehajalcev. Področje okoli zbiralnika vode pa bi morali čim prej ograditi. Nekdo bi lahko iz čiste objestnosti okužil ali onesnažil vodo skozi prezračevalnike, tako oporečna voda pa bi imela za vso Sevnico lahko resne posledice. V prihodnje bomo očistili še predel Hrast nad sevniškim bazenom ter preverili stanje košev za smeti v samem mestnem jedru. Upamo, da bo akcija spodbudila tudi druge občane Sevnice, da bodo poskrbeli za svoja okolja, jih očistili in s tem prispevali k lepšemu in bolj zdravemu kraju, v katerem živimo. Janko Sotošek, prof. Šolarji z “izkupičkom’ Lisca bo praznovala Sevnica - Planinsko društvo (PD) Lisca Sevnica bo 13.aprila na Lisci obeležilo dva pomembna jubileja - 100 let Jurkove koče in 50 let Tončkovega doma. Druženje na Lisci se bo začelo ob 11. uri. Slavnostni govornik bo častni predsednik PD Lisca Lojze Motore. Ob tej priložnosti bodo izdali ponatis knjige Blaža Jurka z naslovom Moje dogodivščine. Uvod v knjigo je napisal Tone Partjič, ki se bo tega dne pridružil planincem na Lisci in knjigo tudi predstavil. Za kulturni program bo poskrbel pevski zbor Zefir ter recitatorja Dušan Senica in Miran Ratej. Druga Jurkova koča(Ievo), zgrajena 1948, in prvi Tončkov dom(desno), zgrajen 1952. 13. april naj ne bo nesrečen datum, temveč naj bo to dan veselega praznovanja, druženja in obujanja spominov, pravijo planinci, ki vas vabijo, da tega dne množično “poromate” na Lisco. N.C.C. Vodni detektivi med posavskimi osnovnošolci Slovenija, Tržišče - Pod okriljem Ministrstva za okolje s sodelovanjem drugih strokovnih institucij je tudi letos na slovenskih šolah potekal natečaj Vodni detektiv, v katerem so iz Posavje sodelovale osnovne šole Krško, Artiče, Blanca in Sevnica. Natečaj z raziskovalnimi in likovnimi projekti je bil letos organiziran petič, tokrat na temo podzemne vode. Sodelovalo je 81 šol, ki so prijavile preko 200 projektov, pripravljajo jih je 3000 učencev s 130 mentorji. Strokovna komisija, ki se je morala med zanimivimi in za lokalne skupnosti, kjer so projekti nastajali, uporabnimi podatki, odločati o najboljših nalogah, ni imela lahkega dela. Diplome s praktičnimi nagradami je prejelo 15 šol, med njimi je tudi OŠ Tržišče. Učenke 3.razreda Maja Lindič, Romana Mislaj, Barbara Virant in Anja Zaplatar so v nalogi opozorile na onesnaženje podtalnice iz neurejenih gnojnih jam na kmetijah ter pomanjkljivim kanalizacijskim sistemom v kraju. Podeljenih je bilo še 6 pohval in 4 posebne nagrade, med prejemniki je tudi OŠ Planina pri Sevnici. Gre za sliko sedmošolcev, ki prikazuje nekdanje kmetovanje brez uporabe nevarnih škropiv, ki ni zastrupljalo voda in sedanjo intenzivno pridelavo, ki onesnažuje podtalnico. Nagrajenci so bili na razglasitev povabljeni na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer jih je sprejel minister Janez Kopač, prireditev pa je bila na svetovni dan voda. Nekateri likovni izdelki sodelujočih v Vodnem detektivu, ki po kakovosti in izvirnosti še posebej izstopajo, bodo v preddverju ministrstva razstavljeni do 6. aprila. Branka Demovšek Občni zbor GZ Sevnica Sevnica - Po besedah predsednika Gasilske zveze (GZ) Sevnica Zvoneta Košmerla je bilo lansko leto za gasilce sevniške občine zelo uspešno. Glavni poudarek je bil, tako kot že vrsto let, na preventivi - na varstvu pred požari in drugimi nesrečami. Velik napredek je opazen pri opremljenosti društev, saj lahko le s sodobno tehniko učinkovito posredujejo pri raznih nesrečah, kjer je reševanje zahtevno. Lani je GZ Sevnica za svoje delovanje in nabavo opreme porabila 39 milijonov SIT. Kar 64 odstotkov vseh intervencij opravi poklicno jedro, ki deluje pri zvezi v Sevnici, vendar so društva nepogrešljiva in vsak nov član dragocen. Zaslužnim v društvih je predsednik GZ Sevnica podelil priznanja. Njen poveljnik Milan Kajič pa je predstavil letošnji načrt dela, v katerem bo zopet poudarek na izobraževanju in nabavi gasilske tehnike. Le dobro usposobljeni gasilci lahko uspešno posredujejo. Lani se je predavanj, ki sta jih organizirali GZ Sevnica in GZ Anton Koren izroča priznanje Jožetu Udovču. Slovenije udeležilo 443 tečajnikov iz društev v občini in vsi so uspešno opravili zaključni preizkus. GZ Sevnica člane društev mo- tivira za nenehno usposabljanje tudi skozi tekmovanja, kijih organizira. Tako bo tudi letos; za mladino v društvih pa bo organizirano letovanje. I.P. “Kremeniti” v Radečah okameneli Radeče - Kraj je nekdaj slovel po spektakularnih prireditvah. Nekajletno mrtvilo je sedaj razbil prizadevni organizator Vito Žnidar, ki je s pomočjo Toneta Fornezzija-Tofa na parket radeške športne dvorane postavil nogometno ekipo “Kremenitih”, ki jo sestavljajo znani Slovenci, in ekipo zasavskih gospodarstvenikov. Nogometna tekma, na kateri je nastopil tudi Pihalni orkester radeških papirničarjev z mažoretkami, je bila dobrodelnega značaja. Izkupiček, 305 tisoč SIT, ki so ga prispevali obiskovalci, Zmago Jelinčič in ekipa zasavskih direktorjev je bil namenjen otrokom, obolelim za rakom, polovica, h kateri je 100 tisočakov pridal še najboljši sosed, pa za nakup opreme za radeški zdravstveni dom. Kapetan “ Kremenitih" Tone Anderlič je v svojo ekipo povabil svojega državnozborskega predsednika Boruta Pahorja, nekdaj poklicnega nogometaša Cirila Pucka, najboljšega soseda Zorana Jankoviča, slavnega rokometaša Iztoka Puca, nekdanjega olimpijca Iva Čarmana, novinarja Bogdana Baroviča, ki se je poškodoval, Sevničanom ljubega trenerja Toneta Tislja, glasbenika Pera Lovšina, v gol je postavil Tofa in Janija Jeranta... “Kremeniti”, ki so “poka-sirali” kar pet golov in dali dva, so dokazali, da jim jeziki bolje funkcionirajo kot noge. Zasavski gospodarstveniki Matjaž Han, Rok Zahrastnik, Peter Tevž, Andro Ocvirk, Martin Odlazek, Franci Cizej, Aleš Breznikar, Gojko Cesar, Darko Bračič in še mnogi drugi so blesteli s svojo igro in dokazali, da so dobri. Le zakaj je potem gospodarsto tako na psu? Izpričujejo izvirno domačnost Kostanjevica, Podbočje - V dolenjskih Benetkah bo ob letošnji 750-letnici njihovih mestnih pravic cela vrsta prireditev, vanje pa se bodo posredno vključevale tudi pevke Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci. Pred sedmimi leti so se prvič Koledniki iz Bušeče vasi. Oba večera zbrale ljubiteljice petja iz Kostan- seje zvrstila cela vrsta duhovitih ljud-jevice, Podbočja in Velikega Podloga, skih skladb, obilica fantovskih in Pritegnile tudi nekaj moških in z rednimi vajami že dosegle zadovoljivo kakovostno raven. Posebej pomembno je, da so ob obiskih starejših krajanov doslej zbrale že več deset napevov, jih prelile v note in zdaj z njimi razveseljujejo svoje občinstvo in Poslušalce na raznih prireditvah, tudi v Ljubljani in drugod. Same so poskrile tudi za oblačila, saj nastopajo v ‘takmašnih” oblekah svojih babic. Z izvirnim domačim programom in nošah so se pretekli teden predstavile v Kostanjevici (na fotografiji) in Podbočju, ko so se jim pridružili bidi moški in člani pevske skupine dekliških pesmi, v cvetoč venec pa jih je s Trdinovimi besedami lepo zaokrožila povezovalka. Pevke bodo za konec tega tedna pripravile še koncert v Cerkljah ob Krki, 23. junija pa bodo pripravile svoj letni koncert v Kostanjevici. V naslednjih mesecih bodo pevke zato še pospešeno vadile. Dekleta