izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Plača in toži te v Ljubljani. Uredništva Id uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon Inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194 Jz razprave © državnem preračunu fri najvažne;še postavke izJaikov -- Proračun znala nad 10 miiijad dinargev -- iaš finančni položaj n, obupen I V Beogradu se je te dni pričela razprava o državnem proračunu za prihodnje finančno leto. Iz poročila o proračunu, ki ga je izdelal proračunski poročevalec dr. Gavrilovič, posnemamo, da obsegajo glavni izdatki sledeče številke: a) za vadi ževanjo armade, b) za odplačevanje dolga, in c) uradniške plače in pokojnine. Stroški za armado. Stroški za armado so predvideni na 2400 milijonov dinarjev. Ti stroški se po besedah poročevalca nikakor ne dajo znižati, če nočemo postati igračka v tujih rokah. »Vojni krediti«, je rekel poročevalec, »niso samo od nas odvisni in oni niso samo zato vneseni r proračun, ker mi tako želimo, ampak zato, ker nam jih prilike okoli nas tako diktirajo. Ti krediti ne značijo naše ofenzivne aktivnosti, ampak so namenjeni obrambi; oni čuvajo vse to, kar smo si v krvavih vojnah priborili ali z miroljubnimi odnosi z drugimi državami pridobili. Ti krediti predstavljajo osnovno linijo naše zunanje politike, ki pravi, da za tujino ne silimo, a svojega nikomur (ne damo.« Državni dolgovi. Naš državni dolg obstoji iz sledečih po-,stavk: v zlatih frankih 983 milijonov, v dolarjih 128 milijonov, v angleških funtih 35 milijonov, v francoskih frankih 2444 milijonov, v dinarjih 29 milijonov. Naš notranji dolg pa znaša v zlatu okroglo !6 milijard dinarjev. »Zveza slovenskih kmetov« je prejela številne dopise, v katerih jo kmetje prosijo pojasnila, kako je pravzaprav sedaj urejena zaščita kmeta. Ker pa ne moremo vsakemu posebej v pismu obširno razlagati, prinašamo v naslednjem članek, ki v glavnih obrisih obravnava to vprašanje. Obširnejši članek o tej stvari je prinesel »Zadružni vestnik«, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, v 12. številki III. letnika. Splošni interesi so zahtevali, da so z zakonom preprečili popolno propast kmeta. Ker pa je vprašanje ozdravitve kmetskega Od teh dolgov znašajo obresti dn amortizacija na leto 1200 milijonov dinarjev. Ta vsota se ne da znižati brez soglasja z upniki, kajti te svoje obveznosti je država svečano podpisala. Uradniške plače in pokojnine Uradnikov je v naši državi okoli 239.000, upokojencev pa okoli 58.000. Za plače tega osebja je namenjeno nekaj nad 900 milijonov dinarjev. Poročevalec je naglašal, da se ta postavka ne bi dala drugače znižati kakor samo tako, da se zniža število uradništva ali pa da se znižajo uradniški prejemki. Na znižanje prejemkov ni mogoče več misliti, ker so se znižalo uradniške plače v teku zadnjih let itak že za več kot 30 odstotkov. Upokojenci pa uživajo pridobljene pravice, ki jih nobena pravna in urejena država nikomur ne more kratiti. Vzrok velikega števila upokojencev je v tem, da je država prevzela na svoj račun veliko število upokojencev iz Avstrije, mnogo pa so zakrivili tudi prejšnji strankarski režimi! Proračunski primanjkljaj. Jugoslavija ima 626 milijonov dinarjev primanjkljaja, ki izvira iz ne še poravnanih državnih obveznosti. Ta primanjkljaj ni velik, če pomislimo, da znašajo v drugih državah primanjkljaji na milijarde. Za poravnanje primanjkljaja pa smo znižali državne izdatke v preteklih letih skoro za 4 mi-liljarde dinarjev, potem smo zvišali dohodke iz taks, kovali smo srebrn denar in smo podpisali z našimi upniki več pogodb glede olajšav pri plačevanju naših dolgov. gospodarstva izredno težko in zamotano, je bila uzakonjena samo začasna zaščita, dokončna rešitev tega problema pa prepuščena novemu zakonu o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev v državi. Pripominjam, da je svoječasno narodna skupščina že razpravljala o definitivnem zakonu, vendar do končne odločitve še ni prišlo. Tekom lanskega leta so izšli trije zakoni, ki so obravnavali zaščito kmeta; če vpošte-vamo določila vseh treh zakonov, tedaj dobimo sledečo sliko. Zaščiten je kmet. Pod tem izrazom poj- muje zakon vsakogar, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdavčeni dohodek izvira pretežno od kmetijstva, če ne presega njegovo posestvo površine 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje (njive, sadovnjaki, vinogradi, travniki, razen pašnikov), odnosno pri rodbinski zadrugi 150 ha orne zemlje. Za kmete po gornjem predpisu se smatrajo tudi osebe, ki morajo zbog bolezni ali nedostatka zadostne delovne moči, svoje in svoje rodbine, ali zbog drugih ne-odvratnih zadržkov obdelovati svojo zemljo z drugimi osebami, nadalje maloletni otroci kmetov, dokler traja njih maloletnost, kakor tudi zapuščine za kmeti, dokler se ne izroče naslednikom. Potrdila o tem, da gre komu značaj kmeta, izdajajo občine, pristojna sreska načelstva pa jih overjajo. Od 20. aprila 1932 so odložene vse prisilne dražbe premične in nepremične imovine kmetov, ki so bile do tega dne v teku, nove prodaje take imovine pa se niso smele in se ne smejo dovoljevati. Isto velja tudi za vse osebe, ki so zavezane za dolg kmetov kot poroki ali kot solidarni dolžniki. Zakon pa je napravil od tega načela izjemo za sledeče terjatve: 1. javne dajatve (davki itd.); 2. dolgovi, ki so nastali radi nakupa živil, obleke in obuvala in so bili napravljeni po 20. oktobru 1932; 3. vsi ostali dolgovi, napravljeni po 20. aprilu 1932; 4. terjatve za vzdrževanje, ki jih ima kaka oseba napram dolžniku-kmetu na podlagi dolžnikove dolžnosti vzdrževanja (n. pr. preživninske terjatve itd.); 5. terjatve, ki izvirajo iz kaznivih dejanj (n. pr. nekdo je bil obsojen, da plača poškodovancu radi povzročene telesne poškodbe gotov znesek; če poškodovani ne pride do svoje odškodnine, sme sodišče tudi napram obsojencu-kmetu na tozadevni predlog izvesti izvršbo); 6. terjatve za povzročeno škodo na polju; 7. terjatve iz nag* slova plač in mezd osebam, zaposlenim v gospodarstvu dolžnika; 8. zakupnine in najemr nine; 9. terjatve zdravnikov in lekarnarjev za stroške zdravljenja dolžnika ali članov njegove družine, ki žive z njim v skupnem gospodarstvu; 10. terjatve za zaostale pogrebne stroške v istem obsegu kakor pod 9. in končno 11. terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela po 20. oktobru 1932. Torej za terjatve, naštete pod 1.