CT'i D I J J Iv A BIBLIOTEKA LJUBLJANA L L 6J0 * Urokoctt 1 *lc«, zakral«, 1 i t (O. 0. —m la poacitljk«. Naročnin«: u I celo l«io L 7S.—, ▼ ino*«m»tv» mMcča« it. — Oflasnia* Ml 1 ram prottor« • in obrtne oglase L 1.—, za osmrt. 1,50, oglasa denarnih zarodov L prvi tirani L 2.— V Trsta, t torek 17. Janeavfa, 19SS. - Loto VI. EDINOST •tevllka M erat Letnik Lili Uredništvo in uprarflUtvo: Trst (3), ulica S. Francetco d'Asmi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, otfiati, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma te ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarn« »Edinost*. Podurednižtro v Gorici: ulica Giosuft Carducci it. 7, I. n. — Telef. it. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Novi cllll finančne politike Francu« Finančna politika Francije 1. 1927 je bila v mnogih o izdal Pilsudski dne 10. maja 192?. je bii dne ?8. deeembra minulega leta poostrem z novim odlokom predskednika republiko, ki ga jo te dni objavil uradni list «Moni-tor Po«ski» Do sedaj so -c k a/.nova'" prestopki proti zakonu o ti-sku le v slučaju, ako so bile ten-<.en< ijo/ne vesti objavljen? po nemarnosti ali z zlohotnim -:ame-aom, Po novem odloku pa ima pravosodni minister pravf«-o 'a uvede preiskavo tudi v slučaju žalitve državnih oblasti, držav-nih uradnikov ali vojaških oseb v zadevah, ki so v zvezi z njihovo službo ali njihovim položajem, če ni bi i a že vložena ovadba, »vončno sme v takšnih slučajih državni pravdnik ali sodišče odrediti zaplembo lista, tudi če ni bila vložena predpisana ovadba in če ni bil izdan tozadevni ukrep pravosodnega ministra. Poljski tisk je po tem odloku močno prizadet, kar jo r a/v i dno tudi v sedanji volilni kan panji, ki je zelo mirna.* DNEVNE VESTI Drobne vesti Na južni tečaj Poveljnik Bvrd, ki je poletel z letalom na severni tečaj in nazaj tik pred Amundsenovim poletom, ki je pozneje s tremi tovariši preletel Atlantski ocean, dospevši na severno obal Francije, pripravlja sedaj mrzlično svojo letalsko ekspedicijo na južni tečaj. On namerava odipo-tovati spomladi po morju na jug. V* ta namen si je nabavil parnik «Sapson», ki je menda najjačja in najprimernejša ladja za tečajna morja. Parniku poveljuje izkušen mornar Isak Isakson. Norveški častnik Be-rut Balchen, ki je spremljal Byrda z Novillem in Acosto na prekooceanskem poletu v Evropo, je dobil nalog-, naj nabere za to ekspedicijo ves potrebni kapital in naj si izbere norveške specijaliste v sankanju in smu-čenju. Doslej sta bila na južnem tečaju le Sackleton in Amund-sen. Neverjetno Nemška «Vossi®che Zeitung-» poroča, da nameravajo nemški nacijonalisti kandidirati pri prihodnjih volitvah, ko poteče doba sedanjemu predsedniku Hin-denburgu, enega izmed Hohen-zollerncev in sicer ali bivšega cesarja Viljema ali bivšega prestolonaslednika. Prav radi tega, da bi postal nekdanji cesar predsednik republike, se xdi ta vest taito neverjetna. mm m hvkinh Mtta Na račun vojne odškodnine, ki Jo plačuje Nemčija na podlagi Da-weeovBga načrta, je prejela Italija v decembru 7,505.000 mark v zlatu, In sicer 4,349.000 mark v obliki premoga in prevoza, 505.000 v obliki drugih dobav v naravi in 2,fl&1.000 v devizah. V prvih Štirih mesecih IV. leta Dawe90vega načrta, t. j. od 1. septembra do 31. decembra 1927., je prejela ItaMija 30,996.000 mark v z hitu, in sicer 17 534.000 v premogu (s prevozom), 5,192.000 v drugih dobavah, 1.000 za razna plačila in 18,260.000 v devizah. PniUe za vojie ukinile Pristo$nemtu ministrstvu prihajajo dalje prošnje za vojne pokojnine v prid stariftem in potomcem v vojni padlih vojakov. V zvezi s tecn opomozarja «L'Informator e della stanvpa«, da imajo stariSi pravico do vojn« pokojnine samo tedaj, če so popolnoma nesposobni za vsako delo in če so prekoračili 60. leto starosti; otroci pa tedaj, če so se rodili v devetih mesecih od dneva smrti vojaka in ne pozneje. Raxvei]aviJ«n« nnmmHm Finančna intendanca opozarja občinstvo? da pridejo s 1. februarja 1928. ob veljavo in da se torej ne bodo več prodajale ne pri registrskem uradu ne po prodajalnicah dvojne znamke za luksusne in medi javne pristojbine, ki so bile ustanovljene s kr. ukazom od 20. marca 1921., št. 318 in ki nosijo napis «Tassa di bollo lusso e scam-bi», in sicer ne bodo več veljavne sledeče vrste: po 10, 20, 30, 40, 50, 60 stottaik, daije p/m. 1, 150, 2, 2.50. 