TEDNIK
LETO Lil, št. 16       PTUJ, 22. APRIL 1999    CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN  ^^^^B
Po naših obiinah: Markovci
Tokrat smo se v okviru naše
akcije predstavljanja novih
občin na Ptujskem mudili v
občini Markovci, ki jo sestavlja
devet vasi: Borovci, Bukovci,
Markovci, Nova vas, Zabovci,
Prvenci, Strelci, Sobetinci in
Stojnci ter ima 4024 občanov.
Predstavitev župana in svetni-
kov, nekaterih društev in orga-
nizacij ter zanimivosti boste
našli na straneh 7, 8,9,10 in del-
no še na strani 11.
Prilogo o občini Markovci je
pripravil novinar Martin Oz-
mec.
Pozdravljeni v Sobetincih
V Stojnci h
PTUJ /.OB SVETOVNEM DNEVU
TURISTIČNIH VODNIKOV
Terme^ IIL mitrej^
Dobrote slovenskih kmetij
Ptujsi(i lololni turistični vodnil(i so tradicionalne al(tivnosti ob svetovnem
dnevu turističnih vodnikov letos s februarja pomaltnili na april. Izpeljali jih
bodo v soboto, 24. aprila, ko vse zainteresirane udeležence vabijo ob 10. uri
pred vhod v kopališče Term Ptuj.
Po kratkem pozdravu vodnikov jih bo v imenu Term pozdravil Janko Krajnc in
jim predstavil njihove nove pridobitve, od restavracije Ziia naprej. Sledil bQ.ogled
tretjega mitreja, ker v prvem, katerega stoletnico odkritja praznujemo letos v
okviru pomembniti prireditev v jeseni, potekajo obnovitvena dela.
Tradicionalno srečanje ptujskih turističnih vodnikov z občani, ki želijo izvedeti
več o svojem mestu, bodo zaključili z ogledom 10., jubilejne razstave Dobrote
slovenskih kmetij.
MG
Danes ob 10. uri bo v mirioritskem samostanu odprta razstava Dobrote slovenskih kmetij.
FotO: M. Ozmee
2
■
AKTUALNO
Četrtek, 22. april 1999 - TEDNIK
GORNJA RADGONA / MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV
Megra presegla meje slovenskega prostora
Na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se je ko-
nec minulega tedna iztelda prva v nizu letošnjih sejemskih
prireditev - MEGRA. 12. mednarodni sejem gradbeništva in
gradbenih materialov je v Gornjo Radgono pritegnil 530
razstavljavcev iz 25 držav sveta, ki so se predstavljali na skupaj
več kot 25 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. V pri-
merjavi z lanskim letom je bilo letos večje število zunanjih
razstavnih površin.
"Letošnji, 12., mednarodni sej-
em gradbeništva in gradbenih
materialov je bil nedvomno naj-
večji doslej in najpestrejši po
vsebini. Največji delež razstavne-
ga prostora so predstavljali grad-
beni materiali, stavbno pohištvo
in izolacijski materiali, medtem
ko so na zunanjem razstavnem
prostoru največji delež zavzemali
gradbeni stroji in oprema. Zunan-
ji razstavni prostori so dajali veli-
častno sliko, kajti tam so razsta-
vljali največji proizvajalci gradbe-
ne mehanizacije na svetu, tako da
je ta sejem v zadnjih letih, pred-
vsem pa letos, daleč presegel okvi-
rje slovenskega prostora. MEGRA
je brez dvoma predstavitev tako
slovenskega gradbeništva kot na
drugi strani predstavitev svetov-
nega ali evropskega gradbeništva
za slovenski prostor," je o sejmu
MEGRA povedal Janez Erjavec,
direktor Pomurskega sejma.
Na sejmu so bila ob pomembnih
razstavljavcih iz tujine prisotna
tudi vsa večja slovenska gradbena
podjetja, zato je MEGRA po oceni
organizatorjev zrcalo slovenskega
in tujega gradbeništva. Sejem z
bogatim strokovnim programom,
namenjen zlasti strokovnjakom,
gradbenikom in arhitektom, pa je
bil tudi letos zanimiv za širši krog
obiskovalcev; navsezadnje se z
gradbeništvom srečujemo vsi.
Razstavni program je zajemal ce-
lotno področje planiranja in pro-
jektiranja, krajinske arhitekture,
visokih gradenj, inženirskih gra-
denj, gradbenih materialov, insta-
lacij, energetike, zaključnih del v
gradbeništvu, obnove in sanacij,
notranje opreme, varstva okolja in
javnih služb, informatike in
izobraževanja v gradbeništvu ter
vse vrste gradbene mehanizacije,
orodij in opreme. Opaziti je bilo
večje število razstavljavcev sta-
vbnega pohištva, kar pa je le odsev
ponudbe na trgu.
Strokovni poudarek so največji
manifestaciji slovenskega gradbe-
ništva nedvomno dala strokovna
predavanja, katerih koordinatorja
sta bila Gospodarska zbornica
Slovenije in Združenje za gradbe-
ništvo in industrijo gradbenega
materiala. Odmevnejše je bilo
predvsem  predavanje na temo
Varstvo in zdravje pri delu v
gradbeništvu.
Minister za gospodarske de-
javnosti Metod Dragonja, ki je se-
jem odprl, je med drugim izposta-
vil nujnost večjega povezovanja
slovenskega gradbeništva s po-
dobnimi podjetji iz tujine. Tuja
vlaganja so, po besedah ministra
Dragonje, za Slovenijo koristna in
potrebna, vendar le taka, ki dolgo-
ročno zagotavljajo koristi. Kljub
temu da je slovensko gradbe-
ništvo lani ustvarilo 7,6 milijarde
čistega dobička, so zabeležili tudi
za 75 odstotkov več izgub kot lani,
to je skoraj 8 milijard tolarjev.
Znake kakovosti v graditeljstvu
za leto 1999 je letos prejelo devet
proizvajalcev v kategoriji oken,
strešne kritine in kategoriji plošč
iz naravnega kamna. Šest proizva-
jalcev pa je prejelo tudi plakete
kakovosti v graditeljstvu.
"Znak kakovosti v graditeljstvu
informira in spodbuja potrošnika
in naročnika za nakup idelkov
višje kakovosti. Tako bodo dobit-
niki znaka kakovosti lahko kmalu
občutili porast povpraševanja in
prodaje nagrajenih proizvodov,"
je na podelitvi povedal direktor
Gradbenega inštituta ZRMK
mag. Gojmir Černe.
AnemariKekec
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Foto: Marija Slodnjak
Na Megri so se s svojimi gradbenimi izobraževalnimi
programi predstavili tudi srednješolci
ORMOŽ / PROBLEMI V KRAJEVNI SKUPNOSTI ORMOŽ
Najbolj sporna je
bila mrliška veii€a
Krajevna skupnost Ormož se je odpovedal težnjam po odce-
pitvi. Pred njimi pa so nove volitve v 12. volilni enoti Ormož
- center za člane v svet krajevne skupnosti. O njihovi prob-
lematiki smo se pogovarjali s tajnikom KS Francijem
Trstenjakom.
Zgodba ormoškega pokopališča
se je pričela zapletati že leta 1995.
Takrat je bil sprejet statut občine
Ormož, po katerem so upravljals-
ko pravico na vseh pokopališčih
dobile KS. Ormoško pokopališče
je do takrat upravljalo Komunal-
no podjetje Ormož. KS Ormož je
leta 1997 po razpisu koncesije za
upravljanje in vzdrževanje poko-
pališča izbrala kot najustreznejše
za to delo podjetje AURA, d.o.o.
Po pritožbi Komunalnega podjet-
ja Ormož je revizijska komisija za-
radi nepopolne razpisne doku-
mentacije razpis razveljavila.
Kljub temu je svet KS sklenil po-
godbo s podjetjem Aura za up-
ravljanje in vzdrževanje pokopa-
lišč Ormož in Hum za obdobje
enega leta. Nihče pa ni pomislil
na to, da ima veljavno pogodbo o
upravljanju tudi Komunalno
podjetje Ormož, ki je bilo dolžno
plačevati'Stroške mrliške vežice -
elektriko in vodo, ki so nastajali
ob storitvah podjetja Aura. Tudi
podjetje Aura je bilo v nezavidlji-
vem položaju: opravljali so storit-
ve, za katere niso dobili plačila,
ker zaradi neurejenih pravnih raz-
mer in neurejene dokumentacije
ni bil od lastnikov grobov pobran
prispevek za vzdrževanje pokopa-
lišča. Prej ga je pobiralo Komu-
nalno podjetje Ormož, ki je zoper
KS vložilo tudi tožbo zaradi mo-
tenja posesti. Tožbo so dobili in
vrnjeni so jim bili ključi najbolj
sporne mrliške vežice. Trenutno
je stanje tako, da storitve opravlja-
ta obe podjetji, lastniki grobov, ki
eno leto niso plačevali prispevka
za vzdrževanje grobov, pa bodo
morali tega plačati za nazaj.
Komu, se še ne ve. Svet KS je na
seji sklenil, da se morajo
predstavniki KS, Komunalnega
podjetja Ormož in podjetja AURA
v enem tednu sestati in najti spo-
razumno rešitev. Preko neodvisne
institucije v dogovoru z občino
Ormož pa se bo opravila revizija
postopkov v zvezi z upravljanjem
pokopališča Ormož in Hum.
PONOVNO VOLITVE
v 12. volilni enoti Ormož cen-
ter bodo - predvidoma maja- po-
novno volitve za člane sveta KS
Ormož.
Alojz Sok je namreč na Upravno
sodišče Republike Slovenije kot
kandidat SKD za člana sveta KS
Ormož vložil pritožbo, ker je me-
nil, da je v največji ormoški volil-
ni enoti Ormož-center prišlo do
nepravilnosti in zlorab, ki bi
utegnile vplivati na izid volitev.
Sodišče je ugodilo pritožbi in
odpravilo sklep KS Ormož o potr-
ditvi mandatov svetnikoma Lud-
viku Ciglerju in Martinu Hebar-
ju. Nepravilnosti je ugotovila tudi
občinska volilna komisija. V
sodbi Upravnega sodišča je nave-
deno, da prejetih glasovnic ob
prevzemu volilnega materiala
nihče ni preštel. Volilni odbor vo-
lilnega izida ni ugotavljal v skladu
s prejetimi navodili, sporno je šte-
vilo vrnjenih in manjkajočih neu-
porabljenih glasovnic. Po mnenju
A. Soka jih je izginilo več kot 100.
V skladu z navodili Republiške
volilne komisije bo občinska vo-
lilna komisija razpisala ponovne
volitve za člane sveta KS v 12. vo-
lilni enoti Ormož-center. Če bo
razpis objavljen v aprilu, lahko
krajani pričakujejo ponovne volit-
ve že v maju.
V eni od naslednjih točk
dnevneg reda se je svet KS Ormož
odločil, da ustavlja vse postopke v
zadevi z ustanovitvijo samostojne
občine na območju sedanje kra-
jevne skupnosti Ormož. Pobude
po "odcepitvi", ki so jo dali "kra-
jevni svetniki" leta 1997, letošnji
torej niso podprli.
Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v KS Ormož
ni vroča tema, saj krajani večino-
ma nadomestilo že plačujejo. Zato
so predlog obravnavali samo kot
informacijo svetu KS. Tema je za-
nimivejša za tiste občane, ki tega
novega "davka", kot ga nekateri
imenujejo, do sedaj niso plačevali.
Da bi se izognili napačnim inter-
pretacijam in pripravili takšen od-
lok, da bo ljudem najbolj pogodu,
so se že pričele javne razprave po
krajevnih skupnostih; vodi jih
ormoški župan Vili Trofenik.
Precej nejasnosti in strahu pred
problemi je povzročil sklep o
določitvi športnih objektov
občinskega pomena, ki je posledi-
ca sprememb v zakonu o športu iz
leta 1998, v katerem je določeno,
da športni objekti, ki so družbena
lastnina in v upravljanju društev,
postanejo družbena lastnina, ra-
zen objektov, ki jih pristojni or-
gan lokalne skupnosti določi za
športne objekte občinskega pome-
na. S tem so v sklepu nekateri ob-
jekti postali last lokalne skupnos-
ti, občina Ormož pa se bo
vknjižila kot lastnik objektov.
Društva in drugi imajo čas 6 me-
secev, da uveljavljajo lastninsko
pravico do objekta. V tem prime-
ru bodo morali dokazati, da so
vložili finančna sredstva v njiho-
vo izgradnjo in adaptacijo. Tajnilt
KS Franc Trstenjak je povedal,
da se morajo vsi zavedati, da
lastnina prinaša tudi obveznosti
in finančno breme: objekte je
potrebno vzdrževati, plačevati na-
domestilo za uporabo stavbnega
zemljišča, vprašanje pa je, kaj bo i
davkom na premoženje v pri-
hodnosti. Če je lastnik občina, je
ta dolžna objekte vzdrževati ifl
plačevati vse obveznosti, zaintere-
sirana društva in drugi pa bodo
lahko dobila objekte v uporabo in
upravljanje. KS Ormož ima v up-
ravljanju športni park Mestna gra-
ha. V prehodnem obdobju bodo še
naprej vzdrževali rekreacijsko
cono Ormož - rokometno, košar-
karsko, nogometno, odbojkarsko
igrišče in atletske površine
Odločili so se, da bodo za izvajan-
je teh del zaposlili vzdrževalci
preko javnih del.
Krajevni svetniki so se med drU;
gim odločili, da bodo nadaljeval'
obnovo kulturnega doma. Do se-
daj so uredili oder, centralno kuf;
javo in garderobe, nadaljeval'
bodo z ozvočenjem ter scensk*^
razsvetljavo. Za obnovitvena del'
bodo porabili 2,5 milijona tolaf
jev; od tega so uspeli pridobiti m'
lijon iz državnega proračuna.
Majda Fr0
OPLOTNICA / TRETJA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Sprejeli proraiun.
Po hitrem postopku so oplotniški svetniki na tretji seji
spravili pod streho tri pomembne občinske akte: proračun
za leto 1999, statut ter poslovnik. V nadaljevanju so potrdili
še novo vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, športne objekte občinskega pomena,
pristop k Združenju slovenskih občin, razpisali so natečaj
za izdelavo grba in zastave nove občine, sprejeli poročila o
volilni kampanji, predlog flnanciranja političnih strank ter
se seznanili z odgovorom vladne službe za lokalno samoup-
ravo. IVekaj zpletov je bilo samo pri potrditvi odloka o pro-
računu občine Slovenska Bistrica za leto 1998, saj so Op-
lotničani menili, da bi se z njim moral najprej temeljito
seznaniti njihov nadzorni odbor.
Za nepoznavalce je bilo strinjan-
je svetnikov o vsem predlaganem
prava uganka, saj so še na prejšnji
seji merili strankarske moči. Izve-
deli pa smo, da so dan pred sejo
svetniške skupine in posamezne
komisije trdo delale dolgo v noč.
Pri zadnjih dveh jim je bila v veli-
ko pomoč odvetnica Jožica Kvas
iz Čadrama, ki je nesebično in
brezplačno pomagala občinskim
svetnikom. "To je moj prispevek k
novi občini Oplotnica," je
skromno pripomnila.
Tako bo občina Oplotnica v
letošnjem letu razpolagala s 306
milijoni tolarjev, s predvideno za-
dolžitvijo pa bodo dodatno prido-
bili še 25 milijonov. Največji del
sredstev - 175 milijonov tolarjev -
so namenili za družbene de-
javnosti, od tega nekaj več kot 74
milijonov za gradnjo športne dvo-
rane oziroma telovadnice pri os-
novni šoli. Še dan pred sejo so se
dogovorili o nekaterih spremem-
bah, tako da so zmanjšali sredstva,
namenjena za delovanje
knjižnice, več denarja pa so name-
nili za ljubiteljsko kulturo,
povečali sredstva za štipendije,
posebej pa opredelili gradnjo
pločnika od šole do Čadrama.
Sklenili so, da bodo pri urejanju
plazov, ki jih je sprožilo jesensko
deževje, zahtevali izpolnitev obl-
jub o sanaciji.
Sejo sveta so sklenili s številnimi
pobudami in vprašanji svetnikov.
Vida Topolovec
UUBUANA / PODELITEV NOVI-
NARSKIH NAGRAD ZA LETO 1 998
Nagrade za
sedem novinarjev
v Ljubljani bodo danes popoldan podelili novinarske
nagrade Consortium veritatis oziroma Bratstvo resnice
za leto 1998. Porota za podelitev nagrad pri Društvu no-
vinarjev Slovenije, ki so jo letos sestavljali dr. Sandra
Bašič-Hrvatin, Aleš Šteger, Branko Maksimovič, Gojko
Brvar, Miran Korošec in Meta Verbič, je novinarske nag-
rade dodelila sedmim novinarjem.
Nagrado za življenjski j)rispevek k razvoju slovenskega novi-
narstva bo prejel Janez Cucek, dolgoletni urednik zunanjepoli-
tične redakcije Televizije Slovenija in voditelj Televizijskega
dnevnika. Nagrade za istopajoče novinarske stvaritve v preteklem
letu bodo podeljene Majdi Struc iz Dela, Frančku Jauku z regio-
nalnega RTV centra Maribor in Juretu Pengovu s Televizije Slo-
venija. Nagrado za dosežek novinarja v glasilih lokalnih skupnos-
ti, gospodarskih in drugih družb, zavodih in organizacijah bo pre-
jel Nejko Podobnik, novinar in urednik mesečnega časopisa Alpi-
ne Delo - Življenje, ki je v Žireh tudi krajevni časopis. Debitants-
ki nagradi za dosežke mladih novinarjev pa bosta prejela Mojca
Lorenčič iz Dnevnika in Peter Žerjavic iz Večera.
Še pred slovesno podelitvijo bo v ljubljanskem magistratu za
člane Društva novinarjev Slovenije okrogla miza o osnutku zako-
na o medijih.
AK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo. Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik. Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda. Oliver Težak,
; 041-669-509.
Nasiov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
% (062) 771-261, 779-371,
771-226; faks (062) 771-223.
Celoietna naročnina
6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to-
larjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23158-92 z dne
12.2.1992 se šteje Tednik za
izdelek informativnega značaja iz
13. točke tarifne številke 3, za kate-
rega se plačuje petodstotni davek
od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
vvvvvv. radlo-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
tednik(0amis.net s
f EDNIK - Četrtek, 22. april 1999
POnOJAHkO, KOMENTIRAMO
3
ijEvedeli smo
Izvedeli smo
i ^^p!^')! ''^rbu vrisali eno okno
^fmuxlo, kar je usodna napaka,
jo nova generacija občinske
^litike popravlja.
\.. DA so ob tem pozabili pre-
meriti, ali ima štorklja pred gra-
dom pravo število prstov na
oheh nogah. Z njenim štetjem je
Namreč nekaj narobe, saj pri-
naša premalo otrok.
•: DA števib otrok pada tudi
zaradi tega, ker je v začetku me-
^ca ljubezni praznik dela po
^em samo dva dni.
DA ima dolžina oziroma
^fatkost praznika dela svojo lo-
iistih, ki delajo, je vedno
... DA bodo politiki rekli, daje
tudi govorjenje delo. Toda časi,
ko so besede meso postale, so že
zdavnaj mimo.
... DA se je tudi ormoška kra-
jevna politika osvestila in spre-
jela sklep, da več ne razmišlja o
ustanovitvi občine Mesto Ormož
v občini Ormož.
... DA 51 imajo mestni svetniki
in funkcionarji včasih povedati
kaj takega, da novinarji ne sme-
jo slišati, občanom pa bi morda
celo škodilo. Kako srečni smo
lahko, da imamo tako trpežne
svetnike.
... DA so nekateri svetniki, ne
samo mestni, tako pomembni,
da bodo začeli svetiti že pri be-
lem dnevu.
... DA nas trgovci vzpodbuja-
jo, da ves denar zapravimo pred
uvedbo DDV. Potem nam
DDV ne bo potrebno plačevati,
trgovcem pa ne obračunavati.
... DA so bili nekateri v občini
Videm konec tedna pridni in so
čistili svoje okolje. Žal so še bolj
"pridni" tisti, ki ga svinjajo.
JANŽEV VRH / OCENJEVANJE VINA
Šamplon krttllhi
Vinogradniki Radgonslco-liapelsliiti goric so tudi letos pregledali
rezultate svojega dela in ocenili kakovost lanskega vinskega letni-
ka. Ocenjevanje je bilo že petič, potekalo pa je v znamenitem
Janževem hramu, kjer sta vina ocenjevali dve sedemčlanski stro-
kovni komisiji, sestavljeni iz ocenjevalcev vseh treh vinorodnih
dežel. Ocenjenih je bilo 183 vinskih vzorcev.
S kakovostjo ocenjenega vina so
bili ocenjevalci zelo zadovoljni,
saj se je skoraj četrtina vzorcev z
oceno nad 18 točk uvrstila med
vrhunska vina. Šampion med med
vini normalne trgatve je postalo
vino Vinogradništva Stayer tra-
minec, ki je prejel oceno 18,44
točke. Šampion vin posebnih ka-
kovosti pa je postal sivi pinot - ja-
godni izbor, ki ga je pridelal vino-
gradnik in vinar Vlado Kupljen,
zanj je prejel oceno 19,22 točke.
Družina Kupljen je že dolgo po-
vezana z vinom. Trenutno obde-
lujejo 8 hektarjev lastnih in še
osem hektarjev najetih vinogra-
dov. Njihovo vodilo je kvaliteta
vina, ki lahko pripelje tudi do
vrhunskih vin. V družini Kupljen
je doma letošnja slovenska vinska
kraljica Irena, ki tudi sama pozna
marsikatero skrivnost letošnjega
šampiona, sivega pinota.
JB
PTUJ / ZADNJE DEJANJE VINO PTUJ '98
Vlnurle p^imsilla
vimkm krallhu
Kot smo že poročali, je bila 7. aprila v refektoriju minorits-
kega samostana svečana podelitev diplom najvišje ocenje-
nim vinom in razglasitev šampionov ptujskega ocenjevanja
Vino - Ptuj '99. Na tradicionalnem ocenjevanju vina v orga-
nizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter kme-
tijske svetovalne službe je bilo sredi marca ocenjenih 188
vinskih vzorcev.
Slovesne podelitve se je med dru-
gimi udeležila tudi slovenska
vinska kraljica za leto 1999 Irena
Kupljen. Za šampiona vin redne
trgatve so razglasili sauvignon, ki
sta ga pridelala Ivanka in Anton
Galun iz Grdine 32, Stoperce.
Vino, ki je tudi prvak sorte, je pre-
jelo oceno 18,48. Za šampiona vin
posebnih tragatev pa so razglasili
laški rizling-suhi jagodni izbor,
ki ga je pridelal Konrad Janžeko-
vič iz Markovcev 33, vino je preje-
lo oceno 19,56. Za spomin na zakl-
jučno slovesnost prireditve Vino
Ptuj '99, objavljamo še fotografijo
lastnikov obeh šampionov s slo-
vensko vinsko kraljico.
JB
Z leve: Konrad Janžekovič, Irena Kupljen in Anton
Galun. Foto: Kosi
ORMOŽ / ODPRLI NOVO POSLOVALNICO SLOVENICE
Zavarovalniia z dolgo tradki\o
V četrtek, 15. aprila, se je ob 12. uri s pesmijo Ormoškega
okteta pričela slovesnost ob uradni otvoritvi na sedežu poslo-
valnice Ormož na Vrazovi 5.
Pred ormoškim hotelom je zbra-
ne nagovoril Dušan Cvetko, vodja
nove poslovalnice. Slovenico, ki je
varna, trdna in zanesljiva,
predvsem pa zaupanja vredna za-
varovalniška hiša, je zbranim
predstavil direktor trženja Metod
Grah ter vsem zavarovancem ob
zaključku govora zaželel čim manj
škodnih dogodkov.
Na slovenskem trgu so prisotni
od leta 1884. Pod sedanjim
imenom poslujejo že šesto leto.
Slovenica je edina lastninjena
zavarovalnica v lasti slovenskih
delničarjev. Kar 86% kapitala je v
lasti PID Kmečki sklad, ki je tre-
nutno najmočnejši investicijski
sklad v Sloveniji. Vsako leto jim
zaupanje izkaže 30% več zavaro-
vancev. Med drugim jih odlikuje
uspešno tekočeposlovan je ter hit-
roizplačevanjeodškodnininzava-
rovalnin. Sklepajo vse vrste zava-
rovanj.
Več o možnostih zavarovanja
boste izvedeli na sedežu posloval-
nice - poleg hotela Ormož.
Maida FridI
4
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
Četrtek, 22. april 1999 - TEDNt
PTUJ / KONCERT PIHALNEGA IN VELIKEGA PLESNEGA ORKESTRA
Večer glasbenih užitkov
Na letnem koncertu pihalnega
orkestra Ptuj in velikega ples-
nega orkestra Ptuj, ki je bil 14.
aprila in je pod vodstvom prof.
Antona Horvata navdušil vsak-
oletne obiskovalce njihovega
koncerta v ptujskem gledališču,
so podelili tudi jubilejne Gal-
lusove značke za več kot 5,15 in
več kot 25 let igranja v orkestru.
Za več kot pet let igranja v
orkestru so bronasto Gallusovo
značko prejeli Matjaž Rogina,
Nina Rogina, Zmago Štebih,
Gregor Vindiš, Bojan Zelenjak
in Dejan Zoreč, srebrno za več
kot petnajst let igranja Melita
Reberc in zlato značko za več
kot 25 let igranja v orkestru
Franc Rajšp.
Solisti na letošnjem koncertu
so bili saksafonist Miha Rogina
ter pevca Katja Oserban in
Rudi Stmad. Nastopila pa sta
tudi plesalca plesnega centra
Mambo.
MG
Z letnega koncerta Pihalnega orkestra Ptuj. Foto: Langerholc
PTUJ / V GOSTILNI LUZNIK RAZSTAVLJA BRANKO GAJST
Gflfsfolfi Emsko^pottilodni motivi
Ptujski slikar Branko Gajšt je v aprilu pripravil že tretjo
letošnjo samostojno razstavo. Svoje zadnje likovne i
stvaritve je Gajšt razstavil v gostinskem lokalu Lužnik na^
Ormoški cesti na Ptuju. V njih je moč zaznati zimsko j
idilo in prebujajočo se pomlad, ki je slikarja znova dodo-
bra prevzela in zvabila v naravo.
Stene gostišča Lužnik so tako
znova olepšane s slikami enega
od ptujskih slikarjev; Gajšt se
tam predstavlja prvič. Slike
obiskovalca opozorijo nase, da
si jih po bliže ogleda in skoznje
spozna avtorja. Pri Lužniku
imajo slikarji že nekakšen
kotiček, kjer se pogosto dobi-
vajo, izmenjujejo izkušnje in
načrtujejo razstave. Gajšt pravi,
da so po dolgem času našli pri-
jeten razstaviščni prostor, ki je
tudi primerno urejen za
razstave, prednost pa je tudi ta,
da se v tem delu lokala ne kadi.
Na stene je obesil svoja dela v
značilni tehniki olja na platno,
razstavi   pa   ni   dal   kakega
posebnega imena, še najraje pa
opozori na svoje zadnje delo, na
katerem je upodobil Korošcev
mlin ob Studenčnici.
Gajštove slike si bo v gostilni
Lužnik mogoče ogledati do
konca aprila in si katero od teh
tudi izbrati, saj je razstava pro-
dajna. Slikar pa se v tem času že
pripravlja na nove razstave, saj
se bo v družbi članov Društva
likovnih samorastnikov pred-
stavil v Kočevju, Ljubljani in
Šentilju, prav gotovo tudi na
kaki skupni razstavi s ptujskimi
slikarji, čakajo ga likovne kolo-
nije in delavnice, pa seveda pov-
abila doma in v tujino. V
letošnjih treh mesecih je nasli-
kal že blizu 50 slik, pomlad ga je
zvabila v naravo, kjer mu nikoli
ne zmanjka motivov; pravi, da
jih najdeš lahko na vsakem
koraku. Zadnje čase pa Gajšt
daje večji poudarek igri svetlobe
in sence, kar je lepo razvidno iz
njegov zadnjih likovnih del.
TM
Na eno svojih zadnjih slik je Branko Gajšt naslikal
Korošcev mlin ob Studenčnici. Foto: TM
SLOV. BISTRICA / PREDSTAVILI SO SE DOMAČI LITERARNI USTVARJALCI
Večer fiicb* v spomin na Kristino Sega
Ker je bilo ob letošnjem občinskem prazniku veliko raz-j
nih dogodkov, so se v Knjižnici Josipa Vošnjaka odločili, j
da bodo literarni večer domačih avtorjev pripravili slab;
mesec potem. Večer je bil posvečen tudi spominu na nek-:
danjo dolgoletno ravnateljico slovenjebistriške knjižnice j
ter pesnico Kristino Šega ob deseti obletnici njene smrti. ]
Ravnateljica Anica Korošec
je najprej predstavila tri domače
avtorje, med njimi prvič Danico
Križanič-Miiller, profesorico
slovenskega jezika na drugi
gimnaziji v Mariboru, vodi tudi
delavnico kreativnega pisanja, v
literarnem svetu pa ni povsem
neznano ime. Pisati je pričela
zelo zgodaj, njene pesmi so izha-
jale v raznih revijah - od Pros-
tora in časa, Mladike do Nove
revije. Pred nedavnim je izšla
njena najnovejša pesniška
zbirka Topli, skriti veter. Izbor
pesmi, ki jih je predstavila,
pričajo o globoko čuteči ženski,
nežni, na trenutke ranljivi in
vendar kljub nežnemu videzu
močni.
Dr. Janka Čara kot literarnega
ustvarjalca poznamo že veliko
bolj, saj se je na podobnih
večerih in predstavitvah v
zadnjem času pojavljal velikok-
rat, je tudi dobitnik častne na-
grade evropske akademije v
Neaplju, vendar pa sodi, kot je
med drugim omenila Anica
Korošec, med tiste literarne
ustvarjalce, ki so jih v prejšnjem
času prezrli. Kljub temu da je
pričel pisati zelo zgodaj, prvo
pesem je napisal kot devetletnik
ob žalostnih dogodkih svojega
otroštva, ko je s starši moral
bežati na Notrajijsko, pa je nje-
gov knjižni prvenec izšel šele
1997. leta. Tokrat je prebral
kratko prozo z naslovom Jutra;
izšla je v reviji Znamenje. To so
pesmi v prozi, jutra njegovih
spominov, jutra njegove
mladosti, čas med vojno,
vrnitev očeta in strica iz parti-
zanov, jutra njegovega življenja
in jutra, ko ga je življenje
zavrtelo v tisto pravo življenje.
Dejan Kalan pa je prebiral
izbor pesmi Staneta Čmčiča, ki
ga Bistričani že poznajo po nje-
govih pesniških zbirkah, pred-
stavljenih na podobnih večerih.
Anica Korošec je prebrala tu-
di pesmi Kristine Šega iz njene
pesniške zbirke Rada, rada,
rada. Še posebej pretresljiva je
bila tista, ki jo je napisala v
spomin na svojo mamo; danes
bi lahko izzvenela tudi kot
spomin na Kristino samo.
Prijetni literarni večer so
popestrili glasbeni izvajalci - so-
pranistka Nataša Trobentar, di-
jakinja 1. letnika SGBŠ Mari-
bor, baritonist Uroš Razdevšek,
dijak 2. letnika SGBŠ Maribor,
ter prof. Zvezdana Pleško-Alek-
sin, ki ju je spremljala na
klavirju.
Vida Toppfevec
Na literarnem večeru v novi čitalnici Knjižnice Josipa
Vošnjaka: od desne avtorji dr. Janko Čar, Dragica
Križanič-Mijller in Stane Črnčič ter Dejan Kalan, ki je
bral Črnčičeve pesmi. Foto: Samo Brbre
FILMSKI KOTIČEK
Vlerv
študentsko življenje, predvsem tisto, ki s študi-
jem samim nima nič skupnega, je originalno
prikazano v komediji režiserja Janeza Burgerja.
Film, ki si ga morajo ogledati študentje in za-
muditi njihovi starši.
Dizi je študent, ki prebiva v naselju že deset let,
vendar še nič ne kaže, da se bo kmalu od-
povedal svojemu statusu. Trenutno ga skrbi pri-
hodnost dolgoletnega razmerja s svojim dekle-
tom, največje probleme pa ima sam s sabo. Pot
iz blodnjaka mu pokaže njegov novi čimer,
bruc, za katerega se izkaže, da presenetljivo
dosti ve o življenju.
Kakšen je film, ki je na nedavnem festivalu v
Portorožu osvojil srca tako strokovne žirije kot
občinstva? Precej nenavaden. Posnet je v črno-
beli tehniki, ki omogoča neprestano prepletanje
sedanjosti s preteklostjo. Življenje v študentskih
domovih se namreč ne spreminja z atomsko
hitrostjo, sedaj že uveljavljeni intelektualci bodo
lahko z nostalgijo obudili spomine na skupne
toalete in vsakodnevne žure, ki so še danes del
obštudijskih dejavnosti...
Zanimivejša kot sama oblika je zgodba, ki je v
bistvu ni. V študentu se ne odvijajo napete
kriminalke ali akcije, česar se je režiser dobro
zavedal, zato je na platno zajel utrinke iz štu-
dentskega vsakdana ter miselnost ljudi, ki jim
najlepših let življenja ne kradejo službene ali
družinske obveznosti. Geslo filma je torej: "Kdo
potrebuje zgodbo, ko pa je življenje toliko lepše
v brezdelju"? Primer za vse to je že omenjeni
Dizi, za katerega v celotnem filmu niti ne iz-
vemo, kaj študira, seznanimo pa se z njegovo
življenjsko filozofijo, ki velja za enega izmed na-
jzanimivejših aspektov filma.
Medtem ko je Rožna dolina dobila svoj sla-
vospev, imajo sedanji srednješolci razlog več
(ali manj) za nadaljevanje šolanja. Navsezadnje
je lepo spoznati pesem "Ko študent na rajžo
gre" v pravem pomenu ...
Nataša turan
I Mil I i||iiiii wmm
23. april -
, svetovni dan kniia
Skoraj ni dneva v letu, ki ne bi
bii posvečen temu ali onemu
praznovanju: tako je dan, na-
menjen materam, ženam, trpin-
čenim. Zemlji, oceanom, močv-
irjem, otrokom, varčevalcem,
gledališčem, muzejem, krvoda-
jalcem, AIDS-u, otroškim knji-
gam ...
V Sloveniji med novejšimi
»dnevnimi prazniki« četrtič
obeležujemo SVETOVNI DAN
KNJIG - 23.april. V ta namen so
založniki nekoliko znižali cene
knjig, v večjih mestih so pripra-
vili stojnice s knjižno ponudbo,
vrstijo se nastopi avtorjev, pred-
sednik Društva slovenskih pisa-
teljev je objavil poslanico bral-
kam in bralcem. In v Knjižnici
Ivana Potrča smo, kot leta
doslej, pripraviti ULICO KNJIG v
sodelovanju s knjigoljubi in šol-
skimi knjižničarji. Vabimo vas
od Mercatorjeve blagovnice do
Mestnega trga, po Murkovi uluci
do Kava-bara Orfej, kjer je ure-
jena Orfejeva čitalnica. V
izložbenih oknih vas še nasled-
nji teden pričakujejo razsta-
vljene knjige (po vzoru košarice
živil), ki so razvrščene v
KOŠARICE KNJIG za zdravje,
za lepoto, za vrtnarje, za
cicibane, za varčevalce, za
najstnike, za knjižničarje, za
babice in dedke, za športnike,
za veseljake ...
H košaricam knjig so priloženi
citati o knjigah in branju. Tudi
današnjo Tednikovo knjigarnico
zaključujem z nekaterimi izmed
njih:
Na svetu verjetno ni bolj
neobičajnega blaga od knjig.
Tiskajo jih ljudje, ki jih ne
razumejo; prodajajo jih ljudje, ki
jih ne razumejo; vežejo, kritizi-
rajo in berejo jih ljudje, ki jih ne
razumejo; in danes jih celo
pišejo ljudje, ki jih ne razumejo.
Georg Christoph Lichtenberg
Nobena zabava ni tako poceni
kot branje in noben užitek tako
trajen.
Mary Wortley Montagu
Dobro knjigo odpremo s pričak-
ovanjem in jo z dobičkom
zapremo.
Bronson Alcott
Klasična je tista knjiga, ki ni nik-
oli   prenehala   pripovedovati
tega, kar ima povedati.
Italo Calvino
Knjiga je v celoti pot od zlega k
dobremu, od krivice k pravici,
od napačnega k resničnemu,,
od noči k dnevu.
Victor Hugo
Ulfana Klemenili
Branje je čudovito potovanje, ilustracija Marjana
Mančka v Primi pesmico za rep
f EDNIK - Četrtek, 22. apnl 1999
PO NAŠIH KRAJIH
5
pTUJ / OD DANES DO NEDEUE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Kvalitefa prehiteva zai€onodaio
jubilt-jna, 10. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo bodo
popoldne odprli v Ptuju in bo na ogled v minoritskem samo-
stanu od danes do nedelje vsak dan od 8. do 20. ure, je na-
jvečja doslej tako po številu sodelujočih kmetij kot po številu
prlja*U*^«*h vzorcev. 896 slovenskih kmetij je v ocenjevanje
prijavilo 1225 vzorcev krušnih, mesnih in mlečnih izdelkov,
suhega sadja, vina, žganja, kisa in olja.
Od 309 vzorcev žganja jih je
pri/nanja prejelo 182, od 62
vzorcev suhega sadja je z zla-
timi, srebrnimi in bronastimi
priznanji ocenjenih 42 vzorcev,
med dvajsetimi olji je s
priznanji nagrajenih 14, od 107
niesnih izdelkov le 17, od vin-
skih 104 vzorcev jih je 31 zlatih,
41 srebrnih in deset bronastih,
Icisov je bilo ocenjenih 55, od
tega so štirje zlati, osem sre-
brnih in štirje bronasti. Krušne
in mlečne izdelke so ocenili v
torek.
Prav pri mesnih izdelkih or-
ganizatorji vsa leta kljub pri-
zadevanjem ne dosegajo želene
kakovosti, ki je ob dodatnem
zaslužku na kmetiji, ohranjanju
tradicij in iz nje izjahajočih
novih izdelkov eden glavnih
ciljev vsakoletne razstave Do-
brote slovenskih kmetij. To pa
predvsem zato, ker kmetje
izdelujejo  mesne  izdelke  še
vedno po klasičnih načinih. Še
zmerom tudi šepa pri tržnosti
teh izdelkov, ker je slovenska
zakonodaja toga. V vseh letih,
od leta 1990 dalje, ko so v Ptuju
na pobudo Turističnega društva
Ptuj pričeli razstavo, pa do
danes odgovornim ni uspelo
izdelati posebnih pravilnikov o
dopolnilnih dejavnostih na
kmetijah, čeprav jih je sicer
možno razvijati v celoti razen
predelave mesa. Ovira so tisti,
ki sodijo, da so jim kmetje nelo-
jalna konkurenca.
Razstavo Dobrote slovenskih
kmetij bo 22. aprila odprl min-
ister za kmetijstvo Ciril
Smrkelj. Ker je letos v zna-
menju Gorenjske, zadnje od
slovenskih pokrajin, ki se na
razstavi posebej predstavlja, je
tudi spominek letošnje razstave
v tem znamenju - miniaturna
golida, ki jo je izdelala Suha
roba Antona Pintarja iz Ptuja.
Tudi največ sodelujočih v kul-
turnem programu letos prihaja z
Gorenjske, od spremljajočih
prireditev pa velja omeniti dva
posveta, in sicer o blagovnih
znamkah za dobrote s kmetij in
o možnostih trženja le-teh.
Na razstavi Dobrote sloven-
skih kmetij, ki jo bodo zaprli 25.
aprila, bodo na ogled le nagra-
jeni izdelki, ki so v ocenjevanju
pridobili bronasta, srebrna in
zlata priznanja. Za znake kako-
vosti se letos poteguje 19
izdelkov; doslej so jih podelili
58, od tega so jih kmetice s Ptu-
jskega in Ormoža prejele 10.
Rekorderka med njimi je
Cvetka Krabonja iz Podgorcev
48, ki je za sadni kruh doslej
prejela že tri znake kakovosti.
Priznanja za vina, suho sadje,
olja, kise in žganja bodo podelili
v soboto, v nedeljo pa za krušne,
mesne in mlečne izdelke. Or-
ganizatorji razstave - Kmetijsko
svetovalna služba pri Ob-
dravskem zavodu za veterinar-
stvo in živinorejo Ptuj, Min-
istrstvo za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano - Uprava Re-
publike Slovenije za po-
speševanje kmetijstva in mestna
občina Ptuj - si želijo, da bi se
letošnja jubilejna razstava
izkazala tudi po obisku. V
povezavi z letom kulinarike in
vina v turizmu pa je dobila še
dodatno širino.
Posamezni razstavljavci bodo
dobrote tudi tržili - pod
arkadami minoritskega samo-
stana in na ptujskih ulicah jih
bo več kot trideset vsak dan.
MG
Tudi letošnji spominek razstave - golida - [e nastal v de-
lavnici Suha roba Antona Pintarja.     Foto: Črtomir Goznik
April v kmetiiski šoli
Dijaki in učitelji Poklicne in
tehniške kmetijske šole Ptuj
imajo te dni veliko dela. Ob
šolskih obveznostih (do kon-
ca pouka sta še dva meseca in
že diši po počitnicah) njihove
glave in roke čaka še marsikaj.
V začetku meseca so s svojimi
dejavnostmi seznanili obisko-
valce na sejmu kmetijstva v
Kranju, sedaj pa pripravljajo
svojo predstavitev na Dobrotah
slovenskih kmetij, že uvelja-
vljeni prireditvi na Ptuju. V
sredo, 14. aprila, jim je o no-
vostih s področja vinarstva in
vinogradništva predaval mag.
Zdenko Rajher iz Poslovne
skupnosti za vinogradništvo in
vinarstvo ter predavatelj na
Fakulteti za kmetijstvo v Mari-
boru.
Pomlad pa tudi zahteva svoje:
človeško roko v vinogradu, na
vrtu, na njivi. Dela je resda
veliko, toda pomembno je, da
ni dolgčas.
Marija Holc
Levo zgoraj: pri pripravi
sadik v rastlinjaku ...
Levo spodaj: pri izdelavi upo-
rabnih predmetov iz gline ...
Raznolik vsakdanjik v Kmetijski šoli Ptuj: v šolskem vinogradu ...
KUPCINJI VRH / OBISKALI SMO TURISTIČNO
KMETIJO GOLOBOVIH
tobrote tudi za aoste
Kmetija Golobovih s Kupčinjega Vrha 2 leži pod Donačko
goro. Vseh kmetijskih površin obsega 34 ha, od tega sta dve
tretjini gozda, nekaj je njiv, ostalo pa so pašniki. Ukvarjajo se
v glavnem z živinorejo, od poljščin pa sejejo pšenico in koruzo
ter sadijo krompir. V hlevu je danes manj krav, ko so še imeli
hiralnico mleka, jih je bilo več. Redijo pa tudi svinje.
Ker na kmetiji nikoli ni dovolj
)ridnih rok, teh je na hribovski
metiji potrebno še veliko več,
a delo primejo vsi. To pa so
lišni gospodar Ivan, žena Nada,
i je skupaj z možem glavna pri
prejemanju gostov na turistični
Vmeiiji, ter trije otroci: 18-letna
Klementina, ki obiskuje srednjo
zdravstveno šolo v Mariboru,
lanez je v drugem letniku
kuharske šole v Zagorju in zelo
rad peče, Milenca pa je še os-
tovnošolka. Pridno pomagata
tudi obe stari mami, Ivanova
nama Anica Golob in Nadina
nama Marija Kamenšek.
Dela jim nikoli ne zmanjka,
idkar pa so najeli kredit, da so
i uredili prostore za spreje-
nanje gostov, pa ga je še več. Pri
»dločitvi za ureditev turistične
kmetije jim je pomagala po-
speševalna služba, kjer so bili
|)dločitve Golobovih o razširitvi
^ejavnosti zelo veseli, posebej
k ker gre za haloško območje,
pajprej so želeli preurediti hišo,
jer stanujejo, pozneje so se
Mločili za adaptacijo stare
mečke hiše, v kateri je prej
stanovala mama. Temeljito so jo
prenovili od strehe do tal. Prve
loste so sprejeli pred štirimi
|Eti. Najbolj pa jih veseli, ker se
lOstje po prvem obisku radi
fračajo, na njihovo turistično
nietijo pa je prišlo tudi že pre-
f^i tujcev. Pot do njihove
nietije, ki je v dolini in ne na
kakšnem hribu, kot bi človek
pričakoval glede na ime naselja,
so v teh letih že našli tudi Itali-
jani, Švicarji, Avstrijci in
Nemci. Največ za lastno promo-
cijo naredijo Golobovi sami, po-
magajo pa jim tudi v
popeševalni službi. V pomoč pa
je tudi skupni turistični
prospekt turističnih kmetij na
Ptujskem. Domače narezke,
domači kruh in drugo doma
pridelano hrano ter pijačo imajo
vedno na voljo, sicer pa gospo-
dinja Nada pravi, da gostom
kuhajo po naročilu; zakaj ne bi
jedli tistega, kar si želijo? Spe-
cialiteti Golobove turistične
kmetije sta gobova juha in sto-
perška gibanica. Goste spreje-
majo v glavnem ob sobotah in
nedeljah, za vnaprej napoveda-
ne skupine pa vrata turistične
kmetije odpirajo tudi med ted-
nom. Na željo gostov jim or-
ganizirajo tudi piknik v naravi.
Nada Golob je ena tistih
kmečkih žena, ki je razstavi Do-
brote slovenskih kmetij zvesta
od vsega začetka. V začetku se je
je udeleževala v okviru aktiva
kmečkih žena Stoperce, ker tak-
rat še niso vedeli, da se bodo
kdaj odločili za turistično de-
javnost kot dopolnilno de-
javnost na kmetiji, s pomočjo
katere danes prodajajo vrsto
izdelkov s svoje kmetije in tako
izboljšujejo njen ekonomski
položaj.   Pozneje   je   pričela
razstavljati samostojno. V teh
letih si je nabrala skupaj deset
priznanj, od zlatih do bronastih,
skupaj z moževimi pa jih je že
trinajst. Največ jih je dobila za
stoperško pregreto skuto, pre-
greto smetano, kruh, krofe, lani
tudi že za suhe slive, letos pa se
ji nasmiha znak kakovosti za
krofe brez nadeva. Že dve leti
zapored je namreč prejela zlato
priznanje za ta izdelek, in če
bodo krofi zlati tudi letos, bo
znak kakovosti njen. Priznanja
ji pomenijo veliko, z njimi se
gostje seznanijo že ob vstopu v
kmečko gostišče. Vsi jih z
velikim zanimanjem pogledajo
in so vedno pripravljeni gospo-
dinjo pohvaliti za njeno kuhar-
sko spretnost in dobre jedi,
gospodarja pa za vino in žganje.
Za priznanji se skriva veliko
dela in truda. Skrivnosti
domače kuhinje ji je razkrila
mama, ki kot pravi Nada, še
danes speče najboljši kruh. Pa
tudi tašča ji je dala marsikateri
dober nasvet. Veliko znanja pa
je pridobila tudi na tečajih po-
speševalne službe.
Letos kmetija Golobovih s
Kupčinjega Vrha na razstavi
sodeluje s kar devetimi izdelki,
kar je največ med vsemi
sodelujočimi. Na razstavi bo
namreč sodelovalo rekordnih
896 kmetij, ki so za ocenjevanje
prijavile 1225 izdelkov. Lani so
Golobovi že znanim izdelkom
dodali žganje, suhe slive, vino,
letos pa je hišni gospodar Ivan
dodal še suho domačo salamo.
Kot je povedala Nada, si katero
od priznanj še želijo.
Kot sta povedala Ivan in Nada
Golob, ki sta v letu 1995 prejela
tudi priznanje Nove Kreditne
banke za vzorno kmetijo, so še
polni načrtov. Upata, da jim
bodo pri uresničevanju le-teh
pomagali tudi otroci. Gostje od
njih namreč pričakujejo, da
bodo uredili tudi turistične
sobe, ampak dokler odplačujejo
zdajšnji kredit pod pogoji, ki
niso najbolj ugodni, si nove
zadolžitve ne upajo naložiti.
Nasploh pa si Ivan najbolj želi,
da bi imela država pravo poli-
tiko tudi do malih kmetov, še
posebej takih, ki živijo na hri-
bovitem območju. Kmetijstvo
na takih območjih se sploh ne
more primerjati s tistim v
dolini, dajatve pa so, razen
manjšega regresa pri živini, za
vse enake.
Majda Goznik
'n Nada Golob ob pomoči domačih združno skrbita za
^^e, ki radi posedijo ob pravi lončeni peči^
Foto: Črtomir Goznik
6
OD rOD IN TAM
Četrtek, 22. april 1999 - TEDNIl
MARIBOR / KLEPET Z MILANOM ČUŠEM, DIREKTORJEM POLICIJSKE UPRAVE MARIBOR
Mamila in prostitu€ija tudi na Ptuiskem
Peto leto je Milan Čuš na čelu nekdanje Uprave za notranje
zadeve, sedaj Policijske uprave Maribor. In čeprav je v polici-
jskih vrstah veliko menjav - tudi med ministri, mu je uspelo
ostati na odgovornem mestu načelnika, sedaj direktorja te
uprave. Precej resno mu je žugal predvsem nekdanji mariborski
župan Alojz Križman, ki je med metanjem polen pod noge pred
štirimi leti celo zagrozil: "Nekdo bo odšel - ali on ali jaz." Ostal
je Milan Čuš; tudi zaradi tega, ker je, kot sami pravi, pri delu
policije podčrtoval strokovnost brez političnih barv. Vsekakor
zanimiv sogovornik ...
TEDNIK: Gospod Čuš, najprej
čestitke k imenovanju za direk-
torja uprave. Torej ste le ostali, to
pa gospodu Križmanu ni uspelo.
"Da, res, jaz sem ostal, gospod
Križman pa žal - ali na veselje
nekoga - ni bil ponovno izvoljen
za župana. Vedno sem se držal
svoje črte in poudarjal strok-
ovnost in neodvisnost policije od
politike in od lokalnih oblasti,
čeprav se zavedam, da mora
policija biti z lokalno oblastjo z
roko v roki. Kljub omenjenim
težavam in pritiskom sem se
vedno trudil, da bi obdržal
pokončno držo, in kot vidite, mi
je uspelo."
TEDNIK: Vemo, da ste
Ptujčafl, da ste bili včasih
komandir policijske postaje v
Ptuju. Ste v policiji dosegli cilje,
ki ste si jih zastavili pred slabimi
petimi leti, ko ste postali načel-
nik UNZ Maribor?
"Da, kljub vsem omenjenim
težavam sem dosegel, kar sem tak-
rat načrtoval in kar je od mene
pričakovala Slovenija oziroma
ministrstvo za notranje zadeve.
Predvsem je bilo treba zadeve
umiriti in medijska javnost
priznava, da so se zadeve resnično
umirile, tako da lahko mirno
nadaljujemo delo po svoji tirnici.
S svojim delom sem dokazal in se-
daj sem prepričan, da sem bil na
pravi poti. Dokaz za to je, kot ste
že ugotovili, da sem še vedno na
tem delovnem mestu. Seveda pa
to ne pomeni, da bo morda tako
čez dva ali tri mesece."
TEDNIK: Pred kratkim smo
dobili novega ministra za
notranje zadeve Boruta Šukljeta.
Ali ni menjava ministrov pri nas
prepogosta, ali to ne obremen-
juje dela policije?
"Zagotovo se vsaka menjava
ministra odraža tudi v polici-
jskem delu, v največji meri seveda
na nivoju ministrstva, na lokalni
in regionalni ravni morda nek-
oliko manj. Zato se na Pohcijski
upravi v Mariboru s tem nismo
preveč obremenjevali. Dejstvo pa
je, da bomo verjetno prav kmalu
videli tudi, kakšne so želje novega
ministra, kakšne bodo njegove or-
ganizacijske ali kadrovske po-
teze."
TEDNIK: Kakšna pa je vaša
ocena po treh letih od reorgani-
zacije policije na lokalni ravni,
ali je dosegla svoj namen?
"Moj odgovor je pozitiven, saj
izkušnje in ocene varnostnih
razmer kažejo na to, da se var-
nostne razmere niso poslabšale.
Glede na trditve, da so v lokalnih
okoljih policisti le administra-
torji, pa moram reči, da dejansko
stanje te trditve negira. Včasih je
bilo veliko policijskih oddelkov,
ki so delovali le v dopoldanskem
času, ponoči pa redkokdaj. In
praktično je bil na voljo le dežurni
policist, ki pa sam ni mogel
opravljati interventnih nalog.
Zato smo se že takrat za interven-
cije posluževali večjih policijskih
enot in to se dogaja tudi danes.
Vse analize so pokazale, da so
spremembe pozitivne, je pa res, da
se v posameznih krajih sedaj
čutijo manj pomembne, ker pač
nimajo več policijskega oddelka
ali postaje."
TEDNIK: Kako skrbite za var-
nost policistov? Ali se na primer
na policijski postaji v Ptuju la-
hko pripeti kaj podobnega, kot
se je pred časom v Kočevju, ko
je nekdo ustrelil dežurnega poli-
cista?
"Zal se kaj takega lahko pripeti
že danes ali jutri tudi na policijski
postaji v Ptuju. Sam sem bil
včasih komandir te postaje in že
takrat smo opozarjali na probleme
varnosti dežurnih policistov, ven-
dar denarja za ta namen nikoli ni
bilo. Prepričan pa sem, da bo v
novi policijski postaji, ki naj bi jo
v Ptuju še letos pričeli graditi,
poskrbljeno tudi za to."
TEDNIK: Sicer pa je nasilje
problem sodobnega časa, ki se
žal prenaša tudi na mlajšo popu-
lacijo. V zadnjem času smo priča
vse pogostejšim drznim izpadom
nasilništva in mladoletnega
kriminala.
"Žal je tako, da je nasilje
prisotno tudi med mladimi. Po-
gosto iščejo krivce tudi v policiji,
češ da smo premalo odločni, da so
tudi pravosodni organi premili do
mladoletnikov. Vendar menim,
da je osnovni problem razraščanja
nasilja začet v osnovni civilizaci-
jski celici, to je v družini. Sicer pa
je med vzpodbujevalci tudi veliko
socialnih in drugih faktorjev."
TEDNIK: Svoj del krivde za to
zagotovo nosijo tudi mediji: v
filmih je vse več krvavega
nasilja, pa tudi v računalniških
igricah, kjer brez ubijanja sploh
ni zabavno...
"Vsekakor je veliko priložnosti,
da se nasilništvo razvija. Lahko je
kriv film, televizija ... Povsem
nekaj drugega pa je nasilna oblika
mladoletnega kriminala, ko re-
cimo mladeniči starejšim žen-
skam iz rok trgajo torbice. To je
zagotovo povezano s težko si-
tuacijo in s problemom odvisnosti
od mamil, recimo. Mladoletniki
namreč iščejo vse možne načine,
samo da pridejo do denarja."
TEDNIK: Ko sva že pri
mamilih, zagotovo kazniva de-
janja s tega področja zadnja leta
naraščajo?
"Številke tega sicer ne kažejo, saj
je lani ta trend pri nas upadel.
Leta 97 smo obravnavali največ
kaznivih dejanj s področja mamil,
lanski padec pa lahko pripisujemo
tudi uspešnosti policistov, saj smo
kar precej ljudi priprli, veliko jih
je že bilo pravnomočno obsojenih.
To je vsekakor eden od korakov k
uspešni borbi proti mamilom.
Seveda pa policija ni edini sub-
jekt, ki se bori proti mamilom,
vključimo se šele tedaj, ko proble-
matika preraste obvladljive meje.
S problematiko odvisnosti od
drog bi se moral ubadati še mar-
sikdo pred nami, mislim pred-
vsem na proces vzgoje, ki se začne
pri starših, nadaljuje v šoli itd."
TEDNIK: Ali ni naša zakono-
daja premila, kar se tiče podro-
čja mamil. Če toliko govorimo o
korakanju v Evropo, tam veljajo
za to strožje kazni, pri nas pa so
vse pogostejši primeri, ko fantje
gojijo konopljo kar po garažah
ali kleteh, tudi na območju Ptuja
in okolice.
"V tem je problem zakonodaje
oziroma zakonodajalca, ki razme-
juje kazniva dejanja od prekrškov.
Eno je namreč, če nekdo z mamili
trguje, in drugo, ali je njihov
uživalec. Zame osebno je zakono-
daja za preprodajalce mamil pre-
mila. Vendar še enkrat poudar-
jam, da policija in sodišča nista
tisti ključni faktor boja proti
mamilom in odvisnosti."
TEDNIK: Ko sva že pri pre-
povedanem sladkem življenju -
zadnje čase je tudi pri nas vse
več raznih "prijateljic noči" z
območja nekdanje Sovjetske
zveze. Dejstvo je, da je prosti-
tucija tudi na ptujskem območju
že del vsakdanjika. Ali se ukvar-
jate tudi s to problematiko?
"Da, saj smo nanizali kar nekaj
uspehov na tem področju. Precej
oseb je bilo zaradi prostitucije j
posredovanja pri tem kazensk
ovadenih. Proti omenjenii
državljankam je bilo podanih ;
kar precej predlogov sodniku ;
prekrške, vendar tako kot se spr
minjajo metode dela policije, i
spreminjajo tudi metode dela i
strani prostitucije. In ker je
zadeve zelo težko dokazovati, ;
potrebne posebne metode in srei
stva, ki jih dovoljuje zakon
kazenskem postopku. Mora
reči, da policija zadevo obvladuj
saj dobro vemo, kje se kaj dogajj
tudi na Ptujskem. Zagotovo pa ;
to zadeve, s katerimi bomo imeli
bodoče še veliko dela."
TEDNIK: Javnost
razdražena tudi zaradi zgodnjej
upokojevanja v policijsk
vrstah. Ali ni škoda upokoji
človeka pri 45 letih? To so ve:
dar leta, ko je človek na vrhuni
svojih delovnih in opravilu
sposobnosti. In to so mnogi tu
dokazali, saj so se takoj po upo
ojitvi pogodbeno zaposlili k
drugje. Kaj menite o tem?
"Tudi s to tezo se strinjam. Ze
veliko policistov in kriminalisti
je odšlo v pokoj v svojih n
jboljših letih. Morda nekaj več k
pri 45, ampak zagotovo je to o
dobje, ko je človek na vrhuni
moči in poklicnega uspeha. I
drugi strani pa je treba vedeti,
so se vsi, ki so po zakonu o polic
izpolnjevali pogoje za upokojite
izredno bali pokojninske reforn
ki kar se tiče upokjitev, ne prina
nič dobrega. In če je v taki negol
vosti človeku ponujena možno
da se odpravi v pokoj, verjemi
da se bo vsak razumen človek
to odločil. Navsezadnje bi to sto
tudi jaz - če bi seveda imel pogo
In tu je bistveni razlog za tako n
sovno upokojitev policistov. Sic
pa mislim, da bomo kadrovs
vrzel kmalu nadomestili, :
imamo na srečo tudi pre(
mladih zagnanih in strokov
usposobljenih policistov in krin
nalistov. In to me kljub vser
navdaja z optimizmom."
M. Ozm(
Milan Čuš, direktor Policijske uprave Maribor
GOR. RADGONA / TRSTE N JAKOVA
USTANOVA POMAGA NADARJENIM
Kdaj spomeiiflr
cfr« Trstenjaliu v
Gornji RaogonI?
Ko so pred nekaj letih ustanovili Fundacijo akademika dr.
Antona Trstenjaka, se je gotovo odprlo novo poglavje v raz-
voju Slovenskih goric, Prlekije in Haloz, kajti sredstva iz
omenjene fundacije so v veliki meri pripomogla pri šolanju
in študiju številnih nadarjenih ljudi s tega območja.
Ob tem pa Trstenjakova ustanova pomaga tudi pri izdaji števil-
nih znanstvenih del, študij, raziskav, organizaciji najrazličnejših
simpozijev in podobno, vse to pa je namenjeno pomoči pri razvoju
območja, od koder izhaja pokojni akademik Trstenjak.
Tokrat je Trstenjakova ustanova razpisala štipendije in sofinan-
ciranje projektov (razpis je bil objavljen tudi v Tedniku 1. aprila,
str. 8). Kandidati se bodo morali prijaviti najpozneje do 30. aprila.
Poleg kandidatov z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz se
lahko prijavijo tudi drugi, če je osnovni namen projekta takšen, da
bo prispeval k splošnemu razvoju omenjenega območja. Poleg tega
pa je ustanova razpisala tudi natečaj za organizacijo in izvedbo 8.,
tradicionalnega srečanja Prlekov, ki naj bi bilo v drugi polovici
letošnjega leta. Tudi za omenjeni razpis se morajo kandidati pri-
javiti, do 30. aprila letos.
V Trsienjakovi ustanovi pa se skupaj z nekaterimi radgonskimi
ustanovami (občina, župnija ...) že nekaj časa pogovarjajo in
pripravljajo, da bi v radgonskem parku velikanov, ob samem
Trstenjakovem domu, odkrili Trstenjakov doprsni kip. Na
območju Gornje Radgone, kjer je akademik Trstenjak bil rojen in
tudi pokopan je na radgonskem pokopališču, poleg omenjenega
Trstenjakovega doma obstaja še nekaj trajnih obeležij tega sloven-
skega velikana, saj tudi OS Negova, ki jo je obiskoval, nosi njegovo
ime, doprsni kip pa bo gotovo še dodatno zaokrožil spomin na
zaslužnega in častnega občana Radgone.
Oste Bakal
PTUJ / BRANKO CEPIČ, PREJEMNIK PLEČNIKOVE MEDALJE
V ponedeljek so v Moderni galeriji v Ljubljani podelili letošnje
državne nagrade za arhitekturo, Plečnikove nagrade in medalje.
Plečnikovo medaljo je letos ponovno prejel diplomirani inženir
arhitekture Branko Čepic (prvič leta 1996), ki je zaposlen v ptu-
jskem podjetju Projekta inženiring, kjer je vodja arhitektonsko-
gradbenega biroja ter je v Ptuju in okolici projektiral marsi-
katero lepo zgradbo. Letošnji Plečnikov nagrajenec pa je
ponovno tudi diplomirani inženir arhitekture Janko Zadravec.
Medaljo sta prejela za večnamensko dvorano v Gorišnici.
Plečnikovo nagrado pa si je letos pripel diplomirani inženir
arhitekture Jurij Kobe.
Branko Cepič in Janko Zadravec
sta bila med državnimi nagrajenci
za arhitekturo že leta 1996, ko sta
skupaj z Edom Jalšovcem in
Bodganom Černetom prejela
Plečnikovo medaljo za stavbo
Srednje tekstilne šole v Mariboru.
Izhod iz prostorske stiske te šole
so poiskali v adaptaciji in dozi-
davi nekdanje vojašnice Slava
Klavora in se pri tem zgledovali
po najnovejših izkušnjah s po-
dročja izobraževanja. Nekoč je
bila tekstilna šola v treh stavbah
in je prva na območju izgradnje
centra srednjih šol. Pred kratkim
se ji je pridružila živilska šola, v
tem kompleksu pa so predvidene
še druge srednje šole, manjša
telovadnica, večnamenska
šj)ortna dvorana in dijaški dom.
Živilska šola je trenutno ena na-
jsodobnejših v Evropi za to vrsto
šol. Center srednjih šol Maribor je
pomemben tudi zaradi nomi-
nacije arhitektov Janka Zadravca,
Branka Čepica, Bogdana Černeta
in Eda Jalšovca na predlog Zveze
arhitektov Slovenije za nagrado
sklada Mies van der Rohe Bar-
celona, za katero se potegujejo na-
jvečji arhitekti sedanjega časa v
Evropi vsaki dve leti. Mies van
der Rohe je eno največjih imen
arhitekture sodobnega časa.
Že ob prejemu prve državne na-
grade za arhitekturo je Branko
Cepič povedal, da je vsaka na-
grada prijetna in prijazna stvar,
od nje pa se ne da živeti. Plečnik-
ova medalja je častna, ne fi-
nančna. Je pa človek zadovoljen,
če nekdo njegovo delo opazi, ga
spoštuje ali celo nagradi. Se vedno
pa je prepričan, da je nagrada
včasih le obliž za vsakdanje rane v
boju za doseganje idej in ciljev.
Arhitektovo delo je namreč nene-
hen boj z investitorji, izvajalci,
someščani, ker gre v bistvu za
ohranjanje in varovanje svojega
izdelka in poklica. Najhuje pa je
to, da so danes že vsi "projektanti"
in kot taki sodelujejo pri de-
gradaciji tega poklica.
Z Jankom Zadravcem, s katerim
sta si letos pripela že drugo
Plečnikovo medaljo, sodelujeta že
dolgo. Takšno sodelovanje
projektiranju sicer ni običajno
pa redko. Izkušnje pa kažejo, d
sodelovanje več arhitektov
projektiranju koristno in daje
bre rezultate. Več ljudi, več i
boljši je lahko na koncu izdele
Prejemnikoma letošnje PleČ
ove medalje tudi naše iskrene
titke. Upamo, da bo tudi ptu
okolje končno le zaznalo, d
mestu delata in ustvarjata ena
jboljših slovenskih arhitektov,
Plečnikove medalje že ne more
biti vsak, izbrani so lahko le
jboljši - takšni, ki so v ponos sfl
i
I Večnamenska dvorana v Gorišnici. Foto: B.Č.
Branko Čepic, letošnji preje
nik   državne    nagrade
arhitekturo za večnamens
dvorano v Gorišnici.
Foto: M. Ozm
TEDNIK - Četrtek, 22. april 1999
PO MAŠIH OBČINAH - MARKOVCI
7
mm
MARKOVCI / z ŽUPANOM FRANCEM KEKCEM O ŠTIRIH MESECIH NOVE OBČINE
»Želimo si dobro sodelovanje s sosedi«
TEDNIK: Gospod župan, šele štiri mesece je tega, odkar ste se
odcepili od Mestne občine Ptuj in postali samostojna občina
Markovci. V tem času ste naredili veliko vsega, kar je potre-
bno za nemoteno delovanje na raznih področjih. Lahko
občino najprej na kratko predstavite našim bralcem?
"Res je, še nekaj dni, pa bo štiri
mesece, odkar imamo svojo
občino. Verjemite, da je za
županom in člani sveta že veliko
opravljenega dela. Občina Mark-
ovci ima zagotovo lepo osnovo za
uspešno delo in razvoj, saj jo
sestavlja devet vasi, ki so med se-
boj dokaj dobro povezane. To so
Borovci, Bukovci, Markovci, Nova
vas, Zabovci, Prvenci, Strelci,
Sobetinci in Stojnci. Natanko
4024 občanov imamo in prepričan
sem, da smo dovolj veliki, da
bomo lahko s pomočjo proračuna
in vsega, kar nam omogoča država,
uresničili vse, kar smo si zastavili.
Želim, da bi vsi skupaj izpolnili
čimveč pričakovanj naših
občanov."
TEDNIK: Glede na območje
se za razvoj občine poleg
kmetijstva nudijo tudi druge
možnosti. Katerim dajete
prednost?
"Še zmeraj je glavna dejavnost v
naši občini kmetijstvo. Seveda pa
bi srčno radi razvili tudi vse druge
dejavnosti; predvsem bomo vložili
vse napore, da bi zaposlili vse tiste
občane, ki so sedaj brezposelni.
Razmišljamo predvsem o razvoju
drobnega gospodarstva in pod-
jetništva, zagotovo pa imamo pre-
cej možnosti tudi na področju
turizma."
TEDNIK: O tem sva sicer že
govorila, pa vendar - kako so
razdeljene politične moči v
občinskem svetu?
"Lahko se pohvalimo, da imamo
dve svetnici, sicer pa je bilo vseh
15 članov občinskega sveta iz-
voljenih v prvem krogu in moram
reči, da smo kar pestro sestavljeni.
Tako imamo pet krščanskih de-
mokratov, štirje so iz Ljudske
stranke, trije iz Liberalne demok-
racije Slovenije, dva iz Socialde-
mokratske stranke in ena članica
iz Demokratične stranke upoko-
jencev."
TEDNIK: Kljub kratkemu ob-
dobju ste imeli že pet sej. S
čim ste se na njih največ
ubadali?
"Res je, za nami je že pet sej, na
katerih smo sprejeli vse potrebne
pravne akte, ki so osnova za
nadaljnje delo občine, od statuta
in poslovnika do odloka o občin-
ski upravi in sistemizaciji delavcev
v občinski upravi. Izvolili smo
tudi vse odbore in komisije in ti so
prav tako že pričeli delati. Pre-
pričan sem, da bomo vsi skupaj de-
lovali predvsem konstruktivno.
Veliko zaupanje imam v svoje
svetnike in prepričan sem, da
bomo delali po svojih najboljših
močeh ter da bomo upravičili zau-
panje občanov."
TEDNIK: Občinska uprava in
sedež občine sta sicer v Mark-
ovcih, a v začasnih prostorih.
Kako dolgo?
"V dogovoru s Kmetijsko zad-
rugo Ptuj začasno gostujemo v nji-
hovih prostorih v Markovcih,
dokler ne obnovimo in uredimo
stare šole, kamor naj bi se pozneje
preselili sedež občine in nekatere
dejavnosti, ki jih želimo organizi-
rati v občini Markovci. Moram
reči, da sva z dosedanjim tajnikom
Brankom Kostanjevcem v prvih
mesecih opravila izredno veliko
administrativnega dela. V pomoč
so nama bili tudi vodstveni delavci
Mestne občine Ptuj, iz katere smo
se izločili. Naj izkoristim
priložnost in se jim resnično za-
hvalim za vso dosedanjo pomoč;
veseli je bomo tudi vnaprej. Smo le
nova občina, brez kakršnihkoli
izkušenj in radi bi dohiteli druge."
TEDNIK: V aprilu ste se
kadrovsko okrepili, podžu-
pana pa še vedno nimate?
"Res je, 6. aprila smo dobili ta-
jnico občine, pravnico Sonjo
Ciglar, 19. aprila smo se okrepili z
administrativno delavko Nevenko
Težak, tako da bomo konec me-
seca v občinski upravi imeli že
štiri zaposlene, kot je planirano.
Ker je županskega dela vse več in
ker mi to jemlje vse več časa, si pri
moji redni zaposlitvi na šoli
močno želim, da bi čimprej izvolili
tudi podžupana. Z občani bi rad
imel čimveč osebnih stikov, saj se
zavedam, da je to najboljša oblika
pridobivanja informacij o stanju
na terenu. Zato sem jim vedno na
voljo, še posebej pa ob torkih med
12. in 14. uro in ob sredah od 13.
do 17. ure, ko imam na občini
uradne ure. Vem, da je to premalo,
zato sem po dogovoru pripravljen
tudi na obiske pri občanih."
TEDNIK: Kje ste dosegljivi ob
vsakem trenutku, če je nujno
potrebno, seveda?
"Če gre za nujno zadevo, me
občani lahko dobijo na osnovni
šoli v Cirkulanah ali v Zavrču,
možni pa so tudi stiki po telefonih.
Na občini imamo št. 787 68 10, na
šoli Cirkulane-Zavrč 761 104 ali
761 004 ter 761 045 in 761 490.
Doma v Bukovcih imam telefon
788 80 90, za res nujne primere pa
sem dosegljiv tudi po mobilnem
telefonu 041 746 961."
TEDNIK: Na zadnji seji ste
predstavili predosnutek
občinskega proračuna, ki naj
bi pbsegal 393,5 milijona to-
larjev. Bodo sredstva zados-
tovala za potrebe v občini?
"Mislim, da ne smemo biti
nezadovoljni. Seveda bo do spre-
jetja proračuna trajalo še nekaj
časa, zagotovo pa vemo, da nam bo
omogočil napredek. S soudeležbo
države še bolj, vendar v letošnjem
letu še ne, kajti za državna sredstva
moramo čimprej pripraviti us-
trezne programe - za vrtec, šolsko
telovadnico, za programe v kmeti-
jstvu, drobnem gospodarstvu, turi-
zmu, kulturi in še kje. Računam na
dobro in konstruktivno delo
članov sveta ter pripravo ustreznih
in učinkovitih programov za čim
hitrejši dvig našega gospodarstva
in zmanjšanje brezposelnosti.
Poleg tega nas čaka še veliko dela
na infrastrukturi, urbanistični
ureditvi naših vasi, varstvu narave
in okolja, pri ureditvi razmer v
Šturmovcih in še kaj. Dela nam
zagotovo ne b(>zmanjkalo."
TEDNIK: Kaj pričakujete od
sodelovanja s sosednjimi
občinami?
"Z vsemi občinami, še posebej z
Mestno občino Ptuj, si želimo
predvsem dobrega sodelovanja na
vseh področjih, ki nas povezujejo,
predvsem naj se to odraža na po-
dročjih, ki so regijskega pomena,
tudi glede financiranja. Zavedati
se moramo, da območje ptujske
regije ni ravno veliko, vendar
kljub temu dovolj, da lahko vse
občine resno razmišljamo o
nekaterih skupnih službah, morda
upravah, saj bi tako nedvomno po-
cenili stroške občinskih uprav.
Ptujska regija mora deliti podporo
vseh okoliških občin."
TEDNIK: In za konec: zago-
tovo ste ponosni na vaše zgo-
dovinsko izročilo, na koranta,
saj ste zibelka korantove
dežele?
"Zgodovina naše občine je zelo
bogata, tudi društvene in kulturne
dejavnosti, in škoda bi bilo, če tega
ne bi nadaljevali tudi vnaprej.
Seveda ima pri vseh deh de-
javnosti največjo težo in vrednost
prav korant, ki je osnovna značil-
nost naše občine. Škoda je, da nam
je fašenk s kurentovanjem pred 40
leti odplaval v Ptuj. A še enkrat naj
povem, da je izviren, pravi korant
doma samo v Markovcih. Zato
želimo na tem področju narediti še
veliko, želimo, da bi korant dobil
tisto, kar mu pripada. Seveda ne
verjamem, da ga bomo dobili
nazaj, ampak želim, da iz njega
naredimo veliko več. Želimo, da
tudi za nas postane tržen, tako kot
je danes v Ptuju, ki na tem in na
turistične sklopu pravzaprav gradi
svoj razvoj. Korant je naš in
želimo, da se tega vsi zavedajo."
M, Ozmec
Franc Kekec, župan obči-
ne Markovci, je doma iz Bu-
kovcev 103 d, rojen 16. fe-
bruarja 1940. Je član stranke
SLS. Po poklicu je predmet-
ni učitelj biologije in kemije^
zaposlen kot ravnatelj na OS
Cirkulane - Zavrč.
Markovski župan Franc Kekec
Predstttvlimmo ilane sveta obiine Mmkovti
Karolina Pičerko, DESUS,
Zabovci 6, rojena spomladi 1944.
Je upokojena učiteljica sloven-
skega in srbskohrvatskega jezika.
V občinskem svetu je predsednica
odbora za družbene dejavnosti, v
svojem kraju in v občini Markovci
pa jo vsi poznajo kot neutrudno
kulturno animatorko, saj ne mine
proslava ali kakšna druga
prireditev, pri kateri ne bi sode-
lovala.
Matilda Petrovič, SLS, Buk-
ovci 59, rojena 9. februarja 1954.
Po poklicu je medicinska sestra v
patronaži Zdravstvenega doma v
Ptuju. V občinskem svetu je pred-
sednica komisije za odlikovanja in
priznanja ter članica odbora za
družbene dejavnosti.
Franc Ferčič, LDS, Bukovci 99
d, rojen 4. januarja 1955. Po pok-
licu dipl. ing. strojništva, zaposlen
kot vodja proizvodnega sektorja v
Agis - Zavore Ptuj. V občinskem
svetu je predsednik statutarno-
Pravne komisije ter predsednik
odbora za finance in upravljanje s
premoženjem.
Marjan Horvat, SLS, Sobetnici
22, rojen 5. januarja 1957. Po pok-
licu je dipl. ing. agronomije,
zaposlen v Šolskem centru Ptuj
kot pomočnik ravnatelja Poklicne
in tehniške kmetijske šole in
učitelj strokovno teoretičnih pred-
metov. V svetu opravlja funkcijo
predsednika Odbora za gospodar-
stvo, kmetijstvo in gospodarske
javne službe.
Mirko Janžekovič, SLS, Sto-
jnci 136 c, rojen 7. marca 1943.
Uspešen gostilničar, lastnik lepo
urejenega gostinskega lokala v
Stojncih, ki slavi po dobri domači
kuhinji. V svetu opravlja funkcijo
predsednika odbora za varstvo ok-
olja, prostorsko načrtovanje in raz-
voj, v odboru za gospodarstvo je
kot član zadolžen za gostinstvo in
turizem in je predsednik komisije
za zaščito in reševanje.
Branko Kodrič, SDS, Zabovci
43 B, rojen 8. julija 1950. Po pok-
licu elektrotehnik, zaposlen v Pe-
rutnini Ptuj - PC Transservis,
tehnolog na elektro področju. V
občinskem svetu opravlja funkcijo
predsednika komisije za vloge in
pritožbe, je tudi član komisije za
volitve in imenovanja ter adminis-
trativne zadeve.
Franc Kostanjevec, LDS, Sto-
jnci 149, rojen 26. februarja 1950.
Pri občinskem svetu vodi odbor za
infrastrukturo in je član komisije
za zaščito in reševanje.
Janez Liponik, SKD, Markovci
23 a, rojen 29. maja 1960. Po pok-
licu je strojni tehnik, zaposlen kot
strokovni delavec v Gasilski zvezi
mestne občine Ptuj. V občinskem
svetu je zadolžen za požarno var-
nost ter za predšolsko in šolsko
vzgojo. Je tudi poveljnik gasilske
zveze.
Kari Majcen, SKD, iz Buk-
ovcev 67 a, rojen 5. novembra
1941, upokojeni obrtnik, bivši
svetnik mestne občine Ptuj. V
občinskem svetu deluje v odboru
za infrastrukturo, odboru za ok-
olje, prostorsko načrtovanje in raz-
voj ter v gradbenem odboru za ob-
novo stare šole.
Franc Obran, SLS, iz Zabovcev
35, rojen 2. maja 1959, kmetovalec.
Je podpredsednik Kmečke zveze
Slovenije in predsednik občin-
skega odbora stranke SLS Mark-
ovci. Je predsednik komisije za
volitve in imenovanja.
Janko Petrovič, SLS, Nova vas
pri Markovcih, rojen leta 1949,
kmetovalec. V občinskem svetu
deluje v odboru za gospodarstvo in
kmetijstvo ter gospodarske javne
službe, v odboru za varstvo okolja,
prostorsko načrtovanje in razvoj
ter v komisiji za vloge in pritožbe.
Stanko Rožmarin, SKD, Sto-
jnci 60, rojen 19. marca 1956. Po
poklicu je komercialni tehnik,
zaposlen v Upravni enoti Ptuj kot
vodja službe za vzdrževanje. V
svetu je član odbora za družbene
dejavnosti, zadolžen za šport, član
komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ter član
komisije    za    odlikovanja    in
priznanja.
Janko Strelec, SKD, Nova vas
95 pri Markovcih, rojen 22. de-
cembra 1949, samostojni podjet-
nik. V svetu občine je član odbora
za gospodarstvo in kmetijstvo,
zadolžen za podjetništvo in
drobno gospodarstvo. Poleg tega je
član pevskega zbora Markovci ter
uspešen vinogradnik in kletar.
Stanislav Toplak, SKD, Sobet-
inci 25, rojen 26. septembra 1944.
Po poklicu je dipl. ekonomist in
elektroinženir, zaposlen v Elektro
Maribor - PE Elektro Ptuj kot di-
rektor PE. V občini deluje v od-
boru za finance in gospodarjenje s
premoženjem, v odboru za okolje
in prostor ter je član statutarno
pravne komisije. Ob delu se
ukvarja s poslovno informatiko, je
aktivni športni delavec, pa tudi vi-
nogradnik in kletar.
Franc Zmazek, LDS iz Mark-
ovcev 22 a, rojen 27. januarja
1943. V občinskem svetu je član
Odbora za gospodarstvo in kmeti-
jstvo in je predsednik gradbenega
odbora za prenovo stare osnovne
šole, v kateri bo kmalu občinski
center.
Branko Kodrič, Franc Kostanjevec.Janez Liponik, Kari Majcen, Franc Obran
'^^■'oiina Pičerko, Matilda Petrovič, Franc Ferčič, Marjan Horvat, Mirko Janžekovič
Janko Petrovič, Stanko Rožmarin,Janko Strelec, Stanislav Toplak, Franc Zmazek
8
f»0 MASIH OBČINAH - MARKOVCI
Četrtek, 22. april 1999 - TEDNIK
MARKOVCI / OSNOVNA SOLA
Hiša prilaznih ljudi
Občina Marliovci ima tudi svojo osnovno šolo. Meje šolskega
okoliša se pokrivajo z občinskimi in farnimi, kar daje ob vsej
tradiciji temu območju zaokroženost oziroma celovitost. V
šolo je namreč že od vsega začetka šolstva vključenih vseh de-
vet vasi sedanje markovske občine. Organizirani pouk se je
pričel februarja 1810, leta 1890 so ob cerkvi sredi vasi sezidali
novo šolsko poslopje sedanjo »staro šolo«, v letu 1979 pa se
je pričel pouk v novi, moderni zgradbi s 24 učilnicami,
telovadnico, knjižnico, kuhinjo, jedilnico, večnamenskimi in
upravnimi prostori. ,
Kot pravi ravnatelj profesor
Jože Foltin, šolska zgradba
omogoča enoizmenski pouk ter
širitev in kvalitetnejše izvajanje
ne samo rednega pouka, temveč
tudi drugih dejavnosti. Prostorski
problem nastaja edino pri pouku
športne vzgoje, kjer premajhna
telovadnica ne omogoča - pred-
vsem učencem razredne stopnje -
redne izvedbe tega predmeta.
Zgradbo vzdržujejo v okviru fi-
nančnih zmožnosti, vendar se po
toliko letih pojavljajo potrebe po
večjih vlaganjih, saj je šola mo-
ntažna in dražja za vzdrževanje.
Pred kratkim so obnovili streho,
zamenjah obe peči centralne kur-
jave ter prepleskali polovico
notranjščine šole. Po obnovi kliče
parket v telovadnici, potreben pa
je tudi oplesk zunanjih fasadnih
in lesenih delov. Veseli jih, da v
občini že razmišljajo o dozidavi
oziroma novogradnji telovadnice.
Šolo   trenutno   obiskuje  428
učencev, gostijo pa tudi oddelke
priprave na šolo (malo šolo), ki
delujejo v sklopu Vzgojnovar-
stvenega zavoda Ptuj.
O kadrovski zasedbi, šolskih in
obšolskih dejavnostih je ravnatelj
Jože Foltin povedal: "Kadrovsko
je šola kvalitetno zasedena, veliko
pozornost dajemo permanentne-
mu izobraževanju učiteljev in
drugih delavcev, saj želimo, da si
predvsem mlajši učitelji pridobijo
visoko izobrazbo. Tako je trenu-
tno s VII. stopnjo izobrazbe na šo-
li osem pedagoških delavcev, prav
toliko pa jih intenzivno študira.
Šola je tudi središče nekaterih izo-
braževalnih skupin ormoškoptuj-
skega območja, saj se pri nas sesta-
jajo študijske skupine za L,2. in 3.
razred ter za glasbeno vzgojo.
Učencem nudimo možnost tudi
drugih oblik udejstvovanja
ponudba interesnih dejavnosti je
pestra. Med specifičnostmi naše
šole je gotovo folklorna dejavnost.
Ne gre samo za negovanje pustnih
običajev, kjer sodelujemo s svo-
jimi skupinami kurentov,
picekov, vil in drugih, temveč
tudi za otroško folklorno skupino.
Ta nastopa na raznih prireditvah
v kraju in drugod. Nepozabno
doživetje učencev je bil nastop v
glavnem mestu Turčije, v Ankari,
kjer so se naši mali plesalci srečali
z vrstniki iz vsega sveta - od Mon-
golije preko Afrike do Južne
Amerike. Tudi likovniki so že po-
tovali v tujino: ob osvojitvi prve
nagrade so se kot predstavniki
Slovenije     udeležili     srečanja
mladih umetnikov v Parizu.
Uspešno se vključujemo tudi v
posamezne projekte, kot so
trimestri, opisno ocenjevanje,
učna diferenciacija ter pouk tu-
jega jezika na razredni stopnji,
čeprav menimo, da lahko
-prevelika angažiranost v »poskus-
nost« osnovnim ciljem šole tudi
škoduje. Mislimo, da dokaj
uspešno premagujemo večno
nasprotje med »znanstvenimi« in
»umetniškimi oz. vzgojnimi«
predmeti. Vzgojno, pa tudi izo-
braževano delo se kaže tudi na
raziskovalnem in drugem delu pri
ohranjanju kulturnoetnografskih
vrednot kraja. Odmevni so bili
projekti z naslovi: Dediščina
korantove dežele, Od kolin do mesa
iz tunke. Tak so se ženili. Pri nas pa
bomo zibali. Pri tem so angažirani
vsi učenci šole, v veliko pomoč so
nam tudi zunanji sodelavci. Letos
smo si zadali za nalogo »obdelati«
novo občino v različnih vsebinah:
domača hišna imena, ekologija,
najpogostejši priimki, arhitekton-
ske zanimivosti, razvoj športa,
naše narečje in nemške popačenke
itd., da vseh tem ne naštevam.
Kogar zanima kaj več, je vabljen v
petek, 23. aprila, ob 10. uri ali pa
v soboto, 24. aprila, ob 18. uri v
šolo, ko bomo projekt v celoti
predstavili.
Želimo se vključiti tudi v pos-
topno uvajanje programa 9-letne
osnovne šole. V lanskem letu s
prijavo na razpis ministrstva za
šolstvo in šport nismo uspeli, zato
smo se letos znova prijavili. Sicer
pa se ne zapiramo vase: s kul-
turnimi programi nastopamo v
kraju in zunaj njega. V šoli se
vrstijo kulturne prireditve, kon-
certi, razstave. Trdim pa: šola je
prijazna. Dokaz za to je, da v šol-
ske klopi oziroma na delovno
mesto ne hodimo z odporom,
temveč z veseljem. Skoraj vsi!"
Prof. Jože Foltin, ravna-
telj OŠ Markovci
Pred šolskim poslopjem je vedno živahno
ŽUPNIJA SVETEGA MARKA NIZE PTUJA
Prihodnie leto spet
nova maša - po 40 letih
"Na Dravskem polju in sicer na Spodnjem - eno uro hoda od
Ptuja proti vzhodu stoji na desno ob veliki cesti, ki pelje iz
Ptuja na Bori in Varažin, med ličnimi hišami veličastna
cerkev s šibkim, a visokim zvonikom. To je župnijska cerkev
sv. Marka, srce markovske župnije," je zapisal kronist župni-
jske kronike Matej Slekovec leta 1897. Današnji dušni pastir,
župnik Janez Maučec, pa je svojo faro takole orisal:
"V našo župnijo spada vseh de-
vet vasi današnje markovske
občine: Markovci, Zabovci, Nova
vas, Bukovci, Stojnci, Sobetinci,
Prvenci, Strelci in Borovci.
Daljnega leta 1493 je bila
postavljena cerkvica v čast sv.
Marku; v 17. stoletju so jo po-
daljšali in prizidali kapeli, tako da
je stavba je dobila podobo križa.
Do leta 1637 je cerkev sv. Marka
spadala k mestni cerkvi sv. Jurija
na Ptuju, potem pa k sv. Ožbaltu.
Župnija je bila ustanovljena 8.
septembra 1789, cerkev pa je bila
povečana leta 1872. Postavljena je
v romanskem slogu, ima tri oltarje
ter zanimive orgle iz leta 1894. V
zvoniku, ki je visok 45,5 m,
naznanjajo srečne in žalostne tre-
nutke kar trije zvonovi. Leta 1937
so prizidali kapelo. Župnija sicer
nima nobene podružnice, je pa
zato na njenem območju mnogo
kapel in drugih verskih znamenj."
TEDNIK: Koliko duhovnikov
je bilo v župniji in koliko duš
imate na skrbi?
"V župniji je do sedaj delovalo
16 župnikov in 76 kaplanov.
Danes šteje župnija borih 4000
faranov. Verouk obiskuje okrog
370 otrok, obisk mladinskega ver-
ouka pa je bolj slab. Lahko se po-
hvalimo z bogato kulturno de-
javnostjo. V župniji delujeta kar
dva cerkvena pevska zbora:
odrasli cerkveni pevski zbor, ki ga
vodi Dani Tement, in otroški
pevski zbor pod vodstvom Božene
Toplak."
TEDNIK: S čim pa se največ
ubadažupnijski svet?
"Župnijski svet se srečuje po
potrebi; na dnevnem redu so na-
jpogosteje problemi duhovnega
življenja župnije, pa tudi materi-
alno področje. In prav na tem po-
dročju smo v zadnjih letih
ogromno postorili: namestili smo
nove klopi in marmornat tlak v
kapeli, uredili elektrifikacijo in
razsvetljavo; kmalu pa se bomo
lotili beljenja notranjosti cerkve.
Vse to smo naredili s pomočjo in
darovi domačih vernikov, za kar
sem jim zelo hvaležen. Izredno
smo tudi veseli, da se bomo po
dolgih 40 letih drugo let spet ve-
selili nove maše našega bogos-
lovca Marka Veršiča. Ob vsem ve-
selju pa ostaja grenak priokus in
bojazen. V zadnjem letu se je v
župniji rodilo le 35 otrok, kar 20
otrok manj kot recimo pred de-
setimi leti; Ugotavljam, da bo tudi
zaradi tega za vse župljane prišel
še kako prav poziv slovenske si-
node: 'Izberi življenje!"'
-OM
Župnik Janez Maučec pred oltarjem farnega zavet-
nika sv. Marka. Foto: M. Ozmec
Obilna Markovii v htograkkem objektivu
Panorama vasi Markovci, kjer je sedež in center
občine
Zapornice jezu hidroelektrarne Srednja Drava II so v
širše območje občine Markovci vtisnile neizbrisen
pečat
Ni ga farana, ki ne bi vedel za vaškega posebnež^
Mirčeka, njegovo konjsko vprego in nepogrešljiv*
pasje spremljevalce
TEDNIK - Četrtek, 22. april 1999
PO HASIH OBCIMAH - MAMKOVCI
9
BUKOVCI / PRI TONETU KMETCU
Od fraktonsfa do znanega glasbenika
Zagotovo se še spomnite tiste stare, že toliliokrat predva-
jane pesmi Bleda luna ali morda tistih Mami, oj, mami,
Ljubica, lahko noč. Na morskem obrežju Marjana, Očka,
moj očka. Srečno novo leto in še katere. Še danes jih po-
gosto vrtijo po radiu. Tisti, ki jih poznate, zagotovo veste,
da jih igra ansambel Toneta Kmetca, morda veste, da je
vodja ansambla doma tod okrog, redki pa vedo, da je Tone
že od mladih let doma v Bukovcih, kjer sedaj z ženo
Marijo in najmlajšo hčerkico mirno uživa slavo glasbe-
nika, ki mu v markovski fari ni para.
Rojen je bil sicer v Strmcu pri
Leskovcu v družini mesarja, od
svojega 14 leta, ko je svoj bicikel
zamenjal za harmoniko, pa se od
nje ne loči več, pa čeprav je že
nekaj let, odkar so z ansamblom
Toneta Kmetca zadnjič zaigrali in
odkar se je s solzami v očeh ločil
od svojega kombija, s katerim je
prepotoval pol sveta.
Prve skladbe se je naučil sam,
kakor jih je slišal. In ker se je hitro
postavil na noge, je čez nekaj let
prvo harmoniko zamenjal za drugi
bicikl in uro, oboje prodal, dodal
nekaj svojega zaslužka in pri Novi
Cerkvi kupil boljšo kromatično
harmoniko, tako, ki je imela večji
obseg, da je lažje igral. Ko je
spoznal, da brez not ne bo šlo, se
jih je dobra štiri leta učil v šoli pri
Viktorju Lugariču na Ptuju.
Ob tem je v življenju seveda
počel še kakšno koristno reč. Na-
jprej je bil v Vidmu pri Ptuju
zaposlen kot traktorist, pozneje
kot šofer pri Mladinski knjigi.
nazadnje pa skoraj dvajset let kot
samostojni glasbenik. Tu in tam,
ko se je naveličal enega in drugega,
pa se je najraje podal v svoje Ha-
loze, kjer ga še danes razveseljuje
hišica z vinsko kletjo, v kateri so
bili že skoraj vsi pomembnejši
slovenski glasbeniki, radijci,
televizijci in še kdo; tam je njegov
vinograd s 600 trsi, iz katerih
pridela dovolj haloške kapljice
zase in za prijatelje.
Tone je svojo glasbeno pot je
začel z igranjem po ohcetih in ve-
selicah, pozneje je s triom štiri leta
igral na Borlu, kjer so bila prava
veseljačenja, štiri leta je v triu ve-
selil goste v gostišču Pri slonu na
Ptuju. Leta 1963 je postal član
prvega ansambla radia Ptuj, svoj
narodnozabavni ansambel pa je
ustanovil leta 1965 in takoj osvojil
srca občinstva. Že naslednje leto je
ansambel Toneta Kmetca izdal
prvo ploščo z naslovom Kuren-
tovanje na Ptuju, na kateri je bila
tudi že omenjena Bleda luna.
Ivan Sivec je v svoji knjigi Vsi
najboljši muzikanti zapisal, da je bil
Kmetčev ansambel dobro de-
setletje ena najpriljubljenejših
slovenskih glasbenih skupin, saj se
je odlikovala po izvirni glasbi, ker
je Tone igral na kromatično har-
moniko (to je tista, ki ima gumbe
namesto tipk), po pevski plati pa se
je zgledoval po fantovskem petju
na Dravskem polju, gojil je ženski
duet, žensko petje in šele pozneje
zaradi racionalnosti vpeljal tudi
mešani duet in moški kvartet.
Danes se Tone lahko s ponosom
ozre na svoje delo, na glasbeno pot
s svojim ansamblom. Na številna
gostovanja po Sloveniji, v nek-
danji Jugoslaviji, po Evropi, tudi
čez lužo so bili nekajkrat, saj so
razveseljevali naše zdomce v
Ameriki in Kanadi. Njemu in
zanamcem ostaja v spomin 25
malih in 6 velikih plošč, ki jih je
izdal ansambel, 15 različnih kaset,
leta 1996 so izdali prvo zgoščenko
z naslovom Zlate viže, lani pa še
drugo z naslovom Naš stari Ptuj.
Ljubitelji narodnozabavne glasbe
po Sloveniji in v zamejstvu jim
resnično radi prisluhnejo.
In zaradi vsega tega so v mark-
ovski fari, današnji občini Mark-
ovci, lahko na Toneta Kmetca
resnično ponosni, saj je po njegovi
zaslugi glas harmonike iz Buk-
ovcev obšel ves svet.
M. Ozmec
Ansambel Toneta Kmetca, posnet leta 1977 pred odhodom na turnejo v Kanado
in Ameriko, ko je bil na vrhuncu slave
"Prinm se vedno kaidogakt"
Naj začnem svoj zapis z dogodkom izpred nekaj let, ko me je
ob nekem strokovnem srečanju slavistov Slovenije znani pro-
fesor presenetil z besedami: "Iz Markovec ste doma? Od tam,
kjer se vedno kaj dogaja?" Kasneje mi je pojasnil, da je o
našem kulturnem življenju slišal mnogo lepega, poznal je
nekaj ljudi, dogodkov, s čimer je svoje poznavanje tudi
potrdil. Tedaj sem bila ponosna na to in danes je moj ponos
morda samo še večji, saj se v občini Markovci resnično lahko
pohvalimo z mnogimi dejavnostmi tega področja.
Toda naj tokrat navedem samo
najvidnejše in najodmevnejše do-
godke, po katerih smo postali
znani po Sloveniji in tudi izven
njenih meja.
V Markovcih smo od nekdaj radi
in lepo peli, zato ni nenavadno, da
deluje tukaj kar nekaj uspešnih
pevskih zborov: moški PZ Mark-
ovci, sekcija Kulturnega društva
Markovci, je v lanskem maju
praznoval 30-letnico neprekin-
jenega delovanja; ljudske pevke iz
Zabovcev so praznovale srebrni ju-
bilej, v Kulturnem društvu Mark-
ovski zvon delujejo celo trije zbori,
med katerimi naj poudarim mlado
vokalno skupino Nasmeh, tu so še
pevke iz Stojncev, pa skupina ljud-
skih pevcev iz Bukovcev, pa oba
šolska pevska zbora in še bil lahko
navedla kakšno občasno pevsko
skupino.
Z dolgoletno tradicijo se ponaša
Folklorno društvo Antona-Jožeta
Štrafela Markovci s svojim ples-
nim in običajskim izročilom, pa
Etnografsko društvo "Korant"
Markovci z ohranjanjem izvirnih
pustnih likov in običajev (osem
Fašenkov v Markovcih dokazuje
pravo naravnanost članov
društva).
Kultura v Markovcih pa je
seveda še mnogo več: to so mnogi
kulturni programi na vaških
prireditvah, proslavah, obletnicah,
memorialnih sračanjih, to so kon-
certi doma in gostovanja naših
drugje, gledališke predstave
amaterskih skupin iz sosednjih
občin, obiski pevskih revij in festi-
valov, knjižnične dejavnosti pri
kulturnih društvih in še marsikaj.
Z ustanovitvijo občine Markovci
se upravičeno nadejamo, da se
bodo še uveljavljenim kulturnim
dejavnostim pridružile nekatere
nove, morda tiste, ki jih gojijo naši
mladi, kot so npr. ples, glasba. Po
več letih se "prebuja" tudi godba na
pihala, ki je pri nas domovala
mnogo desedetij. Želimo tudi
pobrskati po dediščini našega
narečja, po svoji preteklosti in
morda v nekaj naslednjih letih
ustvariti tudi kako knjigo o Mark-
ovcih.
In za konec? Živimo v lepih kra-
jih, kjer cenimo tudi duhovno plat
življenja in imamo radi vse, kar
nam olepša in obogati naše dni.
Karolina Pičerko
Ljudske pevke Iz Zabovcev, ki jih vodi Terezija Ma-
roh, so zapele tudi na letošnji proslavi materinskega
dne. Foto: M.Ozmec
MOŠKI PEVSKI ZBOR MARKOVCI
31 let druženja
in prepevanja
Moški pevski zbor Markovci, ki deluje kot sekcija
tamkajšnjega Kulturnega društva Alojza Štrafela, bo v maju
dopolnil že 31. leto neprekinjenega delovanja. Kot mož v na-
jlepših letih je, zato izkazuje tudi take lastnosti. V njem
prepeva 32 pevcev iz Markovcev in okoliških vasi. Njihova
povprečna starost je morda celo nekaj čez 31, a s svojimi gla-
sovi izražajo notranjo moč in veliko voljo do druženja s pes-
mijo v pretežnem delu svojega življenja.
Nekaj najvztrajnejših pevcev, ki
so v zboru že od njegovih začetkov
v letu 1968, s svojim vzgledom na-
jprimerneje motivira mlajše, ki
vedno znova vstopajo in pomlaju-
jejo vrste zbora. Zakon narave je
sicer že večkrat neizprosno posegel
tudi med sicer vedno razigrane
pevce, nekateri so žal že odšli za
vedno. Najbolj boleče pa jih je
pred štirimi leti prizadela nenadna
smrt dolgoletnega in nadvse
priljubljenega zborovodja Janeza
Bezjaka. Omahnil je v najlepših
letih, sredi dela. A kljub bolečini
so s pesmijo na ustih uspeli prema-
gati žalost, še naprej so ostali sku-
paj in zaupali tudi novemu
dirigentu Srečku Zavcu.
Medsebojno zaupanje in pri-
jateljstvo potrjujejo z nadaljevan-
jem prepevanja in uspešnim de-
lom. Zato jim lahko vedno znova
prisluhnemo: na vsakoletnem
samostojnem spomladanskem
koncertu, na mnogih proslavah.
prireditvah, na pevskih revijah in
še kje. Kot skupini koscev iz
xMarkovcev,    recimo,   ali    kot
Oračem na markovskih fašenkih.
Pred letom so predsednikovanje
zboru zaupali Francu Ciguli, ki je
nasledil dotedanjega predsednika,
ustanovnega člana in navdušenega
pevca ter ljubitelja vsake lepe
pesmi Franca Goloba. Precej svo-
jih pesmi so že posneli, v glavnem
za radio Ptuj, izdali so svojo
kaseto, za svoje ljubitelje petja pa
pripravljajo še kaj. A o tem kdaj
drugič.
-OM
Člani moškega pevskega zbora Markovci na lanski reivji pevskih zborov.
Foto: Langerbolc
10
PO NAŠIM OBČINAH - MARKOVa
četrtek, 22. april 1999 - TEDNIK
MARKOVCI / NA GASILSKEM POVELJSTVU
Vzgledni gasihi
Gasilstvo ima v občini Markovci bogato in dolgo tradicijo. ]
Najstarejše je prostovoljno gasilsko društvo Bukovci, ki boj
drugo leto praznovalo 90-letnico. Prostovoljna gasilska;
društva Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas. Prvenci-,
Strelci, Sobetinci, Stojnci in Zabovci so v letu 1998 us-
tanovila občinsko gasilsko poveljstvo občine Markovci, v;
katero sodi tudi prostovoljno gasilsko društvo Zavrč. Sicer;
pa so vsa ta društva povezana v Gasilsko zvezo mestne]
občine Ptuj. ^
Kot pravi poveljnik občin-
skega gasilskega poveljstva
Martin Zamuda, so vsa društva
zelo aktivna, saj so v večini pri-
merov glavni nosilci dogajanja
po vaseh. Gasilske desetine čla-
nic in članov, mladine, pionir-
jev in veteranov vse leto pridno
vadijo in svoje znanje dokazu-
jejo na številnih gasilskih tek-
movanjih v občini, regiji in tudi
zunaj nje. Do sedaj so barve svo-
jega društva in občine zastopali
tudi v Avstriji, na Madžarskem
in Hrvaškem in z zadovoljstvom
ugotavljajo, da se v gasilske
vrste radi vključujejo predvsem
mladi. To je zagotovilo več, da
se bo tradicija prostovoljnega
dela v gasilskih društvih zago-
tovo še nadaljevala.
Gasilci pa so aktivni tudi na
gospodarskem področju. Na
tisoče žrtvovanih prostovoljnih
delovnih ur govori temu v prid.
In če k temu dodamo še prosto-
voljne finančne prispevke kra-
janov ter širše družbene skup-
nosti, potem ni strahu za gasil-
stvo. Tudi operativno delo v
gasilskih društvih je izredno
razgibano. Vsako leto se gasilci
iz občine Markovci zberejo na
pregledu in preverjanju opera-
tivne sposobnosti. Tudi svojega
zavetnika sv. Florijana počastijo
vsako leto na Florijanovo nede-
ljo, ko se zbero ob njegovem
kipcu v Stojncih.
Kljub skrbi in negovanju ugo-
tavljajo, da postaja gasilska teh-
nika vse bolj izrabljena in stara,
zato so vse glasneješe potrebe po
novi opremi. Ker so tudi požari
zahtevnejši in drugačni od tis-
tih, ki so bili včasih, se gasilci
redno izobražujejo in utrjujejo
svoje sposobnosti. V lanskem le-
tu so vse skupaj presenetile po-
plave, ob katerih so ugotovili,
da jim za boj z vodno ujmo ma-
njka še veliko opreme. Vse pa
seveda veliko stane, zato upra-
vičeno pričakujejo, da bo občina
zagotovila dovolj sredstev. Zna-
no je namreč, da znajo gasilci
dodeljena sredstva podvojiti,
celo potrojiti.
Gasilski dom v Markovcih je za tamkajšnje gasilce
pravi drugi dom. Foto: M. Ozmec
MARKOVCI / V PODJETJU ZAF OKOVJE
Z domaio pametjo
do milijona mark
Zasebni raziskovalec, razvojnik in realizator novih;
izdelkov Franc Zmazek je organizirano proizvodnjo pod j
imenom ZAF okovje, ki predstavlja razvoj, proizvodnjo in j
prodajo okovja za pohištvo in belo tehniko, začel leta 1988
v Velenju in jo leta 1994 preselil v Markovce 22 a. Iz;
maloserijske je kmalu prešla v velikoserijsko proizvodnjo,;
saj izdelajo mesečno okoli 250.000 različnih izdelkov,]
planirani bruto prihodek pa se je v letu 1999 že približal]
milijonu nemških mark.
TEDNIK: Gospod Zmazek,
kako vam to uspeva?
"Takšno realizacijo dosežemo
s pomočjo kooperantov in dveh
zaposlenih v poslovnih in proiz-
vodnih prostorih v Markovcih,
kjer razvijamo in izdelujemo
manjše začetne serije."
TEDNIK: Kako poteka vaše
delo, kako pridete do novega
izdelka in kaj vse izdelujete?
"Ker se z razvojem ukvarjam
že vrsto let, dobro poznam
potrebe in želje kupcev. Zato mi
ni težko pravočasno razviti
potrebnih rešitev, ki ustrezajo
še tako zahtevnim kupcem. Spe-
cialno se ukvarjam z razvojem
tečajev, tudi zahtevnejših
enoosnih in odmičnih, ter s
proizvodnjo izvlečnih vodil in
nosilcev elementov."
TEDNIK: In kako potem
proizvodnjo realizirate?
"V bistvu je vse zelo
enostavno, čeprav gre za
izredno zahtevno in resno delo.
Na podlagi zahtev kupcev razvi-
jemo primeren izdelek in izde-
lani prototip je potrebno
potrditi pri kupcu. Proizvodnjo
osvojimo na podlagi pri nas
izdelanih načrtov za vsa orodja
in priprave. Ko proizvodnja
steče brez težav, jo prenesemo h
kooperantu, ki potem dalje
skrbi za nemoteno in natančno
proizvodnjo."
TEDNIK: Vas ne skrbi, da bi
vam nagajala konkurenca?
"Moj razvoj in ob tem proiz-
vodnja temeljita na osnovi last-
nih, novih rešitev, ki jih seveda
modelno ali patentno zaščitim.
To pomeni, da imam
konkurenco le v razvoju. Ko je
izdelek enkrat potrjen in sprejet
pri kupcu, vso konkurenco
avtomatsko izključimo, saj se je
kupec že odločil za našo rešitev.
TEDNIK: In kakšni so vaši
načrti?
"Še v letošnjem letu bom
dokončal ZAF center v Mark-
ovcih, ki je velika naložba za
razširitev naše dejavnosti, za
sam kraj Markovci in tudi za
širše okolje. V prenovljenih
prostorih za fitnes, savno in so-
larij smo že dokončali večna-
mensko dvorano, v kateri smo
marca uspešno izvedli proslavo
ob letošnjem materinskem
dnevu. Ta prostor bo lahko tudi
v bodoče služil za narazličnejše
kulturne in športno-rekreaci-
jske prireditve in dejavnosti. V
sami proizvodnji pa trenutno
razvijam tečaj in iz vlečna vodila
za pečico štedilnika. Čre nam bo
proizvodnjo uspelo osvojiti, bi
to naš bruto promet podvojilo, s
tem pa bi lahko zaposlil tudi več
delovne sile."
-OM
Franc Zmazek med preizkusom prototipa tečaja za
novi Gorenjev pralni stroj simple logic.
Foto: M. Ozmec
ZABOVCI / V KMEČKEM MLINU SE KAMNI
NE BODO USTAVILI
Pri Korošievih
ostaitMio mlinarp
Le kdo v markovski fari ne bi vedel za Kmečki ali Korošcev
mlin v Zabovcih. Od nekdaj so se v njem zbirali kmetje od
blizu in daleč, prinašali zrnje in odnašli moko, otrobe,
zdrob, kar so pač najbolj potrebovali. Pravijo, da ga ni
kruha, kot je tisti, ki ga spečejo iz njihove moke.
Mlinar in lastnik Vladko
Korošec pravi, da je z mlinar-
stvom pričel že pradedek. Prvi
Korošcev mlin je bil na Dravi.
Nekaj posebnega je bil, saj je
celotno mlinsko leseno poslopje
plavalo na dveh ladjah in tako
dolgo kljubovalo dravskim valo-
vom, visokim vodam, poletnim
nevihtam, pa tudi mrazu in
ledu. Na tem mestu, sredi vasi v
Zabovcih, pa melje že od leta
1939. Po vojni so mlin sicer na-
cionalizirali, nekaj časa v njem
tudi mleli, a Vladko je zbral do-
volj poguma in denarja, da ga je
leta 1958 odkupil nazaj.
Od takrat naprej melje, melje
in melje. Včasih več, drugič spet
manj. Odvisno od letine in
seveda od tega, koliko zrnja
pripeljejo v mlin. Z leti so
veliko zidano poslopje mlina
nekajkrat dogradili in
prenavljali, tako da danes lahko
dnevno zmeljejo okoli 30.000 kg
suhega zrnja. To pa že ni mačji
kašelj. Z vsemi večjimi sloven-
skimi živilskimi podjetji
sodelujejo, največ z Žitom iz
Ljubljane, z mariborskim In-
tesom, s Klasjem iz Celja, pa
tudi z Drogo iz Portoroža in
seveda z vsemi pomembnejšimi
peki v Sloveniji - tistimi, ki
vedo, kaj je prava domača moka
iz Koroščevega mlina.
Mlinar Vladko pravi, da se
oblastniki radi poigravajo s ce-
nami, tako da tu in tam
zaškriplje. Muči ga, ker bi rad
zgradil nove silose za zrnje s
sušilnico, pa mu povzročajo
težave. Tudi pri odkupu ni vse
tako, kot bi moralo biti, a za se-
daj ni strahu, da bi mlinarstvo v
pri Koroščevih izumrlo, kajti že
nekaj let pri belem, a težkem
delu pridno pomaga sin Dani.
Ce ne bo hujšega, bo sio, saj so
v Koroščevem mlinu vsi kot ena
družina, in kadar je hudo,
stopijo skupaj. Radi delajo in
radi se veselijo, ko je čas za to. O
tem pričajo vedno nasmejana
usta gospodarja Vladka. Naj bo
ponoči ali podnevi, naj bo dela
čez glavo, tako da beli prah
komaj vpija znoj po licu, Vladko
pričaka vsako stranko veder in
nasmejan. Seveda je tako tudi
po opravljenem poslu ob
slovesu, takrat se mu oči še
posebej zaiskrijo. Naj bo takšen
še vrsto let in naj njegov Dani
ne omaga. Naj nadaljuje družin-
sko tradicijo, tudi ko bodo očetu
pošle moči, da bodo pri
Koroščevih ostali mlinarji.
M.Ozmec
Oče Vladko je ponosen na sina Danija, saj tako kot
on ostaja mlinar. Foto: M. Ozmec
SOBETINCI / LD SPODNJE PTUJSKO POLJE
Nai lovci ostanejo
zvesti diviadi in naravi
Markovska občina se lahko
pohvali z dokaj aktivno
zeleno bratovščino, ki je
združena v Lovski družini
Spodnje Ptujsko polje Sobe-
tinci s sedežem v Sobetin-
cih, kjer ima tudi svoj lepo
urejeni lovski dom. Tre-
nutno je v družini 76 članov
z enim pripravnikom, ki ga
lovski krst še čaka.
Kot je povedal eden ak-
tivnejših in dolgoletnih lovcev
Rado Plohi, se polovico lovišča
razprostira v občini Gorišnica,
druga polovica pa v občini
Markovci. Družina ima v lasti
tudi nekaj hektarov obdelovalne
zemlje. Pridno in redno jo ob-
delujejo in tako skrbijo za
pridelek, predvsem koruzo, ter
jo s pridom uporabijo za pre-
hrano divjadi v zimskem času.
Člani lovske družine so že
vrsto let znani po dobrem
gospodarjenju z divjadjo, saj že
nekaj leta sami vzgajajo fazane v
svojih voljerah in jih potem po
potrebi porazdelijo po lovišču.
Stanje divjadi v lovišču je
srednje zadovoljivo. Prevladu-
jejo fazan, zajec in srnjad, pa
tudi jerebica, ki pa jo je že nekaj
let prepovedano lovit.
Lovci se vse bolj posvečajo
varstvu divjadi in okolja v svo-
jem revirju, predvsem si pri-
zadevajo za preprečevanje
krivolova, preganjajo potepuške
pse in mačke, ki delajo v lovišču
predvsem v spomladanskem
času največjo škodo. Največji
poudarek pa dajejo skrbi za
divjad v zimskem času, saj
imajo kar nekaj deset lepo ure-
jenih krmišč za fazane in prav
tako za srnjad. Vsa krmišča so še
posebej ob visokem snegu in
hujšem mrazu dobro založena,
saj divjad potrebuje v zimskem
času največ pomoči za golo
preživetje.
Zelena bratovščina Spodnje
Ptujsko polje Sobetinci je že
dolgo znana kot dobra lovska
družina, saj so z dobrim, prid-
nim in poštenim delom
dokazali, da znajo biti pravi
lovski prijatelji, in to so jim in
jim še priznavajo kolegi lovci iz
Slovenije in iz zamejstva. Po-
brateni so z lovsko družino Bo-
hinjska Bistrica, s katerimi
redno sodelujejo na vseh po-
dročjih. Pa vendar je iz prakse
tako, da kjer se dobro gospodari,
pride tudi nekaj navzkriž. To se
je pripetilo pred petimi leti tudi
pri njih. Odnosi z nekaterimi
bivšimi člani so se zaostrili in ti
so ustanovili novo Lovsko
društvo Gorišnica. Sicer pa
pustimo to. Čeprav je stanje že
skoraj dozorelo, pričakujejo, da
bo prevladal zdrav razum. Zato
so prepričani, da se bo tudi v
njihovo zeleno bratovščino
vrnilo tisto razploženje, kot je
bilo nekoč, predvsem pa, da
bodo ostali zvesti naravi, divjadi
in vsem lastnikom zemljišč v
občini Markovci. To od njih
pričakujejo.
-OM
Lovski dom zelene bratovščine stoji na obronku
gozdiča v Sobetincih. Foto: M.Ozmec
TEDNIK . Četru
PO NAŠIM KRAJIH
11
5 FRANCEM KOLARICEM O RAZVOJU MARKOVSKE FOLKLORE
Zlata leta markovske hlkore
Bogata dediščina našiti predniliov, ki se je oliranila v deželi
korantov vse do današnjih dni, vedno znova potrjuje, da ima
ljudsko izročilo trdne korenine. Pri fantovskem odseku in
dekliškem krožku v Markovcih, ki ga je ustanovil v letu 1937
takratni kaplan Janko Rojht in kjer so sprva prirejali le igre,
telovadne nastope, akademije ter zlete, so na pobudo znanega
slovenskega etnomuzikologa Franceta Marolta v letu 1938 us-
tanovili še folklorno skupino z ljudskimi plesi, ženitovan-
jskimi in pustnimi običaji. Zato štejemo leto 1938 za začetek
organiziranega delovanja folklore.
O nadaljnjem razvoju mark-
ovske folklore nam je Franc
Kolarič, eden izmed njenih or-
ganizatorjev, povedal: "Janez
Feguš, načelnik fantovskega od-
seka, in Neža Janžekovič
(Hudžekova Neža), načelnica
dekliškega krožka, sta hitro
zbrala primerno število fantov
in deklet in pričeli so vaje.
Pobrskati je bilo treba tudi po
dedkovih in babičinih skrinjah,
kjer so bila skrbno varovana
stara ljudska oblačila.
Po vojni sta začeto delo na-
daljevala zakonca Anton in Te-
rezija Štrafela. Za prizadevno
delo se je hitro zvedelo v Ljub-
ljani in povabljeni so bili na L
jugoslovanski festival folklore v
Opatiji. Sredi priprav pa se je
smrtno ponesrečil predsednik
društva in duhovni vodja mark-
ovske folklore Anton Štrafela.
Kljub temu smo se festivala
vseeno udeležili in ga kronali z
velikim uspehom. Izbrani smo
bili za evropski festival v Oslu
na Norveškem, a žal tja nismo
odpotovali zaradi zapletov.
Veliko vrzel po smrti Antona
Štrafela sta hotela zapolniti žena
pokojnega in njegov brat, ven-
dar ju je življenjska usoda
poslala drugam. Šestdeseta leta
so bila leta velikih preizkušenj.
Moralno oporo smo imeli pri
predsedniku društva Alojzu Si-
moniču, za operativno - vod-
stveno delo pa praktično nik-
ogar. Takrat sem bil še
sorazmerno mlad entuziast.
Pošteno je bilo treba zavihati
rokave in nekaj let trdega dela je
obrodilo sadove. Iz leta v leto je
bilo več nastopov in gostovanj.
Pravi razcvet markovske folk-
lore pa se je pričel šele leta 1973,
ko sva z ženo Silvestro postavila
na noge še otroško folklorno
skupino, saj so takrat nastopi in
gostovanja kar deževali. Na pri-
poročilo Slovenske prosvetne
zveze iz Celovca sva navezala
prijateljske stike z zamejskimi,
koroškimi rojaki iz Železne
Kaple. Vsaka naša srečanja so
vedno lepa in prisrčna.
V osemdesetih letih smo zelo
tesno sodelovali z Inštitutom za
slovensko narodopisje v Ljub-
ljani, kjer smo bili v veliko po-
moč etnologu in raziskovalcu
dr. Niku Kuretu pri nastajanju
monografije Maske slovenskih
pokrajin. V sedemdesetih, osem-
desetih in devetdesetih letih
smo v vsem povojnem času za-
beležili največ folklornih nas-
topov, obredli največje med-
narodne folklorne festivale,
imeli smo tudi največ gostovanj
v tujini, doma pa smo v tem
času organizirali največ velikih
folklornih prireditev, mnoge
tudi z mednarodno udeležbo.
Za požrtvovalno in strokovno
delo pri ohranjanju ljudskega
izročila smo v tem času prejeli
najvišja priznanja. Zato lahko
mirno in upravičeno rečemo, da
so to bila zlata in neponovljiva
leta markovske folklore, ki so
jim svoj pečat poleg koranta dali
še skupina z ljudskimi plesi in
ženitovanjskimi kopjaši, ki jih
zadnjih nekaj let vodi Milan
Gabrovec, ljudski pevci pod
vodstvom Franca Goloba, ljud-
ske pevke, ki jih je do
nedavnega vodila Terezija Ma-
roh, in ne nazadnje tudi pri-
zadevna društvena godca Janez
Klinger in Marko Kline, ki smo
družno skupaj velikokrat
ponesli slovensko pesem in
sloves markovske folklore v
širni svet," je končal predsta-
vitev Franc Kolarič.
Najznačilnejši lik markovskega območja so ženitovanjski kopjaši. Foto: M. Ozmec
Šturmove€^ negovan krnilnski park
Vaščani Zabovcev, Mark-
ovcev in Nove vasi so še vedno
zelo navezani na Sturmovec.
Kdo ve, koliko časa, prav go-
tovo pa že desetletja, če ne
stoletja, je bilo njihovo življe-
nje in delo tesno povezano z
njim.
Kmetovalec Janko Petrovič,
ki v občinskem svetu aktivno
deluje tudi v odboru za varstvo
okolja, pravi, da še pred nekaj
deset leti ni bilo gospodinjstva,
ki ne bi imelo v Šturmovcu vsaj
nekaj zemlje. Čeprav jim je
zaradi prehoda zelo nagajala
reka Drava, so ljudje vseeno
vztrajali na zemlji in jo obde-
lovali. Štrumovec so še pred
časom vrednotili predvsem
zaradi gospodarske koristi, saj
so na njegovih travnikih pride-
lovali krmo za živino, steljo in
drva. Že leta 1825 je bil izdelan
kataster, po katerem je segala
katastrska občina Zabovci vse
do Studenčnice, k.o. Markovci
Pa skoraj do Varejskega hriba.
Žal pa se je z gradnjo akumu-
lacijskega jezera marsikaj spre-
menilo. Tudi krajina se je
močno spreminjala, s tem pa
tudi biotop. Ker se je znižal
nivo vode, so se začele nekatere
drevesne vrste, kot recimo jelša
in topol, sušiti. Ker so z gradnjo
izgubili precej obdelovalnih
površin, dobili pa dosti nega-
tivnih posledic, predvsem me-
gle in vetra, so Dravske elek-
trarne nakazovale rento občini
Ptuj, od te pa tisti, ki so bili pri-
zadeti, niso dobili nič. Tudi za-
radi tega so želeli svojo občino.
Od prvobitnega Šturmovca je
ostal le del, ki je zaščiten kot
krajinski park. Ta pa zdaj do-
biva drugačno vlogo. Vse več je
zahtev, da krajinski park ostane
tak, kot je bil, kjer ne bi bila v
ospredju kmetijska proizvodnja,
pač pa bi bil rezervat za ptice in
redko rastlinstvo. In če želimo,
da je takšen, ga je pač treba ne-
govati, saj zapuščena in zane-
marjena krajina ne privlači nik-
ogar. Seveda ne želijo, da bi se še
dalje zaraščal, kot se to že mar-
sikje dogaja.
Zavedajo se tudi dolžnosti, da
je potrebno okolje očistiti, in
prav na obrežju Drave bo potre-
bno pri tem še veliko postoriti.
Očistiti bo treba tudi ta del bi-
valnega prostora. Dvigniti bo
treba okoljevarstveno zavest, ka-
jti nekateri se sicer držijo načela,
da naj pospravijo pred svojim
pragom, žal pa vse to pozneje
odložijo ob Dravi. Ena od nalog
občinskega sveta je varovanje
okolja, zato jih tudi na tem po-
dročju čaka še veliko dela.
-OM
V aprilskih dneh, ko vse zeleni, brsti in tudi cveti, je pogled na Sturmovec še posebej
očarljiv. Foto: M. Ozmec
MAKOLE / 19. REVIJA FOLKLORNIH IN TAMBURAŠKIH
SKUPIN OBČIN SLOVENSKA BISTRICA IN OPLOTNICA
O revffV vse na/Zepše
Gostitelji 19. revije folklornih in tamburaških skupin občin
Slovenska Bistrica in Oplotnica so bili letos Makolčani. V
njihovem domu krajanov, uporabljajo ga za vse krajevne na-
mene, je bilo ravno dovolj prostora za nastopajoče in goste, ki
so jih prišli vzpodbujat. V nekaj več kot dveurnem programu
se je predstavilo sedem otroških in šest odraslih folklornih
skupin ter dve skupini tamburašev. Njihovo delo je ob koncu
ocenil Vasja Samec iz Maribora. Menil je, da je bilo na reviji
videti veliko lepega in dobrega.
Revijo so pričeli tamburaši
Kavkler KUD Janka Živka iz
Poljčan pod vodstvom Marjana
Dreva. Prav v teh dneh ti obe-
tavni mladi tamburaši praznu-
jejo prvo obletnico skupnega
nastopanja. V nadaljevanju so
občinstvo z zelo domiselnimi
prizori in spleti razveseljevali
mladi folkloristi iz šestih os-
novnih šol slovenjebistriške
občine. Prva je pod mentorskim
vodstvom Jelke Pančič in Jelene
Verdnik nastopila FS osnovne
šole Minke Namestnik - Sonje
iz Slovenske Bistrice. Prikazali
so splet otroških iger z naslo-
vom Od zrnja do kruha ter
zapeli in zaplesali ob pesmi Ob
bistrem potočku je mlin. Njim
je sledila mlajša FS iz osnovne
šole Poljčane. Njihova mento-
rica Milena Bercko je skupaj z
njimi pripravila Pastirsko ra-
janje, ob koncu pa so zaplesali še
"koutre". Dokaj številčna je bila
FS iz osnovne šole Tin je z men-
torico Slavico Gracej, skupaj pa
so pripravili prizorček Zajček,
al se kaj bojiš ter zaplesali še
zibenšrit in rašplo. Jelka Krapše
je mentorica FS na osnovni šoli
Makole. Mladi folkloristi so bili
letos oblečeni v povsem nove
noše, za njih jih je raziskala dr.
Marija Makarovič. Bilo jih je
zanimivo videti ob spletu iger z
naslovom Na paši in Ob bistrem
potočku je mlin, na koncu pa
zaplesali še rašplo. Kot že vrsto
let so tudi letos prijetno pre-
senetili mladi plesalci FS iz os-
novne šole Zgornja Ložnica, ki
že vrsto let plešejo pod mentor-
stvom Marjane Jereb. Njihov
splet se je imenoval Vino ni za
otroke, peli so narodni Iz zemlje
gre v trsek ter En hribček bom
kupil, na koncu pa zaplesali še
ples točak. Branko Fuks je men-
tor starejše FS iz poljčanske os-
novne šole, predstavili pa so se s
spletom Moj očka ima konjča
dva, kjer so ob zanimivih pri-
zorih zaplesali še rašplo,
zibenšrit in tramplan. Zadnja
med otroškimi FS je prišla z os-
novne šole Laporje, predstavili
pa so ples nekoč in danes. Nji-
hova mentorica Ivanka Hozjan -
Šela je pri igri med starim in
modernim iz otrok izvabila
sporočilnost, da tudi staro lahko
pritegne mlade.
Premor med otroškimi in
odraslimi skupinami so zapol-
nili tamburaši. Najprej so nas-
topili Šmarčani, njihov mentor
je Hinko Sernc. Pri tretji
skladbi so se jim pridružili
Kavkler j i in skupaj so potem
odigrali še Kukavico.
Nič manj zanimive niso bile
odrasle skupine. Ta del revije so
pričeli člani FS Košuta Poljčane
in pod vodstvom odličnega
Branka Fuksa prikazali pohor-
ske ženitovanjske šege in plese.
S štajerskimi mazurkami so v
mladostni razigranosti
nadaljevali revijo mladi plesalci
FS Ajda KUD Sloga Leskovec -
Stari Log. Njihov mentor je Me-
tod Špur. S Tin j a je prišla FS
KUD Otona Župančiča z men-
torico Slavico Gracej. Ob pri-
zoru Zdaj smo delo dokončali so
zaplesali še vrsto plesov in jih
sklenili s tramplanom. Prvič so
na občinski reviji sodelovali
člani FS KUD Kebelj pod men-
torskim vodstvom Milene Ber-
cko in navdušili. Lepa in
prikupna oblačila, lepe, nek-
oliko starinske frizure plesalk in
prizor Znal bi rad karkoli
kmetje ter še plesi, ki so jih
zaplesali, so ustvarili prijetno
podobo.
Marjan Dreo se poleg tam-
burašev ukvarja še s folkloro na
Zgornji Ložnici. Splet njihovih
plesov, ki so jih brezhibno
zaplesali, je imel skupni naslov
Za nas. 19. občinsko revijo so
sklenili domačini - člani FS
KUD Anice Černejeve Makole,
prikazali pa so prizor iz zim-
skega večera ter zaplesali vrsto
plesov. Njihov mentor je Franci
Skledar.
Po končani reviji so imeli
mentorji pogovor z Vasjom
Samcem, ki je uvodoma omenil,
da je bilo na reviji, ta sodi na
območju severovzhodne Slove-
nije med najmočnejše, veliko
dobrega. Vesel je bil otroških
plesov, ki so jih za razliko od
prej pričeli ponovno uvajati pri
otroških folklornih skupinah.
Seveda je bil prvi del revije
veliko bolj živahen, vendar so se
tudi odrasle skupine dobro
odrezale z izjemno domiselnimi
vsebinami; nekatere med njimi
bi morali mogoče še nekoliko
dodelati. Navdušen je bil tudi
nad tamburaši Kavkler, saj je po
njegovem malo skupin, ki bi ob
igranju na instrumente tako
ubrano zapele. Ker je po mne-
nju nekaterih revija predolgo
trajalo, je bilo slišati, da bosta
prihodnje leto dve ločeni: na-
jprej se bodo občinstvu predsta-
vili najmlajši, teden dni kasneje
pa še odrasli folkloristi.
Vida Topolovec
Prvič so se na občinski reviji predstavili plesalke in plesalci s Keblja. Foto: SB
12
OD roD f ff nuM
Cet..^/., o-f „f,rii 7999. TEDNIK
PTUJ, CELJE / TRIDESET LET ZAŠČITNE ZNAMKE SLOVENSKIH VIN
Gorantija porekla in kakovosti vina
Letos minevajo tri desetletja od ustanovitve zaščitne znamke
slovenskih vin. Že nekaj časa opažamo povečano medijsko
promocijo slovenskih vin, ki se odraža v izobraževalnih, pa
tudi povsem komercialnih vsebinah. Že konec lanskega leta
smo si lahko na TV Slovenija ogledali oddaji o koprskem in
radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu. Ta mesec sta bili
na sporedu še dve zelo prijetni in poučni oddaji o maribors-
kem vinorodnem okolišu in vinorodnem okolišu Dolenjske.
Vinogradništvo in vinarstvo Slovenije bo sicer predstavljeno v
15 oddajah. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije s sedežem v Celju pa pripravlja še druge promo-
cijske aktivnosti; ena osrednjih prireditev bo junija tudi v Ptu-
ju, saj se prav s Ptujem in njegovo 1900-letnico začenja
zgodba zaščitne znamke slovenskih vin.
Prva zaščitna znamka slovens-
kih vin je bila nalepljena na
steklenico vina rimljan anno 69,
kar je bilo komercialno ime za
vino sauvignon, letnik 1968, iz
Zavrča. Polnitev vina je bila pos-
večena že omenjeni 1900-letnici
Ptuja (leta 1969). Zgodovina pri-
zadevanj za ustanovitev zaščitne
kolektivne blagovne znamke slo-
venskih vin pa je že bistveno sta-
rejša. Že pred drugo svetovno vo-
jno so v Ljutomeru razmišljali o
zaščiti svojega vina. Zasebnim vi-
nogradnikom takrat uresničitev
ideje ni uspela. Po vojni je profe-
sor Veselic razmišljal o podobni
ideji, a je bila uresničljiva šele z
ustanovitvijo Poslovne skupnosti
za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije pred 32 leti. Ustanovi-
tev zaščitne znamke je vzpodbu-
dila takratna kriza slovenskega
vinogradništva in vinarstva kot
posledica poplave cenenih jugo-
slovanskih vin. Člani poslovne
skupnosti so se leta 1969 odločili,
da po vzoru nemškega vinskega
pečata ustanovijo kolektivno bla-
govno znamko, ki bo zaščitila slo-
venska vina in jih naredila bolj
prepoznavna. Sprejeli so pravil-
nik in ustanovili komisijo, ki je
odločala o podelitvi zaščitnih
znamk.
V tridesetih letih je Poslovna
skupnost izdala kar 415 milijo-
nov zaščitnih znamk, seveda
zgolj za kakovostna in vrhunska
vina. Zadnja leta označijo z
zaščitno znamko 15 do 16 milijo-
nov steklenic letno, kar je ob pro-
daji okoli 20 milijonov litrov ka-
kovostnega vina pomemben
delež. Zaščitna znamka pomeni
garancijo porekla in kakovosti
vina, merila za njeno podelitev pa
so stroga. V kleti družbenika -
člana poslovne skupnosti vzame-
jo vzorec vina in ugotovijo njego-
vo količino, nakar izpolnjevanje
pogojev za zaščitno znamko pre-
veri petčlanska strokovna komi-
sija. Zaščitna znamka je podelje-
na točno določeni količini vina,
vsaka nosi tekočo številko, na os-
novi katere je mogoče spremljati
vino vse do kleti in ob dokumen-
taciji kletarja vse do vinograda.
VLOGA POSLOVNE
SKUPNOSTI
Poslovna skupnost za vino-
gradništvo in vinarstvo Slovenije
je v svojih 32 letih sodoživljala
usodo slovenskega vino-
gradništva in vinarstva. Danes je
organizirana kot gospodarska
družba, ki ima 44 družbenikov.
20 družbenikov uporablja
zaščitno znamko in to so v
glavnem vse večje slovenske
vinske kleti. Člani so tudi zasebni
vinogradniki in vinarji, vinska
trgovina, obe slovenski univerzi,
srednje strokovne šole. Kmetijski
inštitut Slovenije, kmetijska za-
voda Nova Gorica in Maribor, pa
tudi trsničarji. V Poslovni skup-
nosti se torej združujejo de-
javnosti od pridelave trsnih
cepljenk do prodaje vina. Kot
poudarja direktor poslovne skup-
nosti, diplomirani inženir agro-
nomije Janez Vrečer, je vehk us-
peh 30-letnega delovanja poslov-
ne skupnosti tudi v osveščanju
potrošnikov in dvigu pivske kul-
ture. V današnjih, znova kriznih
časih Poslovna skupnost znova
doživlja usodo dejavnosti in išče
poti za preživetje oziroma na-
daljnji razvoj vinogradništva in
vinarstva. Njen uspeh je v pos-
pešeni obnovi slovenskih vino-
gradov, saj le ta zagotavlja
preživetje v bHžnji prihodnosti,
ko se bo slovensko vinarstvo zno-
va srečalo z veliko konkurenco. Z
vstopom v EU bo namreč slo-
venski trg odprt tudi za svetovno
vinsko ponudbo in soočen z veli-
kim pritiskom na znižanje cen.
Ena najpomembnejših nalog
Poslovne skupnosti je trženje
vina. Veliko težav na tem
področju je bilo po osamosvojitvi
Slovenije v letih 1991 in 1992.
Takrat smo se srečali s poplavo
makedonskega vina. Sledilo je
obdobje, ko so se ta razmerja ure-
dila s prelevmani in kontingenti
in razmere so bile dokaj stabilne
do leta 1996, ko je obilna letina
napolnila slovenske kleti. Na Šta-
jerskem je sledil še izreden letnik
1997, zatem pa še podoben letnik
1998 na Primorskem. Pojavili so
se veliki tržni presežki, saj je pri-
delava v letih 96 in 97 znašala
okoli 100, lani pa okoli 92 milijo-
nov   litrov   vina.   Družbeniki
poslovne skupnosti imajo v tej
pridelavi nekaj manj kot polo-
vični delež. Ob velikih količinah
vina pa se je potrošnja začela
zmanjševati. Leta 1993 so člani
Poslovne skupnosti prodali 52
milijonov litrov doma pridelane-
ga in uvoženega vina, leta 1997 43
milijonov litrov in lani le še 38
milijonov. Velik padec prodaje
pripisujejo močnemu porastu
prodaje na sivem trgu, saj so za-
sebni kletarji zaradi polnih kleti
močno pritisnili na javni trg. To
seveda slabi položaj vinogradni-
kov in vinarjev, ki jim pomeni
dejavnost pretežni ali celo edini
vir dohodkov.
vse VCai IZVOZ VINA
Poslovna skupnost za vino-
gradništvo in vinarstvo Slovenije
je že pred leti začela prizadevanja
za izvoz slovenskega vina. Takoj
po osamosvojitvi je bilo to tako
rekoč nemogoče, saj je bila Slove-
nije kot vinorodna dežela povsem
neznana. Poleg tega po ustavitvi
uvoza makedonskega vina slo-
venski pridelovalci niso imeli
težav s prodajo. Vztrajno nasto-
panje na tako rekoč vseh svetov-
no pomembnih sejmih je že rodi-
lo sadove, ki pomagajo reševati
sedanjo krizno situacijo. Leta
1997 je Slovenija izvozila milijon
litrov vina, leta 1998 že osem mi-
lijonov. To seveda še ni dovolj,
saj je bilo v začetku leta v kleteh
družbenikov poslovne skupnosti
okoli 50 milijonov litrov vina. Ob
predpostavki, da dosega letna pri-
delava okoli 100 milijonov in da
ga doma porabimo (skupaj s si-
vim trgom) okoli 80 milijonov
litrov, bi bilo potrebno slovenski
izvoz povečati na 20 do 30 odstot-
kov letnega pridelka. Tako bi sta-
bilizirali slovenski vinski trg in v
urejenih razmerah pričakali
vstop v Evropsko zvezo, ki bo za-
gotovo prinesel še eno veliko kri-
zo slovenskega vinogradništva in
vinarstva.
KAKO SLOVENCI
POZNAMO SVOJE VINO
Anketa, ki jo je naročila Poslov-
na skupnost za vinogradništvo in
vinarstvo Slovenije, je pokazala,
da Slovenci dokaj dobro pozna-
mo blagovno (zaščitno) znamko
slovenskih vin. Kar dve tretjini
anketiranih pozna zlato zaščitno
znamko za vrhunska in srebrno
za kakovostna vina. Šele lani uve-
deno zaščitno znamko za deželno
vino je poznalo že 30 odstotkov
anketirancev, ki so vedeli, da gre
za zaščitno znamko namiznega
vina. Prepoznavnost blagovne
znamke je pomembna za pri-
hodnost, ko bo slovensko vino
soočeno s svetovno konkurenco.
Pridelovalci in prodajalci vina
pri tem računajo, da bodo slo-
venski potrošniki ohranili tradi-
cijo in ostali zvesti domačim
vinom. Predvsem mladim gene-
racijam je potrebno pri tem pos-
vetiti posebno pozornost. Tudi tu
poslovna skupnost orje ledino
skupaj s strokovnimi šolami, ki
organizirajo seminarje o kulturi
pitja in prehranski kulturi. Izšla
je tudi knjiga Vino v družbi mla-
dih, v kateri lahko mladi najdejo
pozitivne in negativne strani
uživanja vina s poudarkom na
uživanje vina ob hrani. Vino je
tudi v naši davčni zakonodaji
opredeljeno kot hrana, je pa tudi
alkoholna pijača, zato je potrebno
ob priporočanju pitja vina ko-
rektno opozoriti tudi na nevar-
nosti.
EVROPA JE NAJVEČJI
VINSKI TKG
Evropa je eden največjih vins-
kih tržišč na svetu, pravi Janez
Vrečer. Tega se moramo zavedati
tudi Slovenci in v letih, ki jih še
imamo na voljo, postoriti čim
več, da nam bo ob soočenju s tem
trgom lažje. V Evropo prihajajo
velike količine vina iz Kaliforni-
je, Čila, Argentine, Avstralije,
Nove Zelandije in Južne Afrike.
Evropa tudi veliko vina izvozi.
Pridelovanje vina v omenjenih
državah je obremenjeno z nižjimi
stroški, kar se odraža tudi v nje-
govi ceni. Slovenski vinogradni-
ki, ki se ne bodo sposobni
stroškovno prilagoditi tem raz-
meram, se bodo morali slej ko
prej posloviti od te dejavnosti in
prepustiti svoje vinograde tistim,
ki to znajo. Poleg zniževanja
stroškov bomo morali uvesti so-
dobnejše marketinške metode in
izkoristiti morebitne tržne niše
na svetovnem trgu, preden bodo
to storili drugi. Čeprav je kako-
vost našega vina dobra in pri-
merljiva z najboljšimi v Evropi in
svetu, bomo morali tudi na tem
področju še marsikaj postoriti.
Enologija je veda, ki zelo napre-
duje, svoje pa prinaša tudi so-
dobna tehnologija pridelave in
predelave. Dokler smo vino tržili
samo doma, smo lahko upoštevali
samo okuse slovenskega pot-
rošnika. Danes in predvsem v
prihodnje pa bomo morali
upoštevati tudi okuse kupcev na
trgih, ki jih želimo osvojiti in na
njih ostati.
J. Bračič
Zaščitna znamka slovenskih
vin
Janez vrečer, dipl. ing. agr., direktor Poslovne skupnosti za
vinogradništvo in vinarstvo Slovenije
JURSINCI / PRED OCENJEVANJEM
VINA LANSKEGA LETNIKA
Kdo bo natoiil in
ponudil najboljšega
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj že po tradiciji orga-
nizira ocenjevanje vinskih vzorcev preteklega letnika. Vzorce
bodo zbirali v nedeljo, 25. aprila, med 10. in 14. uro v lovskem
domu v Juršincih, kjer bo naslednji dan, v ponedeljek, 26. apri-
la, s pričetkom ob 9. uri ocenjevanje.
Za vsak vzorec je treba prinesti 2 litra ali 3 buteljke žlahtne
kapljice. Za prvi vzorec je treba plačati ob oddaji 2.000 tolarjev, za
vsakega naslednjega pa 1.500 tolarjev. Janko Matjašič, predsednik
Društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuj, je povedal, da že po tra-
diciji pričakujejo na ocenjevanju več kot sto vinskih vzorcev, ki jih
bo ocenila sedemčlanska komisija priznanih enologov.
DVS Ptuj je pripravilo letos več strokovnih predavanj za vino-
gradnike in sadjarje, še posebej odmevna pa je bila šola za mlade
kletarje, ki niso stari več kot 20 pomladi.
JOS
SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH
Trudhionuini
Surievi dnevi
Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah se že od minulega petka
vrstijo prireditve v okviru tradicionalnih Juijevih dni, pos-
večenih krajevnemu prazniku.
Praznovanje se je začelo s
srečanjem gasilcev in nadaljevalo
s sobotnim pohodom po krajevni
skupnosti. V nedeljo so se krajani
pomerili na turnirju v malem no-
gometu, vlečenju vrvi, streljanju
z lovsko puško in v šahu, odprli
pa so tudi razstavo zveze društev
upokojencev Lenart, Sv. Jurij in
Jurovski Dol.
Danes popoldan bo v kultur-
nem domu okrogla miza o kme-
tijstvu in denacionalizaciji, vete-
rani Lenarta in Jurovskega Dola
pa se bodo pomerili v košarki.
Osrednja proslava ob krajevnem
prazniku bo v jutri zvečer, ko
bodo podelih krajevna priznanja.
V soboto bo v okviru slovesnosti
ob krajevnem prazniku na spore-
du še premiera gledališke igre
Moj ata - socialistični kulak v iz-
vedbi skupine Pok. Zadnji dan -
na Jurjevo nedeljo - pa se bodo na
trgu predstavili vinogradniki in
društva gospodinj, zaigrala bo
godba na pihala, nastopila bo
plesna skupina kulturnega
društva, ob dveh mašah pa bo
tudi povorka konj in blagoslov.
Popoldne bo na trgu še družabno
srečanje s skupino Prerod.
AK
UUBUANA / SEMINAR O ZDRAVI PREHRAN
Prehrambene navade Slovencev
Prehrambene navade pri človeku so nekaj časa popolnoma
neodvisne od človeka samega; to se nanaša predvsem na stanje
v materinem organizmu oziroma nerojenem otroku. Še pred
rojstvom je otrok popolnoma odvisen od ritma prehranjevanja
matere. Po rojstvu je navajen na hranjene vsake tri ure, ne gle-
de, ali je to dan ali noč, ker je to odvisno od njegovih fizio-
loških potreb, vendar mu počasi spreminjamo te navade in ga
navadimo na ritem prehranjevanja 5-6 obrokov na dan, torej
mu na neki način vsiljujemo prehrambene navade.
Tudi v predšolski dobi na otro-
ka močno vplivajo zgled okoUce
in oglaševanje ter še programi
dela v vrtcih in prehrana v
vrtcih. Na učenca od 1. do 5. raz-
reda še vedno močno vplivajo
zgled okolice in oglaševanje, ne-
koliko več znanja pa dobi o preh-
rani pri naravoslovnih dnevih
(odvisno od posamezne šole) in v
šolski prehrani, ki naj bi bila or-
ganizirana in pripravljena po
vseh osnovnih smernicah pripra-
ve prehrane za to starostno
stopnjo otrok. Učenec od 6. do 9.
razreda si prehrambene navade
oblikuje še vedno s pomočjo zgle-
da okolice in oglaševanja, v šoli
pa s pomočjo gospodinjstva, iz-
birnih predmetov in šolske preh-
rane. Tudi na dijaka in študenta
še vedno za oblikovanje prehram-
benih navad močno vpliva zgled
okohce in oglaševanje, vendar di-
jaki dobijo več znanja pri stroko-
vnih predmetih, nekoliko več
strokovne šole oziroma poklicne,
ki so naravnane za delo z živili,
vendar ne zaostajajo veliko splo-
šni drugi programi. A ima človek
v tem obdobju najslabše preh-
rambene navade (razen redkih
izjem), saj se mladi prehranjujejo
velikokrat kar "po modi".
Prehrambene navade in pripo-
ročila za njih se vseskozi spre-
minjajo:
- v 19. stoletju smo samo zago-
tavljali osnovne potrebe po hrani
- okrog 1. 1945 so mesne jedi
jedle le "boljše" družine
- okrog 1957. so nastale razlike
med delavsko in kmečko
družino: v delavski je primanjko-
valo vse, v kmečki samo sadje in
zelenjava
- okrog 1967 v prehrani ljudi
primanjkuje živalskih beljakovin
- v letu 1968 meso uživa 2 x na
teden 9 % prebivalstva, do 25 dag
na teden 12 % prebivalstva
- v nadaljevanju je vedno večja
poraba mesa in mesnih izdelkov,
še vedno pa premalo ogljikohi-
dratnih ter vitaminsko-raineral-
nih živil
Vse to nas vodi k vedno
večjemu številu bolezni obtočil
(srca in ožilja), bolezni raka ter
bolezni črevesja. Na to vpliva:
- kvaliteta prehrane (hranilna
in energijska vrednost)
- ritem prehranjevanja (število
dnevnih obrokov)
- način priprave hrane
- obnašanje pri uživanju hrane
GLEJ TABELO!
Po regijah v Sloveniji zaužijejo
največ maščob v Novem mestu in
okolici, vendar so dodatne razis-
kave pokazale, da veliko maščob
zaužijejo s smetano.
(Povzetek predavanja dr. Vere-
ne Koch)
Se nadaljuje
Pripravila: Nada Pignar
Dneva poraba energijskih hranilnih snovi In primerjava s podatid Svetovne
zdravstvene organizacije:
Hranilne snovi         Rezultati raziskave SZO minimalni SZO maksimalni
Beljakovine            12,8% 10%          15%
Ogljikovi hidrati        39,9% 55%          75%
Skupne maščobe      44,3% 15%          30%
Nasičene maščobe     14,8% 1%           10%
Nenasičene maščobe  38,5% 14%          20%
Primerjave s Svetovno zdravstveno organizacijo o vseh hranilnih snoveh (v %)
Hranilne snovi         Podatki SZO Podatki slovenske raziskave
Skupno maščob       15-30 44,3
Nasičene             0-10 14,8
Nenasičene mašč. kisi. 3-7 3,85
Holesterol v mg        300 278,5
OH                     55-75 39,3
Beljakovine            10-15 12,8
Vlaknine               27-40 20,1
TEDNIK - Četrtek, 22. april 1999
PO MASIH KRAJIH
13
PORNAVA / v VRTCU SPODBUJAJO OTROŠKO LIKOVNO KREATIVNOST
Vsaka otroška risba ima več sporoiilniii vrednosti
Za doživljanje in vrednotenje likovnih del je potrebna po-
sebna likovna dojemljivost - kreativnost. Likovna vzgoja je
zelo pomembna in uspešna, če začnemo otroka spodbujati,
usmerjati že v predšolskem obdobju, saj je takrat najbolj do-
jemljiv za vzgojo, izobrazbo, igro še posebno pa na likov-
nem področju. Predšolskemu otroku pomeni likovna de-
javnost enega najljubših načinov izražanja, ustvarjanja. Tega
se zavedajo tudi v vrtcu v Dornavi in že nekaj let imajo dobre
uspehe, pojasnjuje vodja vrtca vzgojiteljica Verena Mikša.    \
Omenimo samo nekaj
uspešnih del otrok, ki so bila
nagrajena tudi na mednarodnih
tekmovanjih. Andreja Majcen
je v Rainbowu na Madžarskem
leta 1996 na mednarodnem li-
kovnem natečaju prejela bro-
nasto medaljo. Sodelovalo je 47
držav s 13.000 likovnimi izdel-
ki, od tega je bilo nagrajenih 741
del. Na mednarodnem likov-
nem natečaju otrok z vseh kon-
tinentov sveta Hyvinkaa na
Finskem, kjer je sodelovalo 67
držav z 8723 likovnimi deli, je
bila nagrajena z diplomo Anja
Čuš. Lani je Sabina Kranjc na
mednarodni otroški razstavi s
sodelovanjem UNESCA, Lidice
98 prejela diplomo.  Njihova
mentorica Verena Mikša pojas-
nuje, da se mogoče vzgojitelji in
pedagogi premalo zavedamo po-
membnosti likovne vzgoje.
Otrok lahko ob likovnem
ustvarjanju sporoča o svojem
doživljanju, čustvih, željah,
potrebah in odnosih. Če znamo
opazovati njegovo likovno delo,
tudi bolje poznamo otroka, ne le
njegove sposobnosti pri likov-
nem ustvarjanju, ampak otroka
kot celoto ter njegovo dušev-
nost, doživljanje okolice, v kate-
ri živi.
Likovna vzgoja je pomembna
kot terapija. Znano je, da z li-
kovno dejavnostjo prispevamo k
odprtosti otrok. Omogoča jim
izražanje, izpoved, klic po
pomoči, s tem pa zmanjšujemo
ali odstranjujemo notranje za-
vore, agresivnost...
TEDNIK: Kakšen je vaš pris-
top, da pri otroku vzbudite za-
nimanje in veselje po likov-
nem ustvarjanju?
Verena Mikša: "Najprej pri
otroku dalj časa ugotavljam ne-
katere predispozicije, ki so
potrebne za nadaljnjo likovno
ustvarjalnost. Seznanjam jih s
tehnikami in sredstvi, da jih po
določnem času obvladajo, na
primer kako naj držijo
voščenke, čopič, uporabo
različnih barvnih ploskev. V
vrtcu v Dornavi poskrbim za
vsebinsko bogato in pestro
življenje. Otroke opozarjam za
čimveč sistematičnega nepos-
rednega opazovanja in pogovo-
ra. Nudim mu širok krog jasnih
predstav, zaznav; pri tem aktivi-
ram čim več čutil, tako da se
hkrati z otrokovim razvojem po-
javljajo motivi za likovno
ustvarjalnost in potem to pride
spontano. Individualne risbe
nastanejo takrat, ko si otrok sam
izbere motiv, ima tudi razlog,
zakaj si ga je izbral, predvsem pa
ima čustven odnos do njega in
ga hkrati obvlada tudi intelek-
tualno. Preden otrok pride do
končne faze - risbe, mora preho-
diti mnogo faz, tehnik, metod,
oblik, sredstev, inspiracij,
vsebin ... Najpomembnejši de-
javnik za likovno dejavnost je,
da otrok živi v zdravem čustve-
nem odnosu z okolico tako
doma kot v vrtcu."
TEDNIK: Po svetu ste si ogle-
dali že veliko razstav otroških
likovnih del. Se otroci po svetu
zelo razlikujejo v likovnem
izražanju?
Verena Mikša: "Otroci vsega
sveta se izražajo enako. Njihove
risbe se razlikujejo le po motivi-
ki, to je po tistih pripovednih
elementih, ki so značilni za
okolje, v katerem živijo. Afriški
otroci upodabljajo vročo pokra-
jino ter živali in rastline, ki tam
rastejo, živijo. Otroci severnih
dežel upodabljajo največ zimsko
pokrajino in severne medvede,
evropski mestni otroci rišejo na-
jvečkrat betonsko džunglo in
skorajda ne poznajo več
domačih živali, vrtov, rož ... Z
likovno izraznega vidika pa lah-
ko zagotovo rečem - to so poka-
zale raziskave v razlišnih krajih
sveta -, da otroci upodabljajo
iste stvari v enaki starosti na
enak likovno izrazni način. Ena
takšnih zanimivosti je, da vsak
otrok oblikuje hišo s kvadrati,
pravokotniki in trikotniki, z vi-
jugastimi črtami pa dim, ki se
kadi iz dimnika."
MS
Mladi likovni nagrajenki Sabina Kranjc in Andreja Majcen z
mentorico Vereno Mikša
PTUJ / ZAČETEK DOBROT Z JOVANOVICEVO RAZSTAVO
Podobe iz limeiliega
iivllenla in elrol/a
V ptujski Mestni hiši so
prejšnji četrtek odprli
razstavo del kiparja in ri-
sarja Petra Jovanoviča z
naslovom Podobe. Z njo so
se tudi uradno pričele prire-
ditve ob letošnji jubilejni,
10. razstavi Dobrote slo-
venskih kmetij.
Za kulturne užitke so ob od-
prtju razstave poskrbele mlade
flavtistke iz tria flavt ptujske
glasbene šole, učenke Natalije
Frajnkovič. Odprtja razstave
se je udeležila tudi Milena Ku-
lovec, pomočnica direktorja
Uprave Republike Slovenije za
pospeševanje kmetijstva, ki je
koordinatorica razstave za celo
Slovenijo. Svečano pa je razsta-
vo Podobe Petra Jovanoviča,
kiparja in slikarja samorastni-
ka    izpod   Blegoša,    odprl
podžupan mestne občine Ptuj
Ervin Hojker.
Likovni samouk Peter Jo-
vanovič se je rodil v Dolenji
Zetini. Z likovnim ustvarjan-
jem se ukvarja že od otroštva.
V slovenskem prostoru se je
začel uveljavljati leta 1956, ko
je poslal reviji Mlada pota v
ocenjevanje nekaj svojih risb.
Pozneje se je pričel ukvarjati
tudi s kiparjenjem, ki je kmalu
postalo njegov prepoznavni
znak, še posebej ko si je kot
material za ustvarjanje izbral
les. Motiviko za svoja dela v
glavnem izbira v kmečkem
življenju in okolju. Drevesna
debla oblikuje tako, da se na
njih nizajo človeške postave in
obrazi. Njegova dela so kljub
preprostosti presegla t.i.
naivno umetnost.
MG
V Mestni hiši odprli razstavo kiparja in risarja Petra Jo-
vanoviča. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / FINALE KNJIŽNEGA KVIZA
Olgicf Irar chre prvi mesti
V studiu radia Ptuj so se v minulem tednu z gostiteljem Vladimirom Kajzovarjem znova
srečali najuspešnejši tekmovalci letošnjega že 5. knjižnega kviza pod naslovom Pravljice so
doma v knjigah, ki je potekal pod pokroviteljstvom Nove KBM. Kviz so znova pripravili
ptujski knjižničarji mladinskega oddelka. V radijskem finalu so se pomerile po tri ekipe raz-
redne in predmetne stopnje.
Na razredni stopnji so finalne
ekipe sestavljali mladi iz OŠ
Mladika, Destrnik in Olge
Meglic. Boj je bil trd, znanja je
bilo veliko, zato je bilo tudi
zmago na koncu treba deliti.
Prvo mesto sta si delili ekipi OŠ
Olge Meglic v sestavi: Petra
Oblak, Petra Vkar in Miha Sa-
jko s knjižničarko Alenko Ze-
nunovič ter ekipa OŠ Mladika,
ki so jo sestavljali: Katarina
Muhič, Helena Hercog in Don
Ciglenečki z metorjem Vilije-
mom Vregom, Destrničani s
knjižničako Liljano Pisar pa so
zasedli prav tako odlično drugo
mesto.
Zelo izenačeni v znanju so bili
tudi višješolci iz osnovnih šol
Kidričevo, Markovci in Olge
Meglic, zmagovalno mesto pa je
na koncu pripadlo znova ekipi
Olgice, drugo mesto pa so si de-
lili Kidričani s knjižničarko
Zlatko Podvomik in Mar-
kovčani s knjižničarko Leonido
Poplatnik. Člani zmagovalne
ekipe OŠ Olge Meglic so bili:
Andreja Emeršič, Mateja Pre-
volšek in Marko Kolarič.
Avtorica kviza Liljana Kle-
menčič in Melita Zmazek sta
svoje delo znova strokovno op-
ravili in bili ob zaključku petega
knjižnega kviza zelo zadovoljni
tako z udeležbo šol kot tudi z
znanjem mladih. Povedali sta,
da je bilo obvezne literature iz-
redno dosti, vprašanja so bila
zahtevna in za pravilne odgovo-
re se je bilo treba zelo truditi.
Vendar je učencem ob pomoči
zavzetih metorjev - šolskih
knjižničarjev uspelo. Avtorici
kviza sta še obljubili, da se bosta
knjižnega kviza lotili tudi pri-
hodnje leto, saj se je ta že do-
dobra prijel po osnovnih šolah,
zato bi ga bilo škoda opustiti.
T. Mohorko
radijskem finalu knjižnega kviza so bili zavoljni prav vsi: udeleženci, mentorji in avtorici
^iza. Foto: TM
LJUBLJANA / EKONOMSKA SOLA
NA I. DRŽAVNEM PRVENSTVU V
ZNANJU O PIVU
Ptujski trgavii
¥eliko ¥edo o pivu
Pivovarna Union je organizirala prvo državno prvenstvo v
znanju o pivu, ki se gaje udeležilo petnajst ekip trgovskih šol
Slovenije. Med njimi je bila tudi ekipa Ekonomske šole Ptuj
pod mentorstvom profesorice Darje Dresler. Učenci Boris
Prevolšek, Alenka Marin in Lidija Bolcar so osvojili naslov
viceprvakov Slovenije.
Pripravljali so se dva meseca
predvsem po literaturi, ki jim jo
je poslala pivovarna in so jo
našli v knjižnici, saj je tekmo-
vanje potekalo samo iz teore-
tičnega dela o pripravi piva in
zgodovini pivovarne. Na koncu
so nazdravili s pivom, saj so os-
vojili drugo mesto.
Milan Krajnc
Udeleženci državnega prvenstva v znanju o pivu.
Foto: Langerholc
14
NASVETI
Četrtek, 22. apnl 1999 - TEDNIK
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 221. NAD
Zakon, družino in
duševno zdravje
82. nadaljevanje
Družina psihosomat-
skega bolnika -
4. nad. in konec
Psihosomatski bolnik je v
družini nosilec simptoma
podzavestnih konfliktov in
kot tak igra v družini pomem-
bno homeostatično vlogo, saj
gre večkrat le njemu zasluga,
da družina ne razpade. Že
omenjeni Ammon poroča v tej
zvezi o zanimivih izsledkih: v
11% psihoterapevtsko
obravnavanih primerov je
družina po uspešni terapiji
razpadla, v 21% je prevzel
drugi član vlogo nosilca
simtoma (največkrat mati
sama), v 3% pa je po uspešni
obravnavi nastopila psi-
hotična reakcija drugega
člana družine.
Lahko torej sklepamo, da
ima psihosomatska bolezen
funkcijo homeostaze, poleg
tega pa v nekem smislu
prepreči psihotično dezinte-
gracijo bolnika in ga obvaruje
pred popolno izolacijo in
popolno izgubo identitete.
Na zvezo med psihosomat-
sko boleznijo in psihozo je že
leta 1934 opozoril Meng, saj je
prvi govoril o "psihozi or-
gana". Po njegovem je pri
nevrozi prizadeta eventualno
le funkcija organa (npr. pri
konverzivni psihonevrozi),
medtem ko je Jaz bolnika rela-
tivno ohranjen. Obratno pride
pri psihosomatskih boleznih
do primarne motnje "teles-
nega Jaza". Podobno je sodil
tudi Kerman, ki je v svoji štu-
diji 1946. leta o bronhialni
astmi prav tako prišel do
spoznanja, da je temelj te
bolezni identitetni konflikt.
Poleg tega pa je opazil (po-
dobno kot pred njim npr. C.
G. Jung), da pri psihotiČnih
bolnikih v času izbruha or-
ganske bolezni psihotične
reakcije pogosto izginejo.
Kuiemeyer (1953. leta) je zato
govoril v tej zvezi naravnost
kot o ekvivalentnem značaju
in psihosomatski bolezni.
Vidimo torej, da je družin-
ska dinamika v "psihosomat-
skih družinah v resnici po-
dobna tisti v psihozah; v
vsakem primeru pride bolj kot
pri nevrozah do slabitve bol-
nikovega Jaza, vendar manj
kot pri psihozah. Zato so pri
psihozah meje med Jazom in
Ne-Jazom mnogo bolj od-
pravljene, zaradi česar je Jaz
mnogo bolj preplavljen s
podzavestnim materialom ter
hkrati bolj nesposoben orien-
tirati se in logično dojeti
dražljaje iz okolja. Psihotična
reakcija je v tem primeru
poskus osebe, da bi ohranila
ali znova našla svojo inte-
gracijo, čeprav na izkrivljen
ali patološki način. Za razliko
od tega je psihosomatski
simptom pogosto vseh občut-
kov krivde osvobojena komu-
nikacija Jaza z okolnim sve-
tom in lastnim telesom.
Naslednjič pa bomo še go-
vorili o družini in disocial-
nem sindromu.
mag. Bo|an Sinko
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO'
Toplotna zašiita ravnih streh
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
2. ''Obrnjena'' streha
Posebna zasnova strehe,
t.i."obrnjena streha", ki jo po
dvajsetih letih uveljavitve v za-
hodni Evropi uporabljamo tudi
pri nas, se razlikuje od
"klasične" ravne strehe v tem,
da leži na njej toplotna izolacija
iz ekstrudiranega polistirena
nad hidroizolacijo (slika 2). V
tem primeru ima hidroizolacija
skozi celotno letno obdobje
zelo izenačeno temperaturo,
kar povečuje njeno trajnost.
Značilno za ta tip strehe je, da
nima parne zapore.
Plošče iz ekstrudiranega po-
listirena, ki praktično ne vpi-
jajo vode, polagamo na hidroi-
zolacijo. Pred ultravijoličnimi
žarki in možnostjo dviga zaradi
vetra in vode jih moramo prek-
riti s filtracijsko polstjo (vlakn-
ino) in slojem prodca v višini
najmanj 5 cm ali z betonskimi
ploščami, položenimi na sloj
peska. Možne so seveda tudi
druge zaščite, ki jih nakazujejo
proizvajalci plošč.
3. Zelena površina
Tudi "zeleno streho" je
mogoče zelo dobro napraviti v
smislu obrnjene strehe z vsemi
njenimi prednostmi (slika 3).
Nad toplotno izolacijo je treba
predvideti:
- filtracijski sloj,
- drenažni sloj prodca - pre-
mer zrn 4/8 mm - ali granulat
ekspandirane gline,
- filtracijski sloj,
- sloj zemlje oziroma zelenico.
Za ozelenitev strehe je potre-
bno izbrati ustrezne rastline.
Glavna prednost "obrnjenih"
streh z ozelenelimi površinami
je predvsem mehanska zaščita
hidroizolacije s toplotnoizolaci-
jskim slojem, preden vrtnar
pripravi zemljo za rastline.
Bojan Grobovšek,
univ.dipl.ing.
Energetskosvetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trgi, tel.
778-516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak
ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Svetovanje je na-
menjeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je
pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vla-
ganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne
zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in
večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k
varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in
izboljšanju bivalnih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po sve-
tovanju vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V ENS-
VET pisarnah si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo
strokovno literaturo. i
Krvodajalci
6. APRIL - Andreja Bratec, Sobetinci 8, Jelka
Voda, Trubarjeva 13, Ptuj, Janez Lampret,
Majšperk 51, Marjan Kokol, Levanjci 30, Vlasta
Mršek, Ul. Jožefe Lacko 34, Ptuj, Silva Cafuta,
Čučkova 13, Kidričevo, Stanko Vršič, Zamušani
38, Kristina Bezjak, Kraigherjeva 27, Ptuj, Anton
Tomanič, Osojnikova 22, Ptuj, Natalija Kokot,
Majšperk 32, Milena Ozvatič, LočkI Vrh 1, An-
drejka Capuder, Borovci 60, Andrej Peršuh,
Kungota pri Ptuju 142, Milica Markotič, Ka-
juhova 1, Ptuj, Jože Vaupotič, Muretinci 39/a,
Marija Zajko, Pobrežje 86, Marjan Kokot,
Majšperk 32, Elizabeta Korez, Kočice 13, Marija
Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj, Lidija Derič Si-
monič, Kicar 77/b, Marta Perger, Majski Vrh 3/b,
Natalija Bauman, Lovrenc na Dravskem polju 2,
Mojca Toplak, Gorišnica 8/a, Irena Gajšt,
Sestrže 45/a, Miran Zemijarič, Spuhlja 140,
Franc Žlaus, Podleže 38/a, Andrej Matjašič,
Krčevina pri Vurbergu.
8. APRIL - Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Pavel
Klobasa, Negova 114, Marjeta Kraner, Sp. Žer-
javci 3, Anton Švarc, Bišečki Vrh 3, Milena
Breznik, Biš 36/a, Srečko Roškar, Biš 53,
Zvonko Kolednik, Cirkulane 54, Branko CizerI,
Mala vas 11, Ivan Vajda, Mala vas 9, Anica
Čurin, Slovenska 42, Središče ob Dravi, Marija
Lašič, Slovenska 44, Središče ob Dravi, Terezija
Potočnik, Jiršovci 47, Jožica Kukovec, Placar
7/a, Marija Čeh, Bišečki Vrh 2, Drago Sakelšek,
Videm 10, Franček Lenart, Jiršovci 51, Mihael
Valdhuber, Destrnik 14, Irena Korent, Črmlja20,
Jože Majerič, Sovjak 4, Vera Lovrenčič, Biš
62/a, Marija Voda, Dolič 10, Stanislav Kosi, Ket-
tejeva 13, Ptu[, Roman Korent, Črmlja 12, An-
tonija Korent, Crmlja 12, Erna Murko, Vintarovci
23, Irena Zajšek, Ptujska Gora 104/a, Milena
Vrečar, Drstelja 48, Robert Drevenšek, Kungota
pri Ptuju 154, Srečko Pukšič, Destrnik 2, Zdenka
Pšajd, Črmlja 5, Franc Bolčevič, Zasadi 1, Ana
Lovrec, Vintarovci 43, Martin Novak, Rotman 30,
Janez Korent, Črmlja 20, Božana Bedenik, Ptu-
jska Gora 56, Franc Kukovec, Placar 7/a,
Branko Meško, Jiršovci 51, Dušan Jeza, Rimska
pl. 21, Ptuj, Anton Brodnjak, Placar 19, Marjan
Ozvatič, Ločki Vrh 1, Mirko Kramberger, Bišečki
Vrh 62, Jože Sluga, Ciril-Metodov drevored,
Ptuj, Zdravko Vindiš, Zlatoličje 91, Peter Najvirt,
Ložane 6, Vesna Kornik, llčeva 21, Ptuj, Štefan
Lovrenčič, Sovjak 10, Franc Paj, Pongrce 4,
Vladimir Breznik, Biš 36/a, Dušan Pšajd, Črmlja
5, Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a, Jože Koren,
Leskovec 26, Anton Lončarič, Ul. 25. maja 15,
Ptuj, Janko Cvetko, Kicar 29, Drago Furek, Ha-
jdoše 39, Dušan Mlakar, Trniče 60/a.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^  V VRTU   ^   V VRTU ^
M ivetje odet pomladni vrt
Po odcvetelem zgodnjem pomladanskem okrasnem rastlinju so se
sredi aprila razcvetela drevesa večine sadnih vrst ter mnoge okrasne
drevnine in grmovnice. Vrtovi ob bivališčih In javne zelenice so
povsem spremenili svojo podobno. Krasi jih dehteče cvetje za do-
brodošlico vigredi v deželo, vrtnarjem pa v zadovoljstvo za opravljeno
delo In vzpodbudo za opravila In nego vrtnega rastlinja v prihodnje.
Ko SADNI VRT pomladi
vzcveti, se sadjar za trenutek spočije in naužije
cvetoče prelesti, da bi drevje v miru odcvetelo,
ne da bi ga motili. Med cvetenjem v sadonos-
niku ne opravljamo nobenih takšnih opravil, s
katerimi bi vznemirjali čebele pri opraševanju.
Med cvetenjem tudi ne škropimo proti sadnim
škodljivcem, ker bi s kemičnimi pripravki ško-
dovali cvetovom in čebelam. Če zaradi neugod-
nih vremenskih razmer v določenih presledkih
nismo uspeli pravočasno opraviti škropljenja
pred okužbo sadnega škrlupa, izberemo
pripravke, ki nimajo škodljivega učinka na cvet
in čebele, škropljenje pa opravimo v poznih
popoldanskih urah, ko čebele ne izletavajo.
Ko se obdobje cvetenja sadnega drevja zak-
ljuči, sadno drevje pognojimo z drugim od-
merkom lahko topnih rudninskih gnojil, da dre-
vesu zagotovimo potrebna hranila za rast
mladik in razvoj listja ter plodov. Pri drevesnih
vrstah, ki smo jim namenili čisto obdelavo,
plitvo prerahljamo drevesne kolobarje, da zem-
ljo prezračimo, omogočimo lažje prehran-
jevanje korenin ter sproti preprečujemo
zapleveljanje. V tem času so se že izlegla pn/a
gnezda voluharja. Škodljivec si v nočnem času
na površini v travi nabira hrano za mladiče,
medtem pa je tudi manj pozoren na pasti, zato
je tedaj učinek ulova in uničevanje tega
škodljivca največji. Lovimo ga z nastavljenimi
pastmi, nastavljanjem strupenih vab in zaplin-
jevanjem živih rovov.
V OKRASNEM VRTU moramo sredi aprila
biti že pozorni, katere od trajnih okrasnih rastlin
še lahko sadimo ali presajamo, medtem ko se je
že pričela vegetacija. Iz zimske hrambe, kjer
smo rastline varovali pred pozebo, selimo še
poslednje. Ker so te običajno najobčutljivejše
za nagle spremembe, jih pred sajenjem na
prosto v zavetrju in na ne preveč izpostavljenem
sončnem mestu po nekaj dni prilagajamo na zu-
nanje razmere. Pri presajanju na prosto
pregledamo korenine. Poškodovane, bolne,
nagnite ali posušene odstranimo tako, da jih
režemo oziroma krajšamo do zdravega dela.
Več je bilo potrebno krajšati ali odstraniti
korenin, več je potrebno skrajšati oziroma rezati
nadzemne dele rastline, da med pod- in
nadzemnim delom rastline vzpostavimo
ravnovesje.
Med mnogimi vrstami okrasnih gomoljnic, ki
jih na prosto sadimo že sredi aprila, so tudi
gladiole. Te so zelo cenjeno in razširjeno cvetje,
ki ni lepo samo na rastišču, na okrasni gredici,
temveč so uporabne za rezano cvetje za šopke.
Iz gomolja se razvije močno cvetno steblo, ki pa
cveti le dva tedna. Da bi sezono njihovega
cvetenja podaljšali, ne posadimo vseh go-
moljev hkrati, temveč jih sadimo v dvotedenskih
presledkih do sredine julija.
V ZELENJAVNEM VRTU je sredi aprila na
višku sezona setve in sajenja vrtnin. Da bi bila
izbira in raba vrtnin iz domačega vrta čim daljša
v sezoni, izberemo primerne vrste in sorte in
razporedimo čas setve in sajenja. Medtem ko
prvi pridelek solate že pobiramo, sočasno se-
jemo že naslednjo. Solato, katere rastna doba
je kratka, sejemo štirinajstdnevno, pri čemer
smo seveda pozorni na ustrezno izbiro sort
glede na daljši ali krajši dan. Že drugič sredi
aprila sejemo korenček, peteršilj, rdečo red-
kvico, peso, grah. Zgodnji krompirček, če je bil
posajen nakaljen in zavarovan pod folijo, je že
krepko odgnal. Sredi aprila že sadimo srednje
pozne sorte krompirja. V aprilu je tudi čas za
setev vseh vrst radičev in kapusnic: kolerabice,
ohrovta, cvetače, brstičnega ohrovta in
zgodnjega zelja za letno in jesensko rabo.
V ZELIŠČNEM VRTU je v tem spomladan-
skem obdobju čas za setev, sajenje ali presa-
janje melise in poprove mete. Melisa in poprova
meta sta dišavnici in zdravilni zelišči s široko in
učinkovito zdravilno uporabno vrednostjo.
Njuno pridelovanje ni zahtevno. Pridelujemo ju
lahko skoraj v vseh vrtnih tipih tal, pa tudi na
vremenske razmere nista občutljivi. Melisa je
rastlina trajnica z bogato razvitim koreninskim
sistemom, zato zahteva za sajenje globoko
pripravljeno, prerahljano in pognojeno zemljo.
Razmnožujemo jo s semenom in sadikami,
dobljenimi z delitvijo starih rastlin. Tudi poprova
meta je večletna rastlina, a se za razliko od
melise razmnožuje le z živicami. Živice razvijejo
nove korenine, ki so primerne za presajanje, kar
omogoča naglo širjenje nasadov mete. Nasade
melise in mete redno okopavamo in plevemo,
saj je plevel, kot to velja za vsa druga zelišča in
vrtnine, največja ovira za rast in razvoj. Nasadov
melise in mete ne gnojimo z dušičnimi gnojili,
ker sta tedaj manj aromatični.
f EDNIK - Četrtek, 22. april 1999
ŠPORT
15
ROKOMET / 2.SRL - VZHOD
Pvramidia - Ptuj 20:17 (9:8)
pVRAMIDIA: Valenko, Kovačec, M. Šandor 1, Kelenc, Osterc 5,1. Ivančič 5, Žnidarič 1, F. Šan-
dor, D. Ivančič 6, Cvitanič, Firbas 2, Štrbal.
pl I J: Krautliaker, Mešl 1, A. Zajšek 3, B. Zajšek 3, Kafel, Kac 1, Perčič 1, Potočnjak 1, Kotar 3,
IVfiličič 3, Stražišnik 1, Berlič.
Tekma drugega kroga končnice
za uvrstitev v 1. B moško državno
rokometno ligo je v nedeljo, 11.
aprila, v športno dvorano v
Gorišnici privabila kar okrog 800
gledalcev, med njimi številne na-
vijače obeh ekip, ki so videli
izjemno borbeno in zavzeto igro
obojih. Tekma je bila zelo živčna,
zato je bilo veliko prekinitev in
vroče krvi, predvsem med vodstvi
ekip. Temu sta v največji meri
botrovala sodnika Wutej iz Mari-
bora in Tomšič iz Ljubljane, ki
nista primerna za sojenje takšnih
tekem. Ptujčani so za razliko od
prejšnjih srečanj teh ekip začeli
veliko bolje in povedli s 4:0, višjo
razliko pa je preprečil izjemno
razpoloženi vratar domačih Va-
lenko. V nadaljevanju so
domačini z zelo čvrsto obrambo
ustavili Ptujčane in polčas dobili z
zadetkom razlike. Kljub temu da
so domačini v drugem delu po-
vedli s tremi zadetki prednosti, se
Ptujčani niso predali in se večkrat
približali na zadetek razlike. Tek-
ma je bila odločena po rezultatu
16:15 za domače, ko so ti izkoris-
tili odlične obrambe svojega vra-
tarja in nezbranost Ptujčanov ter
povedli z 19:15. Na drugi strani
velja pohvaliti vratarja Krautha-
kerja, vendar njegovi soigralci
tega niso izkoristili.
POMURKA -
PVRAMIDIA
23:18 (13:11)
PVRAMIDIA: Valenko,
Kovačec, M. Šandor 2, Kelenc,
Osterc 2, I. Ivančič 4, Žnidarič,
F. Šandor 4, Strbal, D. Ivančič 6,
Firbas, Belšak.
Derbi do tretjega kroga vodilnih
ekip so igralci Pyramidie začeli
izjemno v obrambi in napadu ter
v 18. minuti vodili kar z 10:4. V
nadaljevanju pa se jim je v napadu
popolnoma ustavilo, kar so
domačini izkoristili in v srednjem
delu tekme z delnim izidom 15:1
Povedli z 19:11! Vendar kljub vi-
soki razliki tekma še ni bila
odločena, saj so igralci Pyramidie
^ zagrizeno igro izkoriščali izjem-
ne obrambe vratarja Valenka ter
sedem minut pred koncem
približali na 20:17 in nato na
^1:18. V zaključku pa ob številnih
'Vključitvah, tehničnih napakah
nedosojenih prekrških niso
^držali in domačini so tekmo do-
bili s petimi zadetki razlike. Tek-
je bila sicer zelo korektna,
"^^kaj težav pa je povzročilo
Puščanje strehe v športni dvorani
" Murski Soboti.
^ruj - POLET
^1:31 (16:13)
, .^TUJ: Krauthaker, Mešl, Dje-
A. Zajšek 6, Kafel 3, Bračič
'       2, Kotar 1, Stražišnik 5,
Miličič 9 (7), B. Zajšek 2, Mla-
kar.
Ptujčani so v tekmi tretjega kro-
ga končnice zamudili izjemno pri-
ložnost za zmago proti tokrat
popolni ekipi Poleta iz Murske
Sobote, za katerega so nastopili
vsi trije mladi igralci Pivovarne
Laško iz Celja. Ptujčani so s kom-
binatorno igro v napadu najprej
držali ravnotežje z izjemnimi
strelci iz Celja, nato pa prevzeli
pobudo in dobili prvi del. V na-
daljevanju je bila razlika večkrat
že šest zadetkov v korist
domačinov, nazadnje deset minut
pred koncem, ko je bilo 29:23. V
zadnjem delu so domačini zelo
težko, gostje pa z lahkoto zelo hit-
ro zadevali in zniževali razliko.
Dobre tri minute pred koncem je
bilo še 31:27, gostje pa so s tesnim
pokrivanjem vseh igralcev Ptuja
le-te presenetili ter po nepotre-
bnem metu domačinov in obram-
bi vratarja v zadnjih sekundah
izenačili. Razočaranje med gledal-
ci in v domači vrsti je bilo veliko,
vendar je ptujska ekipa še premalo
izkušena, da bi mirno zdržala na-
petosti in obremenitve (predvsem
psihične) končnice, kjer lahko
vsaka ekipa premaga vsako. Zato
končnica še ni odločena, čeprav
ima Pomurka 7, Pyramidia 5 ter
Ptuj in Polet po tri točke. Do kon-
ca so še trije krogi.
V soboto bo v Murski Soboti
dvojni spored. Najprej bo tekma
Pomurka - Ptuj (18.00) in nato še
Polet - Pyramidia (20.00).
i.k.
ORMOŽ - MARC
ŠKOFLJICA
25:20 /13:11/
ORMOŽ: Dokša, Hanželič 1,
Antolič 5, Pucko 1, B. Džarmati
4, Prapotnik 6, Grabovac 5, Mez-
gec 1, G. Džarmati, Šulek,
Kavaš, Hrnjadovič 2.
Rokometaši Ormoža so se z zma-
go v zadnjem krogu tekmovanja v
1. B SRL na najboljši možni način
poslovili od svojih najzvestejših
privržencev. Kot novinci v ligi so
dosegli več, kot so pričakovali. V
zadnjem krogu so premagali še
ekipo Škofljice in tako tudi pos-
redno odločali o ekipi, ki je mora-
la zapustiti ligo.
V prvem polčasu je bila igra ena-
kovredna, vendar so domači roko-
metaši ves čas vodili, žal pa jim ni
uspelo priigrati večje rezultatske
prednosti. Podobno je bilo tudi v
drugem polčasu. Odločitev o zma-
govalcu je padla od 52. do 57. mi-
nute, ko so domačini dosegali
zadetke, gostje pa niti enega. Ne-
kaj strelov je^ zadržal odlični
domači vratar Šulek, nekaj pa so
jih zgrešili iz idealnih položajev.
Tekma je bila izredno fer, le
sodnika sta se nekajkrat osmešila
s svojimi odločitvami.
Danilo Kiajnšek
Z izjemno obiskane tekme v Gorišnici Foto: Laura
SVETI TOMAŽ / DRUGI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJUI
Gimnastika iz 05 Tomaž v slovenskem vrhu
Učenci osnovne šole Tomaž pri Ormožu so se v soboto, 3. aprila, udeležili državnega prvenstva v
gimnastiki. Iz Ljubljane so se vrnili zadovoljni: ekipno so osvojili drugo mesto, Gabrijel Dovečar
pa je med posamezniki kot najboljši iz skupine osvojil 6. mesto. ,
Pod vodstvom učitelja telesne
vzgoje   Hermana   Prejaca   se
učenci že 5 let udeležujejo tekmo-
vanja, kjer praviloma dosegajo
lepe uspehe. V lanskem letu so os-
vojili drugo, predlani pa celo prvo
mesto.
Ukvarjanje z gimnastiko po-
membno prispeva k oblikovanju
otrokove osebnosti, pravi Herman
Prejac, ki se že od leta 1992
uspešno ukvarja s pedagoškim de-
lom na tem področju. Uspehi so se
pokazali takoj. Že prvo leto so bili
njegovi učenci občinski prvaki.
Prvič so se udeležili državnega
prvenstva leta 1994. Od takrat so
vedno med zmagovalci - redno se
uvrstijo med prve tri. Selekcija za
udeležbo na državnem prvenstvu
je ostra. Tekmovanja se lahko
udeleži samo 6-članska ekipa z
dvema rezervama. Zato redno or-
ganizirajo šolsko tekmovanje, na
katerem sodelujejo vsi, ki obisku-
jejo gimnastični krožek. Teh je
približno 30. Učenci si želijo so-
delovati na prvenstvih, zato se
udeležujejo tudi občinskih tek-
movanj, sodelujejo pa tudi na dru-
gih šolskih in občinskih priredit-
vah.
Do sedaj so se udeleževali držav-
nega prvenstva samo fantje in ver-
jetno bo tako tudi v bodoče. Za
delo z dekleti bi potrebovali za
žensko gimnastiko usposobljene-
ga strokovnjaka, je povedal
uspešen telovadni učitelj Herman
Prejac.
Majda FridI
Foto: Hozjan
2. SLMN VZHOD O Orkan novi prvoligaš
v zadnjem krogu 2. SLMN - vzhod sta največ pozornosti pritegnili
srečanji, na katerih sta gostovali prvouvrščeni ekipi in se je verjetno
čakal spodrsljaj vodečega Orkana Zbelovo. No, nogometaši iz Zreč
so bili tudi v zadnjem krogu prepričljivi, kljub temu da se Oplot-
ničani niso dali kar tako zlepa.
Rezultati 22. kroga: Vitomarci Petlja - DAB Team 6:5, FA Maik -
Marco Polo ni bilo gostov, Dobovec - Mizarstvo Širovnik 8:2, Oplot-
nica - Orkan Zbelovo 8:14, Železne Dveri - Tomaž 4:7.
1. ORKAN ZBELOVO 21     19   O       2      146:72      57
2. TOMAŽ 21     18    1       2      135:59      55
3. DOBOVEC 21     13    3       5      116:83      42
4. MIZARSTVO ŠIROVNIK     21     10   2       9       113:100   32
5. VITOMARCI PETLJA 21     10    1       10     100:133   31
6. KRIŽEVCI 21     8     3       10    101:86      27
7. FAMAiK 20    7     4       9      117:106    25
8. OPLOTNICA ITT 21     7     3       11      95:123    24
9. DAB TEAM 21     7     1       13      95:122    22
10. MARCO POLO 20    6     3       11      75:95      21
11. ŽELEZNE DVERI 21     3     1       17      65:135    10
12. AGROTIMKASKO 11     1     O      10      21:87       3
SLOVENSKE KONJICE / MISS SIMPATICNOSTI SKL
Ptuiimka Katia Piirtarii -
utiss simpotiinosti SlUL
Preteklo soboto je v športni
dvorani v Slovenskih Konjicah
potekal polfinale navijaških
in plesnih skupin slovenske
šolske košarkarske lige, izbi-
rali pa so tudi miss simpa-
tičnosti Šolske košarkarske
lige.
V finale miss simpatičnosti se je
uvrstilo enajst srednješolk iz vse
Slovenije in kar dve iz Ptuja: Ves-
na Pavlica in Katja Pintarič, obe
dijakinji drugega letnika ptujske
gimnazije. Za najbolj simpatično
je bila izbrana Katja Pintarič.
Sedemnajstletna Katja Pintarič
je dijakinja 2. letnika. Šolski navi-
jaški skupini (tik pred tekmovan-
jem je razpadla) se je pridružila ta-
koj po prihodu na šolo, saj ji ta
plesna dejavnost ni bila tuja. Kat-
ja je namreč hodila na OŠ Olge
Meglic, ki v Šolski košarkarski
ligi sodeluje že od začetka in se je
na osnovni šoli že naučila prvih
navijaških korakov. Pred tem se
ni ukvarjala s plesom, je pa nekaj
časa hodila k aerobiki. S kakšnimi
posebnimi konjički se ne ukvarja,
ker ji zaradi šolskih obveznosti
primanjkuje časa. Pohvali se lah-
ko z dobrimi ocenami, najraje pa
ima tuje jezike; morda se bo celo
odločila za študij katerega izmed
tujih jezikov ali pa za študij psiho-
logije. Tehtnica se bol) nagiba k
tujim jezikom, saj meni, da je
takšno znanje dobra osnova za
številne poklice, pa tudi ob vsa-
kem obisku tujine ali pri sporazu-
mevanju s tujci pridejo prav.
Katjo zanima tudi moda; rada se
namreč oblači po modnih zapove-
di za mladostnike. Pri glasbi ni
preveč izbirčna in posluša
različne glasbene zvrsti. S svojo
družbo rada hodi v diskoteko in
kino. Pozimi smuča, še najraje na
Rogli, poleti pa ne more brez mor-
ja in sonca. Njeni starši imajo
počitniško hišico na Hrvaškem, v
kateri preživi več kot mesec na
leto.
Katja je "suhcena" in precej viso-
ka, tako da bi se brez težav lahko
preizkusila na modnih pistah,
vendar jo manekenstvo za zdaj ne
zanima. Je pa nekajkrat že sodelo-
vala pri predstavitvi novih ko-
lekcij oblačil.
Milan Krajnc
Miss simpatičnosti Katja Pintarič (desno) in druga finalistka
iz Ptuja Vesna Pavlica. Foto: Nini
SLOVENSKA BISTRICA / PODELILI PRIZNANJA OK
Priznanja petini Ptuiianom
Kot smo že poročali, je občina Slovenska Bistrica organizirala slovesnost, na kateri so športni-
kom za dosežke v lanskem letu podelili bronaste plakete, bronaste, srebrne in zlate znake Olim-
pijskega komiteja Slovenije.
Med petindvajsetimi trenerji
dobitniki bronaste plakete je bil
tudi Ptujčan Vladimir Sitar, ki jo
je prejel kot najuspešnejši med
vsemi trenerji, saj so kar trije nje-
govi tekmovalci z evropskega
prvenstva prinesli medalje. Na-
jvišje odlikovanje so prejeli tisti,
ki so na evropskem ali svetovnem
prvenstvu pristali med na-
jboljšimi tremi. Prejelo ga je 32
športnikov, od tega kar štirje
Ptujčani, od tega trije člani Kluba
borilnih veščin Ptuj: Maja Oz-
mec, Nadja Šibila in Davorin
Gabrovec ter član Kolesarskega
kluba Perutnina Ptuj Zoran Kle-
menčič.
Milan Krajnc
Od leve: D. Gabrovec, M. Ozmec, N. Šibila in V. Sitar.
16
POStOVNA IN DRUOA SPOROČILA
Četrtek, 22. april 1999- TEDNIK
Novice
Iz
Karitas
13. aprila so se pri sv.
Marjeti niže Ptuja, v Go-
rišnici, na rednem me-
sečnem srečanju sesta-
li predstavniki župnij-
skih Karitas ptujske in
završke dekanije.
Otroci so naša največje
bogastvo, pravinno. Kak-
šno bogastvo so otroci v
resnici, pa vedo le tisti, ki
jih imajo neskončno radi
- njihovi starši. TI pa so
tudi edini, ki vedo, kako
hudo je, če otrok resno
zboli. Predstavniki župni-
jske Karitas so se na tork-
ovem srečanju seznanili
s prinnerom družine, s
sedemletnim za rakom
obolelim otrokom. Zdra-
vila, ki lahko otrokovo
bolezen omejijo in usta-
vijo, so zelo draga, zato
je župnijska Karitas sv.
Jurij odprla poseben žiro
račun, na katerem se bo-
do zbirala sredstva, na-
menjena za zdravila za
tega otroka. Račun je od-
prt pri Ljubljanski banki in
ima številko: 50100-620-
133 05-1150111-1015/40.
Iskreno se priporočajo in
že v naprej zahvaljujejo
za vaše prispevke.
Vsi, ki potrebujete kakr-
šnekoli nasvete v zvezi z
vrednostnimi papirji, se
lahko vsako sredo in
četrtek od 9. do 12. ure
oglasite v župnijski Kari-
tas sv. Jurija na Ptuju,
kjer vam bodo brezpla-
čno svetovali.
V župnijski karitas sv.
Urbana na Destrniku pot-
rebujejo štedilnik na trdo
gorivo in nekaj kuhinjske
opreme. Na voljo pa sta
dve kopalni kadi.
Vse druge informacije
lahko dobite pri sode-
lavcih Karitas v svoji žup-
niji.
TEDNIK - Četrtek, 22. april 1999
PO NAŠIH KRAJIH
17
PREDLOG ZA DRUŽINSKI SPOMLADANSKI IZLET / KRAJINSKI PARK
ŠTURMOVCI SE PREBUJA
Rai na praga doma
Tema letošnjega otroškega parlamenta so bili mediji. Otroci
so v okviru priprav na parlament izvajali ankete o tem, koliko
časa preživijo pred televizorji. Rezultati so bili zapre-
paščujoči: V nekaterih anketah se je povprečje sukalo od 3 do
6 ur na dan. Ko smo se z otroki pogovarjali o tem, da je to pre-
več, je eden izmed njih dejal: "Kaj pa lahko počnem drugega?"
Dobra alternativa so družinski
izleti v naravo.
Naš prvi predlog je obisk kra-
jinskega parka Šturmovci. V prvi
vrsti je park zbirališče živalskih in
rastlinskih vrst, ki so zaradi civili-
zacije postale ogrožene in prezrte.
Tam bomo prav gotovo srečali
tudi zajce, fazane, srne in slišali
peti celo vrsto različnih ptic.
Obzirnost do narave je najvišja za-
poved ob vstopu v park. Če se le
da, se držimo poti, posutih s pro-
dom, zemljo in peskom. V
današnjem asfaltnem času je tudi
to dobrodošla sprememba.
Prijatelj mi je dejal: "Bil sem v
gorah, toda v Šturmovcih je veli-
ko lepše, tam prebivajo dobri du-
hovi". Kaj je tako posebnega v tej
pokrajini, ki spominja na angleški
park, se ne da do konca povedati.
To lahko samo doživiš. Pokrajina
se odpre in zdi se ti, da lažje zadi-
haš v tem miru in tišini, ki je pol-
na naravnih zvokov. Ko prvič
vstopiš, ti je žal, da tega raja na
pragu doma nisi obiskal že prej.
Eden od dostopov v park vodi
skozi vas Markovci. Na izlet se
lahko odpravimo iz Ptuja peš po
obrežju jezera (okoli 5 km), s kole-
som ali z avtomobilom. Vsa pre-
vozna sredstva, tudi kolo, parkira-
mo, preden vstopimo v park, na-
jboljše pred jezom. Z zahodne
strani lahko pridemo v park iz
vasi Videm. Od tam je pol ure
hoda do krajinskega parka. Če
želite park doživeti, se enostavno
odpravite na pot, če želite o njem
več zvedeti, vzemite v roke knjigo
Boruta Štumbergerja Krajinski
park Šturmovci.
Starejši Ptujčani se še spomnijo
tradicionalnih družinskih spreho-
dov v okolico. Dandanes se ta lepa
navada izgublja na račun sedenja
pred televizorji in računalniki,
kar velja za starše in otroke. Naj
vam bodo lepi spomladanski dne-
vi spodbuda - odpravite se na pot.
Ma/cf« FridI
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Včeraj je predsednik Republike Slo-
venije Milan Kučan organiziral spre-
jem za predstavnike krajev, ki so bili
najbolje ocenjeni v lanskoletni akciji
Turistične zveze Slovenije Moja
dežela - lepa, urejena in čista.
Predsednik pa je včeraj sprejel tudi
člane ptujske delegacije, ki so mesto
Ptuj in Slovenijo uspešno predstavljali
na mednarodnem tekmovanju Narodi
v razcvetu sredi februarja v Al Ainu v
Združenih arabskih emiratih.
Na predzadnji fotografiji je bila cerkev
sv. Jakoba v Ormožu. Nagrado prejme
Slavica Fras-Petek, Brezovci 12, 2257
Polenšak. Čestitamo!
Danes nas je pot spet vodila v enega
večjih krajev na Dravskem polju. Tudi ta
je kot veliko drugih v naši okolici dobil
svoje ime po zavetniku župnijske cer-
kve. Prva, romanska, cerkev vtem kraju
se v pisnih virih omenja že leta 1290.
Sedanja stavba je bila pozidana leta
1662, glavni oltar pa je iz leta 1684. V
19. stoletju je bila cerkev obnovljena,
prav tako tudi vsi oltarji. Pod to župnijo
je vse do leta 1786 spadala tudi Mariji-
na cerkev na Ptujski Gori. Arhivski viri
navajajo, da je župnik Oto iz te župnije
dovolil Bernardu Ptujskemu, da na Gori
vzdržuje svojega kaplana, vendar le pod
pogojem, da bo župniji vsako leto plačal
štiri funte pfenigov.
Zavetnik cerkve je bil učenec papeža
Siksta II. in eden prvih diakonov rimske
cerkve. Umrl je po mučenju na ražnju
(zato je običajno upodobljen z ražnjem)
10. avgusta 258. Dan njegove smrti
kristjani že od 4. stoletja naprej praznu-
jejo kot njegov godovni dan, že leta 330
pa je v čast temu svetniku cesar Kons-
tantin dal zunaj rimskega mestnega
obzidja postaviti še danes ohranjeno
znamenito baziliko. Verniki se temu
svetniku priprošajo v varstvo pred
opeklinami, bolečinami v križu, za verne
duše v vicah, dobro vinsko letino in po-
dobno. Njegov godovni dan se je upo-
rabljal tudi pri vremenskih napovedih in
veljal za mejnik med visoko poletno
vročino in začetkom hladnejšega vre-
mena. Med prebivalci naših krajev pa se
je v preteklosti oblikoval rek, da na go-
dovni dan tega svetnika kumare zagre-
nijo.
Odgovore na današnje vprašanje o
tem, katera cerkev v bližini Ptuja je na
fotografiji, pričakujemo v uredništvu
Tednika, Raičeva ulica 6, do 30. aprila.
Nagrada za pravilen odgovor je spomi-
nek Ptuja, katalog turistične ponudbe
Ptuja in okolice ter majica.
Katera cerkev v okolici Ptuja
je na fotografiil?
Foto: Črtomir Goznik
18
OD rOO IN TAM
Četrtek, 22. april 1999 - TEDNIK
PTUJ / OBČNI ZBOR ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA
Izvolili novega predsednika
v prostorih dijaškega doma v Ptuju je bil v petek, 9. apri-
la, občini zbor Zgodovinskega društva Ptuj.
Najprej so razpravljali o tem,
kaj so v minulem letu naredili,
potem pa še, kaj bodo in kaj želi-
jo narediti v letu 1999. Zahvalili
so se dosedanjemu predsedniku
prof. Bojanu Terbucu za njego-
vo 10-letno uspešno vodenje
društva in za novega predsedni-
ka izvolili prof. Ivana Lov-
renčiča, direktorja Zgodovin-
skega arhiva Ptuj.
Delo društva je bilo tudi v lan-
skem letu enako uspešno kot vsa
leta poprej. Lansko leto je bilo
jubilejno, saj smo se spominjali
mnogih za slovensko zgodovino
pomembnih dogodkov. Pri tem
je društvo dalo poseben pouda-
rek 90. obletnici septembrskih
dogodkov v Ptuju, ki so našli
širok odmev na celotnem pros-
toru, kjer so živeli Slovenci.
Gradivo o tem je izšlo na štirih
straneh kot priloga Tednika, v
minoritskem samostanu so pri-
pravili razstavo, v Narodnem
domu je bila slavnostna akade-
mija s kulturnim programom in
izdali so zbornik s celotnim gra-
divom tega za slovensko narod-
nostno zavest pomembnega do-
godka. Organizirali so spomin-
sko ekskurzijo Po poteh Janeza
Puha in sodelovali pri izdaji
monografije o življenjski poti in
delu tega našega rojaka in po-
membnega iznajditelja. Ob 120-
letnici rojstva Otona Župančiča
so organizirali poučni izlet v
Belo krajino, sodelovali v akci-
jah Zgodovinskega društva Slo-
venije in izpeljali tudi vse druge
načrtovane naloge.
Zahtevne naloge čakajo
društvo tudi v letošnjem letu.
Načrtujejo dva ali tri poučne iz-
lete, pripravili bodo več stro-
kovnih predavanj, med drugimi
tudi o problemu nemštva danes.
Spomnili se bodo 80-letnice
društva Svoboda-Vzajemnost,
1930-letnice prve omembe Ptuja
in sodelovali z drugimi organi-
zacijami s področja kulture.
Najpomembnejša naloga pa je
izbira in priprava gradiva za
Ptujski zbornik št. 7, ki naj bi
prikazal predvsem Ptuj z okoli-
co v 20. stoletju.
Čeprav je zbor s ploskanjem
izrazil željo, da naj prof. Bojan
Terbuc še naprej predseduje
društvu, so potem vseeno z ra-
zumevanjem sprejeli njegovo
utemeljitev o delovni preobre-
menjenosti, saj je pred kratkim
prevzel še dodatno obveznost
tajnika kluba. Preden so ga raz-
rešili, so še prisluhnili delovne-
mu predsedniku Andreju Fe-
konji, ki je predstavil lepe re-
zultate dela Zgodovinskega
društva v zadnjih 10 letih, ko ga
je vodil Bojan Terbuc. To je bil
čas boja za demokracijo in slo-
vensko samostojnost ter vsega,
kar doživljamo v tem desetletju.
Motor vse dejavnosti je bil
predsednik. Najzahtevnejšo na-
logo pa je imel pri pripravi in
izdaji Ptujskega zbornika VI, ki
je obsegal dve zajetni knjigi. Za
vse to mu je občni zbor izrekel
posebno priznanje in zahvalo,
izvršni odbor društva pa je
zadožil, da ta postopek ustrezno
izpelje. Zatem je zbor soglasno
izvolil za novega predsednika
Ivana Lovrenčiča, ki je tudi
predstavil program dela zgodo-
vinskega društva v letošnjem
letu.
Po občnem zboru so navzoči z
zanimanjem prisluhnili preda-
vanju prof. Bojana Terbuca, ki
je podkrepljeno z diapozitivi
predstavil zgodovino in sedan-
jost Šri Lanke, otoške države v
Indijskem oceanu.
Franc Fideršek
PTUJ / OB 27. APRILU
Skupno prmnovanie dneva
upora prati okupatorju
Praznovanje 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, je v mestni občini Ptuj letos
posvečeno vsem tistim, ki so osvobodili domovino izpod okupatorjevega škornja, pa
tudi tistim, ki so svojo domovino nadvse požrtvovalno s prostovoljnim delom ob-
navljali in gradili. Eni in drugi so namreč ob prazniku lahko ponosni predvsem
zato, ker so z bojem in delom v zgodovinski mozaik preteklosti, sedanjosti in pri-
hodnosti vgrajevali tudi del sebe.
Predstavniki mestne občine Ptuj, območnega
odbora Združenja borcev in udeležencev NOB
Ptuj in ptujskega Kluba brigadirjev so se na
skupnem sestanku zavzeli za spoštovanje vseh
vrednot narodno osvobodilne vojne v letih
1941 do 1945, osamosvojitvene vojne za Slove-
nijo leta 1991, pa tudi za pomen ohranjanja
vrednot mladinskega prostovoljnega dela pri
obnovi in graditvi naše domovine. Pri tem so
izpostavili, da nima nihče pravice podirati in
prestavljati spomenikov zgodovine, ki pričajo o
junaškem boju slovenskega naroda. Opozorili
so na odgovornost vseh 15 občin, ki so nastale
na območju nekdanje ptujske občine, do
vzdrževanja in varovanja spomenikov NOB, pa
tudi do dostojne proslavitve 27. aprila - dneva
upora proti okupatorju.
Praznovanje dneva upora proti okupatorju
bodo združili s prvim praznikom brigadirjev.
Oboje bodo proslavili na sam prazničen dan, v
torek, 27. aprila. Ob 8. uri bodo delegacije iz-
pred doma Slovenjegoriške čete na Rogoznici
odnesle vence k spominskim obeležjem iz
NOB, ob 9. uri pa se bodo zbrali na domačiji
narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri
Ptuju, kjer bo osrednje proslava ob dnevu upo-
ra. Slavnostni govornik bo podžupan mestne
občine dr. Mitja Mrgole, priložnostni kulturni
program pa bodo prispevali učenci šole Ljudski
vrt in moški komorni zbor, ki ga vodi Franc
Lačen.
Po proslavi se bodo udeleženci podali na 3.
pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela v Ki-
car. Po prihodu udeležencev bo okoli 11. ure v
gasilskem domu v Kicarju še proslava ob
prvem brigariskem prazniku, kjer bo imel slav-
nostni govor podžupan Ervin Ho[ker, kulturni
utrip pa bodo prispevali učenci OS Ljudski vrt,
pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj, ki ga
vodi Jože Drnikovič, ter kulturno društvo Ro-
goznica.
Vabijo vse, ki mislijo kot večina slovenskih
rodoljubov, da se jim pridružijo. Praznujmo
skupaj in ponosno; naj zaplapolajo zastave slo-
venske države, zato jih ne pozabite izobestiti!
M.Ozmec
DORNAVA / LETNI UPOKOJENSKI
OBČNI ZBOR
Delavni in veseli upokojemi
v nedeljo so se v Dornavi srečali na letnem občnem zboru
člani tamkajšnjega društva upokojencev. Društvo šteje 276
članov in od tega je le 90 moških. To je ponoven dokaz, da
ženske živijo dalj časa.
Srečanje so začeli s kulturnim programom, v katerem so nastopile ljud-
ske pevke in otroška folklorna skupiiia. V priložnostnem nagovoru je
člane pozdravil župan občine Franc Šeguia in jim zaželel tudi v pri-
hodnje zdrava in uspešna leta. Obenem se jim je zahvalil, da ob vsaki pri-
ložnosti tudi starejši priskočijo na pomoč. Od prvega maja bodo vse
člane, ki bodo praznovali osemdeseti rojstni dan ali več, obdarili tudi s
strani občine Domava.
Dobrim željam so se pridružili tudi člani nekaterih društev in gosti iz
sosednjih društev upokojencev.
Člani društva upokojencev v Dornavi so zelo aktivni, saj pripravijo ve-
liko prireditev in aktivnosti, sodelujejo pa tudi pri vseh drugih društvih
in prireditvah v občini. Iz načrtov predsednika društva Janka Cigula
smo lahko ugotovili, da bo tako tudi letos: še naprej bodo skrbeli, da
bodo tudi v jeseni življenja obdržali družabno in razgibano življenje.
MS
OD TOD f N TAM
KiDRitm m
Brutovanie KPŠ '99
Klub ptujskih študentov vabi vse bivše,
bodoče in sedanje študentke in študnete,
mlade po srcu ter vse, ki želite preživeti ne-
pozabni večer v študentskem vzdušju, na
Brucovanje 99', ki bo v petek, 23. aprila, v
dvorani Vitala v Kidričevem. Študentski žur
se bo pričel ob 20.30 uri, do jutranjih ur pa
nas bodo zabavali The Soul Fingers, Mag-
nifico in drugi. Do Kidričevega bo vozil
brezplačni avtobus, ki odpelje iz Ruja med
20.30 in 21.30 uro. Povratek v Ruj je pred-
viden med 3. in 4. uro zjutraj. Vstopnice po
nižji predprodajni ceni so dosegljive na
Placu KPS, v Gromu ter na^TIC-u v mest-
nem zvoniku. Za člane KPŠ velja v pred-
prodaji poseben popust. Na brucovanje še
posebej vabimo vse brucke in bruce, saj je
to najpomembnejši študentski dogodek,
namenjen prav njim.
Vidimo se v Kidričevem!
UO KPŠ
DORHAVA • Oiistili bodo
angleški park pri gradu
v četrtek se je v Dornavi sestala komisija
za kulturo, vzgojo in izobraževanje, ki jo
vodi Branko Veselic. Najprej je podžupan
Franc Zagoršak podal pregled deta v pre-
teklem obdobju in finančno stanje. Skupaj
s komisijo za proslave in prireditve, ki jo
vodi Janez Starčič, so uskladiti program
prireditev za letošnje teto. Ciani komisije za
kulturo so opozoriti na nekatere dodatne
proslave in prireditve, ki jih doslej v občini
niso imeli. Tudi letos jih bo v občini Dorna-
va kar precej. Omenjena komisija je skleni-
la, da skupaj z lovci očistijo angleški park
ob dornavskem gradu. Čistilna akcija bo v
soboto, 24, aprila, ob 8. uri. Vabijo tudi vse
občane, da pomagajo oživiti park.
MS
ORMOŽ •
Kaplika vode za življenje
22. april je svetovni dan zemlje. Učenci
OŠ Ormož so ga počastiti z EKO projek-
tom pod geslom Kapljica vode za žMjenje.
Vabijo vas, da se udeležite predstavitve, ki
bo v četrtek, 22. aprila, v prostorih osnovne
šole. Ob 14. uri se bo pričela okrogla miza
na temo Voda in okoljevarstveni problemi v
občini Ormož'. Ob 15.30 bo sledila krajša
predstavitev zaključka projekta, ki so ga
pripravili učenci šole.
mf
TRNOVSKA VAS •
Seja obilnskega sveta
V torek zvečer so se na 4. redni seji
občinskega sveta sestali svetniki občine
Trnovska vas. Obravnavati so 17 točk dolg
dnevni red, med drugim tudi osnutek delit-
vene bilance bivše otDČine Destrnik -Trnov-
ska vas.
AK
DESTRHIK •
Sreianje konjerejtev
Turistično društvo Destrnik prireja to ne-
deljo ob 11.30 uri 2. srečanje konjerejcev z
blagoslovom konjev. Srečanje bo pred Tu-
rističnim domov na Destrniku.
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI    SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Nato - aplavzi in ukori
Natovo vojaško akcijo v ZR Ju-
goslaviji spremljajo najrazličnejši
komentarji - z nesporno podporo
in tudi nekaterimi dilemami in
ugovori. Ena izmed pripomb se
nanaša na tako imenovano "ne-
legitimnost" posega, češ da gre
za dejanje, ki nima "kritja" svetov-
ne organizacije, in da gre za pro-
blematičen napad na "suvereno"
državo. Nasprotniki takšne teze,
ki jo kar naprej lansira zlasti Beo-
grad (nekaj zagovornikov pa ima
tudi v Sloveniji) poudarjajo, da
napad Nata poteka ravno zaradi
zaščite temeljnih načel ustanov-
ne listine Združenih narodov in
drugih najpomembnejših aktov
Organizacije združenih narodov
o zaščiti človekovih pravic in de-
mokratičnih principov v medna-
rodnih odnosih. Do vojaške inter-
vencije proti IVliloševičevi Jugos-
laviji je namreč prišlo zaradi evi-
dentne nekajletne uporabe
vojaške (pri)sile s strani ZR Ju-
goslavije pri urejanju spornih
vprašanj s suverenimi državami
nekdanje SFR Jugoslavije. Tisti,
ki se jim poseg Nata ne zdi v
ničemer sporen, poudarjajo, da
naj bi le-ta zagotovil spoštovanje
principov mirnega reševanja
mednacionalnih in mednarodnih
sporov ter spoštovanja sprejetih
dogovorov. Vse to je ZR Jugosla-
vija v minulem desetletju na veli-
ko kršila in teptala.
Skrajno problematično bi bilo,
če bi zaradi nekaterih mednarod-
nih "načel" v bistvu ščitili države
in režime, ki so poglavitni nosilci
svetovnega nereda in nasilja.
Seveda bi bilo (še) bolje, če bi
imela Natova operacija na Balka-
nu tudi formalno podporo OZN.
S tega vidika se ni odveč vedno
znova spraševati, ali morda Nato
glede tega ni storil premalo in po
nepotrebnem postavil svetovno
organizacijo v preveč pasivno in
podcenjeno pozicijo. Sedanje re-
akcije posameznih pomembnih
članic OZN sicer kažejo, da v tej
organizaciji (in še zlasti v njenem
Varnostnem svetu) ne bi mogli
doseči soglasja za napad na ZR
Jugoslavijo, zelo prepričljivo pa
bi se že od vsega začetka poka-
zalo še veliko širše nesoglasje z
Miloševičevo politiko.
Miloševičevo ravnanje namreč
že dolgo ni sporno zgolj za na-
tovske države, S tega vidika je
škoda, da OZN ni bila uporablje-
na kot dejavnik moralnega in
vsakršnega drugega pritiska na
Jugoslavijo, pa tudi kot mesto
razjasnjevanja dilem in novih
pogledov na vlogo mednarodne-
ga pravnega reda. Prav tako bi
bilo prav, da bi se ravno v
Združenih narodih pokazale raz-
like v "načelnem" in "praktičnem"
obnašanju posameznih držav-
članic in (ne)enotnost novih ne-
blokovskih razmerij. Natu in vlogi
ZDA ne bi prav nič škodovalo, če
bi svojo akcijo še dodatno "inter-
nacionalizirali". V mednarodnih
odnosih prav nikomur ne bi sme-
lo biti žal naporov za čim širše
soglasje in za preseganje tudi
najmanjšega (možnega)
otDČutka, da si nekdo (recirrra
Amerika) samovoljno lasti pravi-
co, da svet ureja zgolj po svojih
merilih in glede na svoje interese
in moč.
NA KAJ JE
IGRAL
MILOŠEVIČ
Natančnejša analiza vsega
(dosedanjega) IVlitoševičevega
početja bi verjetno pokazala, da
je ta ves čas igral na "razlike", ki
jih je bilo čutiti v pogledih na
reševanje "balkanskega proble-
ma" tudi v zahodnem zavez-
ništvu. Na veliko je izrabljal tudi
"pragmatizem" v mednarodni po-
litiki premnogih (pomembnih)
držav. Teoretiki" mednarodnih
odnosov bi se morali zato enako
kot s "fenomenom Miloševič"
ukvarjati tudi z vprašanjem, zakaj
Miloševiča svet ni poskušat zaus-
taviti že prej. Prav tako ostaja še
naprej nepojasnjeno, po kakšnih
kriterjih po svetu enako nevarne
pojave ocenjujejo z različnimi
merili.
Slovenski filozof dr. Rastko
Močnik misli, daje Nato obšel in-
stance in postopke "mednarod-
nega reda" in samovoljno ukre-
pal. "S tem je oslabil in razmajat
že tako krhko ogrodje 'medna-
ordnega reda'. Ker je mednarod-
ni red edino jamstvo za majhne
in šibke, za podcenjene in zatira-
ne /.../, Natov poseg škodi po-
drejenim, šibkim in majhnim, s
tem pa vsemu človeštvu."
Slovenski in drugi kritiki Nato-
vega posega pogosto omenjajo,
daje ta režimu v Beogradu ponu-
dit priložnost, "da je srhljivo po-
spešil etnično čiščenje na Koso-
vu; okrepil je režim v ZRJ in mu
priskrtDet podporo, kakršne dos-
lej še ni imel, pomagal je režimu
v Beogradu, daje potisnil v ilega-
lo tamkajšnjo alternativo in mar-
ginaliziral opozicijo, spodbudil je
povezovanje režima v ZRJ z
režinnom v Belorusiji in z Rusijo,
sprožil je resno krizo v Makedo-
niji..." (Rastko Močnik).
Ameriška zunanja ministrica
Madeleine Albright je pred nekaj
dnevi dejala, da ima raje, če jo
kritizirajo, ker se je odločila za
ukrepanje proti Miloševiču, kot
če bi ji očitali, da ni nič naredila.
Zahodni zavezniki poudarjajo,
da bi se "negativni učinki", ki jih
zdaj kritiki očitajo Natu in po-
skušajo prikazati kot posledico
njegovega ukrepanja, brez Nato-
ve akcije pokazali v še hujši vari-
anti.
'SLAB MIR'AU
'DOBRA VOJNA'
Kolumnist Dnevnika Vlado Mi-
heljak piše, da se nasprotniki Na-
tovega posega pogosto sklicuje-
jo na staro mirovniško krilatico,
da je tudi slab mir boljši od še
tako dobre vojne. 'Toda nasprot-
niki posega pozabljajo, da Nato-
vi bombniki niso prileteli v deželo
miru, ampak v deželo, ki je vse
od posega v Sloveniji nenehno v
vojnah in je prav v dneh pogajanj
v Franciji pripeljala svojo krvavo
rihto do vrhunca. Poseg Nata je v
vojaškem smislu prelomen
predvsem zato, ker je potegnil v
vojno tudi osrednjo Srbijo, ki je
bila kljub grozodejstvom, ki jih je
leta uprizarjal Miloševičev režim,
v smislu vojaških akcij in destruk-
cije nedotakljiva /.../ Na prelomu
tisočletja je težko sprejeti pod-
meno, da je etnično čiščenje ali
celo genocid notranja zadeva
neke suverene države. Je med-
narodna skupnost odgovorna za
nezaslišana dogajanja v neki su-
vereni deželi? Je bit holokavst in
genocid Judov nemška notranja
zadeva? Je suverenost res nedo-
takljiva pritiklina neke države?
Kako absurdno!"
Miheljak opozarja, da je eden
izmed argumentov kritikov Nato-
ve akcije tudi ta, da zveza Nato
za svojo akcijo ni dobila pokritja
Varnostnega sveta OZN.
Predvsem je jasno, da takšnega
pokritja, tudi če bi ga hotela, ne
bi mogla dobiti zaradi veta Rusije
in Kitajske. Po mnenju Miheljaka
je bolje ignorirati Varnostni svet,
kot pa pustiti nedotaknjenega
"samodržca, ki je za uresničitev
svojih idej pripravljen žrtvovati
generacijo svoje in tujih nacij, l<i
je pripravljen odpraviti vse prvine
demokracije v svojem okolju,
porušiti, razseliti in pobiti pol
nekdanje države".
Komentator Miha Kovač je pre-
pričan, da bi bito brez ameriških
bomb na Balkanu dovoljeno "ne-
kaznovano pobijati ljudi druge
vere in rase ter po zgledu najbolj
črnih evropskih tradicij etnično
čistiti cela ozemlja: vsi tisti, ki se
nad vojaškim posredovanjem
zveze Nato zgražajo, si zato za-
vestno zatiskajo oči pred dejst;
vom, da doslej nihče v Evropi ni
znal ponuditi politične rešitve, s
katero bi bilo mogoče ustavit
vojno in pokole, ki jih je povzročil
Miloševičev ekspanzionizem /.■■/
Stokanje o človekovih pravicati-
ki da jih z bombami tepta Nato.
zato sprenevedanje, ki si noc^
priznati, da so v spopadu ^
Miloševičevim organiziranifii
državnim terorjem empirično do-
kazano odpovedala vsa nevCj
jaška sredstva/,,./" I
Jak Kopriv<!|
f CDNIK - Četrtek, 22. apnl 1999
OD TOD fM TAM
19
VIDEM / ČISTILI SO OKOLICO
prevei smefi in trnih odlagalisi
i^a pobudo Zelenih Vidma so
y občini Videm minulo soboto
pripravili čistilno akcijo v
0Kviru Turistične zveze Slove-
nije, ki je po vsej državi pote-
kala pod geslom Od izvira do
piorja. Organizator}! akcije so
\fi\e krajevne skupnosti ob
pomoči odbora /a komunalno
infrastrukturo., pomembno
delo pa so opravili občani (v
čiščenje se jih je vključilo
blizu 150) in osnovnošolci.
Očistili so 75 odstotkov
območja občine, nabrali blizu
250 vreč smeti in po skoraj
vseh krajevnih skupnostih na-
redili velike kupe kosovnih
Mag. Ivan Božičko, vodja or-
ganizacijskega odbora, je med
drugim povedal, da so našli na-
jveč odpadkov na obrežju rek in
potokov ter ob cestiščih, lotili
pa so se tudi čiščenja nekaterih
divjih odlagališč. Teh je po ugo-
tovitvah učencev OS Videm
precej, bilo pa bi jih potrebno
temeljito sanirati, še prej pa o
tem bolj obveščati in seznanjati
občane. Čiščenje bo v videmski
občini teklo še do konca maja,
saj bo šele v prvih dneh junija
organiziran odvoz kosovni
odpadkov, do takrat pa se bodo
akciji verjetno priključiti tudi
krajani KS Pobrežje, Videm pri
Ptuju in Dolena, ki prejšnjo so-
boto niso čistili. V maju bodo
čistili tudi člani Planinskega
društva Haloze, odbor pa pred-
laga, da take oblike čiščenja os-
tanejo tradicionalne, da se
občanom, ki nimajo ustreznih
posod za smeti, omogoči odla-
ganje in da se v občini postavijo
ekološki otoki. Predlagajo tudi
nadzornega inšpektorja, ki bo
skrbel za spoštovanje zakonoda-
je in predpisov.
Na Selih so učenci in delavci
šole čistili okolico že prešnji te-
den, v Vidmu in Leskovcu pa so
čistili včeraj. Poleg tega bodo
izpeljali še akcijo zbiranja stare-
ga papirja, stekla in baterij, vse
to pa so uvrstili v projekt Eko
šola kot način življenja. Koordi-
natorka eko šole Darja Petek je
poudarila, da si na šoli prizade-
vajo poskrbeti za boljšo infor-
miranost in osveščanje ljudi v
kraju: pripravili so razstavo,
izobesili plakate in med občane
razdelili veliko povabil na čistil-
no akcijo. Radi bi postali dober
vzgled prihodnjim generacijam
in preko eko šole v ljudeh
vzpodbudili boljši odnos do na-
rave in okolja ter poskrbeli za
zdrav način življenja in kako-
vostne medčloveške odnose. Po-
leg popisa divjih odlagališč so
videmski učenci izvedli še anke-
to med krajani, s katero so ugo-
tovili dejansko stanje in misel-
nost ljudi, ki so pripravljeni na
sodelovanje in se strinjajo, da bi
kraj bilo potrebno očistiti. Pet-
kova ob tem dodaja, da so ljudje
še precej neosveščeni, da ne
vedo, kam z odpadki, odgovor-
nost pa največkrat prenašajo na
občino in Čisto mesto.
Videmski učenci bodo na
današnji svetovni dan zemlje
poskrbeli tudi za čistočo svoje
šole in njene okolice, očistili
bodo naravoslovno učno pot
Šturmovci, postavili zelene
straže, izvedli pa bodo tudi šols-
ki eko kviz, na katerem bodo iz-
brali ekipo, ki bo šolo zastopala
na polfinalnem tekmovanju.
TM
Pod videmskim mostom nihče ni poskrbel za smeti.
Foto: Ivan Božičko,
VIDEM / 5. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
V proraiunu
334 milijonov tolarjev
Svetniki občine Videm so na peti redni seji v torek sprejeli pro-
račun občine za leto 1999. Po odhodu območja prejšnje KS
Podlehnik v novo občino je proračun za približno četrtino
manjši in znaša 334,5 milijona tolarjev.
Načrtovalci proračuna so
predvideli prav toliko odhod-
kov, čeprav ti zdaleč ne bodo
pokrili vseh potreb in razvojnih
želja svetnikov in občanov. Na
seji je bilo slišati tudi raz-
mišljanja o zadolževanju, ven-
dar je bilo večinsko mnenje
svetnikov temu nenaklonjeno.
Najemanje kreditov je ob nes-
prejeti delitveni bilanci z bivšo
občino Ptuj in ob nadaljnji de-
litvi premoženja z občino
Podlehnik tudi oteženo oziroma
nemogoče. Tako je nekaj upanja
za uresničitev posameznih na-
log, ki v proračunu niso zajete,
na morebitnem medletnem pop-
ravku proračuna. Planiranje je
namreč zaradi nastanka nove
občine Podlehnik nekoliko
težje in šele čas bo pokazal, ali
so številke v letošnjem pro-
računu realne.
Tudi pri razpravi o proračunu
občine Videm za letos, se je po-
kazala različnost interesov
občanov in njihovih predstavni-
kov v svetu občine. Gre za raz-
vojne razlike med haloškim in
ravninskim delom občine.
Medtem ko v ravninskem delu
razmišljajo o gradnji kanalizaci-
je, ki naj bi pomenila višjo obli-
ko komunalne urejenosti, se v
mnogih haloških delih občine
borijo še za osnovno oskrbo s
pitno vodo. Predsednik odbora,
ki se ukvarja s proračunskim
planiranjem, mag. Janez Mere
je tako poudaril nujnost, da
občina poleg predvidenih v pro-
računu pridobiva še druga
sredstva. Za nekatere projekte
od države in lastna sredstva,
kjer je ena od možnosti tudi
Sklad stavbnih zemljišč. Svetni-
ki so se v razpravi o delitvi pro-
računskih sredstev zavzeli za
dolgoročnejše planiranje. Tako
bi bilo smotrno v sodelovanju s
krajevnimi skupnostmi in posa-
meznimi odbori pri občinskem
svetu izdelati štiriletni program
investicij, ga uskladiti in ga sko-
zi štiriletno obdobje učinkovito
izvajati. Ob sedanjem načinu
odločanja o porabi pa gre za
drobljenje sredstev in zgolj za
zagotavljanje najnujnejših
potreb. Ob morebitnem reba-
lansu letošnjega proračuna, to-
rej v primeru več sredstev v
občinski blagajni, bodo ta prio-
ritetno namenjena za demo-
grafsko ogrožena območja
občine, za načrtovanje izgradnje
kanalizacije in za razvojne nalo-
ge v kmetijstvu.
Pri poslušanju poročil o delu
posameznih odborov je bila v
ospredju sanacija stanovanjske-
ga objekta v Zg. Pristavi, ki ga je
prizadela lanskoletna poplava.
Občina bo v sanacijo skupaj z na
zadnji seji odobrenimi sredstvi
vložila okoli 1,5 milijona tolar-
jev. Pri tem so pohvalili delo ko-
misije, ki je vodila sanacijo, in
kooperativnost lastnika objekta,
ki bo v kratkem vseljen. Ker pa
je pri sanaciji vendarle prišlo do
prekoračitve sredstev,
določenih na prejšnji seji, so
svetniki opozorili, da mora biti
v prihodnje v takih primerih
pridobljeno njihovo mnenje
oziroma privolitev.
Iz sicer dolge in tematsko širo-
ke razprave omenimo še opozo-
rilo župana, da naj vse krajevne
skupnosti izvedejo čistilno akci-
jo, in opozorilo svetnika iz Lan-
cove vasi Antona Jusa, da je na
njenem območju ob Polskavi
več divjih odlagališč odpadkov,
ki jih bo potrebno sanirati,
povzročitelje pa kaznovati.
Zupan je svetnike in druge
občane pozval, da občino
obveščajo o nedovoljenem odla-
ganju odpadkov v naravi,
občina pa bo na osnovi podat-
kov sprožila postopke pri polici-
ji in ustreznih inšpekcijskih
službah. Sicer pa bo potrebno
na območju občine urediti tako
imenovane ekološke otoke, torej
mesta, kjer bodo lahko občani
odlagali odpadke, ki jih sicer ni
mogoče odložiti v posode za
smeti.
J. Bračič
MARKOVCI / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Za proraiun slioraj 400 milijonov
člani sveta občine Markovci so se na 6.
redni seji prejšnji četrtek, 15. aprila, debelo
uro ukvarjali samo z zapisnikom prejšnje
seje. Ker je bilo nanj veliko pripomb, so na
predlog župana Franca Kekca sklenili, da
bodo o njegovi vsebini sklepali po opravlje-
nem čistopisu, torej prihodnjič. Zaradi avte-
ntičnosti pa naj bi v bodoče vse seje zvočno
posneli, tako kot to počno v drugih občinah.
Precej razprave so namenili pravilniku o
plačah funkcionarjev in ga z nekaj pripombami
v mejah, ki jih predpisuje zakonodaja, sprejeli.
Za enoto so določili vrednost 42.506 tolarjev in
pomeni izhodišče za vse funkcionarske pre-
jemke oziroma plače, sejnine in nagrade. Za
županovo plačo, recimo, so določili količnik
8,15, kar pomeni, da naj bi markovski župan
prejemal bruto plačo 359.175 tolarjev. Ker pa
Franc Kekec županuje nepoklicno, naj bi preje-
mal le polovico omenjenega zneska. Za primer-
javo naj dodamo, da naj bi svetniki za vsako
redno sejo prejemali sejnino v znesku 13 odstot-
kov bruto plače župana, kar naj bi v tem prime-
ru naneslo okoli 16.000 tolarjev.
Župan Franc Kekec je svetnikom podrobneje
predstavil vsebino predosnutka občinskega
proračuna, ki predvideva 395.566.000 tolarjev
prihodkov in prav toliko odhodkov.
Imenovanje odbora za finance in gospodarjen-
je s premoženjem je župan umaknil z dnevnega
reda, saj so to storili že na prejšnji seji. Z zani-
manjem pa so prisluhnili poročilu odbora za
infrastrukturo. Njegov predsednik Franc Kos-
tanjevec je povedal, da se trenutno največ
ukvarjajo z gramoziranjem krajevnih cest. Ka-
rolina Pičerko, ki vodi odbor za družbene de-
javnosti, je povedala, da se trenutno ukvarjajo z
občinskimi simboli - grbom in zastavo ter ce-
lostno podobo občine. Mirko Janžekovič, ki
predseduje odboru za varstvo okolja in pros-
torsko načrtovanje, je med drugim povedal, da
bodo 24. aprila v sodelovanju z lovsko družino
Spodnje Ptujsko polje izvedli veliko čistilno
akcijo. Franc Zmazek, ki vodi gradbeni odbor,
pa je povedal, da so njihove aktivnosti usmerje-
ne predvsem v obnovo prostorov stare osnovne
šole, ki naj bi jih preuredili za potrebe občine in
njene uprave.
Ker se svetniki niso strinjali, da naj bi bil
občinski praznik 25. aprila, na markovo, iščejo
tehtnejši predlog. Posebej so razpravljali o
občinskih simbolih - grbu in zastavi; razpis za
oboje je bil končan v sredo, 21. aprila, zato se
bodo o tem odločali šele na naslednji seji. Ob
koncu so prisluhnili še nekaterim sugestijam in
mnenjem svetnikov.
M. Ozmec
OD TOD IN TAM
PTUJ O Zeleni ob dnevu Zemlje
Ob 22. aprilu, svetovnem dnevu Zemlje, Zeleni
Ptuja tudi letos tradicionalno delijo humus.
Vsem, ki bodo to želeli in ki seveda ne bodo pre-
pozni, sporočajo, da bodo humus pričeli deliti
danes, v četrtek, 22. aprila, ob 10. uri pred Merca-
torjevo blagovnico.
-OM
KIDRIČEVO O
Svetniki o proraiunu
Svet občine Kidričevo se bo sestal v ponedeljek,
26. aprila, in na 4. redni seji razpravljal o predlogu
zaključnega računa občine za leto 1998, zatem se
bodo svetnica in svetniki lotili predloga letošnje-
ga občinskega proračuna. V nadaljevanju se bodo
posvetili osrednjim občinskim dokumentom,
predlogu statuta in poslovnika občinskega sveta.
Dogovorili naj bi se tudi o ustanovitvi komisije za
informiranje, odborov za dvorane, odborov za po-
kopališča ter o spremembi pri ustanovitvi komisi-
je za šport in rekreacijo.
-OM
KIDRIČEVO O
Delavnita zdravih jedi
v kidričevskem podjetju Vital so prepričani, da
lahko primerna hrana pozdravi okoli 80 odstot-
kov bolezni, neprimerna hrana pa nas lahko spra-
vi v bolezen. Zato se v restavraciji Pan v torek, 20.
aprila, pripravili delavnico priprave in degustaci-
je naravnih jedi. Od 11. ure jo je vodil profesor iz
gostinske šole v Mariboru Janez Štrukelj. Popold-
ne so pripravljeno hrano ponudili svojim gostom.
-OM
MARKOVCI • Uienti
predstavljajo projektno delo
Učenci in delavci OŠ Markovci so se tudi letos
lotili večjega projektnega dela in mu nadeli nas-
lov Občina Markovci - to smo mi! Projekt bodo
predstavili na prireditvi jutri, v petek, 23. aprila,
ob 10. uri v šolski telovadnici.
-OM
PTUJ / DIJAŠKI DOM OB DOMSKEM TEDNU
Povezali dva
domova v isti uliti
v Dijaškem domu v Ptuju so prejšnji četrtek popoldne pripra-
vili sklepno prireditev ob Domskem tednu, na kateri so z bese-
do, pesmijo, plesom in sliko predstavili ducat različnih de-
javnosti, ki so se zvrstile od ponedeljka, 12. aprila, na kultur-
nem, zabavnem in športnem področju.
Ravnatelj Dijaškega doma
Matjaž Neudauer je uvodoma
poudaril, da je Domski teden
zrcalo celotnega dela in ak-
tivnosti dijakov in učencev, ki
se med bivanjem v domu
vključujejo v 26 interesnih de-
javnosti. Med drugim je ugoto-
vil, da bo postopno zmanjšanje
izmenskega pouka vplivalo tudi
na slabšo zasedenost dijaškega
doma, ter izrazil upanje, da bo
mestna občina Ptuj pokazala več
pripravljenosti do sodelovanja
vsaj pri proslavi 100-letnice
doma prihodnje leto.
Vsebino projekta Dva domova
v isti ulici, ki obsega kar 90 stra-
ni, sta predstavili koordinatori-
ci Jasmina Ferk in Aljoša
Vodnik. Povedali sta, da so op-
ravili anketo med učenci
dijaškega doma in med gojenci
sosednjega doma upokojencev.
Zanimivo je, da med vrednota-
mi učenci najbolj pogrešajo lju-
bezen, zdravje in svobodo, upo-
kojenci pa Zdravje, vero in pra-
vičnost, v prostem času eni in
drugi najraje gledajo TV, učenci
si želijo več športnih dejavnosti,
upokojenci pa več spoštovanja
do dela in boljšo vzgojo.
Mladi udeleženci so nato
predstavili vsebino in rezultate
špo-rtnih ter drugih prostočas-
nih aktivnosti, vse skupaj pa po-
pestrili s pesmijo in plesom.
Mladi so predstavili tudi vtise
iz učne delavnice Mladost na
stopnicah, v kateri so na razpis
prejeli več kot 300 šal, ki so si
jih pripovedovali kar na stop-
nišču 4. nadstropja. Ker spre-
mlja glasba človeka vse življen-
je, so se v posebni delavnici loti-
li ankete o glasbi. Poleg tega pa
so pripravili tudi glasbeno sre-
čanje pod naslovom Dobra volja
je najbolja, ki so se ga udeležili
učenci osnovne šole in šole s
prilagojenim programom. An-
keto so izvedli tudi v domu upo-
kojencev in starostnikom pri-
pravili kulturni in zabavni spo-
red. V delavnici Od človeka do
človeka so obiskali 50 ptujskih
upokojencev, 13 upokojencev pa
so povabili na skupinski inter-
vju in se z njimi pogovarjali o
življenju, delu in teževah.
Presenetljivo dober obisk je
bil tudi na rasztavi malih živali,
ki so jo pripravili sami. Razsta-
vili so svoje ali "izposojene"
zajčke, miške, želve, ribe, mors-
ke prašičke in seveda sobne pti-
ce. Precej zanimanja so mladi
pokazali tudi za ročno ustvar-
janje nakita, ki so ga ustvarjali
iz fimo mase in pri tem dokaza-
li, da je v njih tudi veselje do es-
tetskega oblikovanja. V delavni-
ci Igrajmo se so se zabavali ob
različnih igrah, od Človek, ne
jezi se do šaha. Prava popestrite
pa je bil kviz. Spoznali so vezen-
je voščilnic ter pripravili raz-
lične družabne igre za sred-
nješolce in učence osnovnih šol.
Na folklorni delavnici pa so se
naučili nekaj ljudskih plesov in
pesmi.
Aktivnosti ob Domskem ted-
nu so sklenili v petek s preda-
vanjem za delavce Dijaškega do-
ma o psihosomatskih motnjah
in stresu na delovnem mestu, o
čemer je predavala dr. Alenka
Bezget.
M. Ozmec
i ""ed predstavitvijo aktivnosti je govoril ravnatelj Dijaškega
p^nia Matjaž Neudauer; prvi z leve sta koordinatorici Domskega
'^dna Jasmina Ferk in Aljoša Vodnik. Foto: M. Ozmec
20
ŠPORT
Četrtek, 22. april 1999 ■ TEDNIK
ROKOMET / 1.B SLOVENSKA LIGA / VELIKA NEDEUA -
SEVNICA 33:27 (16:14)
VeUka Nedelja za prvo ligo!
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Belšak 3, R. Mesarec 2, Trofenik
3, Potočnjak 3, Kumer 1, Bezjak 8, Planine 8, Kokol, Pisar 2, A.
Mesarec 3, Belec.
Igralci Velike Nedelje so pred
blizu 500 gledalci v nedeljo popol-
dan zasluženo in prepričljivo pre-
magali ekipo Sevnice ter tako
zadržali drugo mesto in se uvrstili
v kvalifikacije za uvrstitev v prvo
moško rokometno ligo. Njihov
nasprotnik bo Andor Jadran iz
Kozine, predzadnjeuvrščena eki-
pa prve lige. Igrajo na dve zmagi;
prva tekma bo to soboto (24. apri-
la) ob 19. uri v Veliki Nedelji,
druga prihodnji konec tedna v
Hrpeljah, tretja na 5. maja v dvo-
rani Golovec v Celju.
Nedeljsko tekmo bi gostje iz
Sevnice za uvrstitev na drugo
mesto morali dobiti s petimi za-
detki razlike. Poskusili so, vendar
domačini presenečenja niso dovo-
lili. Gostje so tehnično dobro
pripravljena ekipa, katere slaba.
točka pa je igra v obrambi. In to so
domačini s pridom izkoristili
predvsem v drugem polčasu. V
prvem so gostje še držali korak, v
nadaljevanju pa je ob kombinator-
ni in strelsko zelo uspešni igri v
napadu odločila obramba
domačinov. Ob razpoloženih Pla-
nincu in Bezjaku so svoje dodali
tudi drugi igralci in presenečenja
ni moglo biti. In prav je tako, saj
je Velika Nedelja močna ekipa, ki
si zasluži uvrstitev v prvo ligo. Za
to pa bo potrebno dvakrat prema-
gali prvoligaše iz Kozine, kar bo
sicer težko, vendar ne nedoseglji-
vo. Veliki Nedelji želimo veliko
uspeha in potrebne športne sreče!
I.k.
ŽRK PTUJ-POLJE
26:27/13:12/
ŽRK PTUJ: Vidovičeva, Boje-
va, N. Potočnik 2, Šijančeva 6,!
Pučkova, Bezjakova, Majeričevaj
1, Petkova 13, Maračičeva 2, A.!
Potočnik, Žampova 3.
V zadnjem krogu tekmovanja so |
domače rokometašice proti ljubi-;
janski ekipi Polja doživele tesen;
poraz. Ptujčanke so srečanje:
pričele zelo dobro in v sredini'
prvega polčasa vodile že s petimi i
zadetki. Do konca polčasa pa so se:
prebudile tudi gostje in uspele re-;
zultat znižati.
Tudi v drugem polčasu je bil
začetek v znamenju domačih ro-;
kometašic, ki so vodile z dvema in i
tudi tremi zadetki vse do rezultata |
18:18. Nato pa se je ustavilo,
predvsem v napadu, saj žoga ni
hotela v mrežo. Rokometašice
Polja so to izkoristile in povedle,|
vendar so jih domače ponovno do-1
hitele. V razburljivi končnici pa je;
bila sreča na strani gostij.
Danilo Kiajnšek
STRELSKE NOVICE / STRELSKE NOVICE / STRELSKE NOVICE
Stman Fras - državni prvak
v Lendavi je bilo v soboto in nedeljo osmo državno prvnestvo v
streljanju z zračnim orožjem. Udeležilo se gaje 496 tekmovalcev
in tekmovalk iz 97 strelskih klubov in družin. Nastop ptujskih
strelcev je bil zelo uspešen, saj so sprejeli pet pokalov za ekipno
uvrstitev, tri medalje za posamezno uvrstitev in petnajst za
ekipno uvrstitev.
Mlajši mladinci in mladinke so
bile najboljši. Član SD Ptuj Si-
mon Fras je novi državni šampion
v streljanju z zračno pištolo z iz-
rednih 364 krogov, Simon Simo-
nič iz Juršincev si je s 355 kr. delil
tretje mesto, Jernej Peteršič, Dor-
nava, je bil deveti ... Ekipa Ptuja
(Domen Zavec, Sebastijan Mol-
nar in Simon Fras) je bila druga z
993 krogi, ml. mladinci Dornave
(Jernej Peteršič, Boštjan Peteršič
in Denis Rutek) so bili z 965 krogi
tretji.
Mlajša mladinka Sonja Raušl si
je s 341. krog priborila srebrno^
medaljo, Staša Benko je bila sed-j
ma, Suzana Berlak štirinajsta.:
Ekipno so ml.mladinke Juršinci zj
924 krogi zasedle drugo mesto.    j
Mladinci Petoviaavta Iztok i
Špindler, Boris Novak in Mitja i
Kous so v streljanju z zračnimi
pištolo prejeli pokal za drugo mes-
to, kot posamezniki pa srebrne j
medalje. i
Ekipa Ptuja je zasedla odlično^
tretje mesto. Posamezno si je pri-j
boril bron državni reprezentant i
Matija Potočnik, V pley-off se jej
uvrstil Robi Šimenkp in zasedel
sedmo mesto. Iztok Špindler je s,
510 krogi zasedel deseto mesto,
Boris Novak sedmo in Matija
Kous 18.
Prva dama ptujskega strelstva in
državna reprezentantka Majda
Raušl je v konkurenci članic bila
šesta.
Člani so z zračno pištolo imeli
najtežavnejše delo, saj se je v fina-
le uvrstilo trinajst ekip in 48 posa-
meznikov. Zmagala je ekipa
Dušana Poženela iz Rečice s 1684
krogi, druga je bila Ljubljanska
Olimpija, tretje pa Slovenske
Konjice. Strelska družina Ptuj v
sestavi Gorazd Selišek, Slavko
Ivanovič in Janez Štuhec je
nastrelila 1649 in zasedla četrto
ekipno mesto. Posamezno je zma-
gal strelec iz Slovenskih Konjic
Cvetko Ljubic s 669,5 krogi.
Ptujčan Janez Štuhec je bil peti s
659 krogi. Drugi najboljši strelec
iz Ptuja je bil Mirko Moleh iz
Juršincev, 550 kr., Boštjan Simo-
nič iz Petoviaavta je bil za krog
slabši, Gorazd Selišek 444 kr.,
Slavko Ivanovič 440 - oba SD
Ptuj, Simon Simonič, Petoviaa-
vto, 539 kr.
V streljanju z zračno puško so
pionirke iz Juršincev bile četrte
(505 kr.). Posamezno: 6. Nina
Pavlin 174 kr, 12. Alenka Plohi
166 kr. in 25. Saša Cafuta 164 kr.
Pionirji Dornave so nastopili v
sestavi David Fric 169, Janžeko-
vič 155 in Vrtič 155 ter zasedli 22.
mesto, SD Ptuj v sestavi
Brodnjak, Arnuš, Šprah pa 26.
mesto.
Uspehi ptujskih strelcev so re-
zultat dela pridnih strelskih tre-
nerjev Mirana Krambergerja,
Darka Pavlina, Toneta Peteršiča
in Marka Korena.
SI
# DP osnovnih šol
Strelska zveza Slovenije je orga-
nizirala državno prvenstvo osnov-
nih šol. Po odličnem streljanju so
učenke OŠ Juršinci zasedle
odlično drugo mesto z nastreljani-
mi 511 krogi. Zmagala je ekipa OŠ
Laško s 524 krogi, tretja pa je bila
ekipa OŠ Ruše s 505 krogi. Posa-
mezno so dosegle naslednje rezul-
tate: 9. Saša Cafuta 171 kr., 13.
Alenka Plohi in Nina Pavlin 170
krogovi. Tekmovalo je 63 učenk.
# finale pokala 5Z5
v nedeljo, 11. aprila, je v Ljubl-
jani potekal finalni turnir za po-
kal Strelske zveze Slovenije. Ude-
ležila sta se ga tudi člana SD
Juršinci Mirko Moleh, ki je s 557
krogi zasedel odlično 6. mesto,
Majda Raušl pa je kot edina
ženska predstavnica s 539 krogi
zasedla 15. mesto.
P.D.
KROS / DRŽAVNO PRVENSTVO ZA OSN. IN SREDNJE ŠOLE
14. kros Dnevnika
Ministrstvo za šolstvo in šport ter Atletski klub Domžale sta or-
ganizirala v soboto, 17. aprila, v Jaršah tradicionalni praznik
teka. V sončni in vetrovni soboti se je v Jaršah zbralo 1034 os-
novnošolcev iz vseh krajev Slovenije. Vsi, ki so premagali zah-
tevno progo (5. in 6.r. - 1500 m; 7. in 8.r - 2000 m> so prejeli
spominske medalje.
Tudi letos so učenke in učenci
OŠ Mladika zelo uspešno zastopa-
li barve svoje šole in ptujske
občine. V konkurenci 6. razredov
si je Dani Bezjak pritekel odlično
drugo mesto, Maks Laura pa je
dosegel 5. mesto v isti kategoriji.
Ekipno sta učenca OŠ Mladika os-
vojila 2. mesto.
Prav posebej je potrebno čestita-j
ti Davidu Pintariču, učenci 6.r.j
OŠ Olge Meglic. Kljub temu da se|
učenci njegove šole tekmovanja!
niso mogli udeležiti, je David
želel tekmovati, kar so mu njegovi
starši tudi omogočili. Z veliko
mero poguma in borbenostjo je i
razveselil vse svoje navijače, saj je^
dosegel 3. mesto v svoji kategoriji
in s tem prejel bronasto kolajno.
Tudi dijaki in dijakinje ptujsltj
gimnazije so se udeležili ekipnegj
tekmovanja v krosu. Dijakinic sq
v zelo močni konkurenci srednjii)
šol osvojile skupno šesto mesto,
dijaki pa so bili sedmi. Z osvoje,
nim 7. mestom sta se še posebc) i^,
kazala Anja Golub in Mej
Bezjak. Ekipo so sestavljali še:
Urška Horvat, Monika Jeza,
Anja Lunežnik, Liljana Hronek
ter Matej Gajser, Robert Repič,
Primož Potočnik in Matej
Bezjak. Ekipo je vodila Tatjana
Solina, prof. športne vzgoje.
Drago Ačimovič
PLESNE NOVICE / PLESNE NOVICE / PLESNE NOVICE
V hiphopu med najboljšimi
Med mladimi je danes prav gotovo najpopularnejši ples hiphop.
Pred leti ga je tudi Svetovna plesna zveza za shon-dance (IDO)
uvrstila v tekmovalni sistem. Tudi plesalci Plesnega kluba
Mambo iz Ptuja v letošnji sezoni aktivno tekmujejo v tej tekmo-
valni zvrsti in že posegajo po najvišjih uvrstitvah.
21. marca so tekmovali v
Domžalah na izbirnem tekmo-
vanju za državno prvenstvo. Jer-
nej Slejko je v kategoriji hiphop
solo med člani zmagal, enak us-
peh sta dosegli Natalija Kovše in
Natali Brunčič v kategoriji disco-
dance člani v parih, skupni uspeh
pa je dopolnila Nataša Petrušič z
osvojitvijo drugega mesta v kate-
goriji hiphop solo mladinke.
V nedeljo, 11. aprila, pa je na
turnirju na Bledu Nataša prema-
gala 23 sotekmovalk in prvič sto-
pila na najvišjo stopničko. Nasto-
pil je tudi Jernej Slejko in zasedel
tretje mesto.
Med športnimi plesalci, ki tek-
mujejo v standardnih in latinsko-
ameriških plesih, sta se Boštjan
Ber in Maja Petek prejšnjo
nedeljo vrnila s tridnevne turneje
po Avstriji, kamor sta bila po-
vabljena kot mladinski plesni par
v slovenski ekipi. Upravičila sta
zaupanje trenerja F. Kožarja, ki je
ekipo vodil, in zasedla v stand-
ardnih plesih 3. mesto, v latinsko-
ameriških pa sta zaradi spleta
okoliščin plesala v članski konku-
renci in zasedla 7. mesto.
M. Pekiar
Jernej Slejko in Nataša Petrušič
UUTOMER / 1. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE
Dve zmagi Mariana Tramška
Na ljutomerskem hipodromu so bile tradicionalne velikonočne
konjske dirke, s katerimi se je začela letošnja tekmovalna sezo-
na za kasače. Nastopilo je 80 konj, v osrednji dirki najboljših
kasačev slovenske rejepa je zasluženo zmagal Bukefalos na va-
jetih Voja Maletiča iz Šentjerneja s kilometrskim časom 1:18,4
pred Lujem B Zvoneta Vidica z Brda in Ahajo Janka Sagaja iz
Ljutomera. V dirki mednarodnega razreda je z najboljšim
časom dneva slavil Gerd November na vajetih Ljutomerčana
Marjana Tramška. Dirke je v lepem vremenu spremljalo več kot
2000 ljubiteljev kasaškega športa.
Rezultati dirk: 1, dirka, avtostart
za 3 - 12-letne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 50 tisoč SIT: 1. Ben Quick
B (Gorjanc, Brdo) 1:21,6, 2. Express
Blazer (Debelak, Maribor) 1:22,1 in
3. Mark Meghan (Slana, Ljutomer)
1:22,2; 2. dirka, avtostart za 3 - 12-
letne kasače, 1600 m, zaslužek do
130 usoč SIT: 1. Darly Lobel
(Plečko, Maribor) 1:20,8, 2. Afrodi-
ta (Oražera, Lj. Stožice) 1:21,4 in 3.
Filder (Hanžekovič, Ljutomer)
1:21,5; 3. dirka, avtostart za 3 - 12-
letne kasače, 1600 m, zaslužek do
250 tisoč SIT: 1. Savon (Makoter,
Ljutomer) 1:20,0, 2. Apricot (Šona-
ja, Ljutomer) 1:20,2 in 3. Fista
(Seršen, Ljutomer) 1:20,5; 4. dirka,
avtostart za 3 - 12-letne kasače, 1600
m, zaslužek do 350 tisoč SIT: 1. As-
tor Law (Tramšek, Ljutomer)
1:19,6, 2.Nike Lobel (Špindler,
Slov. gorice) 1:19,7 in 3. Rion (Pu-
har, Ljutomer) 1:20,5; 5. dirka,
avtostart za 3 - 12-letne kasače, 1600
m, zaslužek do 550 tisoč SIT: 1.
Amigo (Heric, Ljutomer) 1:18,8, 2.
Honey Goal (Makoter, Ljutomer)
1:18,9 in 3. Labamba (Špindler,
Ljutomer) 1:19,1; 6. dirka, avtostart
za 3 - 12-letne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 900 tisoč SIT: 1. Lamex B
(Luči', Ljutomer) 1:19,0, 2. Lepi B
(Gorjanc, Brdo) 1:20,1 in 3. Fabian
(Slana, Ljutomer) 1:20,7; 7. dirka,
avtostart za 3 - 12-letne kasače, 1600
m: 1. Bukefalos (Maletič, Šentjer-
nej) 1:18,4, 2.Lui B (Vidic, Brdo)
1:18,9 in 3. Ahaja (Sagaj, Ljutomer!
1:19,1; 8. dirka, avtostart za 3 - 12-
letne kasače, 1600 m: 1. Gerd No-
vember (Tramšek, Ljutomer
1:16,6, 2. Express Bar (Karlenkans-
ki, Lj. Stožice) 1:16,7 in 3. Tassel
Tina (Slavič, Ljutomer).
Naslednji tekmovalni dan za
kasače bo 25. aprila na Bledu.
M.Toš
NOVA GORICA
/ 2. TURNIR ZA DP
V KIKBOKSU
Osem Ptujianov
na vrhu
Pretekli konec tedna je v Novi
Gorici potekal drugi turni'!
državnega prvenstva v kikboksu
v disciplini semi kontakt za mla-
dince in člane. Kar osem članov
Kluba borilnih veščin Ptuj se j«
domov vrnilo z najboljšim mes-
tom. Tekmovanja se je udeležil"
112 tekmovalcev iz desetih klU'
bov.
Mladinci: do 48 kg: 1. Robi Si-
monič, 2. Dorotej Kline; do 65
kg: 1. Aleksander Kolednik, ^•
Vojko Kuri in Matej Šamprl; d"
63 kg: 3. Damijan Golob; do 7^
kg: 3. Rupert Fišer; mladinke: i"
50 kg: 1. Laura Maksimovič; d"
55 kg: 1. Mateja Erlač, 2. Anama-
rija Bilič; do 55 kg: 1. Nadja Šibi'
la; članice: do 50 kg: 1. Renati
Polanec; do 65 kg: 1. Maja OZ'
mec; do 65 kg: 1. Katja Janžekc
vič; člani: do 63 kg: 1. Da'
Gabrovec, 2. Andrej Vindiš;
kg: 2. Milan Breg, 3. SebastD^J
Kristovič; do 74 kg: 1. Mati
Požeg; do 74 kg: 1. Alojz VidoviJ
do 84 kg: 2. Matej Šibila; do »%
kg: 3. Aleksander Irgolič in M^''
jaž Vindiš.
Milan Kraj>*^
KARTING
Uspeh Dominka in ekipe AMD Ptuj
v Portorožu se je pričela letošnja sezona v kartingu. V štirih
tekmovalnih razredih je nastopilo 67 tekmovalcev iz Hrvaške in
Slovenije. Dirka se upošteva za obe nacionalni prvenstvi in za
slovensko-hrvaški pokal. Slovenski tekmovalci so bili
uspešnejši, saj so dosegli tri od štirih možnih zmag.
Nastop tekmovalcev AMD Ptuj, ki so nastopili v treh razredih, je
bil vzpodbuden, saj so bili ekipno drugi, prav tako pa je bil odličen
nastop mladega Zvonka Dominka, ki si je privozil drugo mesto.
Ostale uvrstitve Ptujčanov: v razredu N-60 13.-14. mesto mlada
brata Darjan in David Klobasa, AMD Ptuj; ICCA (slokart): 9. Fri-
derik Vajnhandel, AMD Ptuj; FC 125 ccm: 2. Zvonko Dominko,
AMD Ptuj, 9. Emil Pleieršek in 12. Jože Šeruga, oba AMD Ptuj.
Ekipno; 1. AMD Moste, 2. AMD Ptuj, 3. Rebus-Mobikart.
Naslednja dirka bo v nedeljo v Zagrebu, 23. maja pa bo dirka na
kartodromu v Hajdošah.
anc
ooooomocrcncjicnootn
S?<2 1.1
CD   CD
-^-^piN3t<oaocotoooooao^o>o>
cnoaoouioauiaocsaoo
cncnoiocncnoomoo^
33 fij- "O
tu fsj o o
tlil
J   C/3    —
< o ^- 2s:
^ S. =
S I o ^
cz ^ 2.
E x> §
lil
o r-~i
o. o> f?
3 -• Si
.1.    CD 2
% = E-
^ ==■ o o. Si »
_ Ln EU _,
O" CD

CD
0>
2. <Q <;
tO 3
-o <:
§ Si
T) rvj r>si cr m
o 2 ^ ''^ cn 3
o      3 CL a> -čS'
=     i! g" I*
^       " O. 5

2' 3
? 11
" rj S o ft)"
3 9- 3
"g s & o
su o
CD
3. o. O.ČD tfi C« < CD i
7;t_i.52.§ -..OJ- OJo CD
—• co "       ro        cu     CD
CD ^-3 o j5:.b.s:čS
rocn —— o_i.—'•fT^'"
CD 55 cu 2.^. <* S: £U
tvl ^"■=:tu o,      73 rj
CZ5 I cu o =j    < air-' —■
gčj^ čn I; ^    g) o 3-

s. c_ cu
3S =
i.-a-<3 OO
O o
-ntu.—.S O
cu Oi<-nroi3 i
—  C/J ST =t
9-c^ —^    < o. K< čo ^^-^
3€,Sg^i^l^'^^
O. s t-o"S CD R a> co 13. s
o (y5--3 to _.cg
cn^        cocrt OJ^??
ro i>o
oiocopo^cncjicocopo
OOOOOCJIOOOOOCJIO
ro ro ro ro
co ro     o
(ococooo—JCTJOJcnj^cocororo
o co to oa
^ i.;
■o s
It
£U  ^•
C O      CD
S »i 55- S- S.
CD (§
— C/5
CD  cu cu
— C T3
^ 3
• CD <Q ■<
O CD
' > CD ■<
O-i" a

CD  °  o. H   iS. S,  -
S?
1^ a3-
S  S;
cu

o   CD
C3.-0
2.^ S
3  CD ^
S- O H
O. O. 3
I tu o. 3
§1

Siii_s-'_iCD^ii;. cocu
3 CD S< .2-""" ^ •   S,
1 co T3 "D 3. ZJ —
CD o"o3CU CJ1
CZ3 3 rs3 —^ cn —^ —KO co

ScD o._^cD cn~
o 3 C t£3^jjj—•
o OO ^ o Cg
cn
-to
-^■^S^sL^šFScoS
O 9^ =t S 5
o o o CD —. cn
M o o ■ ..,2.
r--O ^ C— '
3 O g £y j
—lOhOC -'□Drs CD —K=:cn<c3>
tz kii^S co=;o "roc cDfj
^o';:^ = cu>g^fs3_,aic«oo
^ _. CD -1 —       J. n —zrL Tc-      CO<
3-Č75-3 = ČD CO^cno ,M os
S-IK-Bitlll
—       "3-3' —lO
= 3
o3;
—»■3 I3.cn —
tu 3 -O
g eLro3.3g
-^OLi.< tu w .

CD cn -
-S      ^
co to —ro "O ^ M oj —
o-jir^oooj a.Q.o ■   a ,_o
CD O o O"       3 •    Ji.-    3 ■
cn__^cn JU
^7t_c^ cn<
O
C3a=|.^-ČD^

<:;^o-a-cn ~vi
tu tu£ cu oTt-i
S S ■ 10.2:0
00 cn
^D^~ ?" J-O.
0-3-g -"^3
zj C2.0 —»-^5;
-p Si 2
oOcuT3 ^p.
< CD • P CD cn
CD CD ^'Zl 2 o
c» ~vi ro O.U2 o<
co * C3 CO"—' cn —k cT cn
y S-i-sjE >'2:^ž? w
CD 3. t- M ^ ^    -J
71}'^n-   cnca 05.2.
-=--ore     CD    S^t^oo
1.D-0

^ o<(O o
■ ==r-   H. Ss ■      o ^ co,
■o rj^f" ex3§-c3-D s   o-

co rv)        .—
S.l-:-icni 3. = <2
tnoF CD P tu
o co
_  _______ _____o
oaaoooocsoaaao

roroiNsro-i—i—t—1—».—i-i—k—i—k-i
coro^a(ooo>ga>uicji4^wro—ia(jO(ooooo->j
ca «p GSLe. cn e caLca cn e «9 o e o a S
CA^a    ^ ^ im O) ^ ^ ^ ^ o o I
co :
zr I _
7=  CD
(D -
S- 00
e« o
3  O" CD
a.    ^=
o SP 3?
O" CD   <.

2. p. g -
i
sr o. CD
K< cn
3 S 3
cn 3 < ^ —
s: cu   Q3
cn ^ Q
g<3

3 lO
^ OJ  CD  _.
3 3 "   3
— • CD
rororors5-i.—i.-4.-»-—k-i—»■-'--»■—»--J.—i—k—k
cjitnoooejiocTicaoocsotncncjienooocncsca a a
00

i:3

tu
M -
CU   CU
^- _^ CU 00
CD   o
CD
CD
• 3  0£.
i. I i.
i § g-
: o. ^ 3__
CD

CD o
< -aro
eo o cz
S2. _^
_o 2 2
OS^^cn Q.cncn-^-j.<;ciJCO
iS*-'
•_.cu       i.oo-..-' cn
_ars:)_,cn o L. 3 « g^-cn
>—^3 Ocn_iO ^2 ?" cn 5?:
co 2 o „ o- P^-' cu 0<D ^
0< _,0^3 0^-0 tU ZI.
2. S?^ 9:5 o. co 1^ o cn-55COj
3-3:^3 -t-O C/5 ČD S a5'3 -^O
= o CD g CD 3. OJ o. §■ ■    g CD D-
■čD- ^ -r, T
_^cD g cn    s.':"^'  s-Uco
°:Pi<|3f--š-ži-?
^3"  ?^
0_.CD CD 3-
-3.C0;
l^cn
'■^^JS.*^ ^-^^^.S 3-53cn
g-2.|:.g^<cng--^^;^o

i»3._
os tu ^
; cn to
co-    CD
o'='to
M cn —i- _„ r^ifij.
< CD CO^< o
:r     ^^c*i
cn § o 0~
' -S;- 2^ -i 2, CD
tu —P-as^.i
3 p'!
^ 5"pcji
fcu tu ^ o
.— cn< on o
,_, ^ tu CD CJ1
co F^' 2".=: <
cu tu

>ro-
S3mJSi.-S:.^|3^1i
rP cn oJ'3. o c-n o-cu -■ ^
^ —1^ ^ co ■ ■?r,- CT V. •   to-
čo
00
3 CO cn
§ S;S3 tn<»S = v^ČD
s g?5. • ^-i^s a^ooo-čn-
JG.^ 2corocn.t>!g'oo 3;cng S^.
oosa«__^
oP ^3
I
o CD r5 ^--.
5:= 9 3 S &S'nt^OoS"2:
lugcncu-   •   ST^^-OmCu
cDcD—to2- kr—*•
■ S        co
oK-.Š
30Qj-C=23"TZ)^7rJ^^
tU Oi cn S:cu <-— — :— eno
L.CU
CD<
Ž?"cn
— CD
3   K._^Sv$^'-"'=^oo;
3' cn o3 =3 ^
co tu'
•< -
^"2 X
2.2 o
cnrr    (Oi-, — -^jco tu co
^ rsD 3 co cu S" cn
5 3 P^S-S 2^3 2

lO ro o CJ5 C2.
.^P J.W3
cn cn cn§2
CD CD Z3
a-.3,iu
tu CU T-3 c= B;
—_w<2 <
—'■:zi3P 3
^3
_i.^tu ^3
3^3 - S
cu co' oj
_ cn I—
3 -
3 o. "O o- m
O 3 c: 3 K< 3
c= ' č5' . 2.9 2
S tOM.S M
2^!Njw|;2._g-
,„ o 3 oP tu
fSPS^^S^
cn ro p tu cn<"
;=>^>8 2
cji;


3 K<tU
CD CD •
5 tu 0°
:»rz3 O
;<K30
2 cn-
rorsaro—k—1.—1.—i
pro—kopcoppcn^conm
čsčnJ^csčocsčsiuoMM^o
0 <s> «>( 9 0C2I JO pi 0 a e tti o
o (O co c» 00
I a -D 33
o o
o <: p
^' ~
„ CD
^   <
O   ^
co s
oT £5
< cd'
5? 3.
3 ^
I o r:H'< o
D- <: 2 o
2. <-S o< §
3—) 3   cu 3
^ o cn CD
o      < - p
C*      =3.--a 5

sla
^  CD
2.
O sa
CD ž
^ as
1 CJ o bJ
> o o o
' CD CD /—\
O. CL-^
.g3|:
s: CA) p
; 3^ i
O co o 03 I
o o o o I
^pcnj^coboro^-^pcoco
ooačočoČ3Č3oačoČ3
ooooaeoaoaoa

ČU 3.
3   M
CU
CU   =3
300
= 2».
^ C S 3
o = ='2=
3  Q>  -« K
C"' =- SL S
C/5 < ^
g- c£. M
•Tf" M< o
tU   CZ   O
p 3
■= tu tu
" o  3 M
cu      tu
co   ZT-a
2 i
CD TD <:
i. ^3
lit
I.CD^S S'
eni 3..=: cn'^ jir
tu cn ?" ^^O.

?roo 2 oo-~jz3 Jico (-,2
PES
^3
cn
_ C/3
CD
2;ŠE^
3 -o<
cn o rsi 7** =77
:^(0 -o čn ?i "O
3 2:2 1.^ o
o •  §-p 3:0.
CD o lU
. z:- cn< cn<
— ■
C0 3'_^
w3 p
2. Sr cn<2.
i-   =s-'
cu     3 ••
r-j< co
3  %
tU 2.
SJ 5e 3
tu
O S 7^ > t
^ 1^ S. p ^
>< 2. o' O)" S
X tu ^ -
CD - o   —
s  3  co -     S
IVI o. -    o f;
3 ^
=i. o
CD   CU   5

tu'

L tu
><^cn
cn o
cu cu
<; o


r   — CD na
—-IN.CDCD Hi  •=
DDcn r\o-
o 3 P>fDs_eozi
2-2:-^os-o_^ocD
o cn-cncD^ ='=^5-c_
■   £'aDC0A> -4_^E4 3
§Si§o5;'§3.2^
^3"^^»*3E-2
i.o ^::^'2
'30" S"rtCDEU
3^,CDp_a.5rJoo3
" £Ž3 _xpo=.S'=>
co
5" o C/53 2
C« —'2^=--i23
g-roc^|i|§P5'
C2. C*5 -, f= S. -k O
^ rsjo '^P
i-~o'ScoS"=3 2
i ooo<. S
3 L^Oo^' W
CD z!  1»

»■g'3 ^^3 S ?°
3iig|3^
m2 Q.oK.<nn
-oro2:2r3 ^2
o S-o2._o2
K o2 cnP-S5'-^
3-z-SE—i-o
:^.2 o 3 052 §
^o3'6o—I-
- 3 '
CB 03 XtC/50-
—lO P°3?OCO
s oo o >>2.
2.g.a8-^p

15; = ^.
!.3-«»'3
■p 3jS
o to U.
o. 3. 3
I M cn ■
' P^"   ^o
1 o -oP
<=>    c>o 00
OCD O^ o
So ?:3'a
, o'
2.^
^ S CD J^ 3
PPE§S

;i"g8gi
tiOO
ce ^-g
'^'   o
cn S
<:m-orog
g'2.3:^-2.
- 3 o ^ cn
-o SG. ps- CD
2.< § X--"
—va M cn i
'"P robi i
CD cn i
i^9i

,^S.2
coo cu
oocjjcn
KočnKo
cncjio_,
S3!-nČD
o co —■ ~

- ro K" m 3
° fi3 3'g
■ cn
!^o

CD 5":::
go5'o5rs3'
•     § OCD j^.

JU >l
2 ^-
.2:tu —
cu ivi( cj
CD _—*,;—'
INO" O

CD
0)2:3
K3 =

K. 3-
tu CDa-o_
a

"O
o
cd:_
o ^S.
^ 2.5

fOc/5 3'2-
,g3"-2-§
to«
)3 —'lU^O
ŠPSKo-hS
,S;3 CnE:«
5 p
^l'g
" "i-^ cn oT
CD "O < Cp ■
g CD tu .3. KJ
CD ™ 3 C" P
"2 m ^' N5 cn
p|^!^c2
St3 t-nSJ
_ O__(O
' CD -
■■co o'

■C/5

-o     </) < •
"^C3.Q.CU-č
-00 CD S"f;ro
3.—-..3. 2.2 3
3 CD r> ČD
" 3 .   ^P-D
S=ES:lŠ|
COO oj-O CD ^
^ 5- 3'2 ^ -o
co 2:s-s o--V
—..CD
><^^^
.0-3 °;:o
T' g-o
.^^3^0.^
<      —' —' C3--vi
^ w rsop--o
c:    ootu o
; cn" _^ o o cn
-^Sl^O-O 3
° 3 ^cn
10 cu po CD
»3 C/5t\5H -0< 3
•tU o-----
2^3
r^2 00
u    —' — C cn
C2.0 cn cu 00CD ■ ,
^ lu co ^Q.CO
"o2
I      CU:-o ■ 3.
^03:t:.
S3-2.-
CD CD^O. —^-J
S'3 cn
83 f
oT Lj.o
~\o'
cn§ o<cD _
CD o 003:
^ —C2.3 o^
o 2-P°-vlo 03 -nO
o

53 ^
—o'3 <      I
CD qOJ ^CD
7^ co
CD —-
^3
cn
cn«;
;rČD'o CD —
2 co<
CD
2P§-^°
so§.2:^
o o 0<T3
2 O""^ O
^?2^-"^
o rx o —^ cvi
o O 3 ^ ZJ
'0-^3 _P oj
•§'S^p^-^'
cnco
C/5K
—lo :
cp y-.
o oo!-
S-03-.
^.i§8"§.p
Pigpg'
cn
!U
0-3 o
3-a cn
CD'03^
cn - Q-
O
S 3^
CD--—
S:
E3.P
3 tu"*"
' o
j'^_^CD Q^ CS
SO^gd-c-vlg:Ogi_
ico§,|-^_^.o§|:g-
tu
si
C03
.—.tu
to 3
.       « 03 —^ O        ^
a-2:§.<P 05< -t^
^.3^2:|^f 3-
gi.p|;P"?gg
cr>.—.—_._i.2cD
' g>P3;^^*='!l
-tK 5 s o
"^Eiiii^^oP
□C a-   _L ?r -• o r;
05 o cn oo-o —(S^
Oi€ 3.čo3
o.^— o o =r.

1
TEDNIK ( .,,
23
ZA RAZVEDRILO
26
četrtek, 22. april 1999 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Glasbeno Ime še nI garancija, da
je tudi pesem dobra, vendar je na
svetovnih lestvicah zaznati preveč
tako Imenovanih "velikih Imen" In
premalo kvalitete. Žal kvaliteta ni
zmeraj nagrajena, vendar bo do-
bra pesem tudi čez nekaj let prlja-
la našim ušesom, nekvalitetna hit
pa bo pozabljna.
Kanadski rocker BRYAN ADAMS že
nekaj let živi v Londonu in vpliv bri-
tanske neodvisne ročk scene je
slišen tudi na njegovem zadnjem al-
bumu On a Day Like Today. Odličen
pevec in kitarist je v novi ročk pesmi
CLOUD #9 preveč raz-
poznaven in glasbeno ni dodelan,
vendar spet blesti v nevsakdanjem
besedilu avtorja Johna "Matta"
Langea.
BAD COMPANV je odlična ročk za-
sedba, ki jo sestavljajo pevec Paul
Rodgers, bobnar Simone Kirke, ki-
tarist Mick Ralphs in basist Baz Bur-
rell. Klasična ročk zasedba je začela
skupaj igrati leta 1973 in njihovi naj-
večji hiti so Can't Get Enough, Rea-
dy for Love, Feel Like Makin Love,
Oh Atlanta. Kvartet je po sedemnaj-
stih letih izdal neizrazito, a dovolj
udarno ročk skladbo HEY HEY
ki jo najdete na njihovi kom-
pilacijski zgoščenki The Orginal Bad
Companv Anthologv s 33 skladba-
mi.
Ameriški sveži ročk val predstavlja
skupina BEN FOLDS FIVE, ki me še
zmeraj razveseljuje s svojo popolno
ročk balado Brick. Mladim glasbeni-
kom popolnoma zaupa založba Epic
in plod dobrega sodelovanja je pro-
vokativna pesem ARMY ki
ima dovršeno instrumentalno
spremljavo.
Countrv glasba ima v Sloveniji za-
vidljivo število poslušalcev in tudi
radio Ruj vam vsak ponedeljek ob
21.00 uri ponuja urico te glasbe. Tri
velike dame ameriške trendovske
glasbe EMMVLOU HARRIS, LINDA
RONSTADT & DOLLY PARTON bril-
jirajo v tipični baladi AFTER THE
GOLDRUSH s svoje druge
skupne zgoščenke z naslovom Trio
II.
JORDAN KNIGHT je nekoč prepeval
v skupini New Kids on the Block.
JORDAN je kar nekaj let hodil na
pevske vaje in tokrat prepeva melo-
dično pesem GIVE IT TO YOU
Njegov prijatelj iz skupine
NKTOB Joey Mclntery pa že uspeva
s soul balado Stay the Same.
Švedska pevka JESSICA FOLCKER
je še zmeraj precejkrat predvajana
na evropskih radijskih postajah z
uspešnico How will I Know. Talenti-
rana pevka pristaja na vse v koma-
du I DO ki je preprosta
mešanica r&b in pop ritmov.
Britanski trio 911 v letu 1999 beleži
že eno No 1. uspešnico na britanski
lestvici malih plošč z naslovom A
Little Bit More. Plešoči fantje doka-
zujejo svoje pevske kvalitete tudi v
popevki    PRIVATE    NUMBER
Ameriška skupina BACKSTREET
BOYS je doma prodala več kot de-
set milijonov primerkov združenega
albuma Backstreet Boys. Najstniški
idoli prepevajo nezahtevno pesem I
WANT IT THAT WAY ki
napoveduje njihov tretji studijski al-
bum z naslovom Millennium.
Boter funk glasbe JAMES BROWN
je v karieri posnel že več kot sto hi-
tov, vendar še noben ni prišel na vrh
ameriške lestvice malih plošč. Go-
spod BROWN obstaja pri svojem
znanem glasbenem obrazcu v super
funk komadu FUNK ON AH ROLL
ob katerem se boste do-
bro zabavali in tudi naplesali.
Ameriški raper TO je zaslovel z me-
lodičnim in poučnim rap hitom
VVestside. NJegovi ljubitelji boste
mogoče malo razočarani s koma-
dom BYE, BYE BABY ven-
dar tudi v tem komadu prisotna do-
bra melodija, podprta z ne preveč
"zateženim" rapanjem.
Britanski soul pevec LYNDEN DA-
VID HALL je bil letos nominiran za
najvišjo britansko glasbeno nagrado
brit kot najboljši pevec, vendar je
omenjeno nagrado dobil Robbie
VVilliams. Obetajoči gospod HALL
bo raznežil marsikatero žensko srce
z romantično soul balado MEDICINE
4 MY PAIN
Kanadska pevka CELINE DION pri-
haja na krajšo evropsko koncertno
turnejo in v promocijo te turneje je
izdala hitrejši r&b komad TREAT
HER LIKE A LADY v kate-
rem prepeva tudi Diana King ter je
zelo podoben njenemu hitu Shy
Guy. CELINE si nadvse želi otroka,
vendar bo najprej posnela še nekaj
novih pesmi in ena od teh je tudi
nova čutna balada IT'S HARD TO
SAY GOODBYE ki jo poje
v duetu z legendarnim PAULOM
ANKO; pesem je zaenkrat izšla le v
ZDA!
David Brezniic
Lestvico POPULAR-
NIH 10 lahko poslušate
vsako soboto vvečer-
nem sporedu radiaRuj.
@>M/o(/f dopisniki
PRAZNIK MAMIC
MED
TRETJEŠOLCI
Učenci 3. b razreda OŠ Ki-
dričevo so v svoje šolsko okolje
povabili svoje mamice ob njiho-
vem prazniku. V svoji učilnici
so pripravili lepo presenečenje.
Ves mesec so pripravljali kul-
turni program, namenjen
predvsem mislim o mamicah.
Prav vsak se je potrudil in
pričaral lep trenutek. Mamicam
so podarili pesmice, svoje misli
o mamah ter veliko glasbe in
plesa. Čisto na koncu so jim
skupno voščili ob njihovem
prazniku še z vizitkami in vazi-
cami, ki so jih sami poslikali.
Katera mamica ne bi bila vesela
vseh teh pozornosti otrok?
Tretješolci z razredničarko
MOJA MAMICA
Moji mamici je ime Mihaela.
Stara je dvaintrideset let. Njen
obraz je nežen, lase ima kratke.
Večkrat si jih počeše. Ko jo pog-
ledam, se mi nasmeji in pokaže
bele zobe. Oči ima rjave. Njena
najljubša barva je modra. Zelo
rada obleče kostime. V službo
hodi v Ljubljano. Zaposlena je
na sodišču. Njeno delo je težko
in naporno, ker mora velikokrat
hoditi po lestvi v arhiv. V
službo se pelje z avtobusom.
Zelo je vesela, ko ni treba iti v
službo. Ko pride zvečer domov,
leže na kavč in bere knjigo. Ve-
sela sem, ko pride mamica do-
mov, ker me ima zelo rada in me
tolaži. Skupaj se igrava. Rada pa
grem z njo na sprehod v gozd.
Mamici sem iz srca hvaležna za
vse, kar mi je dala.
Samantha Koščak, 3. b,
OŠ Kidričevo
MOJA MAMICA
Moji mamici je ime Darinka.
Stara je dvaintrideset let. Obraz
ima vedno nasmejan in okrogel.
Njene oči so rjave. Včasih me
pogleda žalostno. Lase ima krat-
ke. Redno hodi k frizerju in si
jih pobarva. Ko gre v službo ali
kam drugam, se naliči. Naliči si
ustnice in trepalnice. Včasih se
tudi nadišavi. V službo najraje
obleče kostim ali trenerko,
doma pa hlače in majico. Zapos-
lena je v šiviljstvu Schmidt.
Vstaja zgodaj zjutraj. V službo
hodi peš skupaj s sodelavkami.
Povedala mi je, da zelo rada gre
v službo. Zelo rada pomiva, sesa
in pospravlja. V soboto rešuje
križanke. Skupaj igrava Človek
ne jezi se in Monopoli. Večkrat
zmagam jaz. Zelo rada mi po-
maga pri nalogah. Ko sem bol-
na, me pelje k zdravniku in mi
kuha čaj. Imam jo rada, ker mi
pomaga in skrbi zame.
Nives Horvat, 3. b,
OS Kidričevo
MOJA MAMICA
Moji mamici je ime Violeta.
Ima dolge rjave lase in rjave oči.
Po poklicu je vzgojiteljica. Rada
ima rože, zato imamo v stano-
vanju veliko rož. Rada pa ima
tudi muce. Najraje pa ima mene
in sestrico Nejo. Najbolj je vese-
la, kadar sva pridna.
Tint Flajs, 2. b,
OŠ Videm
MOJA MAMICA
Vsak izmed nas ima nekoga
najraje. Jaz imam mamico. Ma-
mica je srednje postave. Ima rja-
ve oči in lase. V službo se vozi v
Ptuj. Dela v prodajalni za živali.
Je zelo pridna. Rada kuha, čisti
in pospravlja. V prostem času
rada kolesari. Njeno veliko ve-
selje so rože. V stanovanju ima-
mo mnogo vrst lončnic. Rada
skuha kaj dobrega. Tudi
pečenje raznih peciv ji ne dela
preglavic. Tudi jaz ji rada po-
magam. Včasih me skrega. Ta-
krat sem zelo jezna. Ko me jeza
mine, vidim, da je imela mami-
ca prav. Moje mamice ne bi za-
menjala za nič na svetu. Ima me
zelo rada, jaz pa njo. Rada mi
pomaga pri domačih nalogah.
Mamico bom imela rada do
konca svojega življenja.
Tina Turk, 3. r.,
OŠ Hajdina
NAJPREJ
GIMNAZIJA,
POTEM PA ...
Na začetku tega šolskega leta
se mi je izpolnila tista skrita
želja iz prvega razreda - postala
sem osmošolka. Ampak to mi ni
prineslo kakšnega posebnega
veselja, saj sem se komaj tedaj
zavedala, da s tem končujem
eno od obdobij svojega življen-
ja, eno najlepših obdobij.
Spominjam se dne, ko smo
prvič prestopili šolski prag. Pri-
jazno nas je sprejela učiteljica
Francka. Takrat se mi je konec
osnovne šole zdel še tako daleč,
skoraj neresničen. A ta leta so
minila tako hitro, da se komaj
zavedam, da bo kmalu konec.
Za mano so že najpomembnejše
odločitve, kam naprej. Pred
dvema letoma sem bila še trdno
prepričana, da se bom odločila
za II. gimnazijo v Mariboru. Ni
mi bilo mar, da bi morala stano-
vati kje drugje, najbrž v interna-
tu. Takrat sem mislila: ah, saj je
to še daleč. Takrat bom že sko-
raj odrasla. A bližje sem prihaja-
la tej odločitvi, vse manj sem
bila prepričana, da je prava.
Postalo me je malo strah, saj no-
beden od prijateljev ni namera-
val v Maribor. Tako sem se letos
odločila, da se bom vpisala v
ptujsko gimnazijo. Že res, da tu-
kaj morda niso tako dobri pogo-
ji za delo in da je popoldanski
pouk naporen, toda pomembno
se mi zdi tudi to, da bom šolanje
nadaljevala s starimi prijatelji in
se poleg šole tudi zabavala. Ta
odločitev je torej za mano in se-
daj sem vesela, da sem izbrala to
možnost. Vendar bodo ta štiri
leta hitro minila in pred mano
bo nova, še pomembnejša
odločitev. Študij. Danes nimam
pojma, za kaj se bom odločila te-
daj. Takrat bom verjetno že
imela postavljene življenjske
cilje in močno upam, da mi jih
bo ta gimnazija pomagala doseči
z dobro izobrazbo in podlago za
študij ter da mi bo uspelo osvo-
jiti cilje, ki si jih bom zastavila,
predvsem pa, da bom dobro in
rada opravljala poklic, ki si ga
bom izbrala.
Ana Dobaja, 8. c,
OŠ Gorišnica
Tretješolci so se potrudili za svoje mamice
LUJZEK
Dober den vsoki den! Toto
pismo sen vam pisa prejšji petek
in to samo zato, ker je deiek
izpod neba doj leta in z Mico
nesma mogla nič kaj boj pamet-
nega delati. Zato je Mica rekla:
"Spravi se pisat tvoje oslarije, ke
si ne boš slučajno toga te zmisla,
gdo de sunce sijalo, kak se to
večkrot zgodi in maš zgovor, da
ti ni treba v gorico ali pa na
njivo iti motke za rep cukatf Saj
ma ženska navsezodjo prav, ker
jaz resen rajši za storim pisal-
nim strojom sedim, kak pa na
njivi ali pa v gorici švic cedim.
Tejko sen glih visoko šolo v
drugem nadstropji obiskova, ke
ločim motikologijo od politolo-
gije. Motikologija je pač veda, ki
terja zamahe z motiko v roki,
politologija pa je veda, pri keri
mohaš z rokami s svinčnikom
ali pa kulijom in vmes jezik
sučeš. loj pa si sami preračuna-
jte kero delo je lažjo in bojše
plačano.
Gledam skoz okno, dežek ške-
blja in vidim, kak trova rose.
Vete, to je posebni dar, če človik
vidi trovo rasti in kameje cvesti.
Pa se mi zdi, da je tokšnih ljudi
pri nas iz leta v leto več na
podeželji in v mestih. Ta vejke
fabrike smo zaprli in lastninli z
delavci vred, zaj pa v glovnem
samo še male kafiče in štacune
odpiramo. Udje pa nemajo
dnara, da bi lehko tote lokale
podpirali. Mlode kelnarce in
trgovke večina novodobnih kapi-
talistov zaposli za dvo ali tri
mesce, te pa jih odslovijo, ke m
bi trebali zanje socialne in druge
davščine plačevati. Večina
mlodih je na cestah in ulicah, ta
stori pa delajo. Saj je na
podeželji glih tak, saj dece niše
več ne dela, brez malih pa paČ
tudi vejkih nede. In po toti logiki
nas je Slovencof iz leta v leto
manj.
Tejko Tja gnes, vse vas lepo po-
davljam in vam že v naprej
želim vesele bližajoče se 1. ma-
jske praznike s tistim znonim
geslom: ''Živel 1. maj, ker bo
nekaj dnijrajr Včosik smo tudi
rekli: Delu čast in oblast, zdaj pa
smo to narobe obrnoli in
provimo: Oblasti čast, delajo pa
naj tisti, ki nič drugega ne vejo.
Srečno. Vaš LUJZEK