—11. pride lahko upnik tudi izvršilnim potom do svojih pravic. - Zakonodajalec je hotel predvsem zaščititi kmeta pred oderuškimi obrestmi, zato tvorijo predpisi glede obresti važno poglavje. Ni bil pa namen zakonodajalca odvezati kmeta dolžnosti plačila obresti, nasprotno zakon še izrečno določa, da je kmet dolžan plačati obresti in sicer tudi od onih terjatev, katerih prisilna izterjava je bila odložena. Višina obresti ne sme presegati 6»/o, le v slučaju, da upnik ne izterja že v plačilo zapadlo terjatev, sme zaračunati do 10%. V najvišji znesek letnih obresti pa je všteti tudi vsa i H- akem © zaščiti kmeta postranska plačila In dajatve, za katere se Je dolžnik zavezal poleg obresti, kakor so to provizije, stroški in podobno. Ce bi pa upnik kljub temu pobral od dolžnika — čeprav z njegovo privolitvijo — večji znesek kot je dopuščen po gori navedenih predpisih, se na dolžnikovo zahtevo odbije upniku presežek od glavnice, razen tega pa odgovarja upnik kazensko. To velja za obresti, plačane od 20. aprila 1932. dalje. Do 20. decembra 1932 so gotovi denarni zavodi (n. pr. zadruge) imeli izjemno stališče in sicer v tem smislu, da so tudi napram dolžniku-kmetu smeli kakor pred uvedeno zaščito postopati pri izterjavi dolga; zadnji zakon pa je temu napravil konec, ker je iz-vzel samo Narodno banko, vse ostale denarne zavode, med njimi tudi zadruge, pa uvrstil med navadne upnike, ki ne uživajo nikakih prednosti. D. S- Slovenci I Vidimo, da kulturna zgradba nobenega evropskega naroda ni popolna, dokler ni dosegel svoje univerze. Vemo, da nam kraljevina Jugoslavija, ki nam je takoj po osvobojenju naklonila vseučilišče, v dobi svetovne gospodarske krize pri najboljši volji ne more prispevati za naše prosvetne zavode toliko, kolikor bi bilo potreba. P o m n i m o, da smo Slovenci pred svetovno vojno ustvarili in vzdrževali vse svoje najvažnejše in najdražje ustanove iz lastnih moči. V svesti smo.si, da ta slovenski idealizem v današnjih časih ni upadel, in se zanašamo, da bo tudi v bodoče čuval z enako vnemo vse, kar je razvil velikega in visokega. Z ničimer ne moremo lepše in dostojneje dokazati, da smo res narod duha, vreden bodočnosti, nego z dejansko ljubeznijo do svojih kulturnih institucij, katerih najvišja je in katerih najdražja nam bodi ljubljanska univerza kralja Aleksandra I. Da se v vseh plasteh našega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne vrednote, zavest o pomenu obstoja, razvoja in spopolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše žive kulturne volje, kot poroštvo za naš nepretrgani napredek, kot temelj našega narodnega ponosa, se je ustanovil v Ljubljani vseučiliški odbor, naslednik nekdanjega zaslužnega vseučiliškega odseka. Upamo, da bo narod sprejel njegova načela za svoja in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo podpiral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. V Ljubljani, dne 4. marca 1933. (Slede podpisi vseučiliškega odbora, profesorskega zbora in zastopnikov slušateljev univerze.) Slvalkovil pofz?es v Kmlifc&miji '■ l i ■ i Razdejanih je nad 60.000 hiš, na tisoče ljudi pa je fnrivih in ranjenih « Škodo cenijo nad pol milijarde ameriških dolarjev ali skoro 50 miiifard dinarjev Kalifornija je del Zedinjenih držav in se razprostira daleS od severa proti jugu ob Tihem oceanu. Ta dežela je bila nekdaj znana po svojem velikem zlatem bogastvu, danes pa spada med najbolj rodovitne dele severne Amerike; zlasti slovi kaliforniško sadje, ki je znano tudi že pri nas. Južni del te pokrajine pa je zadela pretekli teden strahovita nesreča: neverjetno hud potres je uničil cela mesta, ki leže ob obali Tihega oceana, posebno hudo pa so bila prizadeta mesta Long Beach, ki je znano morsko kopališče za bogate Amerikanoe, in pa Los Angeles in znano središče filmske industrije Holywcod. Potres se je ponavljal sunkoma, a vsak sunek je zahteval nove žrtve. Hiše so se rušile kar v celih vrstah, pod ruševinami pa so stokali težko ranjeni ljudje brez vsake pomoči. Česar pa niso razdejali potresni sunki, to je uničil požar, ki je z bliskovito naglico zajel vse naselbine. Potres je poškodoval ali pa uničil vse vodovode, elektrarne in plinarne, tudi vse prometne zveze so uničene, tako da je hitra pomoč bala izključena. Ameriška vlada je takoj odredila, da odplo-ve velik del ameriškega vojnega brodovja na kraj nesreče in danes je menda že na delu okoli 25.000 vojakov, da pomagajo ljudem rešiti, kar se še rešiti da. Kalifornijsko ozemlje je glede potresov silno nevarno in tudi kaliforniško glavno mesto Sankt Francisco je pred leti hud potres popolnoma porušil. Nemec Ivan, sreski kmetijski referent: Vzvohi naših gospodcaeskih uspebov Dasi se Slovenci smatramo za visoko kulturne ljudi, moramo vendar priznati, da smo v marsičem tako starokopitni in zaostali, da nam ne sme biti to prav nič v ponos. Večino tvorita pri nas mali in srednji kmet, ki ne moreta nuditi splošnosti tistega, kar lahko nudijo večji posestniki, posebno ker še ni prodrla zadružna svest med nje v oni meri, kakor to razmere zahtevajo. Vkljub temu pa bi lahko tudi ta mali in srednji kmet dosegla veliko več gospodarskih uspehov, ko bi upoštevala novi čas in te prilagodila popolnoma novim smerem pridobivanja in obdelovanju zemlje, predvsem z vidika zunanje trgovine. Največji vzrok vseh naših neuspehov je ravno, kot sem dejal, nerazumevanje in popolna ravnodušnost proti vsem spremembam, ki so v zadnjem desetletju nastale. Krmar, ki hoče ladjo pravilno in dobro voditi, mora gledati na vse malenkostne spremembe, ki nastajajo v vremenu tekom vožnje, in ravno takšen krmar mora biti kmetovalec, katerega opazovanje je še težavnejše, ker te spremembe nastajajo v večjih presledkih in je potem gospodarstvo mnogo težje obrniti v drugo smer, kakor zavoženo ladjo. Kaj je treba storiti? Predvsem stojmo na straži, opazujmo spremembe, čitajmo, kaj se v svetu dogaja in spremenimo