in žene posebej poudarjajo, da jim pri delu lepo pomagajo vodstva njihovih krajevnih skupnosti. Seveda pa članice Aktiva kmečkih žena Pod Goijanci ne povezuje zgolj petje, marveč se zlasti jeseni in pozimi posvečajo tudi izobraževanju. Po besedah Nuške Abram, njihove Da se je tekma lepo začela, je poskrbela miss Univerzum Iris Mulej, da je bil komentar duhovit, Tone Fornezzi-Tof in da je šlo vse po pravilih republiški sodnik Slavko Spiler. Nada Černič Cvetanovski Peče, kremeniti, hitro pridi v Radeče! Bogdan Barovič se je poškodoval', jaz sam pa, čeprav sem plemeniti, ne bom kos obema lepoticama! Zmago Jelinčič, plemeniti z moralno zmagovalko Eme, Karmen Stavec na desni in Iris Mulej, miss Univerzum na levi. Nihče ne ve zanjo! Brege pri Krškem - V okolici vasi Brege se širijo in razprostirajo travniki, na katerih je domačinka Jožica Murko opazila nevsakdanjo rastlino. Velikonočnica je roža, ki zacveti le za Veliko noč. V okolici Boča je zaščitena, medtem ko vse kaže, nihče ne ve, da si je Velikonočnica izbrala še drugo domovanje. Prav bi bilo, da bi rožo tudi na tej lokaciji zaščitili, kajti njeno razmnoževanje ima zanimivo zgodovino. K.M. Velikonočnica predsednice, se vsako leto zvrstijo in del tega pokazale ob svojih ne-številna predavanja, delavnice in davnih nastopih. Podgoijanski aktiv strokovna srečanja. Nazadnje so izde- sicer sodi med deset aktivov v krški lovale tudi velikonočne aranžmaje, občini. Ti skupno štejejo blizu 500 pred tem tudi božične, pekle so članic Društva kmetic Krško, ki ga domače dobrote, izvedele vse o koli- prav tako vodi Nuška Abram, nah in izdelovanju klobas ter salam Vlado Podgoršek Poticariada in salamiada Šentjanž - V sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Sevnica, Kmečkim glasom in Slovenskimi novicami je bila v Repovževi gostilni v Šentjanžu 9.salamiada in 3.poticariada. Poticariada se po dveh letih še ni tako “prijela” in na tretjem ocenjevanju je bilo 12 potic. Predsednik komisije je bil glavni urednik Kmečkega glasa Jože Rozman, ostali člani pa odgovorna urednica Marinka Marinčič, pek Karli Kozole, Slavica Grobelnik s Kmetijske svetovalne službe ter Tatjana Gregorčič iz Aktiva kmečkih žena. Pri orehovih poticah je prvo mesto zasedla Olga Vene iz Sevnice, drugi je bil Rudi Ameršek iz Žurkovega Dola, tretja pa Zinka Ameršek z Metnega Vrha. Pri ostalih poticah je bila tudi letos prvoocenjena potica lanske nagrajenke Majde Borštnar iz Krmelja, druga Šanda Dermelj iz Šentjanža, tretja pa Jožica Kozmus iz Pečja pri Sevnici. Sodelujoče ženske so mojstrice v pripravi kmečkih dobrot, s katerimi sodelujejo na različnih prireditvah. Zinka Ameršek se ponaša s štirimi zlatimi medaljami in kipcem iz ptujskih razstav kmečkih dobrot. Brez Karlija Rožmana iz Brežic(levo) ni salamiade in v Šentjanž je “priletel” iz Planice, kar je predsednika komisije Staneta Jazbeca zelo razveselilo. Na ocenjevanje salam je prispelo 59 izdelkov iz različnih krajev (pretežno) Dolenjske. Predsednik šestčlanske komisije Stane Jazbec je pohvalil kakovost izdelkov, saj nobena salama ni bila izločena. Naj višjo oceno je dobila salama Janeza Tršinarja iz Šentjerneja, na drugo mesto se je s svojim izdelkom uvrstila Simona Rožman iz Brežic, tretji je bil Tomaž Krnc iz Sevnice. Branka Demovšek Moč razborskih pasijonskih iger Razbor - Zavesa je padla; razborske pasijonske igre so končane. V šestih uprizoritvah si jih je ogledalo skoraj 2300 ljudi in vsi so bili navdušeni nad igro domačinov, naturščikov, ki jih je v predstavi nastopilo kar 80. Tudi zahtevno vlogo Kristusa je odigral domačin Peter Teichmeister. Igre so prinesle Kulturno-turističnemu športnemu društvu Blaž Jurko dva milijona in pol SIT, ki jih bodo namenili za dograditev večnamenskega doma na Razboiju. Obredno lomljenje kruha na zadnji večerji. Pasijonske igre, ki so jih že tretjič pripravili na Razborju, so v to slikovito vas pod Lisco privabile številne obiskovalce iz domovine in tujine. Eno od predstav so si ogledali tudi udeleženci tradicionalnega srečanja slovenskih komun za zdravljenje odvisnosti, Razbor pa je obiskal tudi mariborski škof Franc Kramberger in nagovoril igralce in občinstvo. Najbolj vzhičeni pa so bili Razborjani po zadnji predstavi, ko jih je nagovoril dr. Marjan Jezernik, rektor slovenskega doma Slovenka v Italiji. Razborjane je povabil, da bi s pasijonom nastopili tudi v Rimu. Nada Černič Cvetanovski Obredno umivanje nog KULTURA Ko utihnejo zvonovi, na Kozjanskem zapojo raglje Podsreda - Kozjanski park Podsreda v velikonočnem času tradicionalno prireja ustvarjalne delavnice, s katerimi med mladino in odraslimi obujajo velikonočne običaje. Tbdi na letošnje so povabili tako učence osnovnih šol s področja zavarovanega parka kot tudi zainteresirane odrasle. V prvih dneh so izdelovali velikonočne butarice, v tednu od cvetne nedelje do velike noči pa so krasili velikonočne pirhe, izdelovali okraske in na zaključni delavnici raglje. Kot je povedala kustodinja zgodovinarka Nataša Ferlinc, je bil odziv tudi letos izredno velik. V enem terminu so imeli na delavnicah po tri razrede učencev z območja zavarovanega parka, ki sega globoko v posavske občine. V velikonočnem tednu so barvali jajca in sicer v tradicionalnih tehnikah, zlasti belokranjski, koketirali pa so tudi z moderno tehniko - servetnega nanosa s posebno tehniko. Na zadnji letošnji velikonočni ustvarjalni delavnici v Slovensko-bavarski hiši so izdelovali ragljo. Kustodinja je namreč pojasnila, da v Kozjanskem parku že tretjo leto zapored s pomočjo domačinov obujajo star običaj zavezovanja zvonov, ki utihnejo na večer velikega četrtka do praznične nedelje. Takrat se trikrat na dan oglašajo raglje. Suzana Vahtarič Že najmlajšim gre delo dobro od rok. GŠ Krško gostila tuje pihalce Krško - Mladi glasbeniki solisti-pihalci so v prostorih šole prenašali svoje bogate izkušnje na učence krške, brežiške in novomeške glasbene šole. Pihalni kvintet je v sestavi Stephanie Winker (flavta), Myriam Carrie (klarinet), Erik Behr (oboa), Peter Whelan (fagot) in Boštjan Lipovšek (rog) zaključil prijetno in koristno druženje z izjemnim koncertnim programom, ki ga bo ponovil še v Ljubljani in Mariboru. Priznani hornist Boštjan Lipovšek, ki je tudi sam večkrat igral v simfoničnem orkestru šole, je ob programu izrazil zadovoljstvo nad opravljenim seminar- skim delom, sicer pa v imenu vseh glasbenikov pohvalil kakovost pouka na šoli in se ravnatelju Dragu Gradišku zahvalil za gostoljubje. Šola in glasbeniki pa so obžalovali le, da koncertu ni prisluhnilo več poslušalcev. Učenci krške glasbene šole pa so se - enako kot brežiške - tudi udeležili TEMSING-a. V l.C kategoriji je srebrno plaketo in kot zmagovalec pri tolkalih. prejel Lovro Ašič, v 1. C kategoriji je srebrno plaketo in kot zmagovalec kategorije - rog prejel Klemen Glas, srebrno plaketo v 1 .B kategoriji, tolkala, je prejel Gašper Vodeb, srebrno plaketo v 1. C ka- tegoriji si je z igranjem na trobento priigral Tomaž Praprotnik, srebrno plaketo v 1. B kategoriji na pozavni je dobil Žan Tkalec, bronasto v 1. B kategoriji na harmoniki Saša Žičkar in Maja Zorič, bronasto v 1. C kategoriji na tolkalih David Urbanica, bronasto plaketo v 1. kategoriji duo kitar Omela Urbanč in Samo Štajner, v 2. A kategoriji - rog pa je priznanje dobila Ana Šterk. Osem učencev je tudi uspešno opravilo sprejemne izpite za Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in Velenju. Na vse so na šoli zelo ponosni in so jim hvaležni, da so tako uspešno predstavljali šolo. NJ.S. Mavrični angel Sevnica - V Lekosovi galeriji Ana so na literarnem večeru z naslovom Mavrični angel skozi pogovor in odlomke del skušali predstaviti razborskega kapucina Karla Gržana. Pater Gržan je na Razbor prišel iz Kančevcev v Prekmurju. Je magister teologije, izpopolnjeval se je v Rimu in doštudiral ikonografijo v Trentu in še vedno študira. S svojo karizmo je uspel povezati raz-borske farane in v kraju vzpostaviti skupnost Srečanje. Po njegovi zaslugi je razborska cerkev, v kateri se kar vrstijo prireditve, postala depandansa Cankarjevega doma, kot pravi Rudi Stopar. Karel Gržan je tudi pisec in doslej je izšlo že deset njegovih knjig; ena od njih je Mavrični angel. Rdeča nit v knjigah patra Karla je družina in otroci. “Katoliška cerkev od župnika zahteva, da ni poročen in to je bila zame največja in najtežja odpoved,” je bil odkritosrčen pater, ki čuti, da bi bil lahko dober mož in oče. A odzval se je še močnejšemu klicu, klicu Boga. V njegovi črtici Družinska sreča, objavljeni v knjigi “2x3 in še nekaj za družinsko srečo” pa vendarle lahko simbolično zaznamo ujetega ptiča tožbo. N.C.C. Materam za praznik Brežice - Praznik vseh mater so s koncertom v cerkvi sv. Lovrenca počastili, matere razveselili in jim poklonili najboljše kar imajo in znajo učenci Glasbene šole Brežice. S tradicionalno dobrim sodelovanjem se pohvalita šola in brežiško župnišče. Namesto rož so učenci materam podelili 12 izjemnih glasbenih točk in to je tisto, kar imajo in znajo in so na ta način materam izrazili najlepše želje in največje spoštovanje. Ravnatelj Dragutin Križanič je tudi tokrat poudaril, daje svet bil, je in bo ostal z glasbo lepši in ljudje plemenitejši. Za dosežke pa moraš kot ravnatelj imeti dobre učence, učitelje, starše in moralno podporo ljudi, ki hočejo pomagati in pokažejo naklonjenost glasbenemu izrazu. Med njimi je zagotovo dekan Milan Kšela. Dobro sodelovanje med Glasbeno šolo in brežiškim župniščem je potrdil tudi g. Kšela s spominom na koncert citrarke Nine Mandžuka. Takrat je ravnatelj Križanič dejal, da so to trenutki, ko z veseljem Otroški pevski zbor GŠ Brežice z mentorico Petro Uršič poveš, da si ravnatelj glasbene šole, dekan pa je z zadovoljstvom dodal, daje med takimi ljudmi, predvsem mladimi, lepo biti župnik v Brežicah. Ravnateljstvu in učencem glasbene šole je poklonil knjižico “ Slomškove drobtinice”. Ena izmed Slomškovih modrosti namreč pravi: “Materina beseda je od vseh dobrot največja, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila rejnica vsakega nauka in izobraževanja narodovega”. N. Jenko S. Velikonočni koncert Dobova - KD Zvezda Dobova je pripravilo tudi letos tradicionalni Velikonočni koncert v cerkvi Imena Marijinega. Program so darovali MePZ in Mladinski PZ KD Zvezda Dobova, učenci OŠ Dobova, Moški cerkveni PZ Cerklje ob Krki, MePZ KD “Franc Bogovič” Dobova, KD Gasilska godba na pihala Loče, na klavirju je zaigrala Ana Vugrin, o pomenu Velike noči pa je v začetku spregovoril pater Damijan Vračko. NJ.S. i Slovenci na hrvaškem Slovenski dom - naš drugi dom Slovenski dom Zagreb, Masarykova 13 Skupno zgodovinsko zamisel bomo naposled začeli uresničevati. Slovenski dom je znan po bogati in razvejani dejavnosti, je edino društvo zagrebških Slovencev, ki od ustanovitve naprej deluje nepretrgano in je v času svojega 72-letnega delovanja previharilo številne viharje, v nezavidljivem položaju pa seje znašlo tudi po razpadu SFRJ. Vsi slovenski državniki, ki obiščejo Zagreb, praviloma zavijejo tudi v Slovenski dom, kjer se srečajo s člani in spoznajo njihove načrte in težave. Najboljši loterijski zadetek društva in človek izzivov To je Darko Šonc, človek z izrednimi sposobnostmi, je neomajna trditev članov o predsedniku, ki je hkrati predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Iz Maribora v Zagreb je prišel z družino leta 1948. Da so letos prvič udeleženi v projektu za Slovence Predsednik Darko Šonc v zamejstvu, ki ga je razpisalo Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetuje plod njegovega neutrudnega dela. Zagreb - Brežice - Pod tem naslovom, katerega slogan so si izbrali zagrebški Slovenci, bomo bralcem in poslušalcem vsakih 14 dni predstavljali življenje in delo rojakov, ki redno ali občasno zahajajo v svoj drugi dom. “Smo v skupini avtohtone slovenske manjšine in to je plod naših 6-letnih prizadevanj. Želja je padla na plodna tla, kar pomeni več sredstev, ki morajo biti porabljena za konkretne dejavnosti, v kar sodi tudi sodelovanje z Radiem Brežice in SavaGlasom.To bom delal, dokler bom imel ideje, voljo imam in vedno moraš imeti nove izzive. Pred nedavnim smo ustanovili Klub slovenskih gospodarstvenikov v Zagrebu, ki jih je 70, od tega 20 močnejših. V zvezi s tem imam cilj, da bi bil Slovenski dom za slovenske gospodarstvenike v Zagrebu tradicionalno mesto, klub s predstavitvami in seminarji. Slovenski dom mora v prihodnje postati pomemben informativni prostor.” Znan glas po telefonu To je Mirin glas. Rojena je v Zagrebu, starša sta bila z Ravnice Tajnica in administratorka Mira Bahun pri Novi Gorici. Poje v MPZb, ki ga vodi Franc Kene, in v Duhovni sekciji, župnik Milan Kšela pa pogosto pride na slovenske maše v Zagreb. Poudari, da so v Slovenskem domu že kar pobrateni, ne glede na leta, starejšim članom v Duhovni sekciji pa je to edini dom. V Slovenijo je redno prihajala, ima hiško pri Kapelah, dobre sosede Urekove in z veseljem pove, da so Slovenci v Brežicah zelo prisrčni. S Prešernom gostoval v oddaji TV Prizma Celjan po rodu, v Zagrebu je neprekinjeno od leta 1952, ima domek na Bojsnem. Slovenski dom pomeni shajališče, kjer se lahko sprostijo, pogovarjajo v slovenščini, preberejo slovenske časopise in načrtujejo dejavnosti. Ob Slovenskem kulturnem prazniku je kot gost v oddaji za nacionalne manjšine načelno govoril o pomenu Prešerna za slovensko kulturo s poudarkom, da je malo držav, ki so kulturi dale tako vzvišen pomen. Obširno je govoril o potlačenosti slovenskega naroda in daje Prešeren začel odkrit književni, jezikovni in narodni boj ter poudaril Prešernovi dve veliki ljubezni: osebno in nacionalno, kajti če danes v splošni globalizaciji primerjamo Prešernovo genialnost, smo lahko brez pomisle- kov, da sta jezik in kultura srž za obstoj v tem demokratičnem. Podpredsednik društva Franc Strašek multietičnem in multikulturnem civilizacijskem okolju.” Slovenski dom - naš drugi dom Ko z večerom dan ugaša, zvon večerni zazvoni, oglasi se pesem naša, nežno v tiho noč zveni. V mestu lepem, ki nahaja se pod Zagrebško goro, Dom slovenski, košček raja, vedno drugi dom nam bo. Pesem naša, v svet raznesi dobre želje za ljudi, sporočilo jim prenesi: tukaj smo prijatelji. Če jih pot tu mimo pelje, naj pri nas se oglase, Dom slovenski res odprt je vedno za prijatelje. Po rodu Litijčan in starejši Zagrebčan od leta 1951. Svojo pes- niško nadarjenost je preizkusil v gimnazijskem listu Osa in je ljubitelj slovenske narodnozabavne glasbe. Piše izpovedno liriko in humoristične kronike