3, 5, 10, 20, 25, 50. Vse te znamke se lahko zamenjajo prt registrskem uradu za nove znamke v odgovarjajoči vrednosti. To pa le pod pogojem, da razprodajami ali privatniki predložijo razveljavljene znamke najkasneje do 29. februarja t. 1. onemu registrskemu uradu, pri katerem so bile kupljene, in da priletijo k znamkam tudi njih natančen seznam, iz katerega >e razvidno, ko U ko znamk vsake vrste je predloženih v izmenjavo. Prizadeti se opozarjajo, da se po 29. februarja predloženim prošnjam ne bo ustreglo v nobenem slučaju, ki končno še na dejstvo, da pade 29. februarja na nedeljo, radi česar naj se predložijo zadnje prošnje že dan prej, t. j. v soboto. ZA PROSLAVO PETDESETLETNICE OTOKA ŽUPANČIČA Za ^desetletnico Otona Župančiča izda ^Ljubljanski zvon» v Založbi Tiskovne zadruge poseben jubilejni zbornik. V njem se objavijo poleg številnih člankov i nedeljske tekme v par dneh. Simon, iz vasi Pavlovska, občine fllavjanoserbskr pokrajine Jekate-rinoslav (Ruaijjr). Obred se je izvršil v cerkvi Marijinega spočetja v omenjeni va«i. Dva meseca po poroki j« obtoženec doznal, da se je prva žena poročila z njim, le da na ta način menja svoje ime, ca. priimek, kajti boljše viške oblasti se jo iek&to k\ je radi tega živela v večni neva«K»ti. Bila je že prej poroden a in ni bila Mti ločena. Obtotenec j« zato naprosil italijansko mUijo v Moskvi, da razveljavi prvo poroko, in na podlagi dobljenega dokumenta je dosegel raoinoet, poročiti se z Jellsavo (R-lizabeto) Tamomkajo, hčerjo Ti-motejo, kt je takrat študirala v Moskvi. A. se je vrnil z ženo v domovino — Trst. -Slu«čaj je hotel, da so se za to zadevo začele zanimati oblasti, ki ao predale A. sodni oblasti radi dvo&enstva. Obtoženec opiše svoj roman kakor zgoraj, ne -more pa sod ni ji predtofeiti listine, s katero je bil razveljavljen njegov prvi zakon. Pravi, da so v tisti dobi (juliju 1919.) bile v Rusiji velike zmešnjave in on je to listino izgubil. Listino da mu je izdal Član italijanske misije, neki Debode. Oblasti pa ne poznajo človeka s tem imenom. Tarnovskaja, 27-letna, izrazita Rusinja, nastopi pred sodniki in precej na dolgo oriše takratne razmere v Rusiji. Govori z izrazitim ruskim naglasom prepredeno italijanščino. Pravi, da so se takrat dogajale v Rusiji nemogoče stvari. Cefca mesta so dnevno po dvakrat padala iz rok belih v bolj-ševiške in obratno. Dogodilo se je celo, da je del mesta bil v rokah boljSevikov, del pa so držaM Wran-gelovci, ali Kolčakovci, ali drugi. Možno je torej, da so se listine, o katerih govori njen soprog, izgubijo. Ona dva živita sedaj skupno, v najlepši slogi m le ta obravnava, ki se vleče že dve leti, jima greni zakoneko življenje. Tarnovskaja smatra prvi zakon za neveLjaven, ker se Pavlovska ni mogla poročiti, kajti bila je že poročena. Tudi Tarnovskaja je z A. že v drugam zakonu. Ona je postav»no Po&^na od prvega moža. »Drž. pravdnik, odv. cav. Rotella, pojasnjuje v enoumem govoru, da je treba drugo poroko A. smatrati za neveljavno, Četudi stoje s-tvari tako, kakor jih opisuje on, kar pa ni miogočes ker bi se sicer izsledilo i zeta vi tel ja tiste usodne listine in bi ne bik) zapisano v drugem poročnem histu. da je A. Se neoženjen. Ore torej za zločin v smislu čl. 359. kaz. zakonika, ki predvideva za te slučaje kot kazen 3-letno ječo, k»tero naj sodišče odmeri obtožencu, kajti to je najmanjša kazen, ki se mu more glasom omenjenega člena prisoditi. Branil je obtoženca odv. dr. Pom-nej Robba. Podal -daljšo Studijo o takratnih razirne-rah v fusiji, poslužujoč se časopisnih poročil, raznih potopisov in drugega in na ta način skušat dokazati verjetnost obtoženčevih trditev. V prvem zakonu je k večjemu greSUa Petrorsfca Stonn, lrl ae J» izdala za prosto. Radi to pregraM v je zakon p to ženske ft> sacn 2» sebi neveljaven. Sodni dvor je prenetei odJottU* v tej kočljivi sadevt na e kot prvi v novem «t»edanjsu »tal 32^ letni Viktor Bo«>io, iz dale Lu/nghe pri Genovi, železničar, obtožen žaljenja 1*» obrekovanja jarmih uata-nov in njih predstavnikov. Glasom zapisnika ovadbe je Co-»io dne 19. avgusta 19Wi. v društveni gostilni na Opčinah pre«i mnogimi gosti jezno govoril priblilno v naslednjem smislu: »Ubogi Slovenci! Pod Italijo )• končalo va£e blagostanje. Italija vas vodi v uboštvo, vas izino/.gava na vse načine, kot nas, revne delavce, in tepta naše pravice. Avstrijska vlada je bila veliko boljša od naše. Vi »te živa priča tega. Kakšