• *
J
v
Največji slovenski tednik V Zedinjenih državah
I shaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1818 W. 22nd St. Chicago, III.
OFFICIAL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
J--L
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE: 1818 W. 22nd St+ Chicago, III.
v r
TVo. 10. Štev. 10.
Chicago* 111., 17. marca (March) 1915
Leto 1. Volume 1.
Ameriške vesli.
Vtanovni shod '4 Slovenske Lig«.''
Kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, se je vršil dne 9. in 10. t. m- v Little Bohemia dvorani na 18. cesti, v Chicagu vstanovni shod "Slbvenske Lige."
Konvencija se je vršila povsem mirno, tako se je tudi vspešno končala. Navzočih je bilo 13 delegatov, zastopajoči 27 podružnic in sicer: Mr. Geo. Brozich* Ely, Minnesota; J. Jager, Minneapolis, Minn.; Frank Justin, Lorain, O.; Edward Kalish, Cleveland, 0.; Rev. Matej Kebe, Charleroi, Pa.; M. Kovač, Greensburg, Pa.; Ivaa Novak, La Salle, 111.; Rudolf Per-dan, Cleveland, 0.; Dane P. Pre-dovich. Pueblo, Colo.; rFank Sak-ser, New York; Rev. Frank Šalo-ven, La Salle, 111; Rudolf Trošt,
Republikanci v večini Springfield, 111., 15. marca. Danes se je pričelo iznova zasedanje v naši zakonodaji. Sedaj i-majo republikanci za 3 glasove skupne večine. Demokrat je, so podlegli.
Na dnevnem redu je zopet več važnih točk. Nove predloge, ki bodo morda sprejete tekom dni so: Posebni davek na časnike, zvišanje davka zobnih zdravnikov, dovoljenje zneska $3,000.000 za uravnavo rek in potokov, prepoved prodaje škodljivih zdravil po hišah, omejitev gostiln v bližini šol na 200 korakov razdalje od slednjih, uveljava 8urn^ga dnevnega dela za ženske.
Vendar enkrat!
S posredovanjem takozvanega "City Cluba" v Chicagu, se je
minuli teden vstanovila še "Clea-New York; in Josip Varšek, Wau- ner Chieago Federation." (Fede-kegan, 111.	racija ali Zveza za bolj čisto me-
V odbor so, bili izvoljeni: Fr. sto Chicago.) Namen te federaci-Sakser, pred«.; I. Jager, blagaj- je je :Odprava dima in blata iz nik; J. Blatnik, gl. tajnik, Ed. našega mesta. Prepoved biljard-Kalish, finančni tajnik, R. Trošt, nih igralnic. Odstranitev nemoral-tajnik za publikacije. Odbornika: nosti in pijančevanja po raznih Ivan Novak in D. Predovich. —| plesnih dvoranah. Odprava poli-"Slov. Ligi'želimo mnogo vspeha! j tične agitacije po šolah. Odprava Na tej konvenciji se je sprejelo, politike in "grafta" pri polici-sledečo resolucijo:
RESOLUCIJA. "Delegatje 27. podružnic, zbrani pri vstanovljanju "Slovenske Lige" v Chicagu, 111., dne 9. marca v "Little Bohemia Hall," deloma zastopajoči slovensko-ameri-ške državljane in nedržavljane, sprejeli smo nastopno resolucijo:
1.)	Protestiramo proti nemškemu nasilju in njegovi povzročitvi svetovne vojne.
2.)	Protestiramo najodločnejše proti krutemu zatiranju narodnih nedolžnih žrtev po avstro-ogrski vladi.
3.)	Protestiramo proti nesramnemu barantanju z našimi slovenskimi pokrajinami, ne da bi se pri tem vprašalo narodno voljo.
4.)	Protestiramo, da bi bilo ke-daj naše slovensko Primorje, ali sploh kak del našega o-zemlja last Italije, ali kakega drugega tujega naroda.
Dasiravno nismo nikaki
ji?? — — Odpoklic nepoštenih mestnih svetovalcev. Odprava nemoralnih lokalov.'
V tem klubu, ali v tej federaciji je tudi soproga A. Schwitzer-ja, prih. morebitnega župana našega mesta. Kako bo delovala ta velepomembna zveza, bode pokazala prihodipost.
i •
Chicaški tatovi na delu.
Naš policijski načelnik Gleason je te dni zvedel o dosedaj še nepre-kosnem činu chikaških tatinskih vitezov.
Iz znane tovarne The Bohlen Manufaet Co. na 3663 Filmore ave so minuli teden tatovi odpeljali z dvema tovornima vozovoma, ali 8 konji, več strojev v skupni teži 5 ton. Ko se je izvršila ta tatvina, ni bilo nobenega čuvaja na licu mesta.
čuden slučaj razporoke.
Pred chikaškem sodnikom Sulli-
. . ,	« vanom je stal dne 13. t. m. avstrij-
prerok., vendar pa za f?°tovo	Frailk Grosmann, bi-
(ni»i<»o rmomft /1 o on "i rrir i
1.)
2-)
pričakujemo, da se izvrši po tej vojni velik politični preobrat, pri katerem se bodo vpoštevale^ pravične težnje vseh prizadetih jjarodov. Zato zahtevamo:
Da se združi vse Slovence, živeče v različnih, politično ločenih krajinah, v eno samoupravno celoto;
da naj velja zanjo načelo svobode, enakopravnosti in bratstva. Na podlagi tega:
Spoznavamo, da je svoboda predpogoj razvoja vsakega kulturnega naroda;
spoznavamo, da je politična, verska in socialna enakopravnost podlaga trajnega zadovoljstva narodov;
spoznavamo, da Je bratstvo pogoj v dosego prave svobode in enakopravnosti;
spoznavamo čut bratstva, ki nam veleva, da se mi kot majhen narod zvežemo na i-menovani podlagi s svojimi krvnimi sosedi v Jugoslovansko federacijo," Chicago, 111., dne 11. marca 1915. Sledijo podpisi 13 delegatov.
Panika v bolnišnici. New York, N. Y. 13. marca. V
Lincoln bolnišnici je nastala včeraj velika panika, ker je hotel neki Albert Lashway prerezati vrat svoji bolni soprogi, nahajajoči se v bolnišnici. S težko silo se je posrečilo zdravnikom in ostalim bestijalneža pomiriti. Izročili so Ka policiji.
vajoč na 3110 N. Bernard St. Zaprosil je sodni j o za ločitev zakona. Svoji v Avstriji bivajoči ženi je poslal Grossmann že pred več meseci denar za karto; — žena pa se noče nikakor podati v A-meriko. Ker je razburjeni mož obljubil, da bo živel tukaj trajno, — mu je sodnik dovolil razporoko.
Požrtvovalen mož.
V American bolnišnici našega mesta se je vršila minuli teden zelo težavna operacija. Neki Harry Lapides iz 1151 So Mozart St. si je dal odvzeti pet pintov krvi, katero so potom transfuzije pretočili v prsa njegove bolne žene. Mož, ki zasluži vso pohvalo bo okreval; žena je pa umrla. Zapustila mu je 4 nedorasle otroke.
Zastrupljene- konzerve. San Diego, Cal. 13. marca Vsled zavživanja konzerviranega sadja so umrle danes tukaj tri osebe: Miss Emilia Martin, učiteljica ljudske šole, George Martin njen brat in R. Martin 6 let stari nečak učiteljice. Mati in mlajša hči te družine tudi umirajo v mestni bolnišnici.
Nagrada za četvorčke.
Sacramento* CaL 13. marca. Se-
natska zbornica je določila danes Mrs S. C. Mc Knight i* Reddinga Cal. $5000. — nagrade, ker je povila pred že nekaj leti čvrste sine četvorčke. Ta naorada je namenjena sedaj za njih vzgojo.
Radij rešil jetniku življenje. New Yprk, N. Y. 13. marca Znani milijonar in bankir Frank A. Vanderlip je kupil nedavno od nekega zdravnika za $30,000 vrednosti radija. Ker je bil naprošen od vodstva kaznilnice v Sing Singu za pomoč v nekefti važnem operacijskem slučaju, je dal Vanderlip svoj radij prosilcem na razpolago. V Sing Singu so operirali nekega Italijana jetnika na vratu vsled raka. Kakor zatrjujejo zdravniki, je rešil Vanderlip s svojim dobrodelnim posojilom radija, — jetniku življenje.
Zgodaj pričela.
Big Gap Ky., 14. marca. Pomožni maršal Hurt je danes ujel in aretiral 9 letnega Willie Hu-barda in njegovega 16 letnega brata Milforda, ker sta na kon-trabanten način kuhala žganje.
Kako se kupi moža?
Dne 13. t. m. je stala pred chi-kaško policijsko sodnijo -ciganka vedeževalka Alicp Seed. Obtožbo je dvignila napram nji neka 19-letna Otilija Hadel. Označena je pogostokrat obiskovala vedeže-valko in ji je plačala $159. — za nabavo ženina, oziroma moža. I£er so pa pri tej kupčiji ostale samo obljube, — je naznanila prevarana nevesta to zadevo policiji. Ne-vsmiljeno ciganko je stavila policija pod $1200. — varščine.
V prospeh tiskarstva.
Sporazumno z odborom tiskarske unije in zveze tiskarjev v Chicagu, se bode pričel s 1. aprilom letos tehnični in praktični pouk o tiskarstvu po raznih obrtnih in drugih šolah mesta Chicago. Dosedaj se je za ta kurz prijavilo že 110 dečkov.
Žrtev poklica.
Policaj Goerge Haase, bivajoč na 2261 So. Kildare Ave* Chicago, 111. se je minuli teden v službi do smrti ponesrečil ko je padel na W. 31. cesti raz svoj motorcikelj.
Mrs J. D. Rockefeller umrla.
New York. N. Y. 12. marca. V
svojem razkošnem gradu ob Po-cantico Hills je umrla danes žena najbogatejšega človeka na svetu Mrs John D. Rockefeller, v 75 letu starosti. Bolehala je že več mesecev.
Pomenljivo *>ri tem je. da ni bil pri njeni smrti prisoten ne njen mož, ne sin J. D. Rockefeller jr. ker bivata oba na počitnicah v Floridi. Tudi njena omožena hči VIrs Mc Cormiqk iz Chicaca ni bila zraVen; nahaia se namreč v Švici. Ko je zvedel mož poko^nice, J. D. Rockefeller o smrti svoje žene, se je odnelial takoj s posebnim vlakom proti New Yorku.
Žrtve eksplozije.
New York, 13. marca. Ker je
nastala v rezervarju Crewe Le-rick Oils & Gases Co. v Brookly-nu danes velika eksplozija, je bilo pri tem pet oseb usmrčenih in več nevarno ranjenih. Razstrelba je bila tako^jaka, da je popolnoma raznesla visoke konkretne stene označene tovarne.
Državna železnica v Cal. Sacramento, Cal. 15. marca.
Najbrže prvo državno železnico bode imela država Cal. Naš guverner Johnson je izročil v zakonodaji svojo predlogo, da naj bi država kupila zapadno pacifiško železnico ki ie v konkurzu.
čudna smrt. Los Angeles, CaL 13. marca. Tukaj se je po nesreči utopil v kopalni banji Bert Debity, ki je bila napolnjena samo 3 palce globoko z vodo. Nesrečnika je prijel krč tako, da je padel z licem naprej v vodo in utonil.
Smrt znanega avijatika.
San Francisco, CaL 15. marca.
Tukaj je padel včeraj v morje z 3000 čevljev visočine znani ameriški avijatik Lincoln Beachy. Ker je bilo včeraj na panamski razstavi na tisoče in tisoče zbranega ljudstva* je priredil Beachey polet nad mestom, a ga je pri tem zadela smrtna nesreča.
Ledeniki na Atlantiku.
Halifax N. S. 15. marca. Ameriški carinski parnik "Seneca", ki opravlja svojo službo v tuk. vodovju je naletel na velikanske ledenike, ki se nomikajo dalje proti jugu po morju. Vsled tega je z brezžičnim brzojavom opozoril vse parnike v dotičnem okrožju.
Rekord avijatika.
San Diego, CaL 13. marca. Poročnik Byron Q Jones je dosegel tukaj danes svetovni rekord Dri svojem poletu z aeroplanom. Pri sebi je imel Se dva druga vojaka in je ostal visoko v zraku neprestano 7 ur in 5 minut. Zadnji svetovni rekord sličnega poleta je trajal le 6 ur in 14 minut.
Star radovednež.
Danes dne 17. t. m. je prišel semkaj iz Williams Bay, Wis. 113-letni Tim Sullivan vsled povabila Irske Lige. Najstarejšega Irca v Ameriki, bodo zvečer peljali v neko kino-gledišče, katerega še sploh ni nikdar videl.
Odprava vislic.
Springfield, DL, 15. marca. Vse
okoliščine kažejo tako, da se ne bo več rabilo v državi Illinois vislic za smrtno kazen. Guverner Dunne je predložil zadnje dni zakonodaji poslanico, v kateri ostro obsoja usmrčenje oj^sojenih hudodelcev. Pri tem ga podpira večina senatorjev in koragresnikov.
Guverner Dunne se je pri tem skliceval na dejstvo, da je leta 1910 pet ameriških držav uvedlo le dosmrtno ječo, namesto vislic ali električnega stolca. V vseh teh državah se je izvršilo isto leto najmanj umorov in kriminalnih zločinov. Za odpravo smrtne kazni v tej državi se bode še tekoče zasedanje glasovalo.
Inozemske vesti.
Evropska vojna.
Vojna z Italijo?
Dunaj, Avstrija, 15. marca. —
Ker se ni zamoglo doseči sporazuma med Italijo in Avstrijo glede zahteve odškodnine, je postal položaj med obema državama skrajno kritičen. V ta konflikt je zapletena tudi Nemčija.
Semkaj se poroča, da je poslala Nemčija tri svoje armadne kore vojaštva .proti južni Tirolski, in saverni Italiji, kjer se bo pričela najbrže nova bitka.
V mestu Trento so. morali vsi avstrijski deželni in vladini uradniki slovesno obnoviti svojo prisego; ondotna duhovščina pa nabira podpise za vdanostno izjavo, katero nameravajo poslati cesarju Franc Josipu.
Vojno razpoloženje v Italiji
Rim, Italija, 15. marca. — Tukaj se vršijo še vedno pogajanja med nemškim poslanikom Buelo-wojm in italijansko vlado glede odškodnine, katero zahteva Italija od svoje nekdanje zaveznice Avstrije za nevtralnost. Sodi se, da avstrijski cesar nikdar ne bode dovolil Italiji tudi ne za ped svoje zemlje. To bode posledica, da bode tudi Italija zapletena v sedanjo svetovno vojno.
•V poslanski zbornici se je vršilo danes glasovanje za obrambo Italije. Predloga je bila sprejeta z 334 proti 34 glasovi. Nasprotno so glasovali samo socialisti.
Italijanski trgovinski minister je danes uradno prepovedal in ustavil pošiljanje denarja v Avstrijo potom brzojava. Tudi poštna zveza med Avstrijo in Italijo je pretrgana.
Danes popoldne se je vršila po mestu velika rhanifestacija. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo svojega kralja ter vpilo: "Doli z Avstrijo!" Pred Garibaldijevim spomenikom so držali nekateri politiki govore naperjene proti Avstriji in Nemčiji; hvalili so pač junaško Belgijo, Francijo in Anglijo.	i
Iz Dunaja prihaja semkaj brzojavno poročilo, da je sprejel avstrijski cesar v avdijenco baron Buriana, zunanjega ministra Avstro-Ogrske. Burian se je preje posvetoval tudi z nemškim poslanikom. Gre pri tem samo zato, če bode dovolila Avstrija Italiji kaj odškodnine ali ne? Sodi se dalje, da je Avstrija pripravljena odstopiti nekaj ozemlja Italiji, ne pa toliko, kolikor ga Italija zahteva. Cesar Franc Josip se odločno brani da bi odstopil Trient oziroma južno Tirolsko; vsled tega se je obrnil na Nemčijo, da mu pomaga v tem kritičnem času. In res je poslal bavarski kralj več svojega vojaštva preko meje, da bode branil južno Tirolsko in Primorje pred napadom Italije.
Bivši avstrijski nadvojvoda umrl.
Monakovo, Nemčija, 12. marca.
Tukaj je umrl bivši avstrijski nadvojvoda Karol, nečak avstrijskega vladarja, ki se je odpovedal carskemu dvoru in je živel pod imenom Ferdinand Burg. Bil je poročen s hčerjo profesorja Czu-ber na Dunaju.
Potopljena križarka.
Belfast, Anglija, 12. marca. —
Minuli četrtek je neki nemški torpedni čoln potopil angleško po-, možno križarko "Bayano" nedaleč od Corsewall Pointa v angleškem kanalu. Rešili so se samo 4 častniki, 2 zdravnika in 20 mornarjev, ostalih 191 je pa utonilo. "Bayano" se je s številnimi človeškimi žrtvami pogreznil v petih minutah v morje. Najbolj obsojauja je vredno dejstvo, da ni dotični nemški torpedni čoln dal nič varnostnih signalov, da bi se zamogli ljudje pravočasno rešiti. Katastrofa na "Bayanu" se je pripetila med 4. in 5. uro zjutraj ko je moštvo še spalo.
sta se semkaj poroča, da je bilo ondi na smrt obsojenih 123 bul-garskih vojakov, ker so se leta 1913 »puntali v vojni z Rumunijo. Med obsojenci, ki bodo šele sedaj obešeni, sta dva majorja, 20 častnikov in 100 prostakov.
Bulgarska in Rumunija.
London, Anglija, 14. marca. —
Med Bulgarijo in Rumunijo je prišlo te dni do konečnega zaključka, da ostaneti ti dve državi nevtralni ; le v skrajni sili bodo priskočile na pomoč Srbiji in njenim zaveznikom. Zato bode dobila Bulgarija nazaj 3 četrtine ozemlja, katerega se je v drugi BalkansKi vojni določilo Rumuniji.
Cela stvar je pa sedaj najbrže odvisna od padca Carigrada. Ako se posreči Rusom in Francozom zavzeti dardanelsko ožino, in si podjarmiti Carigrad, bode nastopila proti Turkom nedvomno tudi Rumunija in Bulgarska.
Zamenjava vojnih jetnikov.
London, Anglija, 14. marca.—.
Ker se je nedavno sv..oče, papež Benedikt zavzel za vojne jetnike na Nemškem in Angleškem, je prišlo sedaj med obema državama do vspešnega zaključka. Vse bo-lehne vojne jetnike se bode poslalo 6edaj domov in se iste zamenjalo.
Poraz Avstrijcev. Petrograd, Rusija, 15. marca. —
V Galiciji seje posrečilo ruskim četam, da so zajele ogromno število Avstrijcev. Vsled vpešnih bojev smo zajeli ondi samo tekom nekaj dni od 40.000 do 50.000 avstrijskega vojaštva.
Francoski parnik potopljen. London, Anglija, 14. marca. —
Tukajšnji listi so dobili poročilo, da je nemška križarka Kronprinz Wilhelm potopila francoski parnik "Guadeloupe" nekje na brazilskem obrežju v Južni Ameriki.
Plačilo križarke "Dresden". London, Anglija, 15. marca. —
Z velikim veseljem in navdušenjem pozdravlja ljudstvo tukaj ravno došlo novico, da je angleška bojna ladja Glasgow in Kent potopila blizu otoka Juan Fernan-dez zloglasno nemško križarko "Dresden" ali tudi sestro že potopljene nemške križarke "Em-den". Medsebojni spopad se je vršil na pacifiškem morju, 400 milj oddaljeno od chilskega obrežja. Nemška križarka "Dresden" je prizadela raznim trgovskim ladjam mnogo škode. u Dosti jih je tudi potopila.
Boji v Karpatih.
Petrograd, Rusija, 15. marca. —
Veliki snežni viharji so zamedli vse večje in znane prelaze v osrednjem karpatskem gorovju. To zadalo nesrečnim Avstrijcem hud udarec, ker ne morejo ne naprej, ne nazaj. To ugodno priliko so pa porabili Rusi s tem, da so se jeli pomikati bolj proti sovražniku. Sedaj se nahajajo naše čete oddaljene samo 3 milje od Prze-mysla.
V tej veliki trdnavi se nahaja po sodbi strategov do 40.000 raznovrstnega vojaštva. Tu se vršijo* najhujši artilerijski dvoboji.
Pred odločilno bitko.
Petrograd, Rusija, 15. marca.—
Ker je nastala tudi na severnem in zapadnem bojišč« huda zima, je sedaj težavno za vsakojake vojne operacije. Pač se pa pričakuje ondi odločilne bitke čez nekaj tednov, ko nastopi zopet južno vreme. Za Nemce, ki se držijo sedaj na narewskem mo-kropi ozemlju bode ta prememba vremena zelo nevarna. Dotični okraji so namreč zelo močvirnati in se ne bo mogel sovražnik iz tega močvirja rešiti.
Rusom na pomoč.
Berolin, Nemčija, 14. marca. —
Kakor se je izvedelo iz raznih virov, namerava odpoklicati Rusija vse za vojno zmožne Fince, dasiravno so bili dosedaj vojaščine prosti.
Lakota na Poljskem. Varšava, Rusko, 12. marca. —
Glasom ruskega uradnega izvestja je nastopila po celi zapadni Poljski velika lakota in beda. Poleg tega tare jo ondotno prebivalstvo tudi kužne bolezni. Več kot milijon ljudstva strada vsled lakote.
Smrtna obsodba za upornike. Pariz, Francija, 14. marca. — Iz
Zofije glavnega bulgarskega me-
Boj za Carigrad. Atene, Grško, 14. marca. — Iz
otoka Tenedes se semkaj brzojavno poroča v padcu trdnjave Dar-danus. Francoske in angleške ladje so porušile tudi turško trdnjavo "Hamidieh".
Skupno zavezno brodovje je včeraj zelo vpešno streljalo na utrdbo Chanak Kalsi v razdalji 16.000 čevljev. Prizadeli so ji tudi toliko škode, da je preplašeno || ljudstvo bežalo proti Aziji. Sedaj se drži le še ena trdnjavica in sicer "FoTt Chimikili".
NAZNANILO.
ga člana ali članico. Kako lepo bode potem slišati, da delujemo res za napredek celega članstva. De* lujmo v slogi, in zmaga ali cilj je
Chicago, m.
Članom in članicam društva sv. zagotovljen! Štefana štev. 1. K. S. K. J..
Dragi sobrat:
~ Naznanjam Vam, da bo to soboto dne 20. marca v cerkvi sv. Štefana skupna spoved za vse člane in članice našega društva. Bratje in sestre! Pridite k spovedi popoldne od dveh naprej:
1.) zato, da bolj hitro pridete na vrsto; 2.) ker od dveh do sedmih zvečer bosta spovedovala dva spovednika, od sedme ure naprej pa en sam; 3.) ker v nedeljo ziu-traj ne bo spovedovanja za društvene brate.
Vzrok je ta: V Chicagu živi nad 2000 naših rojakov, ki niso pri nobenem društvu, ali vsaj ne pri katoliškem društvu in taki ne poznajo ^ravega Teda pr,; cerkvi, ker vsled prevelike oddaljenosti od cerkve (EJmhurst, Summit, Pul-man, Crčero) al- vsled zadržka dela (600 ogrskih Slovencev) ali vsled kakega drugega vzroka ne zahajajo redno v našo cerkev. Takim se ustreže takrat, kadar pri-deio. Člani in članice naših katoliških društev pa dobro poznajo red v cerkvi in če želijo korpora-tivno z društvom prejeti sv. obhajilo, naj spoved pravočasno opravijo, pa ne se v nedeljo zjutraj drenjati okrog spovednice, ko jih morda čaka še 30 ali 40 drugih ljudij ali pa še več.
Skupno sv. obhajilo bo v nedeljo, dne 21. marca med osmo sveto mašo. — Vsakdo se bo moral izkazati s SDOvednim listkom, če ne bo izključen iz društva.
Anton Soj ar, župnik
Dalje svetujem vsem članom naše Jednote, da naj pazljivo zasledujejo in čitajo naše 'Glasilo." Dalje naj prečita j o tudi pravila Jednote, da bodo izprevideli kake podpore ali dobrote deli naša si. K. S. K. J. Bodimo tudi ponosni, da pripadamo k tej slovenski podporni organizaciji, ki je, kakor dokazano največja in najstarejša te vrste tukaj v Ameriki.
Dalje tudi želim, da naj bi sedaj vsak član (ica) naše' Jednote o-pravil dobro svojo velikonočno dolžnost, da se s tem pokažemo, da smo zares člani in članice katoliške Jednote.
Konečno pozdravljam še enkrat vse člane in članice K. S. K. J. ter želim vsakemu posameznemu društvu v tem letu kar največ napredka !
Član društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J. Pueblo, Colo.
mi rojake Slovence širom naše nove domovine.
Fran j o Omerza. box 65, De Pue, 111.
Biwabik, Minn.
Gospod urednik "Glasila K. S. K. Jednote:" —
V štev. 8 našega priljubljenega Glasila je bil priobčen dopis iz naše naselbine. Dopisnik lepo piše in sega nazaj v zgodovino našega mesta le bolj obširno. Med drugim
Joliet, HI. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 8 K. S. K. J. se naznanja, da se je sklenilo na društveni seji, dne 21. febr. da se skupno udeležimo sv. obhajila, na tiho nedeljo, to bo 21. marca in sicer pri 8. sv. maši. Zatoraj so naprošeni vsi člani omenjenega društva, da opravijo sv. spoved, v soboto zvečer. To bo 20. .marca, in naj se v nedeljo zjutraj ob pol osmih zberejo v dvorani stare šole, da skupno odkorakamo v cerkev, in se vdeležimo sv. obhajila.
Želim, da bi se kar največ mogoče, polnoštevilno članov udeležilo! Ker dobiva sedaj vsak član (ica) svoje "Glasilo", zatoraj bo vsakdo znal, in se ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel kedaj, da se udeležimo skupnega sv. obhajila, kajti opraviti bo moral vsakdo svojo versko dolžnost, ako ne, se bo ž njim postopalo po društvenih, oziroma Jednotinih pravilih.
Joliet, HI. s Is urada društva sv. Genovefe štev. 108 K. S. K. J. Joliet, 111.
S tenr se naznanja članicam go-rioznačenega društva, da se jc pri seji dne 5. marca sklenilo, da bomo imele skupno velikonočno spo ved dne 20. marca (na soboto) in qv obhajilo pa dne 21. marca (na nedeljo) pri 8 sv. maši. Upam, da se vse članice udeleže ter da tako storimo svojo dolžnost kot dobre hčere katoliške Jednote. Članice naj se zbirajo na navadnih prostorih z društvenimi znaki in sicer ob 3 četrt na osmo uro, da pravočasno odkorakamo in pridemo v cerkev.
Dalje je bilo tudi sklenjeno, da se bode vršila naša prihodnja redna seja zaradi velikonočnega praznika že v četrtek, to je dne 1. aprila t. 1. ob pol 8ih zvečer.
Naznanja se tudi sestram, kakor tudi celemu cenj. občinstvu, da smo radi smrti našega g. župnika zadnjo veselico prestavile ali premestile. Veselica katera bi se imela vršiti na pustni torek se bode vršila na velikonočni ponde-ljek, to je dne 5. aprila. Ker se je že dosti vstopnic ali tiketov
Sobratski pozdrav vsem Članom0..	, . ..
in članicam K. S. K. J.	pr°dal° 80 ah VSl razprodam tl"
Mathew Buchar, tajnik.
Joliet, BI.
keti istotako veljavni za veselico, vršečo se dne 5. aprila.
Mislim da radi premembe te naše veselice ne bo nihče godrnjal.
Iz urada društva "Svetega Jo- Veselični odbor bode skušal vsem žefa šte. 2 K. S. K. Jednote, Joliet, cenj. gostom na tej veselici tem
m.
bolj postreči, ker bo to prva veselica po žalostnem zimskem in postnem času. Za vsac. bode dobro malo domače zabave in veselja posebno še sedaj, ko prihaja pom-
delegata na prvi glavni konvenci ji K. S. K. J. 1. 1895 v Tower
Colo.
Pueblo.
Sobrat urednik: —
Kot član K. S. K. J. se danes prvič oglašam v našem cenj. gla šilu ter pozdravljam tem potom vse člane i£?ciaiiice naše dične .Jednote. --
Delavske razmere so tukaj sred-njemerne. Nekateri delajo še pre cej dobro, drugi pa skoraj nič. To služi nekaterim v ravnanje, da ne boste hodili še sedaj semkaj iskat dela. Ko se delavski položaj tukaj kaj izboljša, bodem že jaz ali kedo drugi naznanil ali poročal
Na društvenem polju pa vseeno dobro napredujemo. Imamo nam reč tu precej društev, spadajoeih k raznim Jednotam in Zvezam. Tako je tudi prav. Dragi mi ro jaki in rojakinje, kateri niste morda še pri nobenem društvu! Pristopite v našo podporno sredino, ali okrilje K. S. K. J. Ta dobrodelna mati skrbi res na vse načine za svoje sinove in hčere, ako jih zadene kaka nesreča, bodisi bolezen, ali smrt. Se.daj se Vam nudi lepa prilika, da se zbudite iz spanja in ^da -gledate malo bolj za Vašo last no korist.
Vedno se povdarja v raznih dopisih o številnih nesrečah in nezgodah, kar nam daje vzgled, da se naše veselje ali naša zadovolj-nost kaj ra<^a spremeni v žalost. Zatoraj imamo pa hvala Bogu tukaj v naši novi domovini x dosti podpornih društev, ki nam v takih slučajih priskočijo na pomoč.
Dragi mi sobratje in sosestre društva sv. Jožefa štev. 7 v Pu eblo, Colo! Slehernemu je znano, kdor čita naše Glasilo, da je razpisala naša Jednota lepo nagrado za ono društvo, katero bode od novega leta pa do konca junija letos pridobilo največ kandidatov, ali novih članov. Well, $26. — Res ta nagrada že nekaj šteje; poleg tega bode še dotično društvo
zapisano v "Zlate bukve;" ker bode ostalo v častnem spominu v zgodovini naše si. K. S. K. Jednote.
Dragi mi sobratje in sosestre! Stopite toraj sedaj na noge; da bode morda našemu društvu pri-sojena ta častna nagrada! Saj vendar ni to tekmovanje v prvi vrsti društvu ali Jednoti v korist. To bode v korist vsem onim novim članom in članicam, kateri bodo pristopili v naše društvo. Za male zneske bodo zavarovani napram vsem neprilikam.
Trdno sem prepričan, da je to lahko mogoče, da naj bi že vsak drugi član ali članica pripeljal v
Tem potoni naznanjam vsem članom zgoraj omenjenega društva, da je društvo sklenilo na omenja, tudi naše društvo sv. Ja-'svoji zadnji mesečni seji, to je bi-
neza Kratnika štev. 13. Pozabil j lo dne 7. marca 1915., da bo imelo kd v deželo. — Zatorej na noge je pa označiti, ali zapisati, da je (društvo svojo Velikonočno skup vs* mladi in stari rojaki in roja-imelo naše društvo tudi svojega no spoved dne 20. marca in skup- kinje iz Jolieta in okolice in pri-
no sv. obhajilo dne 21. marca 1915 dite za gotovo na velikonočni po-namreč: spoved na soboto in sku» nedeljek zvečer 5. aprila na našo Minn, jn to v osebi rodoljubnega pno sveto obhajilo na nedeljo veselico v Sternovo dvorano, rojaka Karol Bernik-a, Ta je bil zjutraj. Zatoraj naj vsi člani zgo- Zaeno vabim vse one žene in de-
tudi navzoč pri isti konvenciji raj omenjenega društva, katerim kleta, katere še niste pri nobenem kot delegat* in živi še sedaj v St. delo dopušča, gredo v soboto k podpornem društvu, da to storite Cloud, Minn.	(spovedi, in potem naj se zberejo v kmalu, —dokler je še čas. Dru-
Tudi v prvi številki Glasila,, »edeljo zjutraj to je, 21. marca ob štvo Vam bode v ponos, tolažbo in kjer opisuje neki "Božidar' 'bolj:Po1 08mi uri, v stari šoli, ali v dru- podporo. Tako se saj na en način površno zgodovino K. S. K. J. ni ®tvu določenem^ prostoru, da po- zavarujete za slučaj nesreče, ki, ime našega delegata na tej kon-|tem skupno odkorakamo v eer- kakor znano — nikdar ne počiva, venciji omenjeno, kar naj bode (k sv- ma«i in k mizi Gospodo- Podporno društvo Vam bo gotovo tem potoni cenj. članstvu K. S. K.]vi» želim, da bi vsi člani imeli pri- prvo priskočilo na pomoč. Naše
pete svoje društvene znake, da bi društvo jdaje tri dolarje tedenske se nobeden član ne sramoval iti podpore, mesečni prispevek je pa skupno z društvom v cerkev, ka- zato sanio 25c. To je edino žensko kor določeno. Zaeno tudi vse Čla- društvo v Jolietu, ki spada k na-nice zgoraj omenjenega društva Si si. K. S. K. J. najmočnejši in opozarjam, da so tudi one dolžne | najstarejši katol. Jednoti. Prav opraviti svojo Velikonočno dolž-i
Z delom se ne morem posebno pohvaliti ker gre slabo kakor povsod. Delo se ne more dobiti tu,
tudi ne--za plačilo. —
Bes žalostno in škoda, da nima mo tuk. Slovenci svoje lastne cerkve in slovenske šole. To ima že skoro vsak narod; le mi se za to stvar premalo zanimamo. Zdi se mi, da smo brez lastne cerkve in šole, kakor izgubljeni med drugimi narodi. Ne pozna nas nihče, in noče vedeti kakšen narod da smo, dokler se ne bomo izkazali, da smo vneti katoliški Slovenci, ne pa skrivalci med drugim narodom. Nikar torej ne poslušaj mo onih, ki pravijo: "Kaj nam pomaga cerkev, kaj nam če šola?" "Čemu bom hodil k spovedi?" Pomni to, da če nisi ti za verska načela, cerkev in šolo, da s tem zatiraš dobro slovensko stvar?--Otroci
po tujih šolah ne slišijo nikdar božje besede; ko dorasejo pa postanejo omahujoči ali mlačni verniki. Moja iskrena želja je, da bi se rojaki tukaj v Johnstown, Pa. že enkrat zdramili in da bi sledili drugim katoliškim narodom.
Konečno čestitam vsem krajevnim društvom, ki bodo praznovala dne 19. marca god gv. Jožefa ali svojega društvenega zaščitnika. Iskrene častitke pa Judi številnim sobratom Josipom in Pepcam, ki bodo tudi ta dan obhajali svoj god. Na mnoga leta S sobr. pozdravom John Brunskole, tajnik društva sv. -Jožefa štev. 155.
povečanje bolniške podpore n» $7. -
Vsak član je prejel glasovnic^!] katero je vrnil nazaj v društveni } urad. 17 glasov je bilo oddanih za $1. t- dnevne podpore 7 glasov pa za $5. — na teden, pri tem dolo-čuje in zmaga večina.
Dne 7. marca je pa bilo enoglasno sklenjeno pri naši droflS ^ seji, da pričnenjo plačevati po 70e sedem deset centov) bolniške podpore na dan že v mesecu marca in mesecu juniju t. 1. pa prične plačevati naše društvo podporo $1. — na dan.
Navzlic slabim časom naše dm-štvo še dosti dobro napreduje: le škoda, da imamo tudi pri nas še nekaj rojakov, ki še ne spadajo k nikakem društvu; menda jih o-virajo pri tem finančne razmere Na vprašanja od nekaterih sobra-tov glede dela poročam, da ne pomnimo tu že 15 do 20 let tako slabih časov. Draginja je velika, zaslužek pa slab. S pozdravom
Andrej Jereb, tajnik.
ne
J. naknadno pojasnjeno. —
Delavskih razmer od tukaj boni opisoval, ker jih je prešnji. dopisnik označil. Le pri koncu do-1 pisa želim rojakom, da bi pristo-j pali radi k podpornim društvom, j zlasti pa k najstarejši slov. pod- j porni organizaciji: K. S. K. Jednoti !
Opazovalec.
De Pue, Dl.
Cenjeno uredništvo Glasila K. K. P. J.
Dovolite mi malo prostora v našem novem in tako priljubljenem tedniku.
Naša naselbina De Pue, je mestece ki šteje okoli 1800 prebivalcev dve tretini od teh tvorimo mi Slovani. Zaposleni smo v tovarni "Mineral Point Zinc Co." katera je edina in precej velika kjer se predel ju je "acid" in raztopel cink. Dela se tukaj s polno paro in skoraj po vseh oddelkih raznih tvornic po 12. ur. Seveda je neprijetno delo ker ga puščajo delavci skoraj vsaki dan; delo je naporno vsled smrada in dima. Kar se tiče nas Slovanov je tu Poljakov največ, oni imajo svojo cerkev, katera je edina v naši naselbini; imajo tudi svojo šolo. Mi Slovenci smo po številu duš tukaj drugi pač pa s trgovinami pr
vi. Prav lepo se razvija trgovina
v naši naselbini in je večinoma v slovenskih rokah! Za zabavo ima mo tudi prav krasno urejeno
gledališče premikajočih slik, ki je ast Slovenca. Tudi organizirani smo. Tukaj ga skoro ni Slovenca, da bi ne bil pri društvu, enemu, ali pa dveh, kakor tudi radi čita-mo liste in smo naročeni na več časopisov. Ustanovili smo že tudi 'Slovensko ligo" in napredujemo počasi, — pa dobro in gotovo.
kratkem bodemo imeli tukaj svojo čitalnico, za katero se jako zanimajo Slovenci! Veliko Slovencev se je začelo zanimati tudi za ameriško državljanstvo ker mnogi imajo tukaj svoje hiše, svoje družine in hočejo imeti tudi svojo novo domovino tukaj. Za Slovencem je tukaj največ Hrvatov, kateri so na stanovanjih skupno pri naših Slovencih. Tudi naših pravoslavnih bratov Rusov in Srbov je precej naseljenih tukaj. Živimo složno in se ljubimo med seboj
nost in sicer posamezno, kakor Vam čas dopušča. Tudi te se morajo ravnati po pravilih K. S. K. Jednote, ravno tako kakor moški člani.
Z bratskim pozdravom John Vidmar, tajnik 1112 X.
Broadway Str. Joliet 111.
naše društvo in Jednoto vsaj ene- H koncu pozdravljam vse premile
NAZNANILO.
Kansas City, Kans.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Pet,ra in Pavla štev. 38. K. S. K. J. kateri se niso udeležili redne seje dne 7. marca, da je društvo sklenilo imeti prihodnjo sejo namesto na Veliko noč, na torek po Veliki noči, to je dne 6. aprila. Torej prosim vse sobra-te, da se udeležijo prihodnje seje, katera je tudi ob jednem glavna seja, koje se jo mora vsak sobrat udeležiti. Kdor se ne udeleži, bo kaznovan po društvenih pravilih.
Tudi je društvo sklenilo imeti skupno sveto Velikonočno spoved dne 18. aprila, to je drugo nedeljo pvo Veliki noči. Torej Vas prosim in opominjam dragi sobratje, da se vsi skupaj spovedi udeležite. Spovedovalo se bo v soboto "večer in v nedeljo zjutraj do osme ure. Ob osmi uri se imate vsi skupaj zbrati v cerkveni dvorani, kjer si boste pripeli regalije, nakar bomo* skupno odkorakali v cerkev. Kd<jr se korakanja ne udeleži, bo kaznovan po društvenih pravilih člen XVII. točka) 6. Omenjeni dan, po popoldanski službi božji, bo društvo priredilo veselico v cerkveni dvorani, kjer se bo tudi izžrebala zlata žepna ženska ura. Sklenjeno je bilo na seji, da mora vsak sobrat vzeti dva tikca za uro, po 25c, kakor tudi da mora vsak sobrat vzeti za petdeset centov tikecev za okrepčalne pijače.
Dragi sobratje! Še enkrat Vas opomnim, da se udeležite veselice in opravite velikonočno spoved; kdor ne bo tega storil, ve, kaj se bo žnjim zgodilo. Z bratskim pozdravom ^
Peter Majerle, tajnik.
sedaj nas navdušuje ta Jednota še bolj k pristopu s svojim lastnini Glasilom v primernih člankih. Le pridno segajmo po njem in ga rade čitajmo.
K sklepu voščim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele velikonočne praznike, ^ Glasilu pa najboljši vspeh!
Marv Golobitsh, predsednica.
i ' -
NAZNANILO.
Vsem članom in članicam slov. podpornega društva sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., se tem potoni naznanja, da bode imelo naše društvo skupno, velikonočno spoved v soboto, to je dne 20. marca zvečer in v nedeljo zjutraj, to je dne 21. marca pa skupno sv. obhajilo.
Ta dan naj se zberejo vsi člani v cerkveni dvorani en četrt pred 8 uro zjutraj in naj prinese vsakdo regalijo seboj, da potem skupno odkorakamo k isv. maši in sv. obhajilu.	• * j
Konečno prosim, da bi se cenj. člani polnoštevilno vdeležili te skupne spovedi in sv. obhajila.
Z bratskim pozdravom
Louis Sekula, tajnik
Newburgh, Ohio.
Cenjeno uredništvo: "Glasila K. S. K. Jednote:"
Komaj je teden odkar sem poročal žalostno novico iz naše new. burške naselbine, — dragi čitate-lji "Glasila", — danes Vam moram poročati o drugem in še bolj ganljivem dogodku. In sicer: V nedeljo dne 7. t. m. se je oglasila štorklja pri rojaku August Mo-Etna, Pa. star J t°da navadno zaželjeno vesp-
Iz urada društva sv. Petra in ilje ob Priliki» se ie spremeni-Pavla štev. 89 K. S. K. J. v Etna, lo v neznosno *do«t V ponedeljek pa	i-	8. t. m. so dobili pri Mostarjevih
Š tem se. daje članom tega dru- j	zdravnikov na svet pr-
štva v vednost in znanje, da bodemo imeli letno društveno spoved na soboto popoldne dne 20. marca t. 1. v cerkvi sv. Nikolaja na Benettu. Skupna sv. maša in obhajilo se pa vrši v nedeljo zjutraj dne 21. marca.
Vse člane našega društva ulju-dno prosim, da bi se ozirali na to naznanilo in poziv, da bi prišli v mnogobrojnem številu, kakor zgoraj omenjeno. Prinesite seboj regalije ali društvene znake.
Kdor je oddaljen od naše župnije, naj opravi svojo velikonočno dolžnost v kaki bližnji in njemu prikladni cerkvi; vsakdo naj zahteva v tem slučaju potrdilo od do-tičnega g. župnika. Tako nam določajo naša pravila.
Dalje poročam, članstvu, da se ne bo vršila na velikonočno nedeljo mesečna redna seja, to je dne 4. aprila; seja se vrši teden kasneje, to je dne 11. aprila ali drugo nedeljo v prih. mesecu. Ya-bim cenj, člane, da bi hodili bolj marlivo k sejam in da bi bo.j točno plačevali svoje asesmente za društvo. Kdor pa ne more tega storiti zaradi slabega dela, naj pride k seji, da se oprosti, inače bodemo prisiljeni ravnati se točno po pravilih. Z bratskim pozdravom Ivan Kulišič, I. tajnik, 34 Sycamore St. Etna, Pa.
Johnstown, Pa.
Cenjeno uredništvo: —
Najprvo Vam naznanjam žalostno novico od našega sobrata Josip Kuzma, da se je revež težko ponesrečil dne 13. t. m. Šel je zdrav in vesel na delo, kakor po navadi. Ob 3 in pol popoldne mu je pa 3 prste na desni roki zmečkalo, da so mu morali vse tri odrezati v bolnišnici. Sobrat se nahaja še sedaj s pohabljeno roko v bolnišnici in trpi hude bolečine. Želimo mu, da bi mu • ljubi Bog kmalu zdravje povrnil. —
Na zadnji mesečni seji smo sklenili, da bomo imeli na dan sv. Jožefa skupno sv. spoved v hrvaški cerkvi, ker svoje nimamo. Želeti bi bilo, da se torej na dan našega društvenega patrona vsi vdeležimo spovedi in sv. obhajila. Kdor izostane brez nezadostnega vzroka, plača $1. — v društveno blagajno.
NAZNANLO.
, Sheboygan, Wis.
Iz urada slov. jtodp. društva sv. Cirila in Metoda štev. 144 Sheboygan, Wis.
Članom našega društva tem potom naznanjam, da se bode vršila v nedeljo dne 21. marca skupna društvena sv. maša in sveto obhajilo, dan popreje, to je 20. marca pa spoved.
Spovedovalo se bode že od 3 popoldne dalje dne 20. marca.
V nedeljo diie 21. marca se zberemo v naši navadni dvorani ob tri četrt na 8 uro. Vsakdo naj prinese svoj znak (regalijo) seboj, kdor ga pa še nima ga bo prejel od mene, ker jih bom jaz seboj prinesel. Bratje! Pridite ta dan v velikem številu!
S sobratskim pozdravom
Frank Mikolič, tajnik društva štev. 144.
Opomba uredništva: *
Vaš dopis smo morali za enkrat izpustiti, ker je preobširen in predolg. Tudi smo prejeli od tam še en drug dopis slične vsebine. Dvakrat pisati o eni stvari nima pomena.
Crabtree, Pa.
Cenjeno uredništvo: — Želim naznaniti vsem članom in članicam našega društva sv. Antona Padov. štev. 71 K. S. K. J. v Crabtree, Pa., da se je vršilo še meseca februarja t. 1. glasovanje za
vorojenčka, toda ne živega, in po prebiti operaciji se je mati zdramila le za par minut, nakar je nastopila smrt in ugrabila zraven še mlado mater. Tako se je nudil rojakom žalosten prizor. Mati in sinček na mrtvaškem odru. Marsikoga je ganilo to do solz. *Rajnica, Rosie Mostar je bila stara 24 let rojena v Toplicah pri Novem mestu, kjer zapušča žalujočo mater, tukaj pa žalujočega moža in dva brata in. dve sestri. Rajnica jr bila članica društva "Svobodomiselne Slovenke." štev 2. S. D. Z. Članice omenjenega društva so ji priredile krasen sprevod k zadnjemu počitku v sredo dne 10. t. m. ob 9 uri. Pogreb se je vršil iz ti« višnje slovenske cerkve sv. Lovrenca s sv. mašo, katero je opravil naš domači župnik Jos. Laurie, kakor tudi vse ostale obrede pri pogrebu. Ko je bilo v cerkvi vse končano, se je sprevod nadaljeval proti Calvary pokopališču, kamor so jo poleg sorodnikov in' društvenic še mnogo drugih rojakov spremili. Tam je bila položena v tihi in mrzli grob. Bodi ji tuja zemlja lahka. Sorodnikom pa izrekam srčno sožalje!
Za članstvo K. S. K. Jednote ta dopis sicer nima posebnega pomena ker ni bila pokojnica članica naše Jednote. Rojaki v New Cur-ghu pa si lahko predstavljajo, kako se spremljajo k večnemu počitku taki, ki so člani tega ali o-nega društva, ali pa taki, ki še niso člani nobenega podpornega društva. Naj se torej potrudijo Wokler je čas, tda postanejo člani tega ali onega društva.
J. S.
Sheboygan, Wis.
Spoštovani g. urednik: — Prvič ko se oglašam s tem dopisom pozdravljam iskreno vse sobrate in sosestre naše K. S. K. J„ želec vsakemu posamezniku vse najboljše.
Glede dela -v naši naselbini naj bode omenjeno, da gre vedno bolj slabo. Plače so tudi majhne, zato ne moreni in ne smem čitateljev tega lista tako razveseljevati z'dopisom, kakor jih je razveselil neki dopisnik v štev. 50 G. N. ko je pisal, kako so se delavske razmere tukaj zboljšale.
Jaz vam povem in trdim le resnico, da se dela tukaj res slabo. Je nekaj izjem, da nekateri delavci dobro zaslužijo, \>a ti so večinoma stari delavci pri znani Collar Company; drugod pa se dela slabo. Tu je dobiti dosti brezposelnih, ki bi radi kaj prislužili in delali, pa ne dobijo dela. Svetujem le članom, naj ne verujejo vsem dopisom po raznih listih, ki ni. j verodostojni. Vsakdo, ki se hoče kam podati naj se obrne najprvo za svet na kakega svojega prijatelja ali pa, tajnika tega ali onega krajevnega društva naše Jednote.
Tajniki bodo gotovo toliko mo/-beseda, da bodo pisali resnico na vpako tako vprašanje. To bi bila jako dobra in umestna pot \ izkazovanju bratske prijaznosti.
Cenjeni mi sobratje in soscstre K. K- K. J- aŽlostni čas iso se da-* jj Sedaj za nas ker nam pretijo nekateri sovražniki s silo odvzeti sv. vero. Kaj ne t Koliko se piše dan danes po nekaterih časopisih zoper naš najdragocenejši zaklad, kojega naj bi vsak skrbno čuval kotpounčnco v očesu. Pa pomislite dragi mi sinovi in hčere naše si. K. S. K. J. če bi prišel kdo in bi vam hotel vzeti Vaš najbolj dragoceni zaklad sv. vero, — bi Vam bilo gotovo hudo. — Ravno-tako, kakor bi prišel kak ropar in bi vzel skrbni materi drago ljubljeno edino dete. Držimo se torej vsled tega le dobrega časopisja ki podpira in pospešuje tudi naša katoliška načela. Saj jih imamo dovolj. Upam in trdno sem prepričan, da se bodo ravnali po tem načinu vsi člani in sestre naše Je-dnote; saj nam že Jednota sama veli, da delujmo za vero, dom in narod!
Ako bodemo živeli po tem geslu, nam bode enkrat pripravljena zato krona večnega veselja v sv. Nebesih.
Z iskrenim pozdravom do celega članstva te Jednote, tako tudi do vseh drugih čitateljev tega lista. Va.š sobrat!
Jakob Prostor
Joliet, 111.
Iz urada društva sv. Frančiška Šaleškega štev. 29. K .S. K. J. Joliet, 111.
Glasom sklepa pri *naši zadnji seji z dne 7. marca naznanjam, s tem vsem članom našega društva, da bodemo imeli skupno velikonočno spoved dne 27.^ marca in skupno sv. obhajilo dne 28. marca pri sv. maši ob 8 uri zjutraj.
Torej opozarjam in prosim vse člane, da se polnoštevilno vdeleže te spovedi in da tudi vsak dobi spovedni listek, kateri se zahteva za vsacega člana po pravilih društva in K. S. K. J.
Člane, živeče izven mesta ki i-majo potne^ liste veže ravno tako velikonočna dolžnost. V slučaju kjer ni v bližini katoliških duhovnikov, naj se taki.člani obrnejo za svet naravnost na duhovnega vodjo K. S. K. J. Ta jim bode gotovo ustregel po svoji najboljši, moči. Združeni sobratje! Sedaj je prišel sv. postni čas v katerem nas kliče sv. katoliška cerkev, da se spove-mo svojih grehov vsaj v postnem času in da sprejmemo v tem času sv. Rešnje Telo. Torej se zavedajmo teh dolžnosti napram društvu in sv. cerkvi!
Pozdrav do vseh članov našega društva in celega članstva K. S. K. Jednote.
John Lekan, tajnik.
South Chicago, HI.
Cenjeno uredništvo: —
Izvolite obelodaniti sledeče vrstice v naš list, katere naj bodo članom društva Vitezi sv. Florija-na štev. 44 K. S. K. J. v vednost ali naznanilo.
Pri naši zadnji seji, koja se je vršila dne 7. marca t. 1. smo sklenili in določili sledeče:
Prvič: Društvene vaje so se pričele zopet dne 10. marca in se bodo obdržavale naprej vsako sredo. Kdor ne pride enkrat na vajo ob določenem času plača 25c (petindvajset e) kazni v društveno blagajno.
Drugič: Sklenjeno je bilo tudi, da se vrši naša društvena skupna spoved dne 20. marca t. 1. to je na soboto in skupno sv. obhajilo bode pa na tiho nedeljo dne 21. marca pri osmi sv. maši.
V ta namen se zbiramo v društveni dvorani najzadnje, ali najkasneje ob pol 8ih zjutraj in odkorakamo potem skupno v cerkev.
Tretjič: Opozarja se vse one člane našega društva, ki morda dolgujejo društvu za asesment več ali manj, da to zadevo kmalu uredijo, kajti plačevanje prispevkov naj bi bik) vsakemu članu prva in najbolj poglaVitna stvar ne pa zadnja.
Kakor je žal razvidno, se nekateri člani nič ne brigajo za to; ti si mislijo da je vse eno. Je pa pri tem razlika. Le prečitajte naša in Jednotina pravila. Ravnajte se po pravilih, pa bode za vse prav.
Pomnite to in vedite dobro, da dokler ste pri društvu Vitezi sv. Florijana štev. 44, ste pri velikem in močnem društvu, ki se rado o-zira na svoje člane v slučaju ne-
sreč in neprilik. Naše društvo je štela dne 10. marca t. h 201 moških in 47 ženskih članov, torej skupaj 248.
Z bratskim pozdravom
Jakob Smrekar, tajnik.
Chisholm, Minn.
Cenjeno "Glasilo": — *
S tem naznanjam vsem članom ,rdr. Srca Jezusoyega štev. 54 K. S. K. Jednote, tužno vest, da je umrl naš sobrat Jos. Pečovnik 9. tm. Toko j ni je bolehal skoraj tri leta na jetiki, sedaj ga je nemila smrt rešila vseh bolečin in nadlog. Omenjeni je bH doma iz vasi Luče na Spodnjem Štajerskem ter bival v Ameriki 12 let. Član je bil našega društva, kakor tudi društva sv. Barbare v Forest City, Pa. štev. 59. Obe društvi sta mu priredili dostojen pogreb. Pokojnik zapušča ženo in tri otroke. Bodi mu žemljica lahka! Ostali družini in sorodnikom pa izrekam srčno so-žalje. '
Frank Fierst, ml.
NAZNANILO.
Waukegan, m. Iz urada društva sv. Ane štev. 127. K. S. K. J. Waukegan, 111 se
tem potom uradno naznanja, da je naše društvo sklenilo na svoji zadnji seji, da bode 21. t. m. to je na "Tiho nedeljo" skupno sv. obhajilo in sv. spoved dan poprej. Na tem mestu vljudno prosim vse članice, da se polnoštevilno udeleže, ter da tako opravimo našo velikonočno dolžnost napram K. S. K. J. Ob pol osmih se zberemo, to je pred prvo sv. mašo v šolskih prostorih in potenj skupno z rega-lijami odkorakamo k mizi Gospodovi. — Ob enem tudi prosim vse tiste članice, ki ne dobivajo "Glasila," da mi to naznanijo, ker jaz ne morem hoditi po hišah, ter gledati ali prinese poštar "Glasilo" ali ne? Vsaka Članica ima pravico povedati to meni jaz pa hitro pi šem na upravništvo, pa bo brez vsega godrnjanja stvar v redu.
S sesterskim pozdravom
Mary Bartel, I. tajnica.
Ura—gospodar sveta.
Čas je vladar sveta, in ni ga človeka ki bi ne priznaval tega vladarja. Angleži trdijo celo: Čas je denar!
Da bi si mogel človek čas urediti in pravilno razdeliti, je začel že zgodaj opazovati življenje in pojave okoli sebe. In videl je, da ima vsak predmet, ki ga obseva solnce, svojo senco, ki postaja v različnih dnevnih časih različna. To je dalo povod, da so začeli ljudje, meriti senco kakega trotovega predmeta in so po dolžini te sence sklepali na dnevni čas. V ta namen so opazovali pot, ki jo je naredila senca na pripravljeni ploskvi; to pot so razdelili na 12 delov in so dobili tako prvo solnčno uro. Uporabljali so te ure Babi-lonci, Feničani, Hebrejci, Kaldej-ci,' Egipčani in pozneje tudi Grki in Rimljani.
Prvotno je človeštvo merilo čas med vzhodom in zahodom solnca bržčas s pomočio sence, ki jo je metalo kako drevo, kamen ali kaj drugega. Kmalu pa so postavili v ta namen stebre, obeliske ali piramide1 in so si naredili z njimi soln-čne ure. Zlasti obeliski Egipčanov so čestokrat služili temu namenu. Herodot je najstarejši pisatelj, ki govori o senčnih in solnčnih urah.
Kaldejski astronom Berosos je prinesel prve solnčne ure teč razdelitev dneva na 12 ur na Grško. Grki so potem solnčne ure izdatno izboljšali; izdelovali so jih v raznovrstnih velikostih in oblikah ter so jih lepo okraševali.
Toda ppnoči in kadar ni bilo solnca, so bili ljudje prejkoslej vendarle brez ur. Nikdar mirujoči človeški duh je končno izumil vodne in peščene ure. Tudi te vrste ur so uporabljali najprej azijski narodi. Izumili pa so jih bržčas Kaldejci ali Egipčani. Voda je kapljala počasi iz školjke ah vaze vdrugo posodo; kadar je iztekla vsa voda, 'je minilo 12 ur. Na vazi so bile napravljene jr enakomernih presledkih zareze, ki so kazale posamezne ure. Namesto vode so uporabljali tudi pesek, ki se je'stresal polagoma v drugo posodo. Velik umotvor te vrste iz mnogo poznejšega časa je vodna ura, ki jo je poslal kalif Harun ali Rašid Karolu Velikemu. Po mnogih samostanih so 4meli še pred nekaj desetletji vodne in peščene ure.
Iznajdba ur z uteži in kolesci se je izvršila v 11. stoletju; skoraj istočasno so ure tudi že z udarci naznanjale čas. Vendar pa so bile te nove ure še prip^oste, a jako drage in redke. Ker so potniki v istem času našli tudi v Egiptu novovr-stne ure, je skoraj gotovo, da jih niso izumili Evropejci, marveč Saraceni ter so jih za časa križarskih vojn prinesli iz Jutrove dežele k nam. Dognano je, da so egipčanski vladarji pošiljali ure kot darila evropskim kraljem in knezom. •
V 13. stoletju so se začele ure precej razširjati; v 14. so se začele mestne ure, ki so pa bile tako drage, da si jih niti največja in najznamenitejša mesta niso vsa nabavila. — Okoli 1. 1500 je iz. umil Peter Hele v Nuernbergu žepne ure. Ker so bile podolgasto-okrogle, so se tudi imenovale nucrnberška jajca.
Budilke so imeli po samostanih v 14. stoletju, splošno uporabljali so jih mnogo pozneje. Prve repc-tirke so prišle v svet 1. 1676.
Velikanske vrednosti je iznajdba geografskih aur ali kronome-trov, ki so za mornarje silno potrebni. Iznašel jih je priprost, a nadarjen tesar Harrison 1. 1779, ki je delal na tej dragoceni iznajdbi celih 40 let.
Danes si skoraj lie moremo več misliti, kako so vozili po morju naši stari pradedje (brez kompasa, niti kako so mogli izhajati brez časovnih ur, ki jih imamovsedaj že na vsakem stolpu, na mnogih javnih poslopjih ter jo nosi vrhu tega še marsikdo v svojem žepu.
Za primeroma majhen denar si more dandanes že vsakdo nabaviti žepno, stensko in budilno uro, ker tovaren za ure je ogromno in konkurenca velikanska. Danes se dobe že žepne ure," ki so manjše kot oreh in javne ure na stolpih in poslopjih, ki imajo več metrov široka kazala. Urarjev je na svetu čim dalje več, kar je le dokaz, da so postale ure človeštvu neobhodno potrebne in da ni ur zlasti po velikih mestih nikdar dovolj. Po nekaterih mestih so zvezane ure s stroji, ki ob gotovih dobah prožijo glasbila, ki svirajo (n. pr. v Solnogradu) ali pa premikajo celo vrsto figur (n. pr. v Pragi). Tako skrbe ure ne le za čas, nego tudi za zanimivost in zabavnost.
Molitev pri otvoritvi panamske razstave.
Minuli mesec dne 20. febr. se je vršila v San Francisco, Cal, otvoritev velike Paijama-pacifiške razstave, kamor je prihitelo na tisoče in tisoče ljudstva proslavit o-tvoritveni dan.
Že star, ali tradicijonelen običaj je tukaj v Ameriki, da se vse slične slavnosti otvorijo z molitvijo. To se je tudi vršilo minuli mesec v našem zapadnem in čarobnem mestu, ki nosi ime sv. Frančiška. Svetovno razstavo je otvoril kakor piše angleški katoliški list "The New World" — katoliški škof Edvard J. Hanna iz mesta Titopolis, ki je zaeno administrator nadškofije San Francisco. Ljudstvo je bilo pri tem zelo navdušeno in je tedaj odkritih glav povzdigovalo svoja srca k Bogu, proseče Ga po svojem dušnem nadpastirju milosti in blagoslova iz nebes.
Right Rev. E. J. Hanna-tova otvoritvena molitev na zadnji panamski razstavi se je glasila približno takole:
"O Bog, oče naših očetov, v kojega moči je usoda ljudstva, v kojih rokah je konec sveta, — poglej s svojimi milostljivimi očmi na svoje otroke, tukaj zbrane v Tvojem imenu. Vsled številnih zemeljskih dobrot smo se zbrali tukaj, da proslavimo dan največjega napredka kojega je človek tekom tisočletij doživel. Stori v nas, božjih otrocih to, da bomo spoznali, da si Ti izvir prave luči in. inspiracije. Daj nam spoznati, da se zamore velike stvari samo po Tvojem navdihnjenju izvršiti.
Dodeli nam, da se Ti bodemo kazali vedno hvaležne za prejete darove, ker si edino le Ti vir vsega dobrega tukaj na zemlji in v nebesih. Daj nam moč spoznanja da si edinole Ti mogočen in pravičen. Med zemeljskimi darovi in dobrotami naj bi iskali mi le kraljestvo božje.
Nakloni nam, da bo ponižnost prevladala naše slavij? .in ponos. Naj sveta ljubezen premaga in prežene vse sovražne misli in hu-
dobiie. Naj sveta potrpežljivost prešinja naš svet. Odstran iz naših src sebičnost, sovraštvo in zlob-nost.
Daj mestu sv. Frančiška, ki kraljuje v lepoti našega zapadne-ga morja milost, da se bodemo kazali vedno gostoljubne; blagoslovi to mesto, da se bo vedno še bolj širilo in napredovalo. Napolni to mesto z vero in upanjem, ki naj bi nikdar ne prenehalo. Naši slavni državi Californiji pa dodeli svoj blagoslov, nakloni ji vedno dobre letine in naravnih zakladov, ki izvirajo iz Tvoje milostljive roke. Daj tej državi pravih mož, ki bodo po Tvojem blagoslovu dospeli do znanja v izpolnjevanju Tvojih svetih postav. Čuvaj našo ljubljeno državo ki se prostira od morja do morja! — Dodeli ji moč, edinost in mir, kakoršnega ji svet ne more podeliti. 4
Daj nam priti do spoznanja, da zamore vsako mesto napredovati le takrat, če vlada v njem pravica in resnica. — Konečno dodeli vsem tu zbranim narodom svoj blagoslov in moč, da bodo trdni pri stvareh za pravi napredek, za pravo bratoljubje in-za ohranitev naše Unije. Naj bi Te vedno hvalili za njen dosedanji napredek, za kar naj Ti doni večna slava. Amen!" —
Ko je izgovoril škof Ilanna zadnje besedice svoje prekrasne molitve, se je glasno pridružila njegovim besedam iz tisočerih in tisočerih src navzočih tudi besedica "Amen".	t
Na sedanji panamski razstavi veje pravi katoliški duh v dokaz, da so ravno katoličani, v prvi vrsti katoliški duhovniki največ pripomogli k civilizaciji in napredku te države. V malokateri državi drugje, je najti namreč toliko mest, ki nosijo imena svetnikov, kakor ravno v državi .Cal. >
Tako so postavili sedaj nad vhodom k slavnostnem stolpu "Biserov" (Tower of Jewels) poleg vojaka, raziskovalca tudi spomenik, ki predstavlja frančiškanskega patra Junipero Serra, —> kajti ta je k ustanovitvi mesta San Francisco največ pripomore)
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
10M N. Chicago Ave., Jollet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N. W. 770.
MAL POŠLJIMO DAB
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanfei tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja.
V	stari domovini ^je nastala velika draginja radi vojske, a denarja ni mogoče dobiti in tudi ne dvigniti iz nekaterih bank, le ga kdo ima vloženega.
Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen Nikdar poprej niso naših darov tak* potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči.
9 Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Avstro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V	stari domoVini izplača denar c. k. pošta:
Najnižje denarne cene: 5 kron pošljemo za ......$ 0.90
25 "	" " ......$ 4.35
50 "	" " .....8.50
100 "	«' . " ......$17.00
500 "	" " ......$ 84.25
1006 " " ......$168.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pazite na naše prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljat ve in pisma naslovite na: , ■ AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje jč jamčeno.
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
t
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovenee in le torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote rta naša dolgoletna uslužbenca: "g. Jo«. Dunda, predsednik aadzornega odbora K. S K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar ▼ staro doxqpvino zanesljivo in po naj nitjem kurzu. Oddajamo ▼ najem varoMtne Skrinjice po $3.00 na leto za »hranjenje vrednostnih papirjev in Ustin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.	*
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je d«po žitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.


Dmži iiriTia »kioska vin kakor Oalawara, Catawba, Iwat ia Conkard prodaja
Josfp Svete
1780-82 E. 281 h Street, Lorain, Ohio.
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal................$ 7.00
Sod, 10 gal............... 11.00
Sod, 25 gaL.............. 24.00
Sod, 50 gal...............42^0
Conkord rodeče vino:
Sod, 6 gal................$5.50
Sod, 10 gal............... 8.00
Sod, 25 gal............... 16.50
Sod, 50 gal..........;____30.00
Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov |2u. Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh eenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
3 pristne pijače, 2 zdravilne.
Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali " managerjev" in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sli-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na stsklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zdlišč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače ao najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU.
r
nitmnint 111 mu mit tn mu i »tm huu 11
Pozor krajevna društva K, S. K, J.
Kadar potrebujete nova društvena pravila, pisma ali koverte, vstopnice za rasne veselice ali druge tiskovine, obrnite se tudi na:
Narodno TIskarno i
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode izvršila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tndi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki aU blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za Vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pišite po vzorec. kojega Vam dopošljemo takoj birezplafcno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
GROCERIJA IN MESNICA
ZALOGA KUHINJSKEGA IN NAMIZNEGA ORODJA.
Na razpolago Imam vedno na|bol|e vrste grocerlfsko blago; raznovrstno sveže ln subo meso, domače krvavice, suhe kranjske ter raznovrstne druge klobase po na|nlž|Ib cenab.
Kranjske suhe klobase domačega izdelka, čiste ter sveže, razpošiljam na vse kraje. Pilite po cene teh.
JOSEPH SITAR, 801-3-5 N. Chicago Str, Joliet, 01.

TELEFON: CANAL 2910
i «
Frank Banich
West 22nd St. vogal South Lincoln St.
(nasproti slovenske cerkve) CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA SLOVENSKA PRODAJALNA VSAKOVRSTNEGA GROCERIJSKEGA BLAGA NA DROBNO IN DEBELO.
V zalogi imajn posebne stvari ali pridelke, katere naš narod dobro pozna še iz starega kraja in jih rad kupuje. — Pri meni dobite po nizkih cenah vsakovrstne jestvine. Naročila razvafam odjemalcem po mestu na dom; zunaj mesta jih pa pošiljam po ekspresu.
Priporočam se osobito Slovencem in Hrvatom. "Dobro blago po zmernih cenah! to je moje geslo.

J
K.S.L JEDNOTFIo
velikonočni dolžnosti, !^1llzfcije-vLepo je v!deti« kakofMjoča. Človeštvo podpira in vo- rodom. In po dolgem razburjenju de duh hudobni človeka lovi,
j , .	__moška ah ženska dmšrva skupno di v boju zoper zlo in vzporedno je nastala čudovita edinost v vseh Mu grde misli v srce tišči m
-- * 0 P6d°-__Sv obhajilo	prejemajo sveto obhajilo, saj pra- s tem bojem se mora sama boriti krogih. Krivoverstvo se je moralo I
utnin* Kranjako-Slovenske KatoUšk,	'-- '	V1 Kristua sam: **** 8ta dva aU zoper zunanje in notranje sovraž- umakniti duhu pobožnostti, in duh £arKo11 clt^s, ponusii to:
Jednote v Združenih driavah	.	ec	trije zbrani v mojem murnu," |nike.	pokorščine je iznova preveval du* PoV6od Te Vldl Boz-»e oko!
	—---—	_1	~ \&m fmx tudl ** med njimi-M Ka" Seveda preganjanje, krivover- hovščino in ljudstvo. Veliko vrsto Oj blagor mu, kdor upa v Boe*
Uredništvo in upravniitvo:	ygak v krščanskem nauku nou- .	korporativno preje- stvo, razkoli in druge stiske cer, novih delavcevffje privabil zgled Ker vera ta ga ne goljufa»
1818 w«tf22nd St., Chieago, DL Ln katoličan ve df je »vetoob- ma;,VVx^ zxakr*^®ntc' t^rat se kyeje8ambožjiustanovitey.Ven-UfrtDikov v vinograd Gospodov. ^	x * '
:-Telftf°a; ^ ^_I ^^ilo naj^vetejši zakrament je|V	»<>k*z% organizira- dar pa je dovolila všacih božja Skratka, izvršil se je preporod v ^or se zanaša na ljudi,
Naročnina:	pravo telo in prava kri našega uia	zavest« Zato ni lepo, previdnost, katere globokosti ne
vseh krogih, v vseh strokah. Cer- Mu Prav pogosto spodleti, i!	"t0................Gospoda Jezusa Kristusa v podo- f? 80 kakT C*\n '"T" z dru" mo,remo	izmodrovati. da je kev se je po dolgotrajnih borbah Ce z nami sta Jezus in Marija
zl io^Ti:::::::::::::::::::J ^ bah kruha in vma. o	fa^JKSS. - svet7,u Zna Vld,ezomo*a,vala * boHjavila v moži in »wf** more nam ^ ta^SS
ga zakramenta nam pričajo razna ?bh°Jll°Bvojo dol- toda ko je oil čaa poskuinje opl- ter neprestano uresničevala izrek	•	..
OFFICIAL oboan	fmena kakor- Sveto Rešnje Telo	ali kakšno njen, se je zopet pokazala v vsej ve svetega Bruna "Križ stoji čeravno ^doF 60 Bo«f boji,
OBAND CABNIOUAN SLOVENIAN svete hostija, angeljsW kruh, ne- f1 Vt , J?"" 81 se" To ni ^častnosti božja dobrota, ki je po- se svet trese", življenje je pa > mu n> tr<*» bati
BAND a^TSoN™^ beška jed, Žmdnjm • popotnie. itd.fe' Kn^fol Tn ^f, H^e^ »T^T? ^ O^la cerkev iz zakladov svetosti; Kdor grdo živi in dela hudo
UNITED STATF^OP	Ta najsvetejši zakrament je nrf ^f™1™?' "	"l ^l iVv . ?	dHtu * našIa	v težkih ^bah. Ga v 8Stiski Bog zapustil bo
UNITED STATES of AMERICA. ,	f	član te armade, zato kot vojak ki so vzbudili v telesu cerkve novo	... -
.-___,______......	izveucar postavil pri zaanji ve- Kristugov se ne skrivaj, se ne u- življenje in mu vlivali moč zoper	-	• . Ne boj se litfe žalosti,
--7-- t ^Z t H -	Je, mikai- amPak v vret0 * »vm&e navale.	? .	m~^ctn.kov m bi- ^ ^	•
Owned by the Or.ad Craiolian 81o> zakram«?t dušna hrana miljo- Lmi vred, ker srmada Kristuso- M6rda se nam ne pokaže več ta ' f^f"18' da bl ^^ ""T' Veselje pa, posvetni hrup venian Catholic Union of the nom m miljonom kristjanom sko- Lro •	^ __, ••	, x , , V . v . , inost v boj cerkve zoper nasprotne ,J ^ . \ Y p
United Sute. of America.	zi vsa stoletja. Jezus Kristus je ZLIV^JI	? ' v^ ^ £akor v heroični dobi mofi. AliJvendar je Pbilo tudi nji-	Sta dostlkrat za dus0 struP-
-—- , , itv* ' •	... zastava te armade pa je — častno krščanstva. Koliko svetih 7a.ra- L v. ... ...	*
OFFICE:	rekel: -Kdor je moje meso in pije Uamenje svetega križa, ki ga no- vornikov ^ bra^cevT^	h0V° ^l? V TT* "T fffT	ffe m0Žd .src6
1818 Weat 22nd St Chicago, DL	mojo kri, ostane v meni m jaz vi. na svojih ih	L	stoktjih n RavnoT	Naj-Je bll°10 Zlvljenje Zalo^tnih opominja se.
Phone; Canal 2487.	njem." — "Kdor je moje meso in v ^ .	„ , . ' KQ .	, stoieijin.. itayno te- ^ teko ^vlto in neznatno po mi-L , x _
-----~T.__. , . , * v. ,. v pouk želim podati nekaj na- daj se nam kaze poseben znak božie ..L a j • • •	Kadar oče Te svari.
s 1lK_ .... ...	pije mojo kri, ima večno zivljen-L0i	i-	. .	^J" glih sveta, vendar je iz njega po-	~ , , .
Subscription rate;	»	• • • v u j i i j •• Pak oziroma nedostatkov, ki se previdnosti, ki je združila v nrvih L i i •	, ,	On le dobro Ti želi.
For Members oer	Ne m Jaz Ka bom obudil poslednji v	v . lroAar. , x. r . 3!	luruzu» v prvin tekalo neizmerno dobrot za clove-
*or jjiemoera, per y^ar..........fo.oo	* ,,	včasih opažajo, kadar društva aDoloeretih k»tnli£lrp n^rlrva Y^i L ^^	............^ .
For Nonmembers................$1.00 dan."	. karDOrativno nreiemaio sveto ob aP°10gelin Katoll8ke cerkve z štvo. Na videz jim m bilo odme- Pokora starih dni
for Foreign Countries...........$1m\ 1} Kako ^ vsak kristjan vre- So	stroumnestjo in učenostjo svetost njeno nobeno važnejše opravilo J Boga ne veseli,
—	~	dno prejme sv. obhajilo?	[) Nered pri obhajilni mizi. tt^	^ " f	K ^ ^ 2a ^tilce ^
sv#obhajilo?	razvrstijo v lepem redu m so tako tim možem gveti QČetje za Vendar so opravljali v naročju Po ^ehu smo atleti,
Poslediee VOine na Poli-	L) Vsak kristjan ^rejme sveto rekoč eden drugemu na potu. . u	, J ^ krščanstva notranjo duhovniško Da moramo vsi trpeti.
1 Ud IUI|	obhajilo vredno, kadar je v stanu Društva! Pomenite se pri seji, ka- ZTll^ pred obreko službo Mnogokat()ra preprosta in I .. , .
SkCm.	milosti božje, to je, kadar je brez ko boste pristopali! Kakšen bivši	n "J ?? J ganili pred zlobnimi lyeta duša> je bilft svetu neBO I gozice ki na polji cveto, __vsakega smrtnega greha. Strašen vojak, ki je vaš član, Vam bo po-	MP? Poganstva. Telo cerkve, ki I znana, je rešila večkrat nevede, ™ef ki v logu prepevajo,
Znani poljski romanopisec H, ^ ^ božji rop. «Ne meUjte vedal, kak^nkj senapravi "d	^ Tollrt'	"^rf	^^ ^ ^ daj°'
rik Sienkiewicz je minuli mesec	psom!" ta izrek našega da se v vrste društvenih elanov /	p naiboli' vnete bra ^T'	^ bi- Minuta, ki se zamudi,
zbežal preko meje v Švico kjer se Izvelicarja se prav lahko nanaša ne vrivajo drugi obhajanci toliko	eun naJD01J vneie ura- la rešilna sredstva. Iz vecmh stu- Nazaj nikoli več je ni
ip «ie«ital q slavnim noliakim <rlnH h® one» ki se drznejo v smrtnem časa, dokler niso vsi društveniki n4je' . .	dencev milosti je zajemala življe-
Telekom ImS Srew k >ehu prejeti najsvetejši zakra- prejeli sv. obhajilo. Ali: kakor se |	prvih stoletij so nje, ki se je kakor blagodejna rosa ^doJ ^oje delo stori,
■i^m Oba sU se podala v^zem- ment Zatora;j ^ ^ angelske zmenite! Torej: red.	sledlla razna knvoverstva, ki so s La okrog razlivalo; z močjo čed- Zvecer Prav lahko ^aspi-
stvo vsled krvave vojne na Poli- H26 vsak' ki ** V smrtnem *re* 2 ) Nekateri člftni več pozorno- toliko večjo silo pretila uničiti edi nosti, s katerimi je bila prepojena, Ko pride moja zadnja noč, skem in v Galiciji V mestecu Ve-	si y smrtnem Krehu- si so- sti obračajo na zunanje obnašanje nost cerkve, odkar se je mogla mir- je ovirala zle posledice greha in Marija, pridi mi v pomoč!
-IA namrcp klavni no k1"1^11^ Božji in prijatelj satanov, kakor pa na pobožnost samo. Ne- 110 na zunaJ razvijati. Temni, ža- ohranjevala syeto vez vere, ki spaja L, n^&i odbor za narečne poljske In kakor je Kristus nekoč re- kateri društveni člani se bolj bri- l^ni 5a«i «o bili tedaj za eerkev. zemljo z nebesi. Na skrivnosten ^ si poprej Boga se bal, frfr? prizadete v ^j^ So^ se kel: "Poberi se od mene, satan, £»1° ^ natančno marčanje, za na- Z 2vitim; oblikami so-znali krivo- način so se čednosti božjega služab- Bož v	trdno staL
da prideta oba ta dva poljska ve- *er pisano je: Boga samega mo- fančno poklekovanje in drugi red.^^P^vati svoje napačne na- Lika ali služabniee pretekale v dni- če brez sadu Tvoj čas poteče, ljaka tudi semkaj v Združene dr-p in Njemu samemu služi,- rav- kakor pa na molitev. Prav je ink^e istega mističnega telesa Kaj pa Sodnik na to poreče? « zave nabirat milodare za svoie tr- »o tako tudi Kristus reče onemu, leP° Je in potrebno je in pnporo- te n Jih večkrat odtrgali od telesa Kristusovega in razširjale svoj neče »obrate	3 ki v smrtnem grehu želi prejeti F* vredno je skrbeti za to, a mo-l^kve. Hudo je tedaj trpela cer- zmagovit vpliv. Tako so delale «ve- O srečna duša, ki oko
^	*	8vet0 obhajilo: Poberi se od mene, ptev: priprava in zahvala se pod kev' a omagala ni. Kmalu je prišla te duše z molitvijo in s trpljenjem Obrača zmirom gor v nebo!
Sienkiwicz je opisal v raznih L prijatelj satanov, ker dokler s! nobenim pogojen* ne sme prezrtti. pomoč; nastopili so sveti možje, ki Upravo za pregrehe drugih in tako j Usmilite se nas nebesa' tujih listih posledice sedanje voj- prijatelj satanov, ne smeš zaužiti b^0 naJ član vsacega društva skr- 80 pomirili razburjene narode in so solze pravičnega umivale z zem- y potrebah duše in telesa ne na Poljskem kjer vlada že več mene! _Strašen greh je božji bi> bo imel pri sebi masno knji- vodili cerkev skozi viharje do me kri, ki vpije v nebo za mašče-
mesecev revščina, kjer kraljuje r0p. In kakor gotovo je Bog pra- žico ali rožni venec ali oboje. Če zmage.	vanje. Zato je že prerok Jeremija Kdor- svojo jed s solzami moči
smrt in kjer je opustošenje na Ličen sodnik, tako gotovo' bo on drugače ne mora, naj opravi mo- Tako sv- Atanazij. Z apostolsko rekel, da bi za rešitev Jeruzalema In sam zdihuje v tihi noči, dnevnem redu. Pisatelj prekras- kaznoval z groznimi kaznimi vse litev- "Priprava na sveto obha- gorečnostjo se je ustavljal zmotamhe ena taka duša zadostovala. Usmili takih se, o Bog, nega romana 4 'Quo Vadiš" omen- one) fcj se predrznejo tako rekoč Nil0" že doma, ali pred "marča- Arija; nobena sila, niti pregnan-L Obhodite ceste po Jeruzalemu. In reži « njih nadlog! ja, da ni Poljska sama na sebi narkvnost norčevati iz Njega, ki Nem". Tako tudi nikakor ni stvo, niti obrekovanje, ga nista glejte in premislitte in iščite po Marija, to nam mUost sprosi ničesar zakrivila, kar naj bi pov- tako rekoč šiloma in namenoma Prav' društva takoj po sveti mogla ukloniti. S čudovito bistro- njegovih ulicah, ali najdete koga. Da voljno V6ak svoj križ ' zročilo nemirje. In vendar trpi da- poteptajo Njegovo najsvetejše Te- mašl odkorakajo iz cerkve.	umnostjo je pobijal sv. Avguštin kateri bi delal, kar je prav in vpra- nogi j
nes tužna nam Poljska največ! l0 in kri v blato svojega s smrt- Edino prav je, če društva po krive nauke Pelagija, in sv. Ciril šal za resnico in mu bom usmi-
Nad poldrugi milijon Poljakov h grehom okuženega srca. Za- sveti mali ^ 10 minut ostanejo Aleksandrijski je bil cerkvi glavna ljen." (5, 1.)	Vse te pridne otročice
ma poldragi milijon Poljakov \ * PTlkrat. Proč od mize an y <*tM> da vsak član opravi za- opora v boju zoper krivoverca Ne- ^	.	Ljubi Jezus k sebi kliče,
se bon sedaj v treh različnih kra- tore;I se enKrat.-rroc oa mize a^-	*	. .. r/	. . ,	Kakor je bilo čudovito skrivnost-
jih. Dosti izmed teh je primorano	Mor ni očiščen svojih	& en st0r,Ja- ?	ns^om no življenje svetnikov, tako so bili	Ce v Božjo slavo kaj storim,
. ,. °	. , J V . Lav i	• odbornik iz svoje knjižice sam na je izpreobraeal sveti Dominik u- L j- v J, ... . . ' . „	7	..	...	'
streljati na svoje lastne slovanske ^'	.	^	mJolitev ^ „„ IJ J krivover(,e Valdpn(,e. ^ ko tud, eudov,t, nje^v, sadov, Vphv	Zamere me se ne bojim.
ali rodne sobrate. Ravno Poljska Za dober prejem svetega oblia- L mu v mislih sledijo in na zadnje so napačni reformatorji iesinajste- ^vnoetnega zivljenja svet.h dus U d<>bro ge T_ z obmejno Galieijo je danes sredi- J.la je potrebna primerna pnpra-nek& oženašev in ^. »toletja poskušali uničiti cerkev ^ »'<>^0 v avljenje eerkve s injaj se na stare ^ m krvoprelitja; vsled tega je ze va, po svetem obhajilu dolžna za-1 ^ ^	I	2'„,otami. je B	>» ^oveske dn.zbe
opustosena od eneKa kraja do dru- hvala. Bodi spodobno in čedno o- Refojemu Telesu, Materi Božji, sv. Ignacija Lojoiskega, ki je z	(Dalje sledi.) 0 B0(f, k, črne razpodm oblake
KeKa. Sodi se dm se bon ^u četrt blecen, čeprav ne lepo po ^L,^ t 2a Kj„e Ustanovitvijo novega reda popravil	--°bv8n d,me8 D8S DeSreCe y~k,!
mihjona poljskih sinov ali doma- di. kar posebno velja za ženske, ^mltvene brate itd.	cerkvi storjeno škodo.	7hirk» lilld«kih nahft7- Koder rod človeški gre,
činov za Nemčijo in Avstrijo. ki se v svoji lahkomiselni neei-	•	1	aillll lid llUUdlUlI llollU£" m v .	, , ,,
mernosti včasih še pri svetem ob-1	Nlc manJ nevarne kakor herezije	Tečejo povsod solze!
Pripeti se večkrat, da pobira hajilu bahajo in napihujejo, ka-|kpf.^n^n ^Iw ^^' f0 bile Za cerkev. razli^ razvade'	rCK0V'	Kdor na Boga pozabil ne bo, mo o Aaecega kriza ranjen- kor hotela reči,
češ: poglejte ^T ^SP » 80 86 1,koreninile v duh^stvu in	--0n tud' kruha stradal ne bo.
ce ali mrtvece. Tukaj leži vojak I e kako sem lepa, K Bo^u ge le 3f ^ bil dan prvega svetega obha- ljudstvu. Propad nravnosti, raz-	(Dalje.)
v ruski uniformi popolnoma PO- m0pa vendar človek približati P ~~ 1 se ^ 3 dm koli in razpori so cerkev večkrat	--0 Jezus. Jožef in Marija,
habljen, - tam zdihuje vojak v L panižn06tj0 ne pa z napuhom ; ?"iP™vl.jal na^veto obhajilo tri ovirali v nadaljnem delovanju. V	Ko smo prišli na svet,	" Pri va6 J> moja domačija!
nemški uniformi, ondi pa vojak v K hoče zaužiti Stvarnika, hla, ™ZhL fi^lw ^ ^ ^onih nevarnih ^asih seje Bog zopet 8aj nismo nič imeli;	Poznam, poznam slovensKe gore,
avstrijski uniformi; vse te tri žr- pec (^ekla) Gospoda, grešnik ne- ^	teden. — Tudi LoHiužil svetnikov in jim izročil In ko ^ zapustimo spet,	Po njih so bele cerkvice,
^tve so pa rodom Poljaki.	skončno svetega Boga. Torej
pre-L- • . ' . ( 0 ^-r P~vo propale družbe. Ko je Ne bomo nič seboj vzeli.	Iz njih zvonovi pojo v dolino
Revščina in beda, ki je nmstala jemajmo s ponižnostjo! Mm- P^M^TLi'pot'^ d^šči^t Kdor se Mariji izroči,:	V domovino!
sedai na Poliakem nravi ta ni rji tO maso ali med maso preberi na- L m v . |ouno>scini in ljudstvu je izbrali ..„,..,	^
teli je neMDilna in Krozna S^nfo tančno in premišljeno vse molitve: t0 neFrf m^ost s prošnjo, Bog svetega Gregorja III. za na- NaJ se nižesa ^oji!	Ko bom od življenja slovo jemzl.
na Poljske^ je p(S(^n^ Tn opu° Priprava k sveimu obhmjilu! ^ ^ment slednik. sv. Petra, ki je dal cerkvi Pobtoien človek brez skrbi	Hri I ^ šmarno goro bi se podal;
stošenih 15000 vasi - na t.soče Vsak človek, ko gre v cerkev, mo-	^^ v t inost" P°P°" --°b";i0 ^,Pren0V" m °kre- Ker Bo* 8v°jih zaPMti'	^Vn * ^
katoliških cerkva in kapelic je de- rm imeti mažno knjižico ali vsaj	pil krscansko življenje. Preprost	zemljo
loma poškodovanih?deloma^razde- rožni venec; najboljše je imeti s „ --- . k-ih sveti Bernard je utrdil « " '	P B°B' 11 blaKOsl°VI J0'
jmnih. seboj oboje.	MOC kTSCSOStVa. m«'jo svoje lx-sed<. pn-stol pfipe-lnos r<'3nlcI m0<i<:r moz-	Če mene v zemljo ponesejo,
nevet velikih nlrr.ipv »li „,,h„r NEDOSTOJNO, ZANIKRNO IN	__/<!V in zaP°vedoval knezom; pre- Kar v jezi sp stori,	. Vesele pesmi naj pojejo:
Devet velikih okrajev ah guber-	ČE ČLOVEK ŠE CE-	, p ■ osnova samostanskega življenja in To prav stofjeno ni.	Od revščine ločim se vesel,
RS r I!" " NA DAN SVETEGA OBHA-	Sp,Sal J~ P:	duhovščine, zmagovit boj zoper ra-	Posebno Bog me bo k sebi vzeli
deset, — so zajeli in okupirali I yyy . wnvrA xt "raitt wttt vwtt	--cionalizem in krivoverstvo dvanaj- f ^gosiov očetov niso podpira,	mali« nrihodniič) i
Nemci. Nemško vojaštvo je po	™ J	(Dalje.)	stega stoletja sta bila njegova za- Materna kletev jo pa podira.	(Dalje prihodnjič.)
zatrdilu Sienkiewicza pobralo ba-	14	v is« . TakQ ^ ^ ^ krščanstva ^ gluga Iz redov, ki sta ju ustanovila Kdor miloščino rad deli
je vse ondotnim revnim kmetom; Po svetem obhajilu oziroma po dovito spojena s svetim delom sveti Frančišek Ašiški in sveti Do- Mu Bog tud' grehe odpusti	) SOLZA.
celo kokošim niso prizanesli. Se- sveti masi se zahvali za prejeto svetnikov. S močjo svetnikov minik, je izšla zarja prenovljenega	_
stradani in preplašeni kmetje in milost! Ne hodi tako j po maši ven je cerkev naglo rasla ekstenzivno krščanskega življenja. Čudovito I Kdor svoie st^e spoštuje,	v -v v
drugi Poljaki so zbeželi v razne iz cerkve, zahvali se Bogu za n,e- U širila " svojo oblast po vsem moč so imeli govori svetega Anto- Ga Bo* nadlog obvaruje.	I xfkoea P0 liClh hl8erna 8oka'
gozdove, kjer sedaj uboge žene inU^ko jed! Kako neolikano bi bilo, SVetu.	na Padovanskega. Njegova beseda Ce hočeš od Jezusa milost sore U i ^ • S1;ca. Vernavhčl» a .
deca trpijo glad in mraz ter naj- če bi bil človek povabljen k viso- z zunanjo ragtjo cerkve se je izpreobrnila brezštevilne mno-	V	^°lazbo m PokoJ nesrečnim daje,
večje pomanjkanje. Mnogo jih je ki gospodi na kosilo in takoj po obenem čudovito razvija duhovna I žice. V žalostni dobi razkola kon-	je treba tudi lepo živeti!	I ^^ zemlJanom srečnim budl-
vsled tega ze pomrlo. Število teh obedu bi odšel iz hise brez vsake rast Kristusovega kraljestva na cem štirinajstega stoletja je izvoli- l	'	V 2ibelki mphlci
znaša tudi že na tisoče. V sploš- zahvale! In če se spodobi ljudem zemljL Cerkev neprestano vrši vo- la božja previdnost slabotno žensko	^dor v mladih letih lepo živi,	z	. J . ™	^
nem aU v obče je 100.000 šti«aš- biti hvaležen za navadno hrano, ljo Gobovo, ki ji ni samo na- bitje, sveto Katarino Siensko, ki je	Na ^arost se mu dobro godi.	Sk^mati
kih kilometrov^ poljskega ozem- koliko bolj moramo biti hvaležni ^ naj lje ljudfitva k I prosila in rotila cerkvene kneze,	Kdor Marije noče poznati,	Ob bolnem otroku bedeč vso noč.
lja zasedenega od »emskega m Bogu za nebeško hrano! Zato se denceill milosti, ampak je tudi naj ne stavijo v nevarnost edinosti	Smrti nesrečne se mu je bati
avstrijskega sovražnika, za doma- spodobi ostati po sveti maši saj h(ytel, naj jih sama napina z vodo katoliške cerkve. Napake petnaj-	Z obraza naj briše solze mladem«
ce ljudstvo m tqrej baje preosta- 10 ali 15 minut, da se meu t« m, ko življenja.	'	stega stoletja so bičali sveti Vin-	Zve8t Prijatelj je več kot-zlato, V ptujini po milem domu tožčč,
lo ne skorjice kruha, košček me- se živi Bog v tvojem srcu prebiva, Kako vzvišeno je torej poslan- cene Fererski, sveti Bernardin	V nesreči te zapustil ne bo.	V samoti naj skriva solze devica,
sa ali kapljice mleka.	Njemu zahvališ in ga prosiš za stv0 cerkve, kako svet njen namen Sienski, sveti Janez Kapistran.	Kdor je dobrega srca, '	Ki nosi v srcu ljubezni meč.
Skupna materijelna škoda, pri-1' ar ze 1S'	in kako neprecenljiv sad njenega Njihovi uspehi so bili čudoviti: I Najde prijatelja zvestega!	I TJrJ . . ,
zateta vsled sedanje svetovne voj- 2.) Kako naj društva prejemajo I truda! In vendar se neprestano I ljudstvo vseh stanov, v mestih in K	'	uaarci trde usode naj mozu ^
ne znaša po zatrdilu celo milijar- H*0 obhaja°7 — Kar Je bil° do- vzdigujejo človeške strasti proti I pokrajinah, se je trumona vrača-| ceh 6vet te zapusti,-	lzžam^jo solzo iz mračnih ocy;
do rabljev ali pol milijarde do- sedaJ Povedanega, kako naj posa- Kristusovemu kraljestvu in se trn- lo k Bogu. .	SaJ v nebesih še živi! £a velo lice »aj kane starcu,
larjev. Kdo bode vso to prizadeto I meznik prejema sveto obhajilo, i- dijo ovirati cerkev v izvrševanju Tako se vx zmedi, ki označuje Čemu je bogastvo lakomniku!	sPomni se davno minolih dmj.
škodo poljskemu ljudstvu povr- sto velJa tudi ^ cela društva, božjega poslanstva ter uničiti nje- nekatere dobe cerkvene zgodovine, Saj on ne uživa od njega sadu? Srce nam pretrese vsaka solza,
nil? Kdo bo zacelil številne rane Pred B°*°m Sm.? vsi fnaki: kakor no del° in ni° 8amo- Cerkev' ki je zopet kaže nadnaravna moč heroič-	.	I Katero rodi notranja bridkost:
nesrečnih žrtev in kdo bode ute- Vo°?nTrT *	^	^^ * S""?"* ne P°P°ln08ti ^^ ^las On še sToTo dul	r ' - Sai ™ Poslanka je čuvstev
Sil ialnitM tw -i • f	^ 8V0J0 čast da-1 blazenstvo človeškemu rodu, je za je bil božji glas. Duhovni in svetni Un še 8V01° dus0 Proda! " kipečih
osma srca tisocenn m tiso- jati tudi vsi posamezniki skupai, mnogotere predmet sovraštva. Za- knezi so bili orodje v njih rokah, I Odpustr mu, kdor Te je žaUl; L Ki zida od'srca do srca si most vaov m 811,0177--,kl 80 organizirani v katoliške or-1 to je cerkev po svojem bistvu voj- Iz močjo besede so zapovedovali na-1 Tvoj angel j varh Te bo pohvalili!	A M.
'Ifl
5\\\\\\\ VXX\XVN>\\X\V\XVXVVVVV>XC V\\\\\\\\\\N\\v\\\V\\V
Ustanovljena v Jolietu, ILL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URADT JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna izplačana podpora
$1,027.779.67. ,	v
GLAVNI URADNIKI:
predsednik: Paul Schneller, L. Box 55, Calumet, Michigan. L podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, m. H. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet,, HI. pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. 7. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Muhič, bos 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pcu Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HI.
PRAVNI ODBORr
Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, IIL Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTC": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St., Chicago, HI.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, Hi. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1818 W. 22nd St„ Chicago, HI.
LISTNICA UPRAVNISTVA.
Jakob Karič, Biwabik, Minn,
Mi Vam pošiljamo list redno na P. O. Biwabik, Minn. Za Vašo poštno bakso še sedaj ne vemo.
Vaša pritožba obsega kar 2 strani ter se konča sledeče: "Za bakso jaz imam svojo, pa mi ni treba pravit Vam isto za vsaki list sproti; je preveč posla. Ako veste drugače, pa vprašajte našega sob rata tajnika."
Ali ni škoda toliko pisave? Ko-nečno pa še sedaj ne vemo Vaše poštne bakse. Čemu iste niste sedaj naznanili? Če bi moralo u-pravništvo povpraševati za slične stvari v vsakem slučaju tajnike, potem bi ne bilo dovolj 30 upravnikov pri listu. Da se zadeva reši, smo se obrnili res na Vaše .društvo za Vašo poštno bakso.
Raznim drugim naročnikom. Pri vsaki premembi naslova naj
se nam izvoli naznaniti vedno tudi STARI naslov in številko ali ime društva h kojem član pada.
pri-
V večjih naselbinah imamo namreč po 10 ali še več naročnikov enega in istega imena; torej nam nikakor ni mogoče zadeve rešiti, če ni jasna. Kdor je član kakega društva m ima potni list, naj nam pri premembi naslova to tudi naznani.
Gg. krajevni tajniki so vljudno. naprošeni, da rabijo pri pre-membah naslovov tozadevne dopisnice. V "Opombi" naj vedno označijo če je člen (ica) star, ali šele na novo pristopil? Izločen? Odstopil? Umrl? Prestopil?
i' ' Upravništvo
"Glasila K. S. K. Jednote."
Vpjakov rejenec.
Resnična povest.
(Angl. spisala Lady Georgina Fullerton.)
Francoski vojak je lepega večera kot-akal med valujočim žitom po polju, ki obdaja mesto A. ter se je vračal v vojašnico k svojemu polku; njegov preprost, dobrosrčen obraz je bil živa slika njegove mirnosti in zadovoljnosti. Semin-tja si je mel roke in dal duška svojim čutilom s tem, da je zapel kitico kake zelo bojevite pesmi o topovih, o slavi, o Francoski in o Alpah; to se je pač strinjalo z njegovo opravo, komaj pa z zelo milim in mirnim izrazom njegovega obraza. Četudi so bile besede, ki jih je Ambrož pel na svoji poti, bojevite, se je njegov duh kljub temu pečal z drugimi stvarmi, ne z upanjem, da bo pod vodstvom "malega korporala"*) obvladal gorske višave, ali zarotil Belono, boginjo vojske, da bi še enkrat peljala svoje čestlice na bojišče, kakor pri Marengu in Wargamu. Iz vsega srca se je radoval, da se njegova vojaška leta bližajo koncu, ker je sedem dolgih let službovanja minulo; Ambrož je bil namreč skozi in skozi kristjan in je imel« kakor je sam rekel, "vsak mesec majhno ogledovanje svoje vesti", kar je mnogo pripomoglo, da je zvesto opravljal svoje dolžnosti
•) Ime, kakor so ga francoski
vojaki nadeli Napoleonu I.
tudi kot vojak. Vendar mu vojaški stan nikdar ni posebno ugajal. Življenje v vojašnicah mu je mr-zilo in se ni mogel sprijazniti z z nazori in mislimi, ki so vladale po vojašnicah med tovariši.
Živ mu je bil spomin na rojstno vas, na domačo hišo, kakor bi gledal pred ^eboj v duhu, kako se razprostirajo okrog nje orjaški kostanji in malo proč pa mirni in blagovonjavi travniki, poleg njih pa razori, kjer je marsikaterikrat oral ob strani pluga svojega očeta, zadaj pa gozdovi, kjer se je igral s svojimi brati v prijetni senci brez in gorskih jasenov, na vse to se je tako poželjivo spominjal celih sedem vojaških let, kakor mučijo sanje o mrzlih studencih in tekočih rekah popotnika v puščavi. Tiho, mirno, toda napeto je pričakoval dneva, da bo prost jarma, ki ga splošna vojaška dolžnost nalaga vsakemu Francozu in ki pogostokrat hudo udari prebivalce kmetskih pokrajin. Zadnje mesece je kakor kak domotožen šolar štel dneve, ko mu poreko, da je prost in da sme domov.
Ambrož ni imel sicer posebno živahne domišljije, vendar si je zasnoval maraikake sanje, kako se vrne v majhno vasieo sredi kostanjev, v tiho dolino med rožnatimi gorami v Dauphine. Tamkaj je tudi živela deklica, o kateri je včasih mislil, da bo nekdaj čedna gospodinja za preprostega delavca. Bila je šele štirinajst leta stara, ko je zapustil dom; toda ako se še ni zgodilo, da bi bila našla moža, kdo bi mogel reči, da ne bi bilo pred sv. Mihaelom majhna koča kon-
cem vasi pripravna za vzprejem novoporočencev. Seveda on ni vedel popolnoma dobro, kje bo vzel denar za pohištvo, kajti Ambrož ni imel ničesar na tem svetu kakor svojo plačo in nekaj krajcarjev, ki si jih je prihranil, toda ne veliko, ker je bolj pogosto nalagal v puščico za uboge, kakor v hranilnico; vendar je še nekoliko ostalo, da je mogel o tem razmišljati v poletnih večerih, ko je solnce~zašlo za gorami in se je prikazal mesec v svoji mirni lepoti in obseval s svojimi srebrnimi žarki mestno zidov je in stare stolpe cenkve sv. Martina. Slika za sliko je vstajala v vojakovi glavi. Ni čuda, da mu je smehljaj igral okoli ust in da je nehote še enkrat poklical Belono, ko je stopal pod obok onih vrat, od katerih se je nadejal v štitrinajstih dnevih za vedno posloviti. ^Ko je korakal mimo prodajalni-ce, v kateri so kili na prodaj kolači in ifemlje, je čutil, kako se je nekdo dotaknil njegove, roke; ozre se in ugleda bledega dečka, kakih štirih let, ki je skušaj vzbuditi njegovo pozornost.
'Kaj pa je fante?" je dejal prijazno in se pripognil k otroku.
'Zelo sem lačen", se je glasil odgovor.
"Moja dojilja; prinesla me je danes zjutraj sem in mi ukazala mirno ostati na mestu, kjer me je pustila in rekla, da me ubije, ako se še kdaj povrnem". "Kje pa živi ona?" "Daleč od tukaj; gori v gorah. Prišli smo z vozom. Ne pelji me nazaj k njej; vedno me tepe".
Vojak je odpel strgano obleko, ri je pokrivala ubogega otroka in opazil mnogo prask in- znakov hudih udarcev. Mladi fant mu je ža-ostno pogledal v obraz in rekel: 'Vzemi me seboj; tako sem lačen".
Ambrož je prijel otroka za roko in čutil, kako so se mali prsti trdo oprijeli njegove roke, kakor da bi se bal, da bi ga ne izpustil. Stopila sta v prodajalno in kupil mu je colač, ki ga je deček z Veliko slast jo povžil. Nato sta šla proti yojaš niči; Ambrož je bil v veliki zadrc gi, kaj mu je storiti, njegov mali tovariš pa popolnoma zadovoljen, da je našel prijatelja in se ž njim pogovarjal. Kadarkoli pa je Ambrož omenil njegovo dojiteljico, se je prikazal na njegovem malem )ledem, upadlem obrazu izraz strahu in krčevito je stisnil njegovo roko. Ko sta dospela do vojašnice, so se zbiralr vojaki oko-o njiju.
'Kaj si pa našel na svojem iz-prehodu?" je vzkliknil eden.
'Kakšna čudna stvarica pa je to?" je zaklical drugi.
'' Poglejte, Ambrožev najde-nec!" je vpil tretji.
Med bučnim smehom so vojaki ponavljali to ime in se v svoji surovi dobrodušnosti zbirali okolo o-troka. JSden izmed njih mu je dal trajcer, drugi* nekoliko mande-jev, zopet drugi pest črešenj. O-trok, ki ni bil brez bistroumnosti, jih je zabaval s svojimi odgovori in burkami, katere si je izmislil, da bi dobil še več darov. In dovti-pov ni bilo ne konca ne kraja vz-pričo tolike sreče Ambroža, ki j* vlovil kaj tako posebnega, in to tem bolj, ker so zvedeli, da ga na merava izročiti v otroško ubož-nico.
"Kako boš pa celo stvar uravnal?" ga je vprašal narednik. "Vendar ne pričakuješ, da ti polkovnik dovoli, da bi se ta mali paglavec potikal okoli po vojašnici?"
"Mislite, da ne bi?" je rekel Ambrož, ki je bil sklenil hraniti otroka s tem, da si sam pritrga pri svoji hrani ali mu jo kupuje s svojo plačo; pri tem pa mu še" ni prišla na misel težava glede stanovanja. "Kaj bi mu pa vtegnilo storiti?" ' v
"Lep red bi vladal v vojašnici ako bi trpeli take neumnosti."
"Jojlje vzkliknil Ambrož, "potem se moram požuriti in pogledati, kaj se da storiti. Niti minute časa ne smem izgubiti, kajti kmalu se oglasi znamenje za počitek."
Edini načrt, ki si ga je mogel v naglici izmisliti, je bil, da naprosi ženo enega izmed vojakov, ki je stanovala blizu vojašnice, da vzame otroka za dva, tri dni k sebi. Ženska je sicer nekoliko godrnjala, toda nekaj naprej plačanega denarja in precej pregovarjanja jo je omehčalo, da je četudi nerada privolila in, otrok je za sedaj ostal pri njej. AmbrOz to noč ni mogel zatisniti očesa; vedno
mu Je hodilo na misel, da je bila čila veliko stisko. Dobra misel
ta ženska, četudi zelo dobrosrčna, vdana pijači; premišljal je, kaj mu je naslednjega dne storiti z otrokom, ki ga je Božja Previdnost postavila na njegovo pot, 'ne zastonj, ne, ne zastonj, ako Bog da;" ponavljal je te besede, se prekrižal in kmalu zaspal. ** Naslednjega jutra se je podal, da pogleda po svojem rejencu; našel ga je pri igri na ulici. Otrok je z odprtimi rokami pritekel k njemu.
Ali si kaj molil zjutra/, ko si vstal?" je rekel vojak in ga rahlo pobožal po licu. Otrok ga je debelo pogledal in očividno ni razumel vprašanja, "Ali znaš mo]j-ti Očenaš in Češčena si Marija?"
Ne," je odgovoril deček, "toda peti znam lepo pesem," in začel je peti neko revolucijonarno pesem najbolj surove in umazane vrste.
"Molči, otrok; tega nočem slišati. Ali znaš narediti križ?"
"Ne," je odgovoril deček in ga v zadregi pogledal.
"Ali nisi nikdar čul o dobrem Bogu?"
Otrok je za trenotek pomislil in nato rekel: "Kadarkoli sta bila moja dojiteljica in njen mož jezna, sta imela navado reči--"
in otroška usta so izgovorila strašno francosko kletev. Ambrož se je stresel. Rane na telesu tega u-bogega otroka so bile manj hude, kakor znaki, ^atere je na njegovi duši zapustila vzgoja in vzgledi, ki jih je imel. S težkim srcem se je Ambrož podal na prefekturo in vprašal po glavnem uradniku. Povedal mu je zgodbo izgubljenega otroka in ga vprašal za svet.
"On je brez dvoma najdenec," se je glasil odgovor, "ki ga je izpostavila kaka ženska, ki je bila plačana, da skrbi zanj. Preiskali bomo stvar, našli žensko in jo pozvali, da pojasni svoje ravnanje. Ako je namenoma zapustila otroka ali okrutno z njim ravnala, pride pred sodišče. Ako pa je bil deček kaznovan radi kake pregrehe, kar je prav verojetno, in je svojevoljno pobegnil, ga pošljemo k njej nazaj. Za Vas je najbolje, da podaste svojo izjavo za otroško ubožnico."
Ambrožu je upadlo srce. Vedel je, da se je ljudem, ki imajo take otroke v oskrbi, vedno mogoče oprati pred gosposko.
Priklonil se je in brez vsake na-daljne opazke zapustil urad. Nato se je oglasil pri upravitelju župnije, bil je sprejet z najprijaznejšim sočutjem, kakor je bilo pričakovati. Toda kaj je mogel upravitelj storiti? Otrok ni spadal v mesto. Dohodki ubožne blagajne so bili nezadostni za toliko prošenj. Nemogoče je bilo imeti otroka brezplačno. Morebiti bi ga sprejeli šolski bratje v svojo oskrbo; toda kje vzeti denar? Ambrož je vzdihnil, se zahvalil u-pravitelju, ki je obljubil, da bode molil in pomagal, kolikor bo mogel v tej zadevi. Ambrož se je nato :podal proti šoli, ki so mu jo pokazali; tukaj je bil zopet prijazno sprejet. Toda bratje so bili ravnokar sprejeli dvoje otrok, kojih stariši so umrli. Nemogoče jim je bilo, da bi mogli brez plačila povečati število svojih varovancev. Cele tri dni je Ambrož na vseh straneh iskal sredstev za oskrbo dečka, ki ga je v svojem srcu že vzel za svojega. Toda vse zaman. Enkrat mu je prišlo na misel, da* bi vzel dečka seboj v svoj rojstni kraj, ko potečejo njegova vojaška leta; toda spoznal je značaj svojih sorodnikov in prebivalcev onega kraja. Bfili so usmiljeni nasproti sirotam iz soseščine, toda revni so bili in zato so morali biti varčni, ker je bilo težko zaslužiti vsakdanji kruh. Čutil je, da bi mu očitali, zakaj je privlekel v svojo družino in morebiti vjsvojd faro novo breme s tem otrokom, ki ni imel nobene pravice v^tej občini. Najdenca bi gledali po strani in s tem tudi njemu zagrenili življenje. Ne, na to ni smel misliti. Prepir in nesloga bi nastala med njim in njegovimi domačini. Bolje je o-stati še več let daleč od njih, kakor povzročiti tak prepir. Ne; ločiti se mora od svojega rejenca. In navsezadnje, kakšno pravico pa ima otrok do njega? Čemu bi si delal vse te skrbi radi dečka, ki mu je bil popolnoma tuj? Šinile so mu v glavo besede: "Ali sem jaz varuh svojega brata?" Osupnil je. "Čegave so bile te besede," se je vprašal. "Morilca Kajna." Globoko je vzdihnil. Ubogi Ambrož! Božja milost mu je povzro-
če
včasih nadležna stvar. Noče zapustiti človeka. Tako nasilna je v svojih zahtevah; in stroga bolj, nego pridigar.
Ko je naslednjega dne Ambrož stopil v hišo, kjer je bival njegov rejenec, je slišal dečka, ko je iz-pregovoril nekaj zelo umazanih besedi, ki so pričale, da se je žal naučil jezik grehote prej, preden ga je mogel razumeti. Vojak ga je prijel za roko in ga stresel za ušesa.
"Da, prav lahko ga pošteno na-šeškate," je zaklicala ženska, ki ga je imela v oskrbi. "Strašno je slišati, kaj govori ta otrok, kako grozno govori. Preklinja, kakor majhen satan in ve o Bogu veliko manj, kakor o kaki mladi mački ali psičku.' '
Ambrož je prijel otroka za roko in rekel ženi, da ga vzame seboj na izprehod. Rejenec je prestrašen odskočil. * | "Ali me boš tepel?" j<j. rekel. "Ne, ne sedaj. Tepen pa boš vedno, kadar boš zopet izpregovoril take brezbožne besede."
"Jaz ne vem, kaj so brezbožne besede," je ihtel otrok. "Moja do-jilka me ni nikdar tepla radi tega, marveč samo, kadar sem jo prosil, da bi mi dala jesti, ali kadar nisem mogel nositi težkih dna v hišo." T
"Da, tako je," je zamrmral Ambrož. "Čegava krivda je, da je toliko hudobnih ljudi na svetu ? Ni čuda, da je toliko kaznjencev in da so ječe polne. Zanemarjen o-trok ti je prihodnji zločinec. Kaj poreče dobri Bog pri poslednji sodbi človeka, ki je mogel rešiti mladega otroka pred grehom in poginom, pa tega ni storil?"
Da, navdihnjenja so sveta, toda strašna! Ona zvene v človeških u-šesih, trkajo na njegovo srce na zelo nadležen, zelo nepremagljiv način.
Ambrož je korakal tako naglo, da ga je mali rejenec komaj dohajal. Naposled se ustavita pred neko cerkvijo. Vojak pelje otroka k altarja Device Marije in mu veli poklekniti. Nato mu reče:
"Sedaj pa, fant, glej, da boš za menoj ponavljal besede, ki ti jih nareku jem:" Sveta Devica, Mati Božja, povej Ambrožu, kaj mu je storiti, in daj mu moč, da bo mogel narediti iz mene dobrega o-troka."
Te besede je izrekal otrok, v istem času pa so se vzdigovala iz globin vojakovega srca. Nato sta vstala in zapustila cerkev in se podala proti hiši šolskih bratov.
"Ako bi Vam plačal dvanajst sto frankov," je rekel Ambrož predstojniku, "ali bi potem vzpre-jeli tega otroka v popolno oskrbo in ga vzgojili za Boga in v ljubezni do Jezusa ter njegove Blaže ne Matere?"
Predstojnik se je nekoliko časa pomišljal, nato pa je ponudbo sprejel.
"Vzemite ga tukaj, prosim, za dve ali tri ure,' 'je dejal Ambrož, "potem pridem zopet ponj ali pa ga pustim tukaj s plačilom za vzgojo?"
Vojak se je podal iz miesta ka kor teden dni poprej in hodil po istih krajih. Rdeči mak in modre plavice so se svetile med rumeni-bilkami kakor tedaj, beli o-
mi
blaki so plavali ravnotako urno po sinjem nebu in razširjali svoje sence na morje valjujočega žita. Zrak je navdajal isti vonj, in misli na dom so bile ravnotako sladke kakor so bile tedaj; vendar se je zgodila neka izprememba v duši tega prostosrčnega človeka. Slišal je glas božji, ki je govoril njegovi duši. Poslušal ga je voljan, kakor človek, ki je po preprosti veri in naravni doslednosti krščanskega nauka nevede dosegel junaško krepost. Tudi na njegovem obrazu se je zgodila velika izprememba od tedaj, ko je brezskrbnega in veselega srca hodil po tem polju. Bolj duhovno in globoko veselje je sedaj sijalo v njegovih očeh in navdajalo njegovo čelo s častljivostjo— veselje lastne žrtve, veselje, da je mogel nekoliko trpeti za Onega, ki je .tolikanj za nas trpel. Ostal je nekoliko časa zunaj mestnega zidovja. Zrl je na zahajajoče solnce mirno, četudi resno. Morebiti je mislil, kako zlate v tej uri njegovi žarki vrhove v njegovem rojstnem kraju. Morebiti se je poslavljal od svetlih sanj, kajti zdelo se je, kakor da njegovo veselje narašča, ko je še dalje zrl na to nebo z zahajajočim solncem. Skrivnost krščanske vere je, v katero se tujec
ne vmešava: čim večje je trpljenje radi žrtve, toliko večja je sreča, ki ga spremlja. Naposled se vojak obrne in se poda proti mestu nazaj. Ni bila več ona bojevita pesem, ki jo je pel pred* tednom djji, ki' mu je sedaj prihajala na ustnice, marveč besede himne, kakor so jo vojaki imeli navado peti pri večernicah bratovščine, katero je oskrbnik ubožnega zaklada med njimi ustanovil.
Ustavil se je pred hišo nekega gospoda, ki je pred kratkim želel dobiti namestnika za nabor in vojaško službo. Ponudil se mu je in pogodba je bila sklenjena, da na-mestu njega zopet Ambrož še sedem dolgih let nosi vojaško suknjo. Ne iz ljubezni do ženske kakor stari očak, temveč iz ljubezni do Onega, ki je rekel: "Karkoli storite enemu teh malih, meni storite," se je Ambrož zavezal služiti še nadaljnih sedem let neprijetnega hlapčevanja, in prejel srebrnike ne kot ceno krvi, hvala Bogu, temveč kot ceno, kakor je u-pal, za neumrjočo dušo, od kupnino za enega Kristusovih malih. Dobil je za to dvanajst sto frankov. S svojim bogastvom je hitel k šolskim bratom. Ravnokar se je končala šola; toda preden so šolarji odšli, so vsi pokleknili okoli oltarja Device Marije, ki je bil o-krašen za slovesnost naslednjega dne, ko je bil praznik sv. R. Telesa. Pred Marijo so bile položene vrtne in poljske cvetlice.
Mali rejenec je klečal med drugimi. Ko je zapel zvonec, se je o-zrl, in ko je zagledal Ambroža pri vratih, je stekel k njemu in rekel od veselja žarečega obraza: "Sedaj že znam reči Jezus in Marija in ne bom več govoril umazanih besedi."
Vojakovo srce je bilo prepolno, da bi mogel govoriti.* Položil je svojo roko na otrokovo glavo in izročil dobrim bratom ceno svoje prostosti in plačilo za oskrbovanje otroka.
Od tega dne je pa vojak naglo napredoval na svojem potu proti nebesom. Poklic, ki ga je nekdaj tako sovražil, se mu je sedaj priljubil. Našel je pri njem mnogo" priložnosti izvrševati najvišje krščanske čednosti, in izvrševal je neke vrste'apostolstvo med svojimi tovariši. *
Njegovi prosti dnevi so mu bili zelo dragi, kajti tedaj je obiska-val svojega rejenca, se prepričal o uspehih prave verske vzgoje, in ko ga je vzel seboj na polje, bila sta oba vesela in srečna v lepi božji naravi. Zdelo se je dobremu vojaku, da nikoli solnce še ni tako milo sijalo, da slavec še nikoli ni tako ubrano pel in da rože po travnikih niso še nikoli tako prijetno duhtele--
Vedeževalka v Petrogradu.
Klasično mesto vedeževalk je, kakor znano, Pariz. Francoski listi so polni inseratov raznih slavnih "mesdames", ki prorokujejo po raznih tarifih od 5 frankov naprej, ki pa so vsaj po lastni sodbi vse enako dobre in zanesljive. Vedeževalstvo pa se je v zadnjem času tudi v Petrogradu silno razširilo. Podjetnim ženskam, ki i-majo nekoliko fantazije ter razpolagajo s koščkom kombinacijske-ga talenta, nudi vedeževalstvo mnogo zabave in še več zaslužka. Ruski listi že nekaj časa tožijo, da se vsiljujejo te moderne coprnice v rodbine vseh slojev in "Novoje Vremja' 'je izračunalo, da se nahaja v Petrogradu sedaj več tisoč vedeževalk, ki živijo od ljudske neumnosti. Ruska vlada je bila končno primorana storiti primerne korake. Mestni vojaški načelnik v ^Petrogradu, general knez Obolensky, je izdal naredbo, ki prepoveduje vedeževalstvo in grozi proroškim madamam z o-strimi kaznimi. Listi dvomijo, da bi to pomagalo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Karol L. Beaverfalls, Pa. Vaše
naznanilo glede seje nam je došlo prepozno, — ali ravno na dan, ko je bil že list dotiskan.
Član društva, v Barberton, O. Na Vaše vprašanje Vam bo odgovoril glavni tajnik.
Sobrat tajnik društva štev. 58 je tudi prepozno!
Dopisniku v East Heleni, Mont Vaše čenčarije o klarinetu, rogo-fih, galopu, pratiki in "mu-" "mu," "mu," — bi sprejel morda le kak humorističen list; pa še to nerad, ker ni podpisan 8 pomim i-menom.	«
KAKO SI JE NAREDNIK 8LO- risti, je ukazal stotnijski povelj-VENEC PRIBORIL HRAB- nik, umakniti «e, kar se je raed ROSTNE SVETINJE. ^ | neprestanijji sovražnim ognjem
že dosti gladko izvršilo. Meni,
Pešpolk St. 7 more. v svoji voj- pripoveduje narednik Močnik, je ni zgodovini zaznamovati redek | bila poverjena naloga, kriti umi-slučaj, da je bil v njegovih vr- kanje. Komaj se je stotnija iz stah odlikovan podčastnik srebr- bojne črte umaknila, že je bil liano hrabrostno svetinjo prvega merjen glavni napad na moj vod, in drugega razreda ter z zlato kar pa še ni bilo dovolj, kajti so-hrabrostno svetinjo. Odlikovanec vražnik je pritegnil k sebi nova
je pogumni narednik Slovenec ojačenja, med katerimi je pa tu- ..............
Franc Močnik, doma iz Spod. di naš dobro merjeni ogenj očivi-l treba plačati nobene "odplačilne Štajerskega ter leži sedaj bolan dno napravijo mnogo škode, kvote> Iz tega eiedi, da je u8peh v bolnišnici usmiljenih bratov v Končno ste nazadnje začeli delo- tretjega in četrtega moratorija Gradcu. Bil je namreč ranjen vati proti nam tudi dva strojni sledeči: Od terjatev, nastalih od sovražne krogle na stegnu, a puški in nazadnje dva topova, kiLpred j avgusto,a in zapadlih
tofej določa, da se razen 25%.	le pa bi prišlo na "vrsto popla- PpAnl/i PrtllfAI/ČoL
ki jih je bilo plačati po tretjem	čilo terjatev, ki so zapadle v no-| 1 I <ll IH rvlHUVMZo
moratoriju za v mesecih avgust,	vembru in na katere je bilo do
september, oktober žapadle dol-	slej plačati 25%, ter terjatve, ki
gove, plača tekom mesecev de-	so zapadle decembra in januar
720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS.
Vsem 81ovencem in Hrvatom pri čam mojo gostilno —
t*
eenrber 1914. in januar 1915 nadaljnih 25% od tovrstnih terjatev. Četrti moratorij prinaša dolžnikom to olajšavo, da jim za dolgove, ki so nastali pred 1. aV. pustom 1914. in zapadejo de> cembra 1914. in januarja 1915. ni
Hotel Flajnik"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
ja, glede katerih pa po določilih)
rrT ? p'vri *—»1«™, 2OANJE, viN0 H EAZN0.
zahtevati nobene kvote. Proti te- cofiilja denarje y staro domortno in o | VESTNE DBUOE PIJAČE.
Priveski K.S.K.J.
(2Č. Century) z napisom 1894—1914
NA SVIDENJE!
mu, da bi se plačilo pozneje za • Lravlja notarske posle. .	.
padlih terjatev popolnoma odio- ^ ,	m	v w., ^SjSW o^T-V^i *
Zllo, govori okolnost, da se S tem kegttn (n okolici>	*	I in neznanci vedno dobrodošli!
obremeni vse one upnike, ki imajo morda le ali saj pretežno take terjatve, ki so zapadle v mesecih novembeif december in januar. Tudi raz stališče dolžnikov bi bila taka razvrstitev odplačil
bo v doglednem času kmalu okre- pa nam pri morilnem delu nista plačilo prej ali tekom', mesecev lahko nepravična, ker bi pač" o-14	črkami kakor se kdo piSej |
Iai	~-kodovaU,ker nista bil- [ Avgust, september, oktober 1914. | lajšala položaj vaim onim dolžni J fzŽSSt ^M^k^tffi!
Iste ima tudi ceneje po $1.75 in z
Geo. Flafnik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
men človek. Svoje doživljaje na prav namerjena. Ko pa se je za-bojišču opisuje na priprost način, čel pripravljati oddelek kozakov,
more do konca januarja 1915. iz-	kom, ki so imeli dolgove, plači. kom .	-
l a v	i ii	u \ i u- -	i n. i terjati po 50%. Od terjatev, za-	ljive v poznejših mesecih, dočim ^Dai^ imam^v Ji^tud^znake'vseb
brez olepsavanja ali kake poseb- da bi cim tesneje stisnil polkrogi J,;,	\	u;	j i- i • i- uaije imam v eaiogi tuai znane vseu
^ Ji \jf.	"	ii- v v \	, j padlih tekom meseca novembra	bi bili na slabsem dolžniki, ki so I dovenskih Jednot in Zvez. Cena du
ne samohvale. Mirno in stvarno okoli naše četice ter nam tako od-kakor govori je gotovo tudi kot rezal pot nazaj, sem ukazal svo-poveljnik voda 11. stotnije na- jim ljudem, naj se nazaj umak-
1914. sme zahtevati (po tretjem! bili prvotno dolžni plačati v me-1 »tu fLlOj — in priveske po zgornjih
moratoriju) 25%. Za terjatve, za secih avgust, september in okto
4. , i •.a u . T	.i	.	i padle tekom meseca decembri ber. Treba je tudi v poštev vze-
stopal v bitkah pri Lvovu, pri nejo, in sicer roj za rojem. Odo®-	.	. lft1. , . . L. ,	.. A . , fv	. .
rt i • • ir i - a. 11 i i .i	• j	J 1914. m januarja 191o. daje če- ti, da marsikateri dolžnik sedaj
urodeku in Krakovu in potem v lek kozakov pa je vendar zavzei •	J '	^
krvavih bojih ob zgornjem Du-	postojanko pred mostom, preko
najcu ter vodil in poveljeval svo-	katerega je vodila naša pot nazaj
jemu moštvu brez vidnega raz	Kljub temu se je posrečilo trem
burjenja. Na, ljudi, ki so izrez	rojem mojega voda priboriti si
cenah.
Pišite po cenjk zlatarske obrti na:
M. Pogorele
trti moratorij do 1. februarja živi v »težavnejših razmerah, nego 129 E. Madison St. Chicago, Illinois 1915. za sedaj, popolno odloži I v času te ko j po pričetku vojne. |	Room 1112
tev plačila.	f Presojajoč to vprašanje raz sta-
Nekaj vzgledov:	lišče malega in srednjega trgovca I Cpilfli ]p
1. Dolg za 1400 K, narastel je reči, da je na mestu sorazmer- ^vllOj	tČ13#
JOHN ZULICH
1165 Norwood Rd. j N. E. Cleveland,	Ohio.
Ijani iz takega lesa, se niore po prehod preko mostu, akoravno z, . „	. . , „ .	. Tr . . .. . . ... . ... ,
veljnik zanašati vsak čas ter jLi izgubami, kajti kroglje so padale?™1 3	,191,4' <>% ob- no odplačevanje terjatev kakor V«ajj ^^o^J^o,
;oča. Četrti roj pa se je restl' zaPadel v Pačilo dne 29. pač zapadejo v pozameznih mese« P041jSmo zastonj.^v tej knjigi je na
staviti naloge, ko mora mogoče kakor toča. ______________
sam reči: "Ako ta ne bi izvršil, moral izogniti mostu ter se je av&ušta
cih. Seveda je pri tem predstav j anče® opis ozemlja, katerega proda-
ne bo nihče--" Podobna mi I spretno ob obali nizdol izmuznili . Po določilih tretjega moratori-	Ijati, a je dolžnik v vsakem rne-P * ^ ^^ ioooo ^^ ^
sel se je morebiti tudi vzbudila iz težavnega položaja, nakar soNa Je bll° mozno »ntevati 29.lsecu zapadlo moratorijsko kvoto lje ^ Jfarme za Vstam>'vitev nove slo
stotnijskemu poveljniku stotniku preplavali na nasprotni breg. On-	oktobra 1914. 350 K, plus 6% o-| v resnici odplačal o pravem ča- genske naselbine v Draper Wis. V tej
Zborovskemu, ko je ukazal v bit- stran vode se je moj vod razdru-	b™*ti od zneska 1400 K za čas	su in se tako ognil nevarnosti, da J^g J8e0 I« kupili M na« zemlji«^
ki pri Brodyju dne 29. avgusta žil v zelo redko rojno črto ter na-	<** 29• avgusta cfc 28. oktobra	se z odlaganjem kvot nabero vso- Uemijifiče prodaja znana Edward Hines
naredniku Francu Močniku, naj daljeval svoje umikanje, pri če-	Po določilih četrtega moratori	te, ki mu zopet delajo težave. Lumber Co. največja trgovina z lesom
privede zaostale konje polka iz mur je bil še dvakrat napaden od	Ja je plačati' 29. decembra na*	Raz drugo stališče se zopet izre- JJjJJ®^ a S€ 09te semi prep
sovražnega ognja. Ko se je nam- kozakov. Oba napada pa sta bila	daljnih 25%, torej zopet 350 K,	ka trditev, da je bil v naših kra- A E C0D^ Landsale Manager
reč polk v prvih treh dneh bitke tako krvavo odbita, da nas je na-	P1"« 6% one obresti od ostanka	jih moratorij sploh pogrešen in IEDWARD HINES FABM LAND c0
koncem avgusta vedno bolj za- dalje pustil sovražnik pri miru	terjatve 1050 K za čas od 29. ok	da bi tudi sedaj lahko odpadlo b 1324 otis Bldg., Chicago, ni. '
grizel v nasprotnika ter zasedel ter smo dospeli v neki gozd. —	tobra do 28. decembra 1914.	vsako nadaljnje odlaganje pla- NaS zastopnik za Slovence je:
daleč proč od prve postojanke "Tamkaj sem," poroča Močnik,	2. Dolg 1000 K, ki je nastal	čil. Prevelik optimizem te trdi	^ MATH CESAB
neko višino, je moral isto zapu-r' naletel na svojo stotnijo ter ja-	pred 1. avgustom 1914. in ki je	t ve bi se pač pokazal usodepolen, 1900 w. 22nd St., Chicago, m.
stiti nenadoma napaden od pre- vil stotniku izvršitev njegovega	zapadel v plačilo 15. novembra	če bi odstranili jez, ki ga tvori 2/24—5/24
močnih sovražnih sil in vsled| povelja, prevelikih izgub. Med umikanjem je bil polk potisnjen od prvotne j
To so junaki! Ranjen.
1914.	I moratorij, in pustili, da padejo |
Po določilih tretjega moratori- npniki po dolžnikih. Po pričetku j ja je bilo plačati dne 15. novem vojne je v mnogih kupčijskih)
smeri, vsled česar so prišli konji
polka, ki so bili začetkom bitke eem|,>ra spravljeni za neko vasjo, v nevarnost, da padejo v ruske roke. Narednik Močnik je kmalu zapa zil za vasjo zbrane konje, obenem
V" bitki pri Godovi dne 1?. de-
pa tudi, da prodira v vas rtskal ''l''!".: ' ^.Tof!!^ i^'iV^-/'!1"! zapadle v mesečin november in I se, ko je vsak odlagal plačila, I vrstnega vedno svetega grocerij
- »f.j.__t_j. .1_________1 oiiiaijon. ukazano H»a..ijsau ie- , ,	, .	-	___________•	i«« vrnri
JOHN MOŽINA
bra 1914. 25% cele vsote, torej I strokah namesto kreditiranja" sto l slovenska grocerija, in meanica 250 K. Ostanek tega dolga per| pila kupčija proti gotovini. V| 1039 Prescott St. v^ogal llth St
North Chicago, HI.
za sedaj do 1. februarja 1915.1 »osti in bi bilo tudi v interesu |
Sedanji četrti moratorij, kakor kupčijskih krogov, da tudi v	(Telefon št. 466)
je gori povedano, za terjatve,! mirnih časi ne zapademo več v ča | Priporočam svojo zalogo razno-
;n	R,«5"voPt'750 K je Kled" platMlft odloženi .m.ogem iziru ima to svoje pred
nrev*o). ker so že ^si drugi čast-liki p.'n I' ali pa bili ranji ni 111
četa. Medtem ko je obrnil pozornost Rusov na svoj vod, se je posrečilo patrulji, k^jo je posla^ po
l! 1
Prodaja hiše in zemljišča. Zavaruje hiše in trgovine proti ognju. Opravlja notarske posle. Jamči za svoje delo. Tel.: Princeton 1298 R.
United Undertaking Go.
f POGREBN1KI
Podjetje, s katerim so v zvezi tudi Slovenci.
Na vogala Union & C. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Slovencem za blagohotno naklonjenost. 4.17.16
Dr, Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
P>yil«lii lif|i>i
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL^,
Urad zraven slov. cerkve.

Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
vo krilo nekega bosenske^i ba I	december 1914. ter januar 1915. često po nepotrebnem ter je po- skega blaga in mesnico. NIZKE
tsliona ie zašel v straže,r'naeiii	ne Predpisuje nikakega odplači- tem v upanju, da itak še ni tre CENE, DOBRO BLACK) IN
. . ___... , piemoč'neg^	ki je jba plaati, naročal velikokrat čez TOČNA POSTREŽBA je moje
konje, da je neopaženo prišla v -am naskoC.n te'r isiln	Potem, ko poteče doba četrtega Potrebo. Naj se sodi o moratoriju vealo. ROJAKI K ROJAKU-
vas ter spravila konje na varno. bataljon> dar se je umaknil Med-	moratorija, torej koncem januar- kakorkoli, resnica je, da redno o-l2. 3. — 5. 3. 15
Sele v zadnjem trenutku so za- ten| je ^^ narednika Močnika	ja 1915. bo od terjatev, ki spa bratovanje v onih kupčijskih stro
P«al1 sovražniki transport konj ,z razdalje 2o korakov kroglja v	dajo pod moratorij — predpo« kah' kl P"hajajo za aprovizaci- SVOJI K SVOJIM!
ter začeli nanje streljati Toda bi- degno ledjp Kr0fflja je prebila	stavljeno, da se je upnik poslu- v Prvi vreti v P0^^' ne bi bi — , w m*	»
lo je ze prepozno, patrulja 111 ko- ;torbico ^ pištolo držal i8tole	žil pravic> ki mu jih dajo za. lo šlo tako gladko od rok, če bi . f, f fifth K O^mnCH
nji so bili ze na varnem. Za avo- deloma raztrgala železne dele ro-	kon - odplačanega po 50% pri\tl kupčijski krogi ne bUi dobili«	M ' Wlin imvOfllUUII
je previdno m spretno postopa- faja tef obli^ala v ledju Nared	tA-jatv alwki so zapadle avgusta,I K©tovinakiH» sredstev na razpola- + * «-r__ _ _
nje je prejel Močnik srebrno hra- njk Mo(,nik ^ obležaJ in ^edtem I	septembri in oktobra 1914. do- U<> s ^ vsled moratori- 2116 W. 22nd St., Chicago, III.
brostno svetinjo drugega razreda.] ko s0 Rm[ jurišaIi preko njega.	Čim od terjatev, ki SO zapadle no. Ja mo%h odložiti plačilo svoj'lh I Pregledujem vse lastninske papirje pri prepisu posestev. (Abstracts, Deeds.)
seje priplazila Z nekega vodnega	ve nibra meseca 1914. samo 25% 0 pričetku vojne Že obstoječih I-terjujem denarje in izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoče listine. —
Srebrna hrabrostna svetinja dru-l ,arka avstrijska sanitetna patru-	in od teriatev, ki so zapadle ali I dolgov. Neživilne stroke, kakor Prodajam hiše in lote. Zavarujem poslopja in pohištvo proti ognju. Fire in
goga razreda. ljn, naložila ga na nosilnice ter	zapadejo decembra 1914. in ja-Uanufaktuma, galanterijska to. -ranee^Dajem vse nasvete brezplačno.	3/10-^/10 15
Pri Novem Miastu je ležal tret-U'a sPrAvila na varno, akoravno	nuarja 1915. ničasar. žli° 0 počasnem plačevanju. O
ji bataljon polka, ki je bil dode- so ^H Rusi P«^mni patrulji	v misli so nam pri tem pred-K.80 Prizadeti P° lfin' ker
ljen 28. pehotni diviziji, celih 17 v fe nekaJ 8trfov' 80	vsem kupčijske terjatve, na- J^ema C1 T tr^0VC1'
dni v bojni črti. Tren je izostal ^lcah dr0»0V1 ^silnice.	sUle iz prodaje blaga, bodisi, da te™ za!agaJ° vz, bla^om ~
in štiri dni je bil bataljon brez
se je dala menica, ali da gre za
odlagajo plačilo zapadlih raču-
vsake hrane. Petega dne se je VPRAŠANJE AVSTRIJSKEGA odprte knjižne terjatve. Za dru I »ov; to prihaja od tod, ker mora-
poseglo po zalagi za skrajno silo in ker šesti dan še ni bilo od ni-
MORATORLTA.
ge specijalne terjatve, kakor o-
jo za živilne predmete plačevati
a a	u j' • 1 v gotovini hočeš nočeš, sicer o-
ne do denarnih zavodov m kon- , 6 . ,	.	'
koder trena ter je začelo primanj- Doslej so bili izdani v Avstri-	tokorentov ali nalaganja 11a vlož-	.r.CZ
kovati tudi municije, je dobil na- ji štirje ukazi glede moratorija,	ne knjižice, veljajo posebna do- ^adovoiJlva ureditev moratorij)
rednik Močnik poveljer naj po- Pri tem neračunamo dopolnje	ločila, ki imajo namen, v inte- ®klh .vpra®anvJ res nelahka» in"
iSče tren, rekvirira živila ter pu- valnih ukazov, ki so dodatno bi-	resu splošnosti varovati zavode L ,681 86 .lzaj10 ne po stro-
sti skuhati. Močnik je šel takoj li objavljeni k enemu ali dru-	pred nasilnim dviganjem. Raču-I fH^^ZV	LTf.
iskat tren, o katerem so sodili, da gemu teh štirih glavnih ukazov,	nati je vsekakor s tem, da bo iz-	" "	......
je izgubljen, ter ga tudi končno kakor tudi ne onega, ki se po-	dan po poteku sedanjega četr-
našel, medtem ko se je moral več- sebej tiče Galicije in Bukovine.	tega moratorija nadaljni peti
krat braniti pred sovražnimi pa- Prva dva moratorija sta prine-	moratorij. Ne more biti dvoma o
truljami. Rekviriral je tudi v o- sla zgolj odložitev plačila dolgov	tem, da bo novi moratorij vztra
groženi pokrajini živila ter pri- gotove vrste. Tretji in četrti u-	jal na poti, na katero je krenil
peljal končno zopet zakurjene kaz pa ne odlagata zgolj pla-	že tretji in četrti moratorij. Vo
kuhinje in potrebno municijo čil, marveč sta pričela že tudi u-	dilo bo vsekakor, da je odlože-|bog takoj priden, bodeš videl, kaj
srečno k bataljonu. Za ta svoj cin tesnjevati moratorij. Poudariti je.	ne terjatve, nastale pred 1. avgu bo
je bil narednik Močnik odlikovan da se moratorij tiče le privatno-	stom 1914. po meri, kakor so za- pepčekl Ali papa ne delai ta
s srebrno hrabrostno svetinjo pr- pravnih dolgov in da se nanaša	padle ali zapadejo v plačilo pokih skrivnosti !r Kaj ' bo drugegr.
,vega razreda.	I zgolj na take dolgove v denar	tem terminu, postopoma popolno- kat šiba!
ju, ki so nastali pred 1. avgustom	ma poplačati z obrestmi in even _ x , .. . . , _
Zlata hrabrostna svetinja. I 1914. Vse terjatve, ki so nastale	tualnimi postrankami stroški. Pri L Pocakatl Je treba- Oprostite, ali
I pa 1. avgustu 1914., so izločene sestavi določil za peti moratorij r1^ px?vedatl: koliko je ura ? >"1 •	*■* -"	1 Dijak: e sedaj. Pozneje, ko bo
Marija Sluga
4134 W. 31st St. Chicago, UlinoU
Telefon: Lawndale 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
se uljudno priporoča slovenskim in hrvaškim ženam.
letržec ima naravno druge želje J in zahteve nego detajlist.
'Slov. Trgovski Vestnik".
Smešnice.
Zvit dečko: Oče: Pepček, tče ne
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA f >
2236 S. Wood Str.
Telefon: Canal 298
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilea poset. In dobra pijača", to je moje geslo.	r •
'Dobra postreiba
Bilo je pri Krasnem, 11. no . .	..	... . ^ .	i
vembra. Stotnija stotnika Zbo- ^ moratorija ter se sme njih pla- pa bo zopet z. vso Pridnostjo.
rovskega je bila določena za po- ter^atl norma	P° tre	preudanti vprašanje, kaj je v p ^
izvedovalno službo dan prej pa	tjem moratorW ki se segal ca-	splošnem interesu smatrati za Kmetska olika. Bine, ki je pri-
je bila na glavni straži Po zelo	sovno do decembra 1914- Jft	prikladno. Odločiti bo, ali naj se nesel rubežen v neko kmetsko lii-
napornem maršu je dospela do	bil° Pla^ati na terjatve, ki spa-	izda določila v laki obliki, da sopo, vpraša domačo hčer: "Kje pa
petrolejskih vrelcev pri Dukli,	P0^ moratorij in so zapad-	bodo naprej popolnoma plača- so^oče?
kjer se je ustavila, zavarovala in v Plae»lo tekom mesecev av-	le terjatve, ki so zapadle v me- <<Pri nimamo nobenega o-
tiadaljevala svoje poizvedovanje.september, oktober in no-l	secih avgust, september in okto^. četa," odgovori prevzetno dekle.
Razposlane patrulje so konstati-	vomber>	dolžne vsote, plus	ber, od katerih je že doslej mo- [tlno> k3e Pa .ie gospodar?"
rale sovražnika pri' Kra snu ka-	»bresti cele vsote do dneva pla-	goče bilo terjati 50%, dočijn sc 'Pri nas nimamo nobenega go-
kor tudi pri Ja«ln. Medtem ko je	čiljivoati in evenoualne postran-	izterjanje plačila pri terjatvah,Jspodarja," zarezi dekle še bolj*1.
minula -priirt«rflrma mirno, je|*ke pristojbine. Po četrtem mo-	ki so zapadle v mesecih no vem-1 snr°vo.
došlo zjtftfaj 11. fihvembra *do	ratoriju je plačati .ob dneh, v	ber, december 1914. in januar " no, kje pa so gospod ?"
"	---- •	"Gori na deskah pod streho de-
in oktober 1914. Pri onih ter-1 in tudi zaradi vknjiženja je-mor-| Res zoprno. A: "Prijatelj, ali jatvah, ki so zapadle meseca no- da umestne je, da se spravijo iz I veš, kaj je pri snubitvi najbolj zo-vembra in decembra 1914 ali za- Lsveta odloženi ^dolgovi po svojilprno?"	%
padejo meseca januarja 1915. ne starosti, torej predvsem oni dol-1 B.: "O vem, če namreč takole predpisuje četrti moratorij nobe- govi, ki so zapadli prve mese-lsnubač namesto hčerine roke do-nega odplačila. Četrti moratorij' ce po izdaji moratorija. Poslej še- ■bi — očetovo nogo!''
stotnijo pozorni vsled strela, ki
č»<1 je oddal neki novinec prezgo^ daj. Kljub sovražnikovi premoči se je > posrečilo stotniji vzdržati svoje' mesto do 10. ure. Ker bi bil vsak nadaljni odpor brez ko-
POZOR ROJAKI V PUEBLO, COLO!
Naročit« si spomladansko obleko!
Po Vaši meri in najnovejšem kroju. Garantiramo, da Vam paše.
Cene $15, $18, $20
in naprej
The Royal Tailors gotove obleke so vedno znižane cene. Naša obuvala so tudi garantirana in najboljša obuvala za šolske otroke.
Edina slovensko-hrvataka trgovina oblek, obuval,- klobukov in drugih oprav.
Patlogar & Thomas
133 S. Union Ave., vogal D. eeste. Pueblo, CoL
the rovaltaflofc
C11ICAG.O	K .
■ nmmttu
Novice iz stare domovine.
kranjsko.
V deželni bolnici :
Dne 5. februarja: Rudolf Ko-man, gostilničarjev sin, 10 mcse-cev Josip Mrežar, tesarski pomočnik, 48 let
Dne 6. februarja: Fran Briški, bivši čevljar, mestni ubožec, 61 let
Nesrečna smrt. Dne 5. februarja 1.1. so se v Spodnjih Ribeah pri Kresnici s čolnom prepeljavali čez Ljubljanico otroci, med katerimi je bil tudi 71etni posestnikov sin Martin Kranjc iz Spodnjih Ribč. Le temu je padlo veslo , vodo in se je stegnil za njim, pri tem pa omahnil in! izginil med valovi. Njegovo truplo so kmalu po nesreči potegnili iz vode in je položili doma na mrtvaški oder.
tfmrl je v Metliki ondotni trgovec gosp. Makso Požek.
Umrla je v Zgornji Hrušici pri Ljubljani gospa Mirija Ciuha v starosti 71 let, mati znane in spoštovane rodbine, in sicer ravnatelja mestne elektrarne, župnika, magistratnega oficijala, trgovca,
nadučitelja, ki je sedaj v vojski,	I ■■
najbrže v ruskem vjctništvu, ter ima veliko premalo ^iveza m je učiteljice,	j tedaj nujna potreba, da odstopi
Po smrti odlikovan slovenski Ogrska čim največ svojih žitnih
odredilo in dotičnike obvestilo, da jim ni odriniti pod orožje, dokler se njih zadeva ne reši.
Srebrni zaslužni križec s krono
je prejel Janko Torkar od telefonskega oddelka. Zaslužil si ga je v prvih bojih za Jagodino. Zvedel je, da naše gorske baterije niso več zadevale na ono razdaljo ter je telefonične centrale na lastno odgovornost Obvestil o tem težko artiljerijo, ki je takoj nato poslala Srbom svoje 12 centimeter-ske krogle. S tem je bil našim četam naskok zelo olajšan.
Vlada in aprovizacija. Dne 11. febr. t. 1. se je vršila pri deželni vladi v Ljubljani seja, pri, kateri se je obravnavalo vprašanje, kako preskrbeti zadostno žita mestom in deželi. Deželni glavar je pov-darjal zlasti, da naj deželna vlada prepreči vsako rekviriranje pri kmetih-producentih, a dela z vsemi močmi nato, da poseže pri rek-viriranju na Ogrskem vojaštvo v prid civilnega prebivalstva. Komer ci j alni svetnik Povše in ces svetnik Pire sta podala statistiko v Avstro-ogrski se nahajajočih zalog. Avstrija in osobito Kranjska
častnik. Svoj čas smo prinesli vest, da je naš rojak, nadporočnik
zalog. Rav. Jovan je poročal, da je obiskal žitne kraje Ogrske, a
pri 6. domobranskem polku v lie- mu vsled maksimalnih cen m bilo bu Bogumil Kaeie, ki je bil za mogoče niti malo žita preskrbeti hrabro vedenje pred sovražnikom za Gospodarsko zvezo. Edini pn-
odlikovan s 'signum laudis" na rdeče-belem traku, padel dne 8. decembra pri Lazarevcu v Srbiji.
delek, katerega je še mogoče nakupiti na Ogrskem je koruza, a tudi le, če se dovolj nakup nad
Kakor izvemo, bilo je padlemu j maksimalnimi cenami. Isto je pov-junaku podeljeno po smrti še dru-'<*arjal P<>sl. trg. zbornice, ki se je „o odlikovanje, namreč vojaški:tudi sam na Ogrskem prepričal, zaslužni križec z vojno dekora- j da pšemee ni mogoče dobiti, ko-cjj0	ruza pa le po višjih cenah, kakor
Transport ranjencev. Dne 9. feJjih ie določila vlada, bruarja ob 11. uri 13 minut ponoči | Za odkidanje snega v Ljubljani je dospel v Ljubljano zopet večji .ie v mestnem proračunu 12.000 K transport ranjencev. Bilo jih je za celo zimo. Ker pa pol zime ni 222, med njimi 20 težko ranjenih, bilo snega, bi se dalo s to svoto —	* i v--'širini sneg tembolj odkidati.
Transport j* prišel iz Karpatov. Stanje ranjencev je bilo vsega pomilovanja vredno. Štirje ranjenei
sedaj
Zaupanje v Boga. Na pritožbo o skrajno zanemarjenih ljubljan-
niso imeli niti vrhnih hlač. — Med »kili cestah ie odgovoril g. župan
ranjenci je bilo 7 Rusov. Ranjence je prepeljalo prostovoljno gasilno in reševalno društvo v belgijsko vojašnico.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 12. febr. t. 1. piše: 4 4 Gostilničarski sestanek, ki je bil napovedan za včeraj za pol 3. uro v gostilni Kavčičevi, se je vršil ob pol 4. uri popoldne v navzočnosti kakih 50 gostilničarjev in gostilnieark. Predmet sestanka je bil današnja draginja in kaj naj v tem oziru gostilničarji store. Gosp. Kavčič je povdarjal, da se je cena živilom izredno podražila in da so gostilničarji na vsak način upravičeni, da ali podraže cene jedil ali pa zmanjšajo porcije skoro za polovico, kakor so to že storili dunajski gostilničarji. Končno so po dolgem posvetovanju sklenili, da se zvišajo cene hrani in sicer za 30%. Kosilo ki je preje veljalo 48 vin., bo sedaj 64 vin., srednje dobro kosilo preje 64 vin., sedaj 80 vin., in kosilo ki je preje veljalo 80 vin. bo sedaj 96 vin. Te cene; naj stopijo v veljavo s« 15. februarjem. Nadalje se je sklenilo, da se poviša tudi cena pivu in sicer za 2 vin. pri vrčku, kakor hitro zvišajo pivovarne cene pivu. Dosedaj je podražila pivo za 2 K le Delniška pivovarna. Ker so se podražile tudi vžigalice, zato ne bo od 15. februarja nič več na gostilniških mizah niti vžigalic niti zobotrebcev."
Pridržanje najstarejših letnikov v črnovojni službi. Na različna vprašanja je c. kr. ministrstvo za domobranstvo odredilo, da črnovojniki (1872), ki bi pri normalnih razmerah že izstopili iz čr-novojne dolžnosti, ostanejo do končane vojne črnovojniki, in sicer neglede na to, da so najmlajši letniki (1896) po pričetku mobilizacije stopili v črnovojno dolžnost.
Vpoklic črnovojnikov. Ministrstvo deželne brambe je odredilo, da tisti črnovojniki, ki so predlagani za oprostitev od črnovojni-ške dolžnosti, če predlog do dne vpoklicanja ni rešen, ne smejo čakati odločitve, marveč morajo ne glede na oproščevalno postopanje pod orožje ob za njih letnik določenem roku. Izvzeti so le delavci in drugi nastavljenci tistih obratov, ki delajo za vojaške namene, o katerih je vojno ali pa mini-
glede snega: "Bog ga je dal, Bog ga bo vzel."
Govejega mesa poje vojaštvo v Ljubljani v treh meseeih za četrt milijona Jsron.
Slanina se prodaje na ljubljanskem trgu že po 3 K 90 vinarjev. Stotnik Jaklič, rodom iz Šmar-|ter»	in Anton. Njih oee je
tna pri Litiji, poveljnik kolesar- v
zbolel en vojak v tamošnji ljudski šoli in pegastem legarju.
Drobne novice s Štajerskega.
Iz Maribora. Mestni svet je nadal-nje svinjske sejme iz aprovizacij-skih ozirov prepovedal. — Iz Celja. V konkurz je prišel krojač A-lojz Pukmeister. Konkurzni komisar je deželnosodni svetnik dr. Jos. Kotnik, upravitelj konk. mase pa krojač Wambrechtsammer v Celju. — Iz Gradca. Te dni je izbruhnil v delavnici mizarske zadruge v Lagergasse velik požar, ki je delavnico s stroji vred uničil. Zakrivil ga je delavec, ki je s svetilko tajal zamrznjeno surovo olje. — Zlato poroko sta obhajala pri Sv., Lovrencu na Dravskem p. zakonska Osenjak.
Major Martin Žunkovič, znani raziskovalec slovanskih starožit-nosti, rojak iž Slovenskih goric, se nahaja, kakor poroča vojni ko-respondent "N. Fr. Pr.", kot krajni poveljnik v glavnem stanu tretje (Boroevičeve) armade.
Sodniška imenovanja. Pravosodni minister je imenoval avskul-tante G. Barleta, dr. Iv. Hojnika, dr. Krajšeka, dr. Henrika Schrei-nerja, dr. J. Močnika, dr. M. Zor-jana in dr. SI. Lešnika za sodilike v področju graškega nadsodišea.
Vojaška vest. Za nadporočnika je imenovan dr. Matej Senear, — odvetnik v Ptuju.
Graška vseučiliščna biblioteka zaprta. Graško vseučilisko biblioteko so morali radi pomanjkanja premoga zapreti — seveda le pro-vizorično.
PRIMORSKO.
črnovojnik po nesreči ustrelil dva črnovojnika. V nedeljo, dne 7. februarja ob 5. uri popoldne se je zgodila na postaji Draga, ki leži na progi Trst—-Kozina velika nesreča. Črnovojniški vojak Jožef Čač iz Beke občina Ocizla-Klanec Istra je iz neprevidnosti ustrelil 171etnega fanta Štefana Mihalič iz Drage in 361etnega Franca Orel iz Vremenskega Britofa v čakalnici ondotne postaje z enim strelom. Prvi je bil na mestu mrtev, drugega so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je še živel 11 ur. Stefan Mihalič je bil edini sin svoje matere vdove, Franc Orel zapušča ženo in dva otroka.
Trojčke je porodila Marija Dže-lalija v Unešiču pri Drnišu v Dalmaciji. Vsi novorojenci so krepki, zdravi dečki, ki so dobili ime Pe-
V ruskem vjetništvu se nahaja tudi tehnik Miroslav Bernot iz
skega bataljona. Dosedanji poveljnik kolesarske stotnije 24. lov- .	.	v skega bataljona, stotnik Josip ,^oricev' rezervni praporščak pri Jaklič je prevzel poveljništvo ko- 47' P«*Pdku. Ranjen je bil 26. av-lesarskega bataljona, ki se naha-i P" Krasnem v nogo m pa-
ja na bojišču.	* (deJ/ ™ke Rusom' /drav,h so
Cesarska pohvalno prizanje j(. | v Berdecevu, a pozneje so ga od-
dobil nadporočnik pri topničar- j'vedh v Samarkand skem polku št. 9. Mihael Lukancl Domobranec 37. dalmatinskega pl. Savenburg.	,?om' Pespolka m dobil ze od za-
V ruskem vojnem vjetništvu se cetka VOJske mc P°r<*lla od svo-
nahajajo rezervni nadporočnik 97. pešpolka Humbert Maurin od 47. pešpolka pa nadporočnik Oton Schreiber in kadeta Jožef Toros in Ignac Vidie. — Iz ruskega vjet
je rodbine, ki je odšla iz Boke Ko-torske, občina Grbalj, selo Šišiče. Isti vojak prosi dotičnega, ki kaj ve o vojaku Ivotu Bukilica, dom. pešpolk 37., 8. stotnija, ki se ni že
lil J^iidc v mir. — 1£ lUBKt^a vjui-|- -	~ , -i /S • i	n •
ništva je pisal praporščak 27. j-5 mesecev zglasil. Ce je komu kaj
dom. polka Vladimir Pirkovič iz Šiške.	,
V vjetništvu so: Avskultant pri dež. sodišču v Ljubljani dr. Tomo Tollazzi, tehnik Miroslav Bernot iz Gorice, nadporočnik Ivan Hi trier, učitelj v Semiču.
Smrtna kosa. V Litiji je umrla vdova sodnega kancel'sta gospa Ema Magolič, rojena Trotelj. — V Gradcu je umrla gospa Ljudmila Kuberl, roj. Kobler, rodom iz Litije.
Poročil se je na Brdu g. Anton Kersnik, veleposestnik, z gospodično Marijo Zorko.
štajersko.
Iz Gradca. Tukajšnji listi poročajo, da pegasti legar v taborišču galiških internirancev v Thaler-hofu pojenjuje. Smrtnih slučajev je dan za dnevom manj. Ker so postavili dve novi baraki, se je prešnja prenapolnjenost nekoliko ublažila, kar je tudi na širjenje bolezni vplivalo. Te dni so iz taboriščne bolnišnice odpustili 70 oseb, ker se je izkazalo, da nimajo pegastega legarja. V taborišču je doslej zbolelo na tej bolezni 5 zdravnikov; eden (dr. Mayer) je umrl,, trije, dr. Layacker, dr. Pollak in dr. Horina, se zdravijo v graški deželni bolnišnici. Pri dr. Steindlerju, ki je došel še le pred kratkim iz Trsta v Thalerhof, se
še pegasti legar ni z vso sigurnost-strstvo deželne brambe izrecno to '-jo dognal. Tudi v Kapfenbergu je
znano, naj blagovoli sporočiti Pero Krstičeviču, bolnišnica v Litiji, Kranjsko.
Sina umoril. Iz Dubrovnika poročajo: V predmestju Martinovič je ustrelil posestnik I. Dedovič v repiru svojega 171etnega sina tefana z revolverjem. Dedovič je bil aretovan in izročen sodišču.
Nesreča na železnici. Med Bu zetom in Rakitovičem v Istri je kakih 35 let star, lepo oblečen človek padel iz vlaka in bil povožen. Kdo da je, se ni moglo dognati. Pokopali so ga na domačem pokopališču.
Pobegli vojni ujetnik. V bojih pri Przemyslu ujeti ruski prostovoljec knez Jašovil je pobegnil iz ujetniškega tabora na Češkem. V Trstu so ga zopet prijeli. — Iz nekega ujetniškega tabora na Ogrskem je pobegnil vnuk grofa Tolstoja.
Za pegastim legarjem je na Reki sedaj bolnih 15 vojakov.
Hrvatski poslanec in župan
karlovački Gustav Modrušan de-mentira vesti, da namerava odložiti svoje javne funkcije.
Ganljiva sinova ljubezen. Nekega častnika, ki je bil v Wytschae-te težko ranjen od 25 šrapnelskih krogelj, so pred par dnevi sprejeli v monakovsko bolnišnico Rdečega križi. Težko bolan je izvedel, da leži njegov oče, ki je bil višji uradnik, na smrtni postelji, Navzlic velikim bolestim se je dal
težko ranjeni častnik prenesti na nosilnici v stanovanje svojih staršev, da se poslovi vsaj izpred vrat spalnice od očeta, ki je umiral in ki ni več spoznal svojega sina.
Koliko velja šestmesečna vojna?
Znameniti francoski- narodni gospodar Ives Guyot objavlja obsežni« Študijo o vojnih izdatkih v primeri s prejšnjimi vojnami. Stroški so proračun jen i za 6 mesecev. Krimska' vojna je stala 6800 milijonov kron, italijanska 1020 milijonov, ameriška osvobodilna vojna 11.200 milijonov za severne in ravno toliko za južne države, danska 140 milijonov, vojna leta 1866. pa 1320 milijonov, nemško-francoska leta 1870. celih 10.400 milijonov, balkanska 4 milijarde, rusko-turška v letu 1877 1878 do 5160'milijonov in za bur-sko vojno je Angleška izdala 4 milijarde. Izguba ljudi, imovine, zgradb in na polju v operacijskem ozemlju ni vračunjena. Brez upo-
števanja rusko-japonske vojne, ki je veljala ogromnih 55.780 milijonov kron, so v zadnjem pol-stoletju znašali vojni ' stroški 56 milijard kron. — Guyot računa, da je Nemčija pozvala pod orožje 4,350.000 mož, Avstro-ogrska 3,-500.000, Francoska 4 milijone in Rusija 5,400.000 mož. Priraeunati je še vojake Srbije, Bolgarije in Angleške (1,500.000) in zraven še države, ki ne stoje še v boju, pač pa so mobilizirale in nimajo ta-kozvano oboroženo nevtralnost." Bilo bi tedaj skupno pod orožjem 18,500.000 ljudi in če računamo 10 kron za vsakega vojaka, stane vojska dnevno 185 milijnonov K. na mesec 5500 milijonov in za šest mesecev ravno 33.300 milijonov. Izgubo materialih cčni Guyot sledeče : Francoska je izgubila 12 milijard, Nemška 16 milijard, Angleška 2 milijardi, Belgija 1160 milijonov, skupno — brez drugih držav — 33.960 milijonov kron. Število mrtvih znaša po njegoVem mnenju 1 milijon 850.000 ljudi in prihaja do zaključka, da bo ta strašna vojna v prvih šestih mesecih porabila 87.000 milijonov K.
rojaki in rojakinje ši-rom amerike pozor!
Sedaj pošiljam denar v staro domovino cenejše kot kedaj poprej: *
10 Kron za........./ $ 1.70
25 Kron za ......... $ 4.25
50 Kron za .......... $ 8.25
100 Kron za.......... $ 16.40
200Kron za .......... $ 32.75
250 Kron za.......... $ 40.90
500 Kron ............ $ 81.75
1000 Kron za......... $162.50
Poštnina je pri teh svotah že všteta.
Vsem onim, ki želite pomagati svojcem v stari domovini, se sedaj nudi najlepša prilika. Krone so sedaj cenejše kakor kedaj" preje in radi tega rojaki, podvizajte se sedaj ko je čas. Za točnost in poštenost Jamčim s svojim lastnim premoženjem. Moje1 geslo je: Pomagati svojcem tukaj, kakor tudi v stari domovini.
JOSIP SITAR, slovenski trgovec in posestnik.
JOUET, ILL.
805 N. Chicago, Street.
asfiifij
I
il
rainninifiLnLK aaa^ wnirdi?jnfpjiijrjriji
VELIKA ZALOGA VINA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se ' smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. maše, ker je naravno ali pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike.Cena vinu je:
Rudečesod .............$28.00 Belo sod.................$34.00
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me:
LOUIS LACH, 1033 L 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio.
L^JEiHjniEjnraiLnii^^	UHmnminijnr.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne počil jatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. I
100&K velja sedaj $17.00 s poštnina vred.
Frank Sakser
82 Corllandt Street,	Mew York, N. V.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IpllllllllllllllllllllllllllllllllllH
1 VELIKA POMLADANSKA OTVORITEV | * RAZPRADAJE LEPIH OBLEK.
=	Cenjeni rojaki! Uljudno Vas vabim da se poslužite redke prilike in da posetite mojo lepo založeno
25S prodajalno na dan otvoritve prodaje s pomladanskim blagom.
=5	Pratika nam kaže, da bo prvi pomladanski dan letos dne 21. marca. Ker pa pade ta dan ravno na
— nedeljo bode glavni dan pomladanske otvoritve
■■H V SOBOTO, 20. MARCA 1915 ^MmA
in od tega dne dalje.
Uljudnq vabim vse cenjene rojake iz mesta in okolice, da mnogoštevilno obiščete in posetite mojo prodajalno opremljeno in založeno z lepimi oblekami ter čevlji, ter si pri meni nabavite, kar rabite za Veliko noč, kajti ravnokar sem prejel od krojačev veliko zalogo raznovrstnih lepih oblek za Veliko noč, n*ejene po najnovejšem pomladanskem kroju ali noši.
PoHebno oDOzariam nase mlade fante ali mladeniče ki nosite, — kakor znano vedno radi lepe obleke. Jaz ^HmamTSKg?po Up-to-date style v raznovrstnih oknsnih m lepih barvah. Takih oblek dosedaj se
niste .videli v nobeni prodajalni.	_	.
Najboljše -je, da pridete in se lahko sami prepričate o tem. Pri meni si lahko nabavite kar rabite, ali
kar hočete. i	. .	, ..... ,
Prodajam elegantne obleke in čevlje za moške, mlade fante m otroke po najnižjih cenah Na to otvoritev vabim ves slovanski narod iz Jolieta in drugih sosednih mest kakor: Rockdale, Borne,
Lemont, Morris in okolice.
Za točno in solidno postrežbo in dobro blago Vam jamčim ali garantiram.
Za obilno naklonjenost se uljudno priporoča Vam udani
Slovenska trgovina. Svoji k svojim!
GEO. STONICH CLOTHING STORE,
815 N. Chicago St, Joliet, DL, naproti »lovenske cerkve.
534823532353234848482348535353235348534853482323234823482323
0001534848484848235323482348234823532353235353482323232323232353532353234848232323
Med valovi življenja.
t
Povest, spisal Dobravec.
(Dalje).
Nocoj ni mnogo mislil o tem. Umetelniški zanos, ki ga je tiral z doma po svetu in zaradi prijateljevega vabila pripeljal v ta kraj iskat snovi novim slikam, posadil ga je tudi nocoj pred slikarsko stojalo. Marno in spretno gleda na osnutek neke slike in spravlja nove podobe na platno: Pri velikem, odprtem oknu sedi deklica, katere poteze so nam že skoro znaner podobna je že sedaj — Luciji; v ozadju razsiplje zahajajoče solnce svoje žarke po oblačnih skupinah, pred temi je pa znani prizor izza Videnskega vile : srednje visok hribček, na njem razvaline starega gradu, na levo samostanski vrt in samostan z nizkim, šilastim zvonikom, nekoliko bolj na desno znani vrhi kresnis-kih his, bolj v ozadju pozlačeni križ na stolpu župnijske cerkve, prav na desnem robu so pa oguljene veje skrivi j enih, od burje nagibaj očih se topol. Dekletu ni vsa ta raznovrstnost prav nič m$.ri. Pred-se zre na novo povezano kito cvetic in premišljuje — menda — kam bi jo pripela.
Kist mu mirno polzi po oblačnih skupinah, rahlo po solnčnih žarkih, varno po sivih zidanih, a nežno, rekli bi, skoro ljubeznivo pednato po krilu, in — kakor bi jo poljubljal lahki večerni vetrič — po resnem licu gospice Lucije. Še jedenkrat pogladi kostanjeve la-sce, še jedenkrat vzdihne umetnik, nasmehne se in — ugasne luč.
Vse miruje sedaj, vse počiva, le srca ne mirujejo.
Odkar je Derossi Videnskega gost, imajo v vili lepo življenje. Lah je kakor navadno živahen, dose ti j iv in pri ženskah silno ljubezniv. Osobito rad "dvori" Luciji. Ona se ga sicer brani, toda neljubi ji niso njegovi pokloni, dasi se vedno izogiblje njegovim pogledom. Zdi se ji, da ne more V8trpeti strasti, katera sije iz njih. Te oči so ji bile skoro kakor strašilo. Dostikrat se je stresla, sanjajoč, da jo opazujejo skrivaj. To tudi nikakor ni bilo neopravičeno, saj je bil Derossi po dnevu res vedno za njo, pa lepo, dostojno, ne da b ise bil usiljeval, marveč uslužno, ljubeznivo, celo prepokorno, kar je Luciji presedalo. Dobro je vedela, kaj namerja s tem. • Zato se ga je ogibala, kakor se je u-stavljala v pogovorih, če tudi je bil zraven oče, vsem migljajem, s katerimi bi bil razkril očitno svoja čustva.
Nekaj dni potem se odpravi Vi-denski z Derossijem na pot. Rekla
sta, da gresta samo v Gorico; Lucija je pa sodila že po pripravah, da bodeta več časa z doma. Pred odhodom ji ie oče tudi res naročil, naj ne skrbi, če bi se ne vrnila v petih ali šestih dneh. Posebno ganljivo se je poslovil Derossi, govoril je tako zaupno, tako samozavestno in udano, kakor le svoji izvoljeni nevesti. Lucija se je tresla ob tem slovesu, — ali od strahu, ali od veselja?
Redni večerni sestanki v hla-dnici in v salonu, kjer so se pogovarjali o slikarstvu in umetnosti sploh, ponehali so torej za nekaj časa. Dekletoma se je izprva res nekoliko tožilo po jednaki zabavi, tretji in četrti dan sta pa že mislili, kako bi si sami napravili razvedrilo. Čudo.bi bilo, ko bi tega ne dostajalo mladim ljudem v cvetočem letnem času. Saj je vse polno zabave, polno življenja.
Dogovorili sta se s hlapcem Jo-žttom, da pojdeta prihodni dan po« čez polje v bližnjo vas Ločnice, ki leži prav pod kršnim gri-bom, kateri obroblja trnovski gozd Jože se je že pohvalil, da ve za naj boljšo in najlepšo stezo, po kateri se hodi kakor po mahu. Hlapec je bil doma iz Ločnic in s ponosom je govoril o svojem roj-stvenem kraju. Bilo mu je v posebno čast, da obiščeta gospici vas uprav tedaj, ko ji bode spremljal on sam. Jože je bil zvest služabnik svojemu gospodarju udan v vsem, kar je prav. Nekoč ga je opazil Videnski, da ima v roki molek, in se mu posmehoval, češ kaj hoče z ono verižico. Kratko in samovestno mu je tjedaj odgovoril Jože:	1
"I, kaj? Vi molite in gospoda sploh moli na bukve, jaz pa na molek. Tako je." Videnski se je obrnil molče proč, in tudi Jože je šel v drugo stran ter prebiral jagode. Odtlej ga ni več nadlegoval zastran molitve.
Veselo je korakal drugi dan Jože z 1 gospodičnami', kar je posebno poudarjal kakor svest si svojega dostojanstva, po polju v roj-stveno vas Ločnice. Dekleti sta vzeli s seboj pušico za nabiranje rastlin, kar se je zdelo spremljevalcu samo zmota in potrata časa. On bi jo bil vrezal kar narav-n«t v vas, pokazal jima cerkev, šolo, lepše hiše, da, tudi svojo roj-stveno kočo bi jima hotel pokaza ti. Saj je v časih slišal, da gospo da, ki zna slikati, rada ogledujo bolj revne revne koče in jih potem lepo zriše na papir, kar se menda potem prodaje. Tako je skromno mislil Jože in dobra se mu je zdela že sama misel; kako bi bil vesel, ko bi videl domačo hišo na papirju, pa Lucija da bi jo narisala! Vidi ni tako zaupal, bila mu je preotročja.
V take misli zatopljen še ni o-pazil, koliko so že prehodili. Sto-
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
Ustanovljena lita 1857
lacijanaliza-vanalsta 1864
Pod nadzorstvom vlade Z edin jenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
-ki daje —-
i * pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo ^denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Naclfonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
»•»"ssrss $5,000.000.00
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščini
priporočamo
prvo In najstarejšo domačo tvrdko
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jiff prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. , - V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
Martin Nemanich
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80.
1900 W. 22nd St.	Chicago, 111. \
a	5
Za nase prijatelje telovadbe.
pal je često toliko naprej, da sta ga deklici težko doklicali; kraj jima je bil zelo povšeči. Opazovali sta njegovo lego in krasno okolico. Med gostimi vrstami sadnegr« drevja in med zelenimi plotovi na desno in levo se je vila steza bližnjica v vas.
Vida je prva svetovala, da bi se oddahnili v prijazni senci. Kmalu sedeta v mehko travo. Tudi Jo žeta pozoveta, naj se vrne, kar je storil prav rad; saj je vedel, da nosi v košarici marsikak dober grižljaj. Izvrstni "pikolit" mu je provzročal težke sline v ustih že med potoma; steklenici menda nista bili prav do vrha napolnjeni, zaradi česar se je glasila dobra kapljica celo na Jožetovem hrbtu. Kar je dobro, je povsodi dobro.
Sedeli so dobršen čas in se krep-čali z jedjo in pijačo. Jože je že odmašil drugo steklenico, tako se je vsem trem prilegal slastni "pikolit," ako tudi se ga Jože izprva nekam sramežljivo branil, češ "saj ni treba". Deklici sta opazo vali lepo prirodo. Nikogar nista slutili v bližini. Kar zaslišita za bližnjim plotom močan moški glas ki je odmeval v splošni tišini u-prav grozno. Rekal je nekdo za svojo zabavo najprej v ruskem iz virniku in potem v slovenskem prevodu prvo kitico pesmi:
Kar mnite vi, to ni priroda,
Teman, brezdušen ni obraz . . . . Pač so različna čustva prešinila mladi deklici, ko jima je hotel nevidni glas na mah učiniti dosedanji pojem o prirodi. Vida je že zinila, da bi z neugnano uga-jivostjo odgovorila: "Kaj pa, lra kor brezdušen obraz je priroda!" Vendar je prej svetovala Lucija, da bi šli pogledat za plot,' kdo je. To je tudi obveljalo. Pospravili so hitro svoje reči in sli .ob živi meji. Jože je stopil naprej in se skoro ustrašil, ko je prišedši na konec nenadoma ugledal pred seboj učitelja Jaromila. V jedni roki je imel debel zvezek, v drugi pa je tiščal list papirja in svinčnik. Tudi njega je iznenadila ta prikazen, vendar ko ga Jože spoštljivo pozdravi, pokloni se tudi on gospodičnama in poprosi opro-ščenja, če ji je morda motil in fce sta se ga ustrašili. Deklici res da nista pričakovali" takega govornika vendar odgovori Lucija:
"Nasprotno! Oprostite^ gospod, mi smo vas motili. Ne zamerite!"
Ker se niso poznali bliže, krenili sta gospici z Jožetom naprej v vas; Jaromil je zopet odprl zvezek ruskih pesmij in prestavjal: "Kar mnite vi. . ." TtAiko so ga le zmotili, da ni mogel več prav zbrati misli j. Ker sta mu bili gospici od daleč znani, ozrl se je za njima in se spomnil — Mlakarja. Nehote se je nasmehnil, pa ne iz zlobnosti — te mož ni poznal —, da je Mlakan v vasi, in se utegne še danes kje sestaniti s to zanimivo dvojico. V trgovskih rečeh je imel mnogo opravila z vaškim bogatašem in veletržcem Hmeljarjem; kadar je utegnil ostaviti posle v tovarni in na domu, prišel je k njemu v Ločnice.
Kakor bi hotel odpoditi sitno muho, zamahnil je Jaromil z roko in jo zavil pod hrib med gosto vrbje, kjer šumlja bistri potok in ptički ubirajo svoje pesmi. Tam bode pač v*mihi zbral duha in se zagledal v imenovani Tjutčevov umotvor.
Lucija in 'Vida sta si ogledali cerkev, pokopališče in šolo, in naposled po Jožetovem nasvetu stopili na vrt Hmeljarjev. Tu srečata Ivana Mlakarja, ki se jima takoj pridruži in ji ustavi. Z gostilničarjem ji kratkočasita, vodita po Hmeljarjevem pohišju, kjer si gospodar ni dal ubraniti, da bi ne postregel prav gostoljubno. Le prekmalu se je približal čas obhoda. Ivan se gospicama ponudi za voznika, kar sprejmeta drage volje, le Jožetu ni bilo povsem prav. Kazalo mu je namreč hoditi peš v Ploče. Seveda izkuša vsakdo srečo drugih obračati tudi sebi v korist, če j e le emogoče. Zato ga je Lucija potolažila, do-volivši mu, da obišče mater.
(Dalje- sledi.)
I&ČEM
sobrata John Troj. Star je 50 let in je član društva sv. Janeza Krst-nika štev. 60 K. .S. K. J. Wenona, 111. Kakor sem čul, živi menda v 'Springfield, 111. Jaz sem zgubil številko njegove poštne bakse pa bi mu rad pisal. Kdor ve za njegov natančen naslov naj mi ga izvoli naznaniti ali naj se pa dotiči»i \ sam pismeno javi meni.
Frank Bezovšek, tajnik dr. štev. 60 box 76 Wenona, 111.
(Adv. 3/17—lx)
RADA BI ZVEDELA
za svojo sestrično Matildo Krašo-
vec, doma iz fare Čatež na Dolenjskem. Šla je od doma v Ameriko še lansko leto ter še ni no-, benkrat pisala domu. Vsled tega prosidi cenj. rojake, da mi naj naznanijo njen naslov, če kdo ve kje se nahaja; — ali naj se pa do-tična sama pismeno javi. !...
Marija Zalar, rojena Požes, 1021 Sheridan, Eoad -North Chicago, 111.
(Adv. 3/17—4/7)
POZOB BO JAKI!
Na prodaj je hiša, katera prina ša od vsakih sto ($100) dolarjev deset ($10) dolarjev obresti ali več na leto. .
Pomislite torej kako dobro se ta hiša obrestuje; ne samo po 5 ali 6%, temveč 10%.
Zatorej se požuri, da prideš prvi, ako hočeš dobiti velike obresti od tvojega denarja naloženega v to hišo. VeČ pove:
JOHN VIDMAR, 1112 N. Broadway .. .. Joliet, HI.
(Adv. 3/17—4/7)
PRIPOROČILO.
Rojakom sobratom v Waukega-nu in North Ohicagu priporočam svojo trgovino z moškimi oblekami, kakor tudi za dečke. Blago prodajam po najnižjih cenah.
Pri meni dobite že primerno narejeno, ali gotovo obleko že za $10. — do $13. — Ker sem sam krojač, lahko obleko popravim če Vam ne pristoja dobro.
Izdelujem tudi elegantne obleke po naročilu, ali meri; pridite k meni in pripričajte se!
Za obilna naročila in poset se toplo priporoča
Joseph Stirn, slovenski krojač in trgovec z moško obleko
602 — 10 St.; vogal McAllister av. Waukegan, HI.
(Adv. 6. 17.)
Nezgorljiv les. Les napravijo nezgorljiv s tem, da mu pod visokim pritiskom vtisnejo solne raz-topljine. S tem se zunanjost lesa in njegove druge lastnosti ne iz-premene. Ako pride tak les v do-tiko z ognjem, se začno soli v lesu topiti, s čimer se zrak odstran-ja in se kmalu plamen zaduši.
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba
mi, kjer ni sneg^, ne slane in ne neurja.	»
Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja.
To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami.
Pišite mehi za pojasnila! Lahki kupni pogoji!
Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, HI
j Telefon Canal 80. 2.10—«. 10 15
DRU6I IN TRETJI ZVEZEK
LMENTKA padlih, ranjenih in vje-tih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretjo zborno poveljništvo (corps), pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-Stajerskega, spodnje-koroškega, tržaškega, itd. peSpolka; naših lovskih bataljonov, dragonskega in domobranskih polkov; Slovenci dragih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je do pdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vje-tih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu, a pri nekaterih padlih je paveden celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek 35 centov, ?a vse tri do zdaj izšle zvezke, ki absegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na;
FELIX M. DOLINAH Dept. Z.
45 Vesey St. New York, N. Y.
Kdor želi razprodajati imenike, naj
piše po pogoje. (3/10-3/31.)
Z $1.00
se otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje
je pod državnim nadzorstvom.
"NASLOV" -
V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: peči j, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje *in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem ee priporočam
ANTON GRDINA trgovec in pogrebnik.
oliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Chicago, HI.
Cenjeno uredništvo!
Tukaj Vam pošiljam sliko našega slovenskega atleta Anton Wencel-na, (Welterweight Champion) ki tehta 145 funtov. O tem se je že večkrat pisalo v angleških listih.
Anton Wencel, star 19 let, rodom iz Kranja na Gorenjskem je vngel v O'Connols vadnici P. Shay-a, enega izmed najboljših metalcev v 20 minutah, in mu Je tedaj vse ljudstvo ploskalo, češ, — ^a je novinec premagal tako dobrega metalca.
A. Wencel (Challenges) se hoče metati in staviti $50, da pre-
maga J. Radus-a znanega italijanskega championa iz North Side v Chicagu. A. Wencel se je pripravljen metati z vsakim takšne vage.
Vadi se vsak četrtek z Anton Gregorichem ml. znanim slovenskim (Lightweight champion) 133 funtov in sicer v Ad. Tancel-vadnici, vogal 18 St. in Throop St. Vstop za gledalce je prost. Anton Gregorich se misli metati dne 26. marca t. 1. z Srbom M. Jalovichem v I. A. klubu.
Anton Weiucel je kakor znano najboljši telovadec Slov. "Sokola" v Chica#u> kjer podueuje tudi telovadbo.
Prijatelj telovadbe.
ANTON WENCEL, SLOVENSKI ATLET.
" : \