po potrebi način pridobivanja v vseh panogah našega kmetijstva. Skrajni čas je že, da izgine iz naših sadovnjakov tisto ogromno število sadnih sort! Kolikor dreves, toliko sort navadno vidiš po sadovnjakih. Rezultat je vedno, da polovica sadja zgnije, ker se vsled neenotnosti dozorevanja in kvalitete ne more spraviti na trg. Kaj pomaga kupcem oziroma sadnemu trgovcu, če lahko v mojem sadovnjaku študira sorte, kupi pa lahko kvečjemu 200 kg jabolk? To je tipičen primer naše gospodarske zaostalosti in skrajne neuvidevnosti, ki se bo še bridko maščevala. Pa preskočimo od sadja na perutnino, da bo razlika še bolj očitna. Le poglejmo po dvoriščih okrog — kolikor kur, toliko pasem in barv, v najrazličnejših velikostih. Manjše navadno znesejo na leto 20—30 mikroskopičnih jajc, pa je stvar končana. Večje sicer nesejo nekoliko debelejša jajca, ampak ta prav redka. Taka kokoš, razume se, porabi več krme kot so vredna vsa tista jajca s kokošjo vred. Da je to skrajno negospodarsko, o tem pač ni treba govoriti. Predočiti je treba samo dejstvo, da lahko dobra nosilja znese letno do 250 jajc; če računamo jajce povprečno po 50 para, je to Din 125'— samo od ene kokoši, družina dvanajstih kur vrže potem letno, če računamo na kokoš samo 150 jajc — Din 1.800'—. Ta denar pa v takem malem gospodarstvu zadostuje za nabavo petroleja, kave in soli, kar se pri gospodinjstvu veliko pozna. Upoštevajmo tudi, da je izvoz jajc in perutnine v naši državi na drugem mestu, kar očituje ogromno važnost dobrega perutninarstva in dobre jajčarice. Uvedi-mo torej v vsa naša dvorišča štajersko pasmo kokoši, ki je garancija za dober uspeh. Poglejmo tudi druge panoge našega kmetijstva. Položimo roko na srce in si priznajmo, da smo v preteklosti napravili neprecenljivo škodo razvoju živinoreje, še večjo pa narodnemu gospodarstvu sploh. Vsi importi najrazličnejših pasem so ustvarili pri nas tako mešanico, da lahko našteješ v hlevu vse barve, kolikor jih je na svetu. Ničesar ni enotnega, tako da danes z največjo težavo rinemo iz te mešanice. Slre-miti moramo za tem, da bo imela Dravska banovina v bodočnosti največ tri pasme govedi. Ravno take napake delajo kmetovalci pri poljedelstvu. Mali in srednji kmet hoče pridelovati vse vrste žit, kakor večji posestnik. Ima n. pr. 1—2 ha polja pa prideluje pšenico, rž, oves, ječmen, napolieo ali soržico, proso, ajdo, koruzo, lan, oljno repico in vse mogoče kulture. Ta način pridelovanja je popolnoma zgrešen. Trpi ne samo pridelek in gospodarstvo, ampak tudi polje, ki se ne more pravilno obdelati, vsled česar vidimo taka polja tako močno za-pleveljena. Takšen kmetovalec naj bi prideloval največ 2 vrsti žita, ostalo pa detelje in okopa-vine (krompir, koruzo, peso), pa bo koristil gospodarstvu, polju in svojemu žepu! Posebno važno pa bi bilo za Dravsko banovino, da zmanjšamo pridelovanje žit in se vržemo na pridelovanje živalske krme na njivah. Pri vinogradništvu pa imamo kar tri vzroke naših neuspehov. Šmarnico, množinsko produkcijo in veliko število sort. Kadar bodo izginili »direktorji« in bomo izločili polovico vinskih sort, pa bo tudi vinska kriza v glavnem pre-j nehala. Ponovno povdarjam: S pomočjo reorganizacija vsega kmetijstva, na podlagi zadružni-ništva se edino lahko otresemo neuspehov. Zapeka. Vodeči zdravniki klrurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna >Frane-Jožefov«« greo&ca uporablja t najboljšim uspehom. Mogoče ste tudi Vi med tistimi, ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 t trdni reri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nitka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 80 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naroč- SARGOV KAL0D0NT Mladina Mladim in starim v premislek »Zgodovina nas uči, da postane ... kasneje, ko mošt izvrž, baš iz naj-temperamentnejšega upornika mnogokrat najbolj zrel in trden steber družbe in naroda.« (»Jutro« št. 49.) Kakor vsak organizem, tako teži tudi vsaka politična ali nepolitična organizacija za tem, da se čimdalje ohrani. Za svojo ohranitev pa potrebuje organizem večnega obnavljanja in prenavljanja svojih sestavnih delov. Za »stranke«, »organizacije« itd. pa je najvažnejša »hrana« mladina, kajti stari udje morajo po železnem zakonu narave odmirati in če ne bi bilo mladine, bi vsaka »stranka« itd. mogla živeti samo eno generacijo. Zato opazujemo pri vseh »organizacijah« neprestan boj za mladino! Ta boj je dandanes neprimerno hujši kakor pa kdaj prej. Boj za mladino se pričenja že v najbolj nežni dobi: otroke začno učiti moliti že v zgodnji dobi, ko se jim komaj usta odpro. Vtisi zgodnje mladosti pa silno vplivajo na človeka vse njegovo življenje, zavestno ali pa podzavestno — v tem dejstvu leži velika skrivnost silnega vpliva vseh verstev na človeka. To skrivnost pa spoznavajo vedno bolj tudi ne-verske ali posvetne organizacije in zato sega boj za mladino tudi pri teh vedno bolj v najnež-nejša leta ... Mladina pa ima to srečno in lepo lastnost, da ne gleda in tudi ne more gledati sveta iz njegove okolice samo skozi očala starega rodu, ampak začenja z leti gledati in presojati vse, kar se godi okrog nje, kar po svoje. To lastno gledanje na svet in lastno presojanje stvari pa se redko kedaj ujema z gledanjem, ki ga stari rod mlademu vsiljuje — in iz tega nasprotja se poraja »kriza mladine«, ki tako dolgo omahuje med »starim« in »novim«, dokler ne zmaga zdrava narava mladine nad starim! Zato pa ni čisto prav, če govorimo o »krizi mladine«, ampak pravilnejše je, če govorimo o »krizi starine«, ki mlademu svetu ne more več slediti in ga s svojimi starimi (duševnimi) nogami ne more več dohitevati! Takrat pa, ko začenja mladina gledati na svet z lastnimi očmi, se mora nujno v mladih dušah roditi odpor in upornost proti vsem mladini od starega rodu vsiljenim predstavam, naukom in mnenjem. Zato je in tudi mora biti mladina vedno »radikalna«, če je kaj vredna in če ni brez vsake lastne življenjske sile in moči. Seveda, stari rod te upornosti ne gleda ravno rad, ker je »upornost« mladine za stari rod vedno živ opomin, da se bliža stari rod svojemu koncu; taki opomini pa niso ravno prijetni, ker se vsak organizem smrti kolikor toliko boji. Z lahkoto pa bi stari rod svojo »krizo starine« prebolel, fcc bi se vsega tega, kar smo pravkar rekli o mladini in o naravnih težnjah mladine^ sam hotel zavedati in če bi v tej zavesti doiaščajočo mladino podpiral v njenih stremljenjih namesto da za pečjo sitnari in godrnja in se brei potrebe jezi. Res je sicer, da se mladi mošt počasi izvre in izkipi in se poleže in vnese; res je pa tudi, da nastane iz tega vretja novo vino — nova doba in potem se prične proces boja med »starino« in »mladino« znova... To pa je baš tisto, kar imenujemo napredek, brez katerega ni življenja! Kadar začne izvreta mladina postajati »steber države in naroda« ali kakor se že glase podobne lepe fraze, je to znak, da se je tudi mladina (od včeraj) začela starati... V boju med starim in novim rodom pa ne smemo prezreti sredstev, ki se jih poslužuje ta ali ona stran. Kaj ima stari rod na svoji strani. Ta ima denar, ima vso državno in politično in gospodarsko moč v svojih rokah, ima oboroženo silo za seboj; to je res mnogo, ni pa vse. Mladina pa ima v sebi življenjsko silo — to je pa vse I Stari rod pritiska na mladino z denarjem (podpore!), z obetanjem služb in javnih časti in kar je še sličnih nelepih sredstev — vsega tega pa prava mladina ne mara; prava mladina hoče pravičnost in poštenje. Kakor hitro pa začne mladina špekulirati na podpore itd., ni več mladina, ampak postane pokvarjena rastlina, k: ni vredna, da živi; to je potem samo brezpomemben in ničvreden poganjek starega rodu, ki s starim rodom vred tudi žalostno zamre. Zato pa naj mladina živi kar lepo po svoje naprej; kakšen obtolčen komolec nič ne stori, ker se kmalu popravi, navsezadnje pa mladina le prodre. Torej: kar naprej! * Škocjan pri Turjaku. V nedeljo 19. t. m. ob 3. pop. bodo igrali naši gasdlai igro »Prisega o polnoči« pod vodstvom g. šol. uprav. Zupanca. Pred igro pa nam bo zapel novo ustanovljeni pevski zbor tudi par lepih narodnih pesmi. K igri je povabljena tudi autorica gdč. Manca Romanova, ki upamo, da se bo našemu vabilu sigurno odzvala. R obilni udeležbi vabljeni vsi! Ootna vas. Tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« je priredilo koncem januarja predavanje o kmetijstvu. Predaval nam je priznani kmetijski strokovnjak g. Malasek. lato je sledilo 8. p. m. predavanje o zemljiški knjigi. Predaval nam je g. Dr. Durini. Dne 17. p. m. pa smo imeli tretje predavanje in sioer o razdelitvi davkov. O tej zanimivi zadevi, pa nas je poučil naš tov. dr. Ivo Trošt. Na programu imamo še razna druga predavanja, ki upamo, da nam bodo tudi dobro uspela. Na občnem zboru društva, kii se je vršil 29. januarja t. L je bil izvoljen sledeči odbor: Adolf Sušnik, predsednik; Zefran Fanči, tajnica; Roblar Stane, blagajnik; Vesel Jože, Godec Anton, Raušek Alojz, namestniki; Sekula Mici, Jakše Emil, Brulc Ivanka, Bele Alojz, Sušnik Angela, Vidic, Ivan, Ba-rantin Stane, odborniki; Matko Drago, Brulc Josip, revizorja. Društvo je priredilo na pustno nedeljo zabavni večer, kateri je bil prav dobro obiskan ter pripomogel, da se je društvena blagajna vsaj malo opomogla. Št. Jurij ob Tabora. IV. redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in klet« se bo vršil v nedeljo, dne 19. marca t. L s pričetkom ob 3. uri pop. Odbor. Sinkov turn. Naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« ima svoj I. izredni občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri pop. v društvenem lokalu. Odbor. Št. Jurij ob Ščavnici. Redni občni zbor tukajšnjega »Društva kmetskih fantov in deklet« se bo vršil v nedeljo^ dne 19. marca ob 3. uri pop. v prostorih ljudske šole. Fante in dekleta vabimo k udeležbi! Odbor. Veliki Osolnik. Ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet« se bo vršil prihodnjo nedeljo 19. marca (Sv. Jožef) ob 2. uri pop. Na občni zbor vabimo vso kmetsko mladino iz cele okolice. Odbor. Tomišelj. Društvo kmetskih fantov in deklet »Pod Krimom« vpriaori v nedeljo, dne 19. t. m. (sv. Jožef) igro Manice Romanove »Prisega o polnoči«. Prireditev se vrši v Tomišlju v prostorih osnovne šole s pričetkom ob 3. uri popoldne. Vabimo vse prijatelje lepe domače igre, posebno fante in dekleta iz cele ižanske planote. — Odbor. Šmartno pri Litiji. Društvo kmetskih fantov ia deklet v Šmartnem pri Litiji bo imelo svoj redni občni zbor v svojih prostorih v poslopju Kmetijskega hran. in pos. doma v Šmartnem dne 2. aprila ob 3. uri popoldne. Fantje in dekleta, pridite polnoštevilno, ker bo občni zbor zanimiv. Druimirje pri Šoštanju. V naši vasi in njeni okolici je nastalo zadnje čase povsem novo življenje. Kmetski fantje in dekleta so bili svojčas osamljeni in so tako pogrešali organizacije, kjer bi se lahko udejstvovali. Iz nujne potrebe se je rodilo »Društvo kmetskih fantov in deklet«, v katerem se je združila vsa zavedna kmetska mladina. Le tisti, ki ne gledajo v bodočnost in ki lahko prenašajo kuratorje, so ostali. Tok časa jim bo odprl oči! — V nedeljo, 26. februarja t 1. se je naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« prvič pokazalo v javnosti. V Šoštanju je priredilo Tiranovo igro »Razbojnik Guzaj«, ki je krasno uspela. Obisk nam je bil dokaz, da naše delo ni zastonj. Igra je občinstvu zelo ugajala. Prav tako tudi igralci, ki so svoje vloge izborno rešili. In to kljub temu, da so bili nekateri prvič na odru. Vsa čast jim! Pričakujemo, da bodo tudi v bodoči delali tako. Zato, skupaj držite in — kar naprej! Straža. Pretečeno nedeljo, 12. marca, se je vršil pri nas II. redni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet« Straža -Vavta vas, in sicer v prostorih tov. Medica. Na občnem zboru je poročal tov. Rronovšek, ki je tolmačil velik pomen naših društev, ki morajo vzgojiti mladino v kmetskem duhu in duševno in gospodarsko preroditi našo vas. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni naslednji tovariši in tova-rišice: Martin Medic, predsednik, Leopold Šu-šteršič, podpredsednik, Vlado Šurla, tajnik, Janez Tisovec, blagajnik; odborniki: Franc Flis, Janez Marolt, Janez Gašperšič, Jože Darovec, Franc Rulovec, Anton Ružnik, Francka Marolt, Valči Šurla in Anica Darovec. Nadzornika: Ivan Medic in Ivan Rulovec. Za delegata pa: Vlado Šurla in Martin Medic. Po volitvah se je razvila živahna razprava o bodočem delovanju društva. Splošno so ugotovili, da je društvo v preteklem letu še premalo delovalo ia da je treba storiti vse, da se v bodočem letu to nadoknadL Novi odbor ima to nalogo in upamo, da jo bo častno dovršil. S&MM*f ©i? g. Jvaun Hribar* — gei?en{ Mestne hranilnice ljubljanske Pred dvema tednoma je banska uprava v LJubljani razrešila dolžnosti dotedanji upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske in postavila g. senatorja Ivana Hribarja na čelo enega naših največjih denarnih zavodov. Ta ukrep banske uprave je vsa naša gospodarska javnost toplo in z zadoščenjem pozdravila, kajti že samo ime g. senatorja Ivana Hribarja daje vsa jamstva, da se bo zavod pod njegovim modrim in veščim vodstvom razvijal tako, kakor so si .njegov razvoj zamislili njegovi ustanovitelji. G. senator Ivan Hribar, bivši dolgoletni župan ljubljanski, je ustanovitelj ljubljanske Mestne hranilnice. Že samo ta okolnost mora zadostovati, da je vsak lahko prepričan, da oče svoje lastno dete ne bo pustil umreti, ampak da bo storil vse, kar more, da bo njegova lastna ustanova rastla in procvitala in postala do najvišje mere to, kot kar je bila zamišljena. Ob nastopu svojega novega odličnega mesta je izdal senator g. Ivan Hribar proglas, v katerem ponovno naglaša, da je Mestna hranilnica ljubljanska absolutno varen zavod, kjer niihče ne more izgubiti svoje vloge, magari če bi jo sam hotel, ker jamči za vse vloge ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Večjega jamstva sploh biti ne more, kajti Ljubljana ni revna: že samo občinska podjetja v Ljubljani (vodovod, elektrarna, plinarna, klavnica, cela vrsta hiš itd.) so vredna na stotine milijonov. To jamstvo pa se bo še okrepilo, čim se združijo okoliške občine z Ljubljano. Zato pa je vsaka bojazen za varnost denarja v ljubljanski Mestni hranilnici popolnoma neopravičena. In čim več vlog bodo ljudje v ta zavod vložili, toliko prej bo prestana tudi sedanja »izplačilna« kriza! Zato svarimo ljudi pred prevelikim, popolnoma neutemeljenim strahom za denar, temveč jih pozivamo, naj mirno zaupajo vsaj tisti denar, ki ga ne potrebujejo neobhodno doma, Mestni hranilnici ljubljanski. f*velat T. Zupan ~ železomašnik Vzor slovenskega narodnega svečenika — Neumoren kulturni delavec, šolnik in učitelj * '■:>" i ti !&•. Na Brežnici je 1. 1863. pel novo mašo najmlajši Izmed sošolcev in sovrstnikov — Tomo Zupan. Takrat je odšel kot romar v Velehrad na grob Sv. Metoda, slovanskega blagovestnika, kjer je sklenil posvetiti vse svoje življenje delu za svoj narod. Od takrat pa do danes, ko msgr. Tomo Zupan praznuje svoj železomašniški jubilej, je celih 70 let; a med tem je njegova srebrna maša 1. 1887., zlata maša 1913. in demant-na maša 1. 1923., ki jo je čil in veder opravil na Brezjah. Msgr. Tomo Zupan je eden redkih duhovnikov, ki so doživeli svojo železno mašo — 70 letnico svojega mašništva. Njegovo neumorno delo, ko je imel vselej pred očmi le blagor svoje domovine in svojega naroda, je tisto, ki še posebno slovesno prepleta njegov železomašniški jubilej. In ni ga danes Slovenca, ki se v mislih in hvaležnosti ne bi radoval častitljivega dne msgr. Tomo Zupana. Kot so redki, ki doživijo svoj železomašniški dan, tako so gotovo še redkejši, ki bi v tej dobi svojega življenja s tolikim pridom in koristjo stali poleg svojega duhovske-ga poklica še v službi naroda kot je to vršil msgr. Tomo Zupan. Na stotine učencev se ga danes spominja kot vzornega šolnika in učitelja; priprostemu ljudstvu je bil skozi dolga desetletja svetovalec in tolažnik, vsemu narodu pa voj-Ščak za njegove narodne pravice: svobodo in jezik. Kot dolgoletni prvomestnik prve slovenske narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda si je stekel nevenljivih zaslug s svojim neumornim delom, ko je vzbujal kot govornik z besedo in kot delavec z dejanji vsepovsod narodno zavest ter jo čisto in neomadeževano dvigal iz src slovenskega ljudstvi. V tem delu mu pač ni sovrstnika. Pa ne le to, iMgr. Tomo Zupan je mnogo storil tudi kot pisatelj, zlasti pa kot nabiralec važnih zgodovinskih dokumentov svojega naroda, ki bodo predvsem dokumenti o na- šem velikem pesniku Francetu Prešernu, njemu in nam vsem v čast in ponos. V resnici je bilo vse njegovo delo ena sama železna, neuklonljiva volja in delavnost. Bog ga ohrani čilega in zdravega še dolgo let!_ Gameljne. Naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« je v nedeljo 12. t. m. vprizorilo igro »Rožmarin« in sicer v prostorih osnovne šole v Šmartnem pod Šmarno goro. Igra je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Igralci so se dobro odrezali. Posebno priznanje pa gre režiserju učitelju tov. Prekavcu. Zahvalo smo dolžni tudi tov. M. Kališu, ki nam je nudil prostor za izkušnje. Društveno delovanje prav dobro prospe-va, kar nas zelo veseli. Sedaj pa ko se bliža spomlad in ko se prebuja narava, pojdimo tudi mi, tovariši, še z večjim veseljem na delo! F. A. Sevnica ob Savi. V nedeljo, 19. marca 1933 ob 8. uri se vrši na dvorišču osnovne šole javen shod narodnega poslanca g. Ureka. Nato se vrši občni zbor krajevne organizacije JRKD v Sevnici. Radomlje. Dolgoletna namera zgraditve So* kolskega doma se bo letos končno uresničila. Fantje, oziroma, bolje rečeno občani prav pridno kulukujejo in pripravljajo materijal, ki je potreben za gradnjo doma. Načrte za Sokolski dom dela arh. ing. Hus in bo to za naše kraje impo-zantna stavba ter bo letos pod streho. — V nedeljo, dne 12. t- m. nam je g. dr. Mihalek iz Ljubljane pri dokaj lepi udeležbi obrazložil vzroke današnje splošne gospodarske krize. Tudi pri nas smo ustanovili Streljačko družino, koji je takoj pristopilo 50 članov. Strelišče borno imeli doma v Radomlju, kjer so še za časa vojske napravili vojaki dvoje strelišč. Odbor družine je sledeči: Predsednik Polde Lovšin, podpredsednik Anton Krištof, tajnik Pirš Franc, blagajnik Lovro Jerman, orožar Jerman Slavko, odbornika pa Ciril Sešek in Julij Ocepek. Središče ob Dravi. Po dolgem molku se tudi mi enkrat oglasimo. Gotovo je že marsikdo mislil, da spimo spanje pravičnega. Temu pa ni tako. Čeravno naše društvo ne more beležili velikih uspehov, je vendar njegovo delovanje zadovoljivo. 12. januarja smo imeli IV. redni občni zbor. Udeležba je bila precejšnja 45 članov in članic — znak, da se naša mladina zaveda svoje naloge. Društvo šteje ob koncu leta 172 članov in članic, kar je vsekakor lepa številka. V zadnjem času je pristopilo tudi iz oddaljene vasi Šalovec par članov, kar nas zelo veseli, upamo pa, da jih bomo kmalu še več pozdravili v naši sredini. — V zimskem času so se vršila predavanja, ki so jih podali in sestavili člani-(ce) sami. Ta predavanja so bila vedno dobro obiskana in so upa-jaal. Društvo je imelo dve prireditvi, ki sta obe zelo dobro uspeli. Posebno se je odlikovala tekma koscev v zvezi s kolesarsko dirko, srečolovom in prosto zabavo. Takrat smo pokazali kaj zmoremo. Razen tega je priredilo društvo več uspelih pešizsletov k tov. društvu Sv. Bolfenk, kater h so se naši člani in članice vedno z veseljem udeležili. — Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik tov. Ivo Šavora, pcdpreds. tov. Ivo Škorjanec, tajnica tov. Štefica Dogša, blagajnik tov. Rudolf Veselko. V ostali odbor pa sledeči tovariši in to-varišice: Francka Bezjak in Rudolf Rakuša iz Obreža, Matija Kikel iz Šalovec, Tilika Dogša iz Grab. Iz Središča pa: Tilika Hlebec, Mirko Ple-pelec, Tone Jurjaševič in Hinko Žerjav. Namestniki: Trezika Halužan in Matija Masteo. Nadzorniki: Tone Jambrovič in Franc Klobučar, vsi iz Središča. Tov. Jurjaševič in tov. Veselko sta predlagala, da naj bi se ob priliki kmetske razstave, ki jo namerava jeseni prirediti sadjarska podružnica, vršila tudi tekma, kdo bo pridelal najdebelejšo krmilno peso, najlepše zelje in najlepše cvetlice. Končno je tov. Dogša javila članstvu, da se vrši Gubčeva proslava 25. III. v So-kolskem domu s sledečim sporedom: Predavanje o Gubcu, živa slika iz Gubč&veaa de^vanja, jdeklamacijo in igra »Veleja«. Š- D. Jlouice Dr. Korošec in dr. Maček pred sodiščem Iz Beograda poročajo: »Državno sodišče za zaščito države je na predlog državnega tožilca izvedlo kazensko preiskavo proti g. dr. Vladi-mirju Mačku zaradi zločina po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Odredilo je proti njemu preiskovalni zapor. G. dr. Maček je bil 11. t. m. prepeljan v zapor državnega sodišča za zaščito države. Tudi proti g. dr. Antonu Korošcu vodi isto sodišče kazensko preiskavo zaradi zločina po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Iz dosedanje preiskave je ugotovljeno, da je dr. Korošec v razgovorih z meščani v Vrnjcih opetovano kategorično zanikal, da bi fcil on tvorec proglasa, datiranega iz Ljubljane dne 31. decembra 1932. Zaslišan od preiskovalnega sodnika državnega sodišča je dr. Korošec izjavil, da na vprašanja, ki mu jih bo stavilo sodišče, sploh ne bo odgovarjal. Zaslišanja se nadaljujejo.« f>©i2t€sce vesli Občni zbor Narodne banke se je vršil preteklo nedeljo. Na občnem zboru so nekateri delničarji ostro nastopili proti politiki banke. Župnik zapustil milijonsko premoženje. V Beogradu je umrl nedavno bivši župnik v Pu-tincih Josip Cifrič, ki so bile cerkvene oblasti uvedle proti njemu disciplinarno preiskavo zaradi kvartanja. Mož je zapustil okrog 2 milijona dinarjev semenišču djakovske škofije. Bog ve, ali bo prtišla njegova duša v nebesa? Strašen zločin pijanca. V Banjaluki se je odigrala krvava tragedija. V mestu sta se sestala dopoldne Ciro Dedič in Ivo Maric in odšla sta v krčmo. Popoldne je povabil Dedič Marica k sebi na kosilo, bil je precej pijan in je doma svojega znanca zaklal z nožem. Ko se je streznil,-je začel jokati in se kesati svojega dejanja. Zopet požar na Spodnji PolskaVI; Na Spodnji Polskavi, kjer je bilo lani toliko požarnih katastrof, je spet gorelo in sicer na posestvu železničarja Šetarja. Domači gasilci so s svojo moderno brizgalno udušili ogenj, niso pa mogli seveda preprečiti velike škode na Šetarjevem gospodarskem poslopju, ki je bilo zavarovano le za majhno vsoto. Kakor vse kaže, je bil ta ogenj 'podtaknjen. Za kozo kupil ženo. Občinski stražniki v Peči so dobili te dni nalog poiskati Šučurijo Šabanovo, ki se je zdravila v bolnici, pa ni 'nihče plačal za njo. Končno so jo našli v družbi cigana Mustafa Šabana, občinskega snažilca strani* Pred dvema letoma, ko je bilo Šuču-riji 11 let, jo je oče zapodil od hiše, pozneje jo je pa sprejel nazaj in prodal ciganu za ženo. Cigan mu je dal za njo kozo in 200 Din. Odvedel je nesrečno deklico v Peč, kjer živi zdaj v največji bedi. Oče in sin našla smrt v Savi. Blizu Bosanskega Šamca se je vozilo pred dnevi čez Savo pet kmetov. Sredi reke je pa potegnil močan veter in pljusknil v čoln vodo. Kmetje so se prestrašili in nagnili na eno stran, tako da se je čoln prevrnil. Trije so se rešili, 50 letni Marijan Ivankovič in 191etni njegov sin Marko sta pa utonila. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izoraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Notranje gorice. »Društvo kmetskih fantov in deklet« priredi v nedeljo, 19. t. m. igro »Krivoprisežnik«. Predstava se vrši v Gasilskem domu ob 3. uri pop. in ob 8. uri zvečer. — Vljudno vabljeni vsi! Vode naraščajo. Zaradi deževnega vremena in naglega kopnenja snega je Kolpa precej narastla in vasem ob levem bregu preti poplava, dočim so nekatere že pod vodo, med njimi večji del na Hrvaškem. Ker je tudi višina drugih rek, ki se iztekajo v Kolpo, nad normalo, je odtok vode otežkočen in bati se je težjih posledic, če bo še deževalo. Radi žeblja — v rake v. V Dražencih so našli 691etnega posestnika Ivana Pešca zjutraj v postelji mrtvega. Preiskava je ugotovila zanimiv in nenavaden vzrok smrti. Iz postelje, v kateri je Pešec spal, je štrlel pri zglavju oster in dolg žebelj. Ponoči je v nemirnem spanju udaril Pešec ob žebelj s tako silo, da se mu je zaril v lobanjo ter je nastopila smrt radi krvavitve možganov. Poplave. Radi naglega tajanja snega je Pesnica izstopila in poplavila velik kompleks njiv in travnikov. Ceste, ki vodijo proti Slov. goricam, tako od vasi Pacinje do Mostja in od Dor-nave proti Hlaponcem, so globoko pod vodo. Promet