TEDNIK - Četrtek, 22. april 1999
29
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 21. kroga: Drava - Rudar Trbovlje 0:0,
Dravograd - Aluminij 1:2, Železničar - Goriške ope-
karne 6:0, Slovan Slavija - Esotech Šmartno 0:3,
Nafta - Šentjur 1:0, Tabor Sežana - Jadran Šepič
0:1, Pohorje - Factor 1:1, Zagorje - Elan 5:1.
I.DRAVOGRAD 21    13   6   2     46:14   45
2. TABOR SEŽANA 21 12 5 4 39:19 41
S.POHORJE 21    12   5   4     39:27   41
4. ALUMINIJ 21    10   8   3     37:21   38
5. ESOTECH ŠMARTNO 21    10   6   5     33:23   36
6. ŽELEZNIČAR 21    8    8   5     39:20   32
7. ZAGORJE 21    9    5   7     37:31   32
8. DRAVA 21   8    7   6     33:26   31
9. GORIŠKE OPEKARNE 21    8    4   9     29:34   28
10. ŠENTJUR 21 7 5 9 26:30 26
11.NARA 21    6    6   9     25:30   24
12. ELAN 21 6 6 9 27:43 24
13. JADRAN ŠEPIČ 21 5 4 12 19:35 19
14. FACTOR 21 3 8 10 15:32 17
15. SLOVAN SLAVIJA 21 4 4 13 20:42 16
16. RUDAR TRBOVLJE 21 2 3 16 6:43 9
Danilo Kla/nšeJc
DRAVOGRAD -
ALUMINIJ 1:2 /1:1/
STRELCI: 1:0 Krašovec /18/, 1:1 Emeršič
/21/, 1:2 Emeršič/84/
ALUMINIJ: Lampreht, Gorše, VIdovIč, Žolek,
Kancler, Koren, Perkovič, Bezjak, Emeršič
/Grbavac/, Kolar, Hojnik /Dončec, Sambolec/.
V derbiju 21. kroga so nogometaši Aluminija iz
Kidričevega v Dravogradu ugnali vodečo domačo
ekipo. Srečanje je bilo zelo trdo, saj sta trenerja
poizkušala z obrambo tesnega pokrivanja in ni
bilo veliko praznega prostora oziroma prostih
igralcev, s tem pa je bilo manj priložnosti. Domači
nogometaši so povedli v 18. minuti, le tri minute
kasneje pa je napadalec Aluminija Milan Emeršič z
izredno lepim zadetkom rezultat izenačil.
V drugem polčasu je igra zvečine potekala med
obema kazenskima prostoroma, brez pravih pri-
ložnosti. In ko je že kazalo, da se bo derbi končal
z delitvijo točk, sta dobro odigrala Perkovič in
Emeršič in ta je iz težkega položaja z leve strani
dosegel zmagoviti zadetek za nogometaše /Alumi-
nija.
Danilo Kiajnšek
DRAVA - RUDAR
TRBOVUE OsO
^ DRAVA: Zver, Lenart, Fridauer /Meznarič/,
Šket, Topiek, Vršič, M. Emeršič, Bezjak
/Krajnc/, Pucko, Habjanič /B. Emeršič/, Kljajič.
Močno oslabljeno moštvo ptujske Drave se je
pomerilo z zadnjo ekipo drugoligaške konkuren-
ce. Pričakovali so zmago, vendar tudi točki na
koncu ni kaj očitati. Nogometno igrišče na mest-
nem stadionu je bilo bolj podobno njivi kot igrišču
in je bilo velika ovira, da nogometaši niso mogli
razviti prave igre. Gostje so igrali izredno ostro,
včasih tudi pregrotx) in temu je nasedel tudi slab
sodnik Tratnjek, ki je popolnoma izpustil vodenje
iz svojih rok. Izrazitih priložosti ni bilo. Ko je bil v
44. minuti izključen domači igralec Kljajič, ni kaza-
lo za Rujčane v nadaljevanju nič dobrega. Toda
tudi z igralcem nnanj so bili boljši in bližje zmagi,
vendar žoga kot zakleto ni hotela v mrežo gostov.
Danilo najnšek
3. SNL- SEVER
Rezultati 18. kroga: Hajdina - Paloma Šega
0:3, MM Brunšvik - Gerečja vas 3:2, Mons Claudi-
us - Usnjar 0:1, prekinjeno v 33. minuti, Unior
Zreče - Starše 0:0, Pobrežje - Kovinar 2:2, Monta-
var Rogoza - Kungota 3:0, TIM Laško - Dravinja
MM BBUNSVIK-
GERECJA VAS 3:2 /2:0/
STRELCI: 1:0 Pečovnik /3. Iz 11 m/, 2:0 D. Vo-
glar /13/, 2:1 Šljanec /52/, 3:1 D. Voglar /49/, 3:2
Pungračič /89/.
GEREČJA VAS: Nahberger, Paveo /Pacher/,
Slaček, Kmetec /Turk/, Lečnik, Skerjanc,
Krajnc, J. Perko, Kalsesberger, R. Perko / Pun-
gračič/, Šljanec.
Nogometaši sosednih klubov MM Brunšvik in
Gerečja vas so odigrali izredno pomembno
srečanje v tDorbi za obstanek med tretjeligaši. Po-
membnost srečanja je naredila svoje. V prvem
polčasu so domačini bili nekoliko bo\\š\ nasprotnik
ter izkoristili dve priložnosti in povedli z dvema za-
detkoma. V drugem polčasu je bila igra enako-
vrednejša in tudi gostje so resneje zapretili. Žal pa
jim je za kaj več zmanjkalo sreče, predvsem pa
časa., tako da so pomembne tri točke ostale
doma.
V naslednjem krogu se tx)do nogometaši
Gerečje vasi na svojem igrišču pomerili z vodečo
ekipo Montavar Rogoza.
Danilo Kiajnšek
HAJDINA - PJkLOMA
SEGA 0:3 / 0:2/
STRELCI: 0:1 Žabota /7/, 0:2 Cvajdik /34/, 0:3
M. Stojanov/61/.
HAJDINA: Brodnjak, PIhler, Mlakar, Kralj,
Vrbanec, Bauman, Krajnc, Bedrač, Kos /Mlina-
ric/, Ladinek /Smrke/, Meznarič.
Nogometaši Hajdine so proti drugouvrščeni eki-
pi na lestvici nastopili močno oslabljeni, s^ so
nastopili brez treh igralcev in na koncu srečanje iz-
gubili. Gostje s Sladkega Vrha so bili zelo kvalitet-
na in predvsem homogena ekipa. Ves prvi polčas
so imeli več od igre in na koncu svojo premoč kro-
nali z dvenna zadetkoma. Praktično je bilo vse
odločeno v prvem polčasu. V drugem polčasu so
nogometaši Hajdine zaigrali nekoliko bolje, ven-
dar je bilo vse skupaj premalo, da bi lahko prese-
netili močne goste. Ti so od 55. minute igrali z
igralcem manj, vendar se to v igri ni preveč opazi-
lo. Nogometaši Palome Šege so v 61. minuti izko-
ristili napako v donnagči obrambi in z igralcem
manj dosegli še tretji zadetek ter se na koncu zas-
luženo veselili zmage, ki jih še naprej ohranja v
borbi za prvo mesto.
Danilo Malnšok
MNZ PTUJ - I. RAZRED
Rezultati 15. kroga: Središče - Stojnci 3:2, Pol-
skava - Boč 0:4, Gorišnica - Slovenja vas 2:3, Pra-
gersko - Bistrica 2:2, Dornava - Videm 1:1, Ormož
- Eltehšop R. 3:3.
1. ORMOŽ 15   9    3   3     37:18   30
2. STOJNCI 15   9    1   5     25:26   28
3. BISTRICA 15   7    5   3     37:20   26
4. SREDIŠČE (-1)        15   8    1   6     38:37   24
5. ELTEHŠOP ROG.      15   6    2   7     26:30   20
6. VIDEM 15   4    7   4     29:24   19
7. DORNAVA 15   4    7   4     25:22   19
8. SLOVENJA VAS 15 5 4 6 25:26 19
9.PRAGERSK0 15   4    6   5     25:27   18
10. GORIŠNICA 15   5    3   7     25:30   18
11. BOČ 15   4    3   8     19:32   15
12. POLSKAVA 15   2    4   8     11:30   10
Razpored tekem 16. kroga: sobota, 24. 4.: ob
16.30 Boč - Ormož, Eltehšop R. - Središče; nedel-
ja: ob 10.30 Videm - Pragersko, ob 16.30 Slov. vas
- Polskava, Stojnci - Dornava, Bistrica - Gorišnica.
MNZ PTUJ - II. RAZRED
Rezultati 11. kroga: Grajena - Hajdoše 2:1,
Apače - Zavrč 2:2, Lovrenc - Podvinci 2:0, Bukovci
- Tržeč 1:2, Leskovec - Markovci 2:4.
1. MARKOVCI 11 8 1 2 31:11 25
2. GRAJENA 10 6 2 2 23:13 20
3. PAGO LESKOVEC 10 5 2 3 35:21 17
4. HAJDOŠE 11 4 5 2 24:15 17
5. LOVRENC (-1) 11 4 5 2 23:14 16
6. TRŽEČ 10 5 1 4 17:19 16
7. APAČE 11 4 4 3 19:22 16
8. ZAVRČ 11 3 3 5 15:23 12
9. BUKOVCI 11 2 2 7 16:22 8
10. PODVINCI 11   O    1   10    8:45      1 .
Razpored tekem 12. kroga: sotx)ta, 24. 4.: ob
16.30 Tržeč - Lovrenc; nedelja, 25. 4.: ob 10.30
Zavrč - Grajena, Markovci - Bukovci, Hajdoše - Le-
skovec, ob 16.30 Podvinci - Apače.
2. SML - VZHOD
Rezultati tekem 17. kroga: Šentjur Vurij - Nafta
3:2, Pragersko - Bistrica 1:4, Kovinar - Štore - Po-
trošnik Beltinci 1:1, ERA Šnnartno - Aluminij 7:0,
Bakovci - Pohorje 2:2, Elmont Krško - Železničar
3:1; prosto Starše,.
1. ŽELEZNIČAR 17   14   1   2     66:20   43
2. POTROŠNIK BELTINCI 17   14   1   2     52:17   43
3. ALUMINIJ 17   13   2   2     52:19   41
4. ERA ŠMARTNO        17   11   2   4      40:23   35
5. POHORJE 17   8    4   5     35:28   28
6. ELMONT KRŠKO      17   7    4   6     27:30   25
7. BISTRICA 16   6    3   7     37:34   21
8. ŠENTJUR VURIJ       16   6    2   8     23:26   20
9. BAKOVCI 17   4    4   9     39:42   16
10. KOVINAR ŠTORE 17 4 4 9 22:35 16
11.NAFA 17   4    1   12    19:46   13
12. PRAGERSKO 16   4    O   12    24:50   12
13. STARŠE 16   3    O   13    19:52    9
14. STEKLAR 13   2    2   9     18:51     8
Pari 18. kroga: Nafta - Elmont Krško, Železničar
- Bakovci, Pohorje - ERA Šmartno, Aluminij^- Kovi-
nar Štore, , Starše - Pragersko Bistrica - Šentjur
Vurij; prost Potrošnik Beltinci. Ekipa NK Steklar iz-
stopila!
iože Ralh
2. SKL - VZHOD
Rezultati tekem 17. kroga: Štntjur Yurii^(-1) -
Nafta 5:2, Pragersko - Bjstrica 3.2, Kovinar Store -
Potrošnik Beltinci, ERA Šmartno (-1) - Aluminij 3:5,
Bakovci - Pohorje 0:7, Krško MKI Leskovšek -
Železničar 0:6; prosto Starše.
1. POTROŠNIK BELTINCI 17   15   1   1      101:10 46
2. ALUMINIJ 17   14   3   O     115:11 45
3. ŽELEZNIČAR 17   13   4   O     131:9   43
4. ŠENTJUR VURIJ (-1) 16   11   1   4     75:20   33
5. POHORJE 17   7    4   6      27:41    25
6. ERA ŠMARTNO (-1)   17   8    1   8     50:33   24
7. NAFA 17   7    2   8     39:51   23
8. KOVINAR ŠTORE      17   3    7   7      13:39   16
9. KRŠKO MKI LESKOV. 17   5    1   11    25:58   16
10. STEKLAR 13 5 0 8 23:66 15
11. PRAGERSKO 16 4 1 11 20:76 13
12. BAKOVCI 17 4 1 12 10:92 13
13. BISTRICA 16 3 2 11 22:69 11
14. STARŠE 16 2 O 14 14:90 6
^ Pari 18. kroga: Nafta - Krško MKI Leskovšek,
Železničar - Bakovci, Pohorje - ERA Šmartno (-1),
Aluminij^- Kovinar Štore, , Starše - Pragersko, Bi-
strica - Šentjur Vurij (-1); prost Potrošnik Beltinci.
Ekipa NK Steklar izstopila!
Jože Ra/h
KOiMlKA m Turnir
fro/k na Ffu/s^/ Gori
v nedelj Oj 2. marca, ob 14. uri
organizira Športno društvo Ptuj-
ska Gora prvi letošnji turnir trojk
v košarki. Tekmovanje bo na
domačem športnem igrišču. Ekipe
trojk (3-t-l), se prijavijo 15 minut
pred lu-adnim pričetkom turnirja.
Bogdan Vinkler
KECUANJEO
Poraz prve, zmaga
druge elr/pe
Kegljači prve ekipe ptujske Dra-
ve so se v 20. krogu OKZ Maribor
pomerili z Impolom iz Slovenske
Bistrice in srečanje izgubili s 7:1
/4911:4871/. Rezultati tekmoval-
cev Drave: Vranješ 787, Arnuš
802, Haladea 790, Čuš 808, Sušanj
848, Šeruga 836 podrtih kegljev.
Uspešnejši pa so bili tekmovalci
druge ekipe Drave, saj so s 7:1 ug-
nali Miklava. Posamični izidi:
Kramberger 348, Veler 394,
Kavčič 391, Kozoderc 367, Fridl
387, Strelec 409.
Danilo lOajnšek
BOKS O Zavet-
državni prvak
Prejšnjo nedeljo se je v Maribo-
ru končalo državno prvenstvo v
boksu. Žal so rezultati in udeležba
pokazali, da kvaliteta boksa v Slo-
veniji upada.
Naslov državnega prvaka v pol-
težki kategoriji (do 71 kg) je osvo-
jil že petič Ptujčan Dejan Zavec
(ŽBK Lada Jagodic Maribor), ki
sicer nastopa v veltrski kategoriji
(do 67 kg). Poskusil se je v višji
kategoriji v upanju, da bo tam
močnejša konkurenca. Žal pa tudi
tam ni bilo najbolje, saj je ime De-
jana Zavca v slovenskem boksu
postalo sinonim za zmago.
Milan Krajnc
PIANINSKiKOTiiCKO
Sv, Avguštin
že tretje leto ob prazniku, 27.
aprilu, organizira Planinsko
društvo Ptuj izlet k sv.
Avguštinu. Tokrat se dobimo v
torek, 27. aprila, ob 7.30 lui pred
trgovino Zvonček v Podlehniku
(zaradi prazmka redni avtobusi
ne vozijo). Pot je krožna in nas
vodi od Podlehnika preko
haloških gričev k sv. Avguštin,
od tam pa se po drugi poti vrne-
mo v Podlehnik.
Za ljubitelja Haloz, lepega razg-
leda, svežega zraka in neokrnjene
narave je to idealen spomladanski
sprehod. V Podlehnik se vrnemo
okrog 19. lu-e. Če se odločite za iz-
let, se opremite pohodniško, v
nahrbtnik pa ne pozabite dati tudi
hrane in pijače. Hodi se od 5 do 6
ur. Izlet vodi Janez Vertič.
PiMINSKi KOTIČEK O
Prvomaiski izlet
1. in 2. maja organizira PD Ptuj
izlet s kolesi. Odpravili se bomo k
našim južnim sosedom in se
povzpeli na Ravno goro in
Ivanjščico. Natančni podatki o iz-
letu bodo objavljeni v naslednji
številki Tednika.
Odbor za informiramo
SERVIS KOLES
TENIS OPREME TER SMUČI
Šport Servis Davorin Munda s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Plu|, tel.: 062/778-587
NAMIZNI TENIS
8. DP za pionirje in pionirke
NTK Petovia bo 24. in 25. aprila v športni dvo-
rani Center izvedla osmo državno prvenstvo za
pionirje in pionirke, na katerem bo nastopilo
140 tekmovalcev in tekmovalk. Prvenstvo bo
najpomembnejše tekmovanje pionirjev in pio-
nirk v letošnji sezoni, udeleženci pa se bodo po-
merili v kategorijah posameznikov in posamez-
nic, dvojicah in mešanih dvojicah.
Prvenstvo bodo svečano odprli v soboto ob 9. uri,
ko se bodo začeli izločilni boji po skupinah. V ne-
deljo bodo končali predvidoma ob 13.30, s podelit-
vijo pokalov najuspešnejšim tekmovalcem in tek-
movalkam.
Od prvenstva pričakujemo veliko tudi domačini,
posebno od Danila Piljaka, ki je v letošnji sezoni
na prvem mestu računalniške lestvice v pionirski
kategoriji. Drugi domači tekmovalci so še Urban
Ovčar, Jan Janžekovič, Rok Korez, Jernej Šilak,
Goran Zavec, Rok Šerona in pionirke Petra
Jurič, Maša Samojletiko, Vesna Teibuc, Doris
Drčič in Sandra Pjanič.
Dvodnevo tekmovanje bo posvečeno tudi po-
membnemu jubileju kluba. NTK Petovia namreč
v teh dneh praznuje 25-letnico. Ob tej priložnosti
bomo predstavili jubilejni bilten, v katerem bo
prikazan četrtstoletni razvoj kluba s poudarkom
na zadnjih petih letih.
Pokrovitelj državnega prvenstva je Mestna
občina Ptuj. Vsi ljubitelji namiznega tenisa vablje-
ni k ogledu tega zanimivega in kvalitetnega tek-
movanja.
BT
KOLESARSTVO
Kolesarji Perutnine Ptuj so bili minuli konec tedna izredno
uspešni v vseh kategorijah, kljub temu da so nastopili na
zahtevnih dirkah. Šime Pocmja je osvojil VN Šibenika, Gre-
gor Zagorc pa VN Welsa v Avstriji.
V soboto so se kolesarji Perutni-
ne udeležili dirke Zambelli na Ri-
jeki. Drugo mesto je na na težavni
progi pripadlo ^Miranu Kelnerju,
enajsti je bil Šime Pocmja, tri-
najsti pa Rado Rogina.
V nedeljo pa so Ptujčani nasto-
pili v Šibeniku in na 130 kilome-
trov dolgi in zahtevni progi po-
brali prva štiri mesta: 1. Šime
Pocmja, 2. Hrvoje Bošnjak, 3.
Rado Rogina in 4. Matej Marin.
V soboto so v Opatiji uspešno
nastopili tudi starejši in mlajši
mladinci. Pri starejših mladincih
je na 90 km dolgi progi s pov-
prečno hitrostjo 38 knVh četno
mesto osvojil Andrej Omulec,
šesto pa Milivoj Glavica. Pri
mlajših mladincih (50 km dolga
proga, povprečna hitrost 36km/h)
je sedmo mesto osvojil Aldo
Uešič, trinajsto pa Bojan Belšak.
V Kamniku je potekal kriterij
slovenskih mest. Ze po prvem
sprintu je pobegnil Gregor Gaz-
voda in na koncu prepričljivo
osvojil prvo mesto, kljub temu da
so ga mrzlično lovili predstavniki
Roga, Save, Krke in Lenarta.
Šesto mesto je pripadlo Matjažu
Finšgarju.
V avstrijske Welsu pa je poteka-
la krožna cestna dirka v dolžini
118,5 kilometra, ki je bila zelo za-
nimiva, predvsem pa polna tem-
pa. Na začetku je močno potegnil
Gregor Gazvoda skupaj z Avstrij-
cem, po 25 kilometru pa se jima je
pridružil še Gregor Zagorc. Ptuj-
ska kolesarja sta narekovala visok
tempo. Gazvoda je spremljal Za-
gorca do 30 kilometrov pred cil-
jem. Ptujski kolesar je v zadnjih
kilometrih vozil izredno dobro in
si pred avstrijskim kolesarjem, ki
je bil na SP sednu, privozil 30 se-
kund prednosti. Četrti je bil Mat-
jaž Finšgar.
Pri mlajših mladincih so vozili
80 kilometrov. Deveto mesto je
osvojil Aldo Uešič, štirinajsto Bo-
jan Belšak in devetnajsto Aljoša
Belšak.
Tekst in foto:
Danilo Kiajnšek
Gregor Zagorc, zmagovalec
dirke v Avstriji
30
četrtek, 22. april 1999 - TEDNIK
TEDNIK - Četrtek, 22. april 1999
31
NEGOVSKI VRH / ZA PRIHODNOST ŠTIRIH SRČKOV
Velika noč vzela starše
Velika noč je bila za Milana in Marjano Vogrin usodna.
Čeprav praznik, sta morala na večer, tako kot vsak drugi
dan, tudi tistega 5. aprila nakrmiti okoli 80 prašičev. Nihče
ni vedel, da bo tokrat zadnjič. Pri odmaševanju gnojne jame
ju je ubil amoniak in kot pajek svojo žrtve potegnil v le ne-
kaj kubičnih metrov globoko jamo, ki jo je Milan izpraznil
le slab teden dni pred tragičnim dogodkom. Tragedija je pri
Vogrinovih zasenčila praznično vzdušje, vest pa je globoko
pretresla tudi slovensko javnost.
Negovski Vrh je od Benedikta v
Slovenskih goricah oddaljen le ne-
kaj kiometrov. Pot do Vogrinovih
je vijugasta in makedamska ter nič
kaj prijazna, prav tako kot usoda,
ki je na velikonočno nedeljo Tjaši,
Špeli, Nuši in še ne dveletnemu
Gašperju za vedno vzela starše. 39-
letni ključavničar Milan in 32-let-
na madicinska sestra Marjana sta
se vzela pred 14 leti; Tjaša je bila
že na poti. Svoj dom sta gradila z
ljubeznijo in marljivostjo. Danes
sameva. Prevzemata ga nedoumlji-
va tišina in spokojnost, družinska
idila je žal le še preteklost. Le
streljaj od ljubke družinske hiše,
na kateri so še letos nameravali na-
rediti fasado, stoji Marijanina
domačija. Domova ločuje gospo-
darsko poslopje s hlevom za vzrejo
prašičev - nesrečni kraj, kjer se je
tragično končalo življenje Milana
in Marijane.
"Še ob šestih popoldan smo bili
vsi skupaj," s solzami v očeh pripo-
veduje Marijanina mama, 59-letna
Ivanka Toplak. "Zunaj je bilo še
svetlo, ko sva z vnukom Gašper-
jem prišla do hleva. Klicala sem
hčer in zeta, a se nista oglasila.
Pogledala sva po hlevu, vendar ju
ni bilo nikjer. Nato so ju začeli is-
kati še drugi domači. Iskali smo ju
vse do devetih, šele nato smo opa-
zili dvignjen pokrov gnojne jame
ob hlevu, v katerem je bilo le sla-
bega pol metra gnojnice."
Kako in zakaj sta se Milan in
Marjana znašla tam, ostaja
skrivnost. Zagotovo je v hlevu
prišlo do zamašitve. Zakaj oba in
zakaj na tako tragičen način, se
sprašujejo svojci, sosedje, prijatelji
in mnogi drugi, ki jih je vest glo-
boko pretresla. Najbolj seveda še
ne 14-letna Tjaša, odlična učenka
osnovne šole v Benediktu. Špela,
Nuša in Gašper sprašujejo s svoji-
mi otožnimi pogledi. Gašper pre-
more le nekaj besed, med njimi se-
veda mama, ata ... Še vedno ju išče,
še vedno ne more doumeti, kaj se
dogaja. Špela pove, da sta mamica
in ata v grobu in da jih gledata, ali
so pridni. Otožna Nuša ne govori
dosti. Na jesen bo prestopila vrata
male šole. V svoj svet se čadalje
bolj zapira tudi Tjaša, pravi babica
Ivanka, ki je danes tako mati kot
babica, saj so otroci pri njej in
možu Ivanu. Center za socialno
delo iz Lenarta je štirim sirotam
brez staršev že dodelil skrbnika,
njihovega krstnega botra strica Vi-
lija iz Grab pri Apačah, tako kot so
želeli otroci. Najbolj so upoštevali
mnenje Tjaše, ki je ob našem obis-
ku žal ni bilo doma, prav tako kot
ne strica Vilija, ki dela v sosednji
Avstriji.
Štiri sirote na Negovskem Vrhu
živijo naprej. Dnevi minevajo brez
brezskrbnega otroškega smeha,
brez družinske idile. Rane počasi
celijo, bolečina ostaja nekje v glo-
bini otroških src. Src, potrebnih
ljubezni, sočutja in človeške
dobrote. Od ponedeljka, 19. aprila,
Gašper, Nuša in Špela na pobudo
župana občine Benedikt Milana
Gumzarja obiskujejo vrtec, zato se
na drobcene obraze že počasi vrača
otroška iskrivost. Ob skrbniku
stricu Vihju in drugih najbližjih
za tri najmlajše Vogrinove skrbi
preko javnih del Centra za social-
no delo Lenart tudi Lea. Otroke
vsak dan zapelje v vrtec in jih po-
poldan spet pripelje domov k nji-
hovi psički Ari in kozličkom ter
seveda babici in dedku. In tako
minevajo dnevi na Negovskem
Vrhu, kjer kljub grenkobi diši po
pomladi in pomladanskem cvetju,
prav tistem, ki je mnogo prezgodaj
okrasilo tudi grobova Milana
Marjane Vogrin.
Ob tragediji je bil v Mariboru na
pobudo televizije Tele 59 in dne-
vnika Večer pri Območni organi-
zaciji Rdečega križa odprt posebni
žiro račun za pomoč Vogrinovim
otrokom. Vsi, ki bi sirotam želeli
pomagati, lahko denarne pris-
pevke nakažete na žiro račun 51
800-678-81 498, šifra 710, s pripi-
som "Za prihodnost štirih srčkov".
Anemari Kekec
PTUJ • Na OŠ dr. Ljudevita
Pivka so danes na široko odprli
šolska vrata, saj praznujejo
svoj dan šole. Med 9. in 12. uro
se bodo učenci z delom
predstavili pri pouku, v
različnih delavnicah in krožkih.
PTUJ • V četrtek, 22. aprila,
bo v dvorani Narodnega doma
na Ruju 1. medobmočna revija
otroških pevskih zborov. Nas-
topilo bo štirinajst zborov
območnih izpostav Lenart,
Ormož, Ruj in Slovenska Bistri-
ca iz osnovnih šol: Leskovec,
Gorišnica, Olge Meglic Ruj, Vi-
dem, Poljčane, Pohorski odred
Slovenska Bistrica, Oplotnica,
Laporje, Sv. Ana, Sv. Jurij, Le-
nart, Kog, Središče ob Dravi in
Ivanjkovci. Revija bo v dveh de-
lih - ob 16. in 18. uri.
SVETA TROJICA • V petek,
23. aprila, bo v kulurnem domu
Sveta Trojica medobčinsko
srečanje plesnih skupin občin
Benedikt, Cerkvenjak in Lenart.
Nastopile bodojDlesne skupine
OŠ Veličina, OS Sveta Trojica,
mažoretke KD MOL Lenart, ba-
letni skupini Baletne šole Jas-
na, plesna skupina Kulturnega
društva Bad Giris, plesna sku-
pina Pupa KD Ivana Cankarja
Jurovski Dol, plesna skupina
Odštekanke OŠ Cerkvenjak,
plesna skupina Party OŠ Bene-
dikt in plesna skupina Ružice
OŠ Lenart.
MARIBOR • V štajerski pres-
tolnici bo 24. in 25. aprila 16.
državno zborovsko tekmovanje
NAŠA PESEM, na katerega so
tudi letos prijavljeni najboljši
slovenski zbori. Rujčane bo
zastopal moški komorni zbor
pod vodstvom Franca Lačna.
JUROVSKI DOL • V soboto
ob 19. uri bo mladinska skupi-
na Pok v kulturnem domu Ju-
rovski dol premierno uprizorila
komedijo Toneta Partljiča Moj
ata socialistični kulak; režija
Marija Divjak.
SELA • V soboto, 24. aprila,
bo v kulturnem domu na Selih
ob 20. uri srečanje folklornih
skupin. Nastopile bodo skupi-
ne: Destrnik, Cirkovce, Rožma-
rin Dolena, Lancova vas, Mar-
kovci in Bolnišnica - DPD Svo-
boda Ruj.
SLOVENSKA BISTRICA • V
galeriji bistriškega gradu je od
sobote, 17. aprila, do 16. maja
na ogled razstava sodobne ja-
ponske keramike.
Gašper, Nuša in Špela z babico Ivanko
ORMOIAN UMRL NA
ŠTIRIPASOVNICI PRI
KOPRU
V ponedeljek, 12. aprila, ob
21.25 je po štiripasovnici v Škocja-
nu pri Kopru hodil 38-letni S.G. iz
Ormoža. Nenadoma je začel
prečkati avtocesto in vanj je trčil
osebni avto, ki ga je iz smeri Kop-
ra vozil 42-letni I.Č. iz okolice Kop-
ra. Ormožan je pri tem dobil tako
hude poškodbe, daje umrl na kra-
ju nesreče.
UMRL DESST DNI PO
NESREČI
v noči na torek, 13. april, je v
mariborski bolnišnici umrl 49-letni
V.S. iz Kostanjevca, občina Slo-
venska Bistrica. Pokojni je bil varo-
vanec doma dr. Jožeta Potrča v
Poljčanah in se je ponesrečil 3.
aprila. V domu za ostarele sicer ni
dovoljeno kaditi, vendar je bil
omenjeni popoldan sam v sobi in
si je prižgal cigareto. Pri tem se
mu je vnela obleka, zaradi česar je
dobil hude opekline. Prepeljali so
ga v mariborsko bolnišnico, ven-
dar so bile poškodbe tako hude,
da mu ni bilo moč rešiti življenja.
UJELI ILEGALNE
PRESTOPNIKE MEJE
Patrulja policijske postaje
Ormož je v ponedeljek, 12. aprila,
v gozdu v naselju Vodranci ob
hrvaški meji ujela 21 državljanov
ZRJ albanske narodnosti in 4
Iračane, ki so ilegalno prišli v Slo-
venijo. Pri tem jim je pomagal
voznik iz Hrvaške, ki je pred priho-
dom policije pobegnil nazaj na
Hrvaško. Ker so begunce ujeli tik
ob meji, so naši policisti ubežnike
hoteli vrniti nazaj na Hrvaško, ven-
dar ni šlo gladko. Hrvaški organi
so sprejeli le Albance, Iračane pa
zavrnili, češ da ni moč dokazati,
da so prestopili hrvaško-slo-
vensko mejo, zato so jih morali
naši policisti začasno namestiti v
prehodnem domu za tujce v Pro-
senjakovcih, ki je že močno pre-
natrpan.
NEPREVIDNO NA
PREDNOSTNO CESTO
v torek, 13. aprila, nekaj po 20.
uri je 22-letni M.Š. iz Slovenske
Bistrice v Sestržah zapeljal z lokal-
ne na prednostno cesto in s tem s
svojim vozilom zaprl pot voznici
osebnega avtomobila, 22-letni
N.M. iz Makol. Vozili sta trčili, pri
tem pa se je N.M. hudo ranila.
NEKAJ UR PO NESREČI
UMRL V BOLNIŠNICI
V četrtek, 15. aprila, ob 9.20 je
48-letni D.P. iz Orešja pri Ruju vo-
zil osebni avto od Spodnjega Dup-
leka proti Dvorjanam. V ovinku je
njegov avto zaneslo čez nasprotni
vozni pas na bankino in dovoz k
stanovanjski hiši, od tam pa nazaj
na cesto, kjer je trčil v kombi, ki ga
je vozil 34-letni T.M. iz Ciglenc.
Hudo ranjenega D.P. so prepeljali
v mariborsko bolnišnico, kjer pa je
po nekaj urah zaradi poškodb
umrl.
Z AVTOM V
REKLAMNO TABLO
Po lokalni cesti skozi naselje
Sestrže, občina Majšperk, se je v
četrtek, 15. aprila, proti 15. uri pel-
jal z osebnim avtomobilom 23-let-
ni S.T. iz Slovenske Bistrice. V os-
trem ovinku ga je zaneslo na levo
bankino, od tam čez vozišče in
desne bankine v jarek, kjer je avto
trčil v betonski propust in rek-
lamno tablo. Voznika je vrglo iz
avta pod prednje desno kolo in se
je pri tem hudo ranil.
RANJENI MLADI
TEKMOVALCI
Po regionalni cesti od Ormoža
proti Lendavi je v soboto, 17. apri-
la, zjutraj vozil osebni avto 44-letni
D.S. iz Videza pri Slovenski Bistri-
ci. V križišču regionalnih cest ni
upošteval prometnega znaka Stop
in je zapeljal v križišče v trenutku,
ko je iz smeri Središča ob Dravi
vozil osebni avtomobil 51-letni
F.M. iz Hrvaške in trčil v desno
stran vozila D.S. V silovitem
trčenju je avto obrnilo za 180 sto-
pinj in ga odbilo v levi obcestni ja-
rek. D.S. je imel v avtomobilu 4
mlade sopotnike, ki jih je peljal na
strelsko tekmovanje v Lendavo.
Vsi štirje mladi strelci iz Slovenske
Bistrice so bili ranjeni, huje 13-letni
A.S. ter 14-letna M.S in A.R., lažje
pa 13-letni M.K.
UKRADEL AVTO IN
TRČIL V BETONSKO
OGRAJO
v soboto, 17. aprila, okoli 4.30
je neznanec na dvorišču hiše v Uli-
ci 1. maja v Ruju sedel v
nezaklenjen osebni avto. Verjetno
se mu je mudilo, zato je krepko
pritisnil na plin, izgubil nadzor nad
vozilom in po nekaj metrih vožnje
trčil v betonsko ograjo. Močno
poškodovan avdi je pustil in po-
begnil. Policisti prosijo vse, ki so
morda videli trčenje ali jim je kaj
znano o neznanem vozniku, da se
jim oglasijo.
Z VLOMOM PO
MOTORNO KOLO
v noči na četrtek, 15. april, je
neznanec vlomil v gospodarsko
poslopje v Pleterjah, KS Cirkovce.
Odpeljal je motorno kolo Honda
CBR 900 RR, reg.štev. MS Li-20, in
ukradel še par pnevmatik za mo-
torno kolo, dva motoristična kom-
binezona in CD gramofon. S tem
je lastnika F.G. oškodoval za okoli
2 milijona tolajrev.
TRAKTORIST UMRL NA
KRAJU NESREČE
v nedeljo, 18. aprila, v poznih
večernih urah je 56-ietni LK. iz
Ruja vozil traktor z lahkim priklop-
nikom skozi naselje Sed lasek pri
Podlehniku. Pri hiši Sedlašek 38,
kjer je konec z gramozom posute-
ga cestišča, je nadaljeval vožnjo
po prečni skalni strmini. Po nekaj
metrih vožnje je zavil v levo in trak-
tor se je začel prevračati. Pri tem
je L.K. dobil tako hude poškodbe,
da je umrl na kraju nesreče.
Z AVTOM V POTOK
Po regionalni cesti od Zavrča
proti Borlu se je v nedeljo, 18. ap-
rila, zvečer peljal z osebnim avto-
mobilom 27-letni E.O. iz Vidma pri
Ruju. Tik pred Borlom je izgubil
oblast nad vozilom in začelo ga je
bočno zanašati. Trčil je v zaščitno
ograjo, potem pa pristal v potoku.
V nezgodi se je lažje ranil njegov
sopotnik, 24-letni I.K. z Dravinjske-
ga Vrha.
MOPEDIST PADEL V
OVINKU
Po cesti skozi naselje
Zamušani, občina Gorišnica, se je
v nedeljo, 18. aprila, zvečer peljal
na kolesu z motorjem 56-letni J.K.
iz Gorišnice. Med vožnjo po klan-
cu navzdol je v ovinku pričel zavi-
rati, pPadel je po cestišču in se
lažje ranil.
FF
Rodile so - čestitamo: Met-
ka Gobec, Pristava ^' »^'i
Meslinju - Friderik,
ja Rus, Prešernova i^iuj -
Nejca; Brigiia Korošec, Bo-
rovci 56, Markovci - deklico;
Olga Krajnc, Industrijsko
naselje 1, Kidričevo - Miha-
ele; Erika Zelenko, Zagorci
11, Juršinci - Evo; Darja
Drevenšek, Gerečja vas 36,
Hajdina - Urbana; Jelka
Meznarič, Sakušak 16/a,
Juršinci - Nikito; Andrea
Rajšp, Dr. Hrovata 1, Ormož
Lizo; Doris Munda,
Trubarjeva 13, Ptuj - Žana;
Jelka Čerpnjak, Nova vas
11/b, Ptuj - Jureta; Dragica
Vogrinec, Švajgerjeva 4, Ptuj
- Tajo.
Poroke - Ptuj: Silvester
Prinčič in Mojca Kodrič,
Kozana 79; Andrej Golob in
Tatjana Herga, Mezgovci ob
Pesnici 48; Sašo Žitnik,
Brstje 5/b, Ptuj, in Metoda
Meško, Kraigherjeva ul. 4,
Ptuj; Aleš Tompa, Cesta
Andreja Bitenca 118, Ljubl-
jana, in Dominika Majcen,
Na obrežju 8, Ptuj.
Umrli so: Mu jo Radjo,
Krčevina pri Vurbergu 62,
1956 -1 7. aprila 1999; Greta
Mencin, Zagorci 62, -'fi 1950
- t 7. aprila 1999; Franc
Krajnc, Tibolci 32, 1923 -
t 7. aprila 1999; Janez Šeru-
ga, Dežno pri Podlehniku
29, * 1939 - 1 8. aprila 1999;
Ivan Šimenko, Pobrežje 41,
1927 - t 8. aprila 1999;
Franc Horvat, Orešje 93,
Ptuj, * 1912 - t 8. aprila
1999; Franc Vogrin, Bišečki
Vrh 7, 'A' 1926 - t 7. aprila ;
1999; Frančišek Maroh,
Prešernova ul. 25, Ptuj, ^t^
1934-t 10. aprila 1999; Dra-
go Škorc, Jadranska ul. 10,
Ptuj, * 1922 - t 12. aprila
1999; Albina Topolovec,
Volkmerjeva c. 10, Ptuj, -f^
1946 -t 11. aprila 1999; Ma-
rija Zabavnik, rojena
Haložan, Vuzmetinci 32, ^
1921 -1 14. aprila 1999; Mi-
lan Krajnčič, Spodnji Ve-
lovlek 49,* 1961 - t 13. apri-
la 1999; Marija Krajnc, roje-
na Šilak, Dornavska ul. 13,
Ptuj, * 1917 - t 14. aprila
1999.