ter objavlja v društvenem glasilu “Novi odmev”. Izdal je pesniško zbirko “Pojdi z menoj”. Ko so leta 1994 “zgrabili to hišo v roke ” zato, da bi se zbližali, je predlagal uro glasbe za vse, ki imajo radi polke in valčke. Kot avtor srečanja Marijan Hom, avtor pesmi, ki je postala himna Slovenskega doma, uglasbil jo je Petar Kutnjak; član nadzornega odbora “Vsak prvi petek v mesecu” je rojake s programi še bolj povezal. Ljudje so navdušeni in takih srečanj je bilo že 67. V Brežicah je vsaj enkrat mesečno v “šopin-gu”, vidi pa še kaj drugega. Srečanje, s katerega je krivično spustiti vsako izrečeno besedo Slovencev, ki na domovino iz tujine gledajo z drugimi očmi in jo doživljajo s čustvi, ki bi nam v domovini lahko bili za zgled. Natja Jenko Sunčič za lepši videz Barvanje las Današnja tema je namenjena barvanju las. Vem, da si veliko strank barva lase kar doma. V prosti prodaji je veliko izdelkov namenjenih domači uporabi. Vendar, kateri je pravi? Frizerji uporabljamo profesionalne bar- ve namenjene barvanju las v salonih. Pri barvanju las potrebujemo kar nekaj znanja. Ni dovolj, da izberemo neko barvo, ki nam je všeč in jo zlijemo na glavo. Moramo upoštevati naravno barvo las in prisoten naravni pigment. Poznati moramo tudi barvni krog. Barve lahko med seboj mešamo ali dodajamo barvne pigmente (mix tone). Z mešanjem dobimo še bolj intenzivno barvo. Ravno tako vam lahko v salonu naredi frizer pramene ali kakšno izmed modnih barvnih tehnik. Letošnjo sezono so zelo modni prelivajoči toni barv. Klasični prameni gredo letos rahlo v pozabo. Modno je barvanje v trikotnikih, kvadratih, krogih, poudarjene barvne sence ter spodnji deli las v rahlo temnejšem tonu. Ni izrazitih kontrastov med spodnjimi in zgornjimi deli. Tehnike so enostavne, učinkovite, vendar zahtevajo natančnost in zbranost pri delu. Letos zelo modna asimetrija ni prisotna samo pri striženju, temveč tudi pri barvanju. S posebno tehniko barvanja, ki se imenuje barva na barvo, dosežemo čudovite prelivajoče tone. Katere barve so modne? Razen morda viole, bi lahko rekli, da so prisotni vsi toni barv, vendar brez močnih kontrastov, kot sem že omenila. Pri izboru barve moramo biti pozorni na celotno osebnost. Paziti moramo, da se barva poda tipu kože, naravni barvi obrvi in trepalnic in karakteiju osebe. Ne smemo veliko odstopati od naše naravne barve las. Največ dva ali tri tone svetlejše ali temnejše. Kar je več, ne deluje naravno in s tem spreminjamo svojo osebnost. Zapomnite si, svetlolaska ne more biti črnolaska in obratno. Skratka, ne uničujte svojih las in jih ne barvajte sami. www.alenkinstudio.com tel.: 07 49 61 775 e-mail: alenka @alenkinstudio.com Alenka Dimbek avtomobilizem Skoda Octavia 1.9 TDI 4x4 Škoda seje pred leti, ko je Octavia nastajala, odločila za družinsko usmeritev. To je ohranila tudi do današnjega dne, čeprav v izboru različic najdemo tudi vse prej kot družinsko Octavio RS s 180 konjskim motorjem in nenazadnje Octavio s štirikolesnim pogonom. Najprej “proizvodnja”: motorni pokrov skriva poznani in vedno bolj želeni 1.9-litrski TDI s 101 konjskimi močmi (ali 74 kW, če želite). To je agregat, ki je v koncernu Volkswagen že dobro preizkušen, zagotavlja pa predvsem dovolj moči, navora in zanesljivosti ob nizki porabi goriva (plin- kaže tudi v praksi, ko nas izlet v blato ali drugo podobno podlago ne ustavi, Octavia pa kljub drseči podlagi pripelje do cilja. Zmogljivosti, s katerimi se lahko pohvali Octavia 4x4 TDI, so odlične. Tako končna hitrost kot pospešek z mesta do hitrosti 100 km/h, sta ugodna tudi v primerjavi s konkurenti. Ob tem je, kot je za ta motor znano, Octavia tudi skromna. Poraba, ki sem jo beležil na testu ni presegla 7 litrov na 100 prevoženih kilometrov, ob varčni postanka na bencinskem servisu, kar je spodbuden podatek za vse, ki veliko vozijo. Octavia tudi s svojo zunanjostjo dokazuje, daje sodoben avtomobil. Oblika je sicer klasična, le spodnji rob oken je nekoliko visok, vendar pa zaradi višinsko nastavljivih sedežev ne dela preglavic niti manjšim voznikom. Oprema je motorju in ceni primerna. Obe vreči, nastavljiv servo volan, avtomatska klimatska naprava, ABS, EDS, meglenke, central- moda AVTOUNE KRŠKO d.o.o. Bohoričeva 10,8270 Krško Tel. prodaja vozil: 07/49-02-117 Rezervni deli: 07/49-02-120 Servis: 07/49-02-113 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil ŠKODA vas vabi, da preizkusite sanjsko vozilo ŠKODO FABIA DREAM. Pri nakupu FABIE DREAM vam ob izjemno ugodni ceni podarimo AVTOMATSKO KLIMO. Pri nakupu ŠKODE OCTAVIE prihranite 250.000,00 tolarjev. REPORTAŽE, NASVETI... stran 13 SavaGlas, 3-4.2002 Novi Polo. Več vozila brezplačno! SP Novi Polo - prepričan o svoji odličnosti. Ni Čudno, saj še nikoli ni bil tako velik in prostoren. Se udobnejšo vožnjo omogoča naslednja oprema: po višini in globini nastavljiv volan, deljiva in preklopna zadnja klop, po višini nastavljiva sprednja sedeža, radio ter zračni blazini. Obiščite nas, čaka vas več vozila in opreme brez doplačila! Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. .i-fna in format n jn nrfvisna od valutnih razrnrrij Rodanovič Brežice d.o.o. £ernelčeva ulica 5 J250 Brežice ____ Telefon (07)49 92 150 Telefax (07) 49 92 172 skega olja). To doseže predvsem s pomočjo tehnologije, kiji Nemci pravijo “Pumpe/duse”, pomeni pa, da ima vsak cilinder svojo tlačilko na injektorju. Tak sistem omogoča izredno natančnost vbrizga goriva, posledično pa tudi varčnost. 101 konj ponujene moči omogoča lagodno, predvsem pa suvereno vožnjo brez oklevanja. Zdaj pa “dostava”: motorno moč na podlago dostavljajo vsa štiri kolesa. Petstopenjski menjalnik, Haldex-ova sklopka in 15 palčna aluminijska kolesa jamčijo, da se Octavia combi 4x4 ne bo ustavila “kar tako”. To se iz- no zaklepanje, potovalni računalnik in še nekateri pripomočki so samo najbolj očitni spremljevalci vsakdanje vožnje. Voznikov položaj za volanom je nekoliko nemški. Stikala in instrumenti so na mestih, kjer jih običajno najdemo v Volkswag-novih avtomobilih, nekaj je celo enakih. Preglednost je dobra tako naprej kot tudi levo in desno, le nazaj ni najboljša, to pa predvsem zaradi visokega zadka. Vendar je to rešeno z dobrimi ogledali, med katerimi sta bočna dva električno nastavljiva in dovolj velika. Octavia combi TDI 4x4 je dober avtomobil, namenjen predvsem tistim, ki iščejo zanesljivo vožnjo tudi v slabših razmerah in niso obremenjeni z znamko. Seveda ob tem prihranijo kak tolar, saj je razmerje med ceno in avtomobilom predvsem obrnjeno v koristi kupcev! Aleksander Krebelj Octavia kombi, kot pri Škodi rečejo karavanom, je dolga nekaj več kot 4 metre in pol, ponuja pa veliko prostora, zmogljiv motor in zmerno ceno. Ker je zmerna cena skupna vsem različicam Octavie, nas bosta vsekakor najbolj zanimala motor in prenos njegove moči na podlago. ■ vožnji pa je padla na slabih pet litrov. To omogoča avtomobilu, da s polnim rezervoarjem prevozi tudi do 800 in več kilometrov brez jSm i:\\ t.0L\s pui> NAGRADNA VPRAŠANJA 1. nagradno vprašanje: i| .j£|M8!||P£f Katerega leta so prenovili WjgM|0^4BP Gostišče in penzion Splavar? J Nagrada: Slow food za 2 osebi . ‘ 2. nagradno vprašanje: j Od kod izvira "Scbwarzwaldtorte^ (Temni gozdiček )? ( Nagrada: "Scbwarzwaldtorte" 1 3. nagradno vprašanje: Naštejte vsaj 5 različnih okusov sla Nagrada: Bauea sladoleda sr is. ir Odgovore la dopisnici pošljite na naslov; ^Splav\ l iiks: 07 3?30 - S70.. e-mail: urednikih tv-nrn.si OVEM Še kak dan, pa boste ugotovili, da bo treba iti v akcijo. Partner, dom in družina bodo zahtevali več vaše pozornosti. Na finančnem področju še naprej ugodno, saj bo vaše znanje bolj cenjeno. Naj vam ga torej tudi bolje plačajo. Bik Zvezde v vašem znamenju vam tudi sedaj zagotavljajo zvrhano mero ljubezni, notranjega miru in posebne privlačnosti, ki bo k vam vabila vse, kar je prijetno, dobro, sladko. Pazite, da se ne zredite. Kupite si novo garderobo. DVO JČKA Tudi sedaj še ne boste vedeli, kaj bi s prihodnostjo, dobro pa se boste zavedali, kaj morate narediti, da opravite s preteklostjo. Čas še ni ugoden za nove dogovore. Če ste rojeni proti koncu znamenja, vas čakata sreča in veselje. RAK Kmalu bo nastopil mrk v vašem znamenju, zato se boste najbrž zresnili in ugotovili, da bo treba nekaj temeljito spremeniti. Morda postaviti družinsko življenje na nove temelje? Dejansko kaj zgraditi ali zgolj drugače živeti? LEV Od sreče boste kar sijali, toda očitno je, da boste izkazovali premalo čuta za stvarnost, kar lahko pomeni, da boste pretiravali in živeli na veliki nogi. ko bi morali varčevati. Ljubezen je lepa, a ne pozabite, da sreča izhaja iz srca. DEVICA Tudi sedaj ne boste dobro vedeli, kaj in kako bi, toda kljub temu se boste počutili nenavadno dobro. Ne skrbite, če se glede neke službene zadeve nikakor noče odločiti, raje uživajte v ljubeči pozornosti tistih, ki vas imajo radi. TEHTNICA V miru in lenobnosti boste uživali tudi sedaj, čeprav • boste dobili neko novo ambicijo oziroma boste snovali nove načrte, ki bodo zahtevali več vašega napora. Pojavila se bo v četrtek ali petek. Začetek tedna vam bo naklonjen. ŠKORPI JON V ljubezni oziroma skupnosti bo tudi ta teden prevladovala toplina in ker bo imel vaš partner zdaj več moči in veljave od vas, se mu (ji) le malo bolj podobrikajte. Z denarjem bodo še naprej zapleti. STRELEC Nemir vas bo gnal naokoli, tako da boste veliko prehodili, a najbrž bolj malo opravili. Izgubite lahko kakšen kilogram, kar tudi ni slabo. Sicer pa bodo razmere še naprej negotove in do težko pričakovanega premika še ne bo prišlo. KOZOROG Posvetili se boste domu in družini - predvsem domu, saj bo očitno treba poprijeti za delo in popravljati, obnavljati. Hvaležni vam bodo še bolj, kot bi bilo treba, saj vam zvezde obljubljajo veliko ljubezni in naklonjenosti. VODMAR Morda ste že naveličani tega, da se kar naprej nekaj dogaja, pa se nič konkretnega ne zgodi. Niste edini. Saj vam ni nič hudega. Če ste rojeni po 14. februarju, se boste odlično zabavali in morda jo celo kam popihate. RIBI Izboljšanje za vse ribe, še posebno za rojene februarja. Sreča vas čaka na področju doma, družine, ljubezni, zabave, razvedrila. Ugodno tudi za rojene med 5. in 12. marcem, ki boste prejeli več ljubezni (in denarja) od drugih. HOROSKOP piš, stra mA''' nagradna križanka 'it ' Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo: 1.nagrada - knjižna nagrada Mojca Ulčnik, Sejmiška 13, 8273 Leskovec pri Krškem 2. nagrada - zgoščenka Zdenka Koritnik, Gubčeva 1, 8290 Sevnica 3. nagrada - kaseta Štefan Grahek, Bizeljska c.l, 8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ATONA, MALAR, ANIMA, TIBER, KEN, RA, DROMEDAR, RAT, REPARACIJA, EMERIT, ZAMPA, VERONA, ETAIN, EDA, GMAJNA, NU-TRIJA, GAT, EREHTEJ, ANET, CAR, ARA, NART. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 12.4.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! RADIO BREŽICE MESTO V BRAZIUJ1 MUZEJ V ST. PETERBURGU FR1DOUN (krajše) POTOVAtN NAČRT PLAHA GOZDNA ŽIVAL TELUR GRŠKA BOGINJA MIRU TISKAR- SKA MREŽA SEVERNI JELEN ROBI SMREKAR PRAVNIK Ivan AVFOMOB. TRK NEIME- NOVANA OSEBA ŽENIN oče. BRKATI OREL TROPSKI KUŠČAR GRŠKA BOGINJA MESECA NASIČEN OGLJIKO- VODIK UPANJE ROŽEN- KRAVT PEVEC TURNER RIŽEVO ŽGANJE MNOŽINA SOL DU-ŠIKOVE KISLINE 1 8 OČE REKA NA TAJSKEM mobilna telefonija ... Vega je pričela z akcijo, ki je pisana na kožo mladim naročnikom in uporabnikom vega mega. Novi in obstoječi uporabniki bodo odslej vsak petek med 19. in 24. uro brezplačno klicali v katerokoli omrežje, tudi fiksno. Akcija blabla petek bo potekala do 31. maja 2002. Vozniki, ki med vožnjo telefonirajo, so nevarnejši za udeležence v prometu kakor osebe, ki so prekoračile dovoljeno vsebnost alkohola v krvi in sedle za volan. To je izsledek najnovejše raziskave, ki jo je naročila britanska zavarovalnica Direct Line. Testi angleškega laboratorija za prometne raziskave so pokazali, daje reakcijski čas osebe, ki med vožnjo telefonira, za 30 odstotkov počasnejši od opitega voznika. “Mobilni” avtomobilist potrebuje pol sekunde več časa za reakcijo. Slednji ima tudi več težav pri ohranjanju konstantne hitrosti in varnostne razdalje med vozili. Prostoročni kompleti niso nič bolj vami. Voznika v vsakem primeru dekoncentrirajo. V raziskavi je 40 odstotkov voznikov priznalo, da med vožnjo telefonirajo. To pomeni 10 milijonov potencialno nevarnih avtomobilistov po svetu. Odslej bomo lahko kupovali telefone za enkratno uporabo tudi v Evropi, kot obljublja podjetje Hop-On. Družba, ki je razvila telefone za enkratno uporabo, je obvestila, da so z zasebnim podjetjem v Londonu podpisali ekskluzivno triletno pogodbo. Tako nameravajo dobaviti letno 1 milijon teh telefonov, kar trenutno predstavlja vrednost 25 milijonov USD na leto. Telefone bodo prodajali v Veliki Britaniji in Španiji, ni pa še znano, kdo jih bo prodajal. V ZDA se telefoni za enkratno uporabo trenutno prodajajo po 29,95 USD, cena pa vključuje 60 minut pogovora. Telefonske številke “zavrtimo” kar z glasom, saj telefon nima tipkovnice. Vodilni japonski operater DoCoMo slovi kot prvi operater 3G na svetu, zdaj pa se pripravlja na naslednji korak - testiranje sistemov četrte generacije. Bazne postaje in mobilni terminali bi lahko po napovedih bili na voljo javnosti do leta 2010. Menda so raziskave že v polnem teku, testiranja pa se bodo začela v roku nekaj mesecev. Tehnologija 4G naj bi omogočala prenos videa z dvakratno kakovostjo današnje televizije, prenos podatkov pa bo potekal 260-krat hitreje kot v obstoječem omrežju 3G Foma. Gregor Žvipelj Ef€iPM Radio Sevnica ge.v , 105.4 Afommi Večkrat ravna krivično ne le, kdor kaj stori, ampak tudi, kdor kaj opusti! Mark AVRELIJ Ena najusodnejših zmot je, če spretni govorniki mislijo, da so prav tako spretni politiki. Sigmund GRAFF Bolje je z modrim jokati, kakor z norcem peti. Slovenski pregovor Človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela. PHELPS Bedak zna več vprašati kot deset modrijanov odgovoriti. Domača modrost Jesti je eden od štirih ciljev človekovega življenja; kateri so ostali trije, nisem izvedel nikoli. M. MONTAIGNE Kdor se smehlja, namesto da bi besnel, je vedno močnejši. Japonski pregovor Vsak človek si želi dolgo živeti, nihče pa se noče starati. SWIFT Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje. La ROCHEFOUCAULD Trije bi lahko obdržali skrivnost, če bi bila dva mrtva. FRANKLIN Človek v obleki je človek v svojih delih. Anton TRSTENJAK Oženiti se z neko ženo, da bi imeli doma lepotico, je isto, kot če bi drago kupili tnalo zemljišče, ki pripada vsem. Paolo MANTEGAZZA Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravim ji zadovoljstvo. To je krona, ki je bila kraljem redkokdaj dana. SHAKESPEARE Glavni namen vzgoje ni, da te uči zaslužiti kruh, ampak napraviti vsak grižljaj slajši. James ANGELE IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO Sava Glas, 3-4.2002 Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan ' stran 17 Mladi šahovski prvaki V prejšnji številki SavaGlasa ste lahko na športni strani prebrali, kako uspešni so bili mladi sevniški šahisti na državnem prvenstvu v Rogaški Slatini. Tokrat vam jih podrobneje predstavljamo in dodajamo, da se bodo vsi trije udeležili Evropskega prvenstva mladih šahistov, saj se razvijajo v prave “mojstre” pod okriljem ŠK Milan Majcen iz Sevnice. To je klub, ki daje velik poudarek prav na razvoju šaha pri mladih, in tudi zato uspehi trojice, Borisa Mitroviča, Jelene Topič in Suzane Pavlič, niso bili zgolj naključje, ampak plod trdega in dolgoletnega dela mentorjev in samih šahistov. Jelena, Boris in Suzana Boris Mitrovič se je rodil 9. julija 1990, je odličen učenec 5. razreda OŠ Savo Kladnik Sevnica. Boris je v svoji šahovski karieri med mnogimi uspehi zabeležil tudi naslov občinskega šolskega šahovskega prvaka, drugo mesto na šolskem prvenstvu Posavja, bilje prvi na kvalifikacijah za pospešeno državno šahovsko prvenstvo. Ob tem je zabeležil še osmo mesto na šolskem državnem prvenstvu in je državni prvak pospešenega posamičnega državnega prvenstva ter državni prvak počasnega državnega prvenstva. Tudi Jelena Topič, ki seje rodila 29. avgusta 1990, je odličnjakinja, ki obiskuje 5. razred OŠ Savo Kladnik Sevnica. Tudi Jelena je občinska šolska prvakinja, šolska prvakinja Posavja, zmagovalka kvalifikacij za pospešeno državno prvenstvo, šolska državna prvakinja. Osvojila pa je tudi naziva viceprvakinje na pospešenem državnem prvenstvu in prav tako je viceprvakinja počasnega državnega prvenstva. Suzana Pavlič pa je rojena 21. julija 1988 in je učenka 7. razreda OŠ Blanca, seveda je tudi ona odličnjakinja, ki je v svoji šahovski karieri osvojila naslov občinske šolske prvakinje, je šolska prvakinja Posavja, zmagovalka kvalifikacij za pospešeno državno prvenstvo, bila je osma na šolskem državnem prvenstvu, šesta na državnem prvenstvu v pospešenem šahu in tretja na državnem prvenstvu v počasnem šahu. Tako se torej kalijo junaki, o katerih bomo tudi v prihodnje še veliko slišali. Vsem trem iskrene čestitke in še veliko uspehov! Izgnali so nas... Tako je začel pripoved g. Ivan Živič, ki smo ga učenci 9. razreda povabili, da bi nam pripovedoval o izgnancih med drugo svetovno vojno in nam poskusil Približati tedanje vzdušje v našem kraju, na domovih naših prednikov. Na srečanje smo se že prej pripravljali. Doma smo poiskali knjige s to vsebino in jih prinesli v šolo. Odšli smo tudi v knjižnico in prebirali pesmi in prozo, ki so opisovale stisko ljudi v tistih hudih časih. Nekaj smo jih tudi zbrali in jih pri uri z g. Ivanom Živičem v razredu tudi prebrali. Naša učiteljica zgodovine Marija Kukoviča nam je naložila še eno nalogo. Doma smo se morah s svojimi starimi starši pogovoriti O naši zgodovini v času druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Njihove zgodbe so bile Pretresljive, pobe tegob in žalosti na pretekle dni med drugo svetovno vojno, saj so bili izgnani iz domov, iz domovine m izgnani v tujino, nameščeni v nemška taborišča ali na kmetije tujcem. G. Živič je naš program in naše pripovedi zgodb o izgnancih z zanimanjem poslušal. Na končuje dodal še nekaj svojih besed iz svojih doživetij med drugo svetovno vojno v času izgona. Iz vsega srca se mu najiskreneje zahvaljujemo za obisk m minute v njegovi družbi. Z obljubo, da bomo zgodbe o slovenskem izgnanstvu prenašali na mlajši rod. Natalija Dvoršak, učenka 9. razreda OŠ Globoko Tokrat prvič se je zgodila odločitev, da prispevek “krajšamo”, kar sicer obžalujemo in se avtorici opravičujemo, vendar pa je bila dolžina celotnega jrrispevka veliko preobsežna za objavo. Hvala Za razumevanje - Škrat Smrčobrad. Preteklost je bila drugačna V petek, 22. marca, smo učenci 3. b 4. razreda OŠ Maksa Pleteršnika dišeče s pomočjo naše učiteljice Anice Butkovič predstavili projekt “Preteklost je bila drugačna”. Skoraj ves mesec smo raziskovali, kakšno je bilo živ-Ijenje nekoč, ko so bili naši stari starši še otroci. Zapisali smo njihove spomi-ne m tako izvedeli marsikaj o igrah, oblačilih, jedeh, imenih, običajih, o pros-l°rih b pohištvu v starih hišah... Na predstavitev smo povabili naše starše b stare starše. Vsak učenec je predstavil del projekta. Z očeti smo odigrali staro igro s fižoli “župan”. Za mamice b babice smo pripravili še kratek kulturni program b darilce. Nato smo zaplesali polko in z očeti odigrali “med dvema ognjema”. Preden smo poskusili še jedi, ki so jih pripravile naše mame b babice (ko-^ni kruh, “štrudl”, šarkl, ocvirke...), smo se naši učiteljici zahvalili za njen ^‘d z nageljnom b oljčno vejico. Bili smo veseli, da nam je predstavitev dobro uspela b so starši rekli, da bi bilo škoda, če tega ne bi dah v «asopis. Učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Bili smo v “mašinhauzu” Pri tehnični vzgoji smo se pogovarjali o jeklu. Z učiteljico Reziko Gašoarinčič smo se dogovorili, da ga še pobliže spoznamo v dobov-skem PPV-ju. Mislili smo, da bo zelo dolgočasno in da bomo komaj čakali konca in vrnitve v šolo. Vendar so se naša predvidevanja izkazala za napačna. Na dorišču PPV-ja, “mašinhauza”, kakor mu pravimo po domače, nas je sprejel gospod Jurij Krošelj, ki nas je vodil vse do kovačnice. Tam nam je naštel vrste jekla, nam razložil, kako ga pridobivamo, kje se uporablja, katera so ogljikova jekla, katera legima in še veliko drugih stvari. Nato pa nam je mojster Vlado Šepec v kovačnici pokazal, kako jeklo kujemo, kako postane iz temno sive barve žareče rumene barve...Ogledali smo si lahko, kako jeklo obdelujemo na hladno in kako ga lahko kujemo, ko je že zelo vroče. Skratka, spoznali smo veliko novega in zanimivega, kako in iz česa so narejene stvari ter orodja, ki so nepogrešljiva v vsakdanjem življenju. Na koncu smo se obema gospodoma zahvalili za obisk in se polni novih izkušenj vrnili v šolo. Dejan Kramar, 7.a., OŠ Dobova Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri- ja, ja in potem... s taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane... Saj se spomnite pesmice o mačku Muriju in pravljice o mačku Muriju pa njegovi muci Maci? In ravno tega mačka Murija smo pred dnevi lahko srečevali v Brežicah. Obiskal je otroke iz Vrtca Mavrica v Brežicah, pa brežiške šolarje, na koncu pa je priredil pravo pravcato praznovanje. No, tam pa res nisva manjkala. Bilo je tako... Maček Muri in knjižničar Drago Pirman z malčki Murija si je ogledala tudi Tamara Vonta Pozdravili so pomlad Senovo - Malčki, ki obiskujejo VVZ pri OŠ XIV. divizije Senovo, so tudi letos pripravili tradicionalno prireditev “Pozdrav pomladi”. Medse so povabili tudi starše in stare starše, ki so bili nad videnim, tako kot vedno doslej, navdušeni. Dom in svet Brežice - Gimnazija Brežice in KUD Franjo Stiplovšek sta v Prosvetnem domu v Brežicah pripravila Brežiško Akademijo Gimnazijcev. Med številnimi nastopajočimi so se zbranim predstavili tudi cicibani iz brežiškega vrtca Mavrica z vzgojiteljicama Jožico Pangerčič in Slavico Budič. Vstopnine ni bilo, prostovoljni prispevki, ki so jih zbrali na prireditvi, pa bodo namenjeni nakupu knjig za šolsko knjižnico. Babica mi je povedala Včasih, ko je moja babi hodila v šolo, je bilo čisto drugače. V šolo je hodila peš skupaj z bratci in sestricami. Do šole so imeli zelo daleč. Včasih jih je peljal stric z vozom. Ceste niso bile asfaltirane ampak makadamske. Večkrat so otroci hodih v šolo bosi, ker ni bilo denaija za čevlje, saj je bilo pri hiši devet otrok. V šoh ni bilo malice, zato so si od doma prinesli kakšno jabolko ah kruh. Ko so prišli iz šole, so pojedli, kar je pač bilo skuhano. Če h kosilo ni teknilo, si ostal lačen, saj čokolade ni bilo. Potem so otroci šh delat na polje ah pa v hlev. Šele zvečer, po opravljenem delu, so ob svečah in petrolejkah delali domačo nalogo in se učili. Otroci niso poznali delovnih zvezkov kot so ABC, RJI, delovni zvezek za matematiko, kaj šele raznih revij. Jaz sem naročena na Cicibana, ki mi ga babi včasih prebere. V starih časih otroci Uidi niso imeli barvic in flomastrov. Televizije niso poznali, radij ski aparati pa so bili leseni. Zvečer so se zabavah tako, da so si pripovedovali zgodbe. Iza Predanič - Drobne, l.b razred, OŠ Savo Kladnik Sevnica Brežičanke finalistke Novo mesto - V športni dvorani Marof je potekalo polfinale srednješolskega državnega nogometnega prvenstva za dekleta, ki so se ga zelo uspešno udeležile tudi dijakinje - nogometašice Ekonomske in trgovske šole Brežice. Odlična igra v drugi tekmi, ko so bile njihove nasprotnice vrstnice iz Ekonomske šole Novo mesto, jim je prinesla zmago 2:1 in s tem uvrstitev med štiri najboljše slovenske srednješolske dekliške nogometne ekipe. Posebno se je izkazala brežiška igralka, dvakratna strelka, Adrijana Bogolin, ki sicer aktivno trenira nogomet v Krškem in je tudi državna reprezentantka. V prvi tekmi je Kmetijska šola Novo mesto premagala Ekonomsko šolo Novo mesto z 1:0, v drugi tekmi pa so nogometašice Kmetijske šole premagale tudi brežika dekleta. Najboljša strelka in igralka turnirja je bila Jasmina Mlakar s Kmetijske šole Novo mesto. Sicer pa bodo barve brežiške ekipe, ki jo vodi prof. Berto Žnideršič, na sklepnem delu tekmovanja zastopale ob že omenjeni Adrijani Bogolin še Maja Josič, Anja Molan, Natalija Mavrič, Katja Urek, Martina Urbanč, Maja Škoberne, Manuela Žučko, Natalija Kink, Barbara Juh, Jasna Lazarevič in Nina Stojčovski. Finale ženskega nogometnega srednješolskega državnega prvenstva bo meseca aprila. Odbor za šolska športna tekmovanja Ekonomske in trgovske šole Brežice Evropa v šoli 2002 Krško - Zveza prijateljev mladine Krško je pod vodstvom regijske koordinatorke projekta Evropa v šoli Vide Ban imenovala regijsko komisijo za ocenjevanje dospelih likovnih del letošnjega natečaja, ki je izbrala dela, ki bodo sodelovala tudi na nacionalni ravni. Na letošnji natečaj seje prijavilo osem osnovnih šol od prvega do četrtega razreda ter deset šol od petega do osmega razreda iz občin Radeče, Sevnica, Krško in Brežice. V skladu s pravili Nacionalnega odbora omenjenega pro- Vida Ban jekta, ki ima letos naslov “Naša zgodovina - naša evropska prihodnost”, je bila imenovana regijska komisija, ki so jo sestavljale likovne pedagoginje Rozalija Cerovšek, Danica Pečnik in Jasmina Jelčič. Komisija je ocenila izbrana dela regijskega natečaja, prav tako pa je bil opravljen izbor za sodelovanje na nacionalnem nivoju. V skupini od prvega do četrtega razreda so bila izbrana dela naslednjih avtorjev: Jure Žabjek, 3. razred OŠ XIV. divizije Senovo, Robert Marizzi, 2. razred OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, Luka Kranjc, 4. razred OŠ Savo Kladnik Sevnica, Tina Zorko, 3. razred OŠ Podbočje, Sa-manta Zobec, 2. razred OŠ XIV. divizije Senovo, Davorin Erman, 4. razred OŠ Krmelj, kombiniran oddelek 3. in 4. razreda OŠ Maksa Pleteršnika Pišece ter Ines Špan, 4. razred OŠ Blanca. Na višji stopnji od petega do osmega razreda pa je komisija izbrala dela naslednjih avtorjev: Iris Vrhovšek, 6.razred OŠ Podbočje, Petra Markovič, 5. razred OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, Alajž Tominec, Matej Funda in Andreja Plazar, 8. razred OŠ Milana Majcna Šentjanž, Gregor Jarabek, 6. razred OŠ Brežice, Lea Nikolič in Nika Mihelič, 8. razred OŠ Radeče, Nejc Banič, 6. razred OŠ Podbočje. Denis Suhadolčan, 7. razred OŠ Savo Kladnik Sevnica, Ria Sanda, 6. razred OŠ XIV. divizije Senovo, iz iste šole prihaja tudi Andreja Brili, prav tako učenka 6. razreda in Tina Krošelj, 6. razred OŠ Blanca. Vsi avtorji bodo sodelovali na nacionalni ravni likovnega natečaja Evropa v šoli. Zaključna regijska prireditev pa bo 25. maja v Kulturnem domu Krško, ob likovnih bodo predstavljeni tudi literarni prispevki na temo letošnjega natečaja. K.M. Živijo!!! Dragi moji prijatelji, meni je resnično strašansko žal, ampak zdaj vas moram pa resnično opozoriti. Namreč vse bolj pogosto se dogaja, da so vaši prispevki tako zeeeeloooo dolgi, da jih preprosto ni mogoče objaviti. ZATO VAS MILO IN NADVSE LEEE-POOO PROSIM!!!! Glede na to, da vaših prispevkov NE krajšam, kajti žal mi je vsakega posebej, da jih pišete v kratki obliki, največ polovico A4 strani!!! Namesto prispevkov na dveh straneh mi PROOOSSIIIIIM raje pošljite še kakšno fotografijo. In sicer ali PRAVO fotografijo ali pa preko elektronske pošte. Tudi prispevke lahko pošljete na naslov naše elektronske pošte, ki se glasi “sava.gIas@radio-brezice.si” Nikar pa mi ne pošiljajte natisnjenih fotografij iz računalnika, ker jih na žalost ni mogoče uporabiti za objavo v časopisu!!! Vse skupaj prosim za razumevanje in upoštevanje pravil IGRE, kajti v Posavju vas je zelo veliko, ki mi pišete, jaz sem pa zelo NESREČEN, ker zaradi preobsežnosti nekaterih prispevkov ne morem predstaviti večine. Hvala, ker me razumete, in “pa-pa” do prihodnjič!!! Vaš Škrat Smrčobrad OGLASI SEMENARNA Ljubljana Vab L) ENI V VRTNI CENTER KALIA V NC INTERMARKET BREŽICE na Tovarniški 10 v Brežicah ‘■Vrtni centerI KALIA IN V PRODAJALNAH: NA CKŽ 135 C V PRODAJNEM CENTRU JOB V KRŠKEM na CBE 64 v Metliki KJER VAM ZA LEPŠI VRT IN DOM NUDIMO: PJgf" ŠIROKO PONUDBO: _ semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, čebulček . I i .5 lončnice, semena okrasnih trat semena poljščin in semenski krompir lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota hrana za male živali SVETOVANJE: vsak dan strokovno svetovanje UGODNOSTI: Ponudba meseca akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu Kartica popustov delovni čas in informacije: * Brežice: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, tel.: 07/496-35-31 * Krško: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, tel.: 07/48-81-647 * Metlika: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, tel.: 07/305-80-26 Soustvarjajmo naravo! SEMENARNA Ljubljana AGRI STREČ FOLIJA, VEZIVA. MREŽE VRHUNSKIH EVROPSKI H PROIZVAJALCEV ZELO UGODNE ČEME - DOSTAVA TAKOJ! AVTOCENTER KRASNA Servis in prodaja vozil Bogdan Krasna s.p. 8275 Škocjan, Škocjan 22 RENAULT tel.: 07/ 38 46100, 38 46102, fax: 07 38 46115 e-pošta: matjaz.krasna.ackrasna@dealer.renault.si ________________8290 Sevnica, N.H.M. 17, tel./fax: 07/ 8141 670_ VJju-jjjrj i/iiiiJ jju žiijjjja/i, ki bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. url v cerkvi sv. Lovrenca. Nastopili bodo: MePZRenaissance iz Tatare blizu Lyona v Franciji • MePZVatroslav Lisinski iz Zagreba in ■ MePZMiva iz Brežic Vstopnine ne bo! spoštovani starsi PREDŠOLSKIH OTROK! VDTEC MAVRICA BRIZICE Šolska ulica 5, 8250 Brežice Obveščamo Vas, da bo vpis v programe vrtca v času od 2. do 12. aprila 2002 med 10. in 14. uro v upravi v Šolski ulici 5. Predstavitev programov bo v četrtek, 18. aprila 2002 ob 17. url. Za vse otroke, ki niso v vrtcu, bomo v mesecu MAJU organizirali brezplačne IGRALNE URICE: - za otroke do 3 let v Kregarjevi 7, vsak torek od 17. do 18. ure; - za otroke starejše od_ 3 let pa vsak četrtek, od 17. do 1 8. ure v Šolski ulici 5, vhod 4. Dodatne informacije dobite po telefonu na številki 07 499 13 70. A, v AVTOMAX OBRTNA CONA LESKOVEC Milan Skobe s.p. MDB 9, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM, Tel.: 07 49 05 166 RENAULT AKCIJA V MESECU APRILU! 1. Klima brezplačna ( TWINGO, CLIO, THALLA ) 2. Klima brezplačna in 200.000 SIT popusta pri menjavi staro za novo ( MEGANE, SCENIC ) -UGODEN NAKUP BALKONSKEGA CVETJA* CVETLIČNIH KORIT IN GLINENE POSODE VRTNI CENTER Sl CVETLIČARNA CKŽ 65/a, 8270 Krško Tel,;++386(0)7/ 490 25 60 TRA IZBIRA DARILNEGA PROGRAMA Obveščam vas, da sem pričel z opravljanjem odvetniške dejavnosti v Krškem, na lokaciji CKŽ 12b - poleg sodišča v Krškem. Uradne ure za stranke: vsak delovnik od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure (razen ob petkih) Odvetnik Dušan Medved Telefon: 07-488 0 375 Odvetnik Dušan Medved CKŽ 12b, 8270 KRŠKO Odvetnik Dušan Medved mm BREŽICE PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO UVOZ - IZVOZ d.o.o. Mladinska 15,8250 Brežice "NOVO' španska kerSffik^KERABEN visoka kvajijt^a-nizka cena Žkcija masažnefe&fRŠLPA SAN Ji <*/C * &Z JSOL. 't S' u v. * y CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL*: 07/49-61-090, 0T/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 1* Delovni čas: 7.00 - 19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 Senovo d.o.o. PRODATA IN SERVISIRANIE VOZIL Partizanska cesta 13, 8281 Senovo DAEWOO /l/o is/ MOTOR P ČERIN JANKO s.p. CKZ 65a, 8270 KRŠKO j DOEVVOO Al^tiz Tel.: 07/497-12-50, 07/497-32-95, fax: 07/497-32-96 I Kino servis Brežice Četrtek, 4.4., ob 18.30 Vohunske spletke, vohunski, ob 20.45 Čudoviti um, drama; petek, 5.4., ob 18.30 Vohunske spletke, ob 20.45 Čudoviti um; sobota, 6.4., ob 18.30 Vohunske spletke, ob 20.45 Čudoviti um; nedelja, 7.4., ob 18.30 Vohunske spletke, ob 20.45 Čudoviti um; ponedeljek, 8.4., ob 20.30 Vohunske spletke; sreda, 10.4., ob 18.30 in 20.30 Snežni psi, komedija. Kulturni dom Krško Četrtek, 4.4, ob 19. uri Ocean’s eleven, kriminalka; sobota, 6.4., ob 18. uri Ocean’s eleven, ob 20. uri. Marlene, biog. ljubezenska drama; nedelja, 7.4., ob 18. uri Ocean’s eleven, ob 20. uri. Marlene; sreda, 10.4., ob 19. uri Pasja ljubezen, drama; četrtek, 11.4., ob 19. uri Pasja ljubezen; petek, 12.4., ob 18. uri Za sovražnikovo črto, vojni triler, ob 20. uri Pasja ljubezen; sobota, 13.4., ob 21. uri Za sovražnikovo črto; nedelja, 14.4., ob 18. uri Za sovražnikovo črto, ob 20. uri Pasja ljubezen; sreda, 17.4., ob 18. uri Skupnost, komična drama, ob 20. uri Shiner, športna drama. NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si \ Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek *Podjetje(naziv in naslov) *Davčna številka podjetja ^Zavezanec za DDV ______ Kraj ____________ Ulica ___________________ Datum __________________ Poštna št. Telefon _ Podpis _ Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ^ ZAHVALA “Na pot odidemo, ko se rodimo, dospemo tja, ko poslednjikrat zaspimo.” Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice MARIJE RAJTERIC iz Stare vasi-Bizeljsko, po domače pri Peču se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjene vence, cvetje in sveče ter za svete maše. Posebej hvala osebju Doma starejših občanov Krško za vso nego in pomoč ter osebju Bolnišnice Brežice za skrbno nego in lajšanje bolečin. Hvala tudi vsem, ki ste to plemenito srce pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, sin Ivan, hčerki Marta in Milena ter snaha Mira z družinami novosti knjižnice brežice Najmlajše vabimo v družbo medvedka Lenuščka in njegove Zaspanke, lisičke Vitke, veverice Ivke, zajca, sove, volka, ježa in drugih gozdnih prijateljih v zgodbi Gozdni prijatelji. Ob prijaznih izštevan-kah, igricah in različnih dejavnostih boste otroci odkrivali različna Nasprotja in Barve. Najstnike vabimo z druščino novohlačnikov na pustolovščino na Renu, od koder z ladje prestrežejo klic na pomoč. Preberite knjigo SOS z ladje in izvedeli boste še veliko več. V knjigi Vdihni globoko boste z vesoljsko ladjo potovali po želodcu, na zračnih balončkih poleteli v pljuča, obiskali tovarniško halo z rdečimi stebri -mišicami, izvedeli, kako plešejo slušne celice in spoznali beljakovinske velikane, veličastne vitaminske viteze in še veliko več. Spoznavanje telesa lahko postane prava pustolovščina! V knjigi Dimljenje rib boste našli pregled stroke in zakonodaje o dimljenju rib ter 80 kulinaričnih nasvetov za pripravo okusnih jedi iz mesa dimljenih rib. Knjiga je uvod v nov konjiček, ki bo popestril vaše proste urice in obogatil vaš jedilnik ter navdušil vaše prijatelje. Priročnik Spodbujanje strpnosti in spoštovanja drugačnosti bo učiteljem v pomoč pri spodbujanju strpnosti in pozitivnega odnosa do drugačnosti med učenci. Učence seznanja s tem, kako močno lahko vplivajo na vedenje pojavi, kot so predsodki, stereotipi in diskriminacija. Roman Hribovci je simbolika življenja Hribovcev v časih turških vpadov v naše kraje. Je prikaz njihove enotnosti, trdoživosti in pravičnosti. Ljubiteljem znanstvene fantastike ponujamo v branje Blodnjak 3, Beseda za svet je gozd, Beli dominikanec in Človek v visokem dvorcu. Izseljeni je primer spominske in biografske proze, uresničene v obliki štirih daljših novel, katerih junaki so resnični ljudje, po katerih sledovih stopa avtor. Junaki sedmih Schlinkovih zgodb v knjigi Ljubezenski pobegi so urbani nomadi, ki ne potujejo le iz enega kraja v drugega, temveč tudi od ene identitete k drugi. V iskanju ljubezni med ruševinami zgodovinskega spomina iščejo svoj pravi jaz. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 5. aprila ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki Opekarna Rudnik Brežice d.d. - v stečaju Šentlenart 71, 8250 Brežice OBJAVLJA ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNIN OPEKARNE RUDNIK BREŽICE, D.D.-V STEČAJU Stečajni upravitelj Opekarne Rudnik Brežice, d.d. - v stečaju zbira informativne ponudbe za odkup celote ali delov zemljišča ter opreme, kar sestavlja proizvodne površine in opremo nedelujočega podjetja na lokacijah v Šentlenartu in Globokem. Gre za površine, ki - skupaj s stavbami - predstavljajo 4,5 ha zemljišč, primernih za opravljanje gospodarskih dejavnosti. Pisne ponudbe naj interesenti posredujejo na naslov: Opekarna Rudnik Brežice, d.d. - v stečaju, Šentlenart 71, 8250 Brežice ali pokličejo po telefonu 07/81-65-140 vsak dan med 8. in 12. uro, najkasneje do 20. 4. 2002. 1 1