je radi tega oviran in tudi škoda je precejšnja. Tu se je zopet pokazala nujno potrebna regulacija Pesnice. Poskusen samoumor starčka. V Št. Lamber-tu v Zasavju je nameraval izvršiti samoumor 701etni upokojeni rudar F. J., ki se je s svojim sosedom spri zaradi nekega denarja. V zagre-njenosti si je prerezal vrat več centimetrov globoko. K sreči pa si ni prerezal žil, temveč samo mišičevje. S konji in vozom je padel v reko in utonil. Na cesti med Ruskim Krsturom in Petrovcem blizu Kule se je pripetila huda nesreča, pri kateri je utonil Jovan Eri, bogat ekonom iz Fe-ketiča. Mož je na vozu zaspal, ko pa je vprega dospela na kanal kralja Petra, se je voz prevrnil in padel pet metrov globoko v vodo. Produkcija železa in jekla v Jugoslaviji. Lani smo producirali v naši državi 30.000 ton sirovega železa v primeri z 38.000 ton za 1931. Istočasno je nazadovala produkcija jekla od 60.000 ton v letu 1931. na 40.000 ton v letu 1932. Za primero navajamo še podatke za 1930: železo 35.000 ton in jeklo 76.000 ton. Nesreča pri spravljanju drv. Pretekli teden je bil zaposlen pri podiranju drevja 371etni kočijaž Alojzij Jug iz Sv. Jerneja. Preveč pod-žagano drevo pa se je nepričakovano nagnilo ter padlo Jugu na levo nogo, ki mu jo je zlomilo nad kolenom. Jug se zdravi v bolnici. Dve nesreči na deželi. V Zavrtačah pri Litiji se je ponesrečil 351etni posestnik Anton Zupane, ki je brez desne roke. Jamnik je spravljal hlode s hriba in mu je pri tem spodrsnilo. Pri padcu si je zlomil desno nogo. — V Spodnjih Kosezah pri Kamniku se je ponesrečil lOletni hišarjev sin Ignacij Kos. Padel je na cesti in si zlomil desno roko. Koliko biciklov je v naši državi. V naši državi imamo po Statističnem letopisu za 1929 115.546 koles. Največ koles imajo v naši banovini, in sicer 47.193, nadalje jih je v donavski banovini 33.103, v savski 23.964, v drinski 2692, v vrbaski 2328, v vardarski 2101. v Beogradu 1001, v moravski banovini 901 in v zetski banovini 279. Število inozenicev pri nas. Po ljudskem štetju iz leta 1931 smo imeli v naši državi 103.988 tujih državljanov. Največje število inozemskih državljanov je bilo iz Češkoslovaške: 32.683, sledili so jim: Rusi 18.409, Madjari 15.435, Avstrijci 10.137 in Poljaki 8863 ter* italijanski državljani 7554. Inozemci so tvorili 0-9 odstotka vsega prebivalstva v naši državi. Velikega medveda so ubili pri Kotor Varoši blizu Banja Luke. Medved tehta nad 200 kg. Kmet zmrznil. Blizu Karlovca je zmrznil v nedeljo kmet Anton Bežaa iz vasi Mračina. Druga skupina bolgarskih zejnlj^l^3kity,:, emigrantov pod vodstvom Koste Todorovfc, iij Aleksandra Obova se je vrnila v | ponedeljek ' vsled amnestije na Bolgarsko. Policija* je* pre- " povedala vsake manifestacije. Pred sofijskim; kolodvorom so nacijonalisti napadli emigrante in 6 ranili. Vsa javnost obsoja ta sirov napad-bolgarskih nacijonalistov. , Sv. Jurij ob ščavnici. Društvo kmetskih fsui-tov jn deklet ob Ščavnici je priredilo v zadnji "* polovici februarja tridnevni pletarski tečaj, ki je prav zadovoljno uspel. Fantje so pokazali svojo bistroumnost ter voljo do dela. Sledili so natančno predvajateljevim ukazom, zato jim je njihovo delo tudi lepo uspelo. Tečaj so posečali tudi fantje, ki še niso naši člani. Želeti je, da tudi ti in še drugi pristopijo med naše vrste, kajti čim večje bo število članov, tem večja bo naša moč, tem več bomo lahko storili v našo lastno korist. Redni občni zbor društva se bo vršil v nedeljo, dne 19. marca, članstvo vabimo k obilni udeležbi. Vesli iz sveta Francosko notranje posojilo. Vlada je predložila zbornici predlog za odobritev izdaje posojila 10 milijard frankov zakladnih nakaznic v svrho končnoveljavnega kritja proračunskih primanjkljajev v letih 1930, 1931 in 1932. Eksplozija v filmski tvornici. V filmski tvornici v Tervureren pri Bruslju je nastala huda eksplozija. Dosedaj so našli pet mrtvih. Mnogo oseb je hudo ranjenih. Sovjeti se jejo iz letal. V letošnji setveni akciji na ruskem ozemlju računajo s poseja-njem 130 milijonov ha rodovitne zemlje. Vlada bo dala za sejanje na razpolago celo letala. Ta način sejanja se je dobro obnesel v Aziji, kjer so na ta način posejali 58.000 ha zemljišča. Z letali se da posejati po poročilih moskovske vlade 300 ha zemlje v petih urah. Sovjetske tvornice so v ta namen celo izdelale poseben tip aeroplana, ki lahko naloži večjo zalogo semena in ga potem spušča na zemljo. Kazenske reforme na Danskem. Na Danskem so dobili nov kazenski zakon, ki določa nove ukrepe za kaznovanje pijancev. Če je kdo izvrlil kakšen prestopek ali zločin v pijanosti, se .mu sme kazen le tedaj omiliti, če je doka-zanOj da se ni opil sam, ampak je postal žrtev drugih. Notorične pijance pa smejo zapreti do pet let in pri tem paziti, da ne dobijo nikoli kapljice alkohola. Smrtna kazen za nemarnost strojevodje. Sodišče v Moskvi je te dni obsodilo na smrt strojevodjo, ki je prošli mesec zakrivil železniško nesrečo s tem, da je prezrl signal in vozil dalje po tiru, ki bi bil moral ostati prost. Iz cerkve izključen dostojanstvenik. Iz Madrida poročajo, da je cerkev izH;'učila dekana, granadske katedrale Lopeza-Docto m sicer zato, ker je v španski ustavodajni skupščini glasoval za predlog o ločitvi bra^a in *a zakon, ki odreja novo razmerje med cerkvijo tn državo. Sovjeti so zagrozili, da bodo popolnoma spremenili svojo zunanjo politiko, če se v Nemčiji takoj ne neha preganjanje komunistov. Študentje so zazidali vrata v univerzo. Poljskih študentov se je polastil val uporništva proti nameravanemu zakonskemu predlogu, s katerim hoče vlada ukiniti avtonomijo visokih šol. Na vseh poljskih vseučiliščih so stopili študentje v štrajk in prirejajo protestne demonstracije, pri katerih je prišlo do težkih spopadov s policijo. Na varšavski politehniki so študentje zazidali vsa vrata in so oblasti morale poslati zidarje, da so vrata zopet odprli. Vlak v morje. Pri Tony-ju (Wales) je te dni presenetila dolg osebni vlak, ki je vozil vzdolž obale, velika pečina, ki je odtrgala lokomotivo od ostalega vlaka in jo sunila čez visoke skale v morje, kjer se je kajpada takoj potopila. Strojevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva, izmed ostalih potnikov pa se ni nihče poškodoval. kakor je tudi največji pridelovalec sliv. Ce bi se posvečalo orehom toliko pozornosti, kakor se posveča slivarstvu, bi naša država zlahka dobila vodilno vlogo na evropskem tržišču orehov. Pomen in posledice tega bi bile morda večje, nego je pomen izvoza sliv, ker je z orehom laže in varneje kupčevati kot s slivami in z drugim sadjem, še bolj pa radi tega, ker je oreh bolj splošno razširjen po vsej državi kot sliva, ki se goji za izvoz večinoma le v spodnjem Po-savju. Oreh se goji pa mnogo tudi v pokrajinah, ki se smatrajo za pasivne in na ta način bi se Zanimiva gospodarska knjiga Otmar Peliani je spisal na 103 straneh brošuro pod naslovom »Proti anarhiji v gospodarstvu«. Delo vsebuje kratko gospodarsko in socialno zgodovino človeštva, nadalje kritično pre-motrivanje sodobnih treh gospodarskih načinov: liberalizma ali kapitalizma, komunizma in fašizma. V šestem poglavju postavlja pisatelj svoj lasten gospodarski način na podlagi svetovnega sporazuma dela in kapitala, pri čemer se ne omejuje samo na reševanje industrijskega vprašanja, kakor se napačno mnogokrat dela, ampak primerno upošteva tudi važno vprašanje kmetijstva. — Knjiga Je pisana lahko umljivo in živahno, pri tem pa zgoščeno ter kaže na dobro poznavanje vseh gospodarskih in social" 'h vprašanj, kakor tudi na globoko razumevanje pisatelja za pravično ureditev gospodarskih in socialnih odnošajev človeštva. Delo, ki je redek in pogumen pojav v naši revni knijževnosti n« tem polju, nudi v kratki in jasni obliki vsakomur priliko, da se na lahek način seznani s sicer obširno tvarino glavnih gospodarskih in socialnih vprašanj, kakor tudi z glavnimi vzroki in posledicami današnje splošne krize. Zato knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se zanima za prevažna vprašanja, ki danea pretresajo ves svet. — Knjiga se dobi za primerno ceno 25 dinarjev v vseh ljubljanskih knjigarnah, lahko se naroči pa tudi pri pisatelju v Ljubljani, Dvorni trg 3. 112 let fe že stara Kvanjskat hvcmilnicta. ki se isnenuje sedaj Uvanilnica "Dravske banovine Ljubljana, Knažljeva ulica 9 Ta naložile na najboljše obresti svoje prihranke Za vloge in vse obveznosti hranilnice famfi cela Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo «fav Ordinira od 8. do 12. in od 2. do 6. ure; • po dogovoru tudi izven teh ur. g Ob sobotah se ordinira le do 4. ure. : kofuzo suho kakor tudi umetno sušeno nudi po nainlžiih cenah „€hon€>m*' Ljubljana Kolodvorska ulica št 7 LJUBLJANA -EGORČIČEVA 23 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele !.t.d, LASTNA KNJIGOVEZNICA MFPiAHOPIII YELESE|EM V PRAGI 19.—26. marca 1955 svetovni velesegem na katerem so zasrfopani naro Ji in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25%, Cehoslovaika 55%, Avsfrija 25%, Madjarslca 25% Pojasnila In legitimacije daje: ALOMA COMPANY, Ljubljana, Aleksandrova c. 2 ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica, za nebotičnikom Kmelsha posojilnica Snsfee veg. zadruga z neomejene zaveze v Ljubljani, Tyvševa CDunajsha) cesla IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na nad Din 230 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ Pri Cešniku Ljubljana Lingarjeva — Stritarjeva ulica najugodnejši nakup za ženske in moške obleke ter druge potrebščine Poštenost mojega podietia ie znana) onem ^ OSREDNJA 00SP0PAHSKB ZO0RilCfl [ v Cjubljani nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko« koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Lanevto olje, flrnež, emaline in ostale lake, oljnate barve, lanene tropine in vse t stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah prt, MEDIČ-ZANKL ll TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Fran jo Meriid FABiAim & iukiovec Ljubljana, Stritarjeva ulica šL 5 VELIKA ZA LOGA Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa ■_ Kclodivcvska ulica štev. 7 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 dežniki Posojila podeljuje „ZAPRUGV Ljubljana, pp. 307 Sprejme poverjenike suknenega blaga za moške in žen- ske obleke. Lepa izbira svilenih rut in različnih Serp Krojači in Šivilje, pišite po vzorce! Prodam veilojmnožFno lep »ememk ovas »n krompir. Ivana Šmid, Komenda pri Kamniku Parna pekarna in sladčičarna Franc Dolinar Ljubljana Poljanska cesta 19 Telefon 30-56 Vsak dan trikrat sveže pecivo Prodam Polnomastni, polmastni in trapistovskl ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenaT> LJUBLJANA Kolodvorski ulic« 7 EKONOM OGLASI. ..Kmetskem listu" majo siguren (JJPEI1]^ politir. češnjeve spalnice, masivne, cena po dogovoru, in razno drugo pohištvo. IVAN SVETE, Tomišelj, p. Ig Radi opusta drevesnice razprodajam vse letnike sadnlb drevesc. Nudim semenski krompir, oves. deteljo in druga semena po najugodnejših cenah. VINKO STR MU AN, Litija. Sprejmem mizarskega pomočnika veščega stavb, in pohištvenega mizarstva. IVAN SVETE. Tomišelj. p. Ig. VOLNO kupim ali prevzamem v predenje in tkanje sukna, kocev in odej, po ugodnih cenah. Obrnite se na domaČo industrijo volnenih i»-delkov, Peter Majdič, Celje. Pristopajte h »Kmetijski Malici« 1 •Semenski ©ves BBB kakor druga semena, pesa rdeča in rumena, črna detelja lucerna, travna semena stalno v zalogi pri 99 Sžhom O 222 9 Ljubljana, Kolodvorska ul. 7, Račun poštne hranilnice štev. 14.257 Telefon štev. 28-47 Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM" Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem -zavodu KMETSKI HRANILNI M POSOJILNI REGESTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJEN® ZAVEZO v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5°/o. pri tromesečni odpovedi po 6°/o. večje stalne vlogetpo dogovoru Stanje vlog nad 'Din 35,CC£.CCC— © Hezervc Din l.ICC.CCC- .Tamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoii BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12'/, In od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12V 'Podružnici v Kamniku, glavni trg — v Mariboru, SlomšUov Ira 3 Uredniki [a(Ua V ič t G, - Izdaja za konzorcij ivan gigan. - liska tiskaino Makui ipiedslaviuk tiskam« U, MicfiMfiW, 4ul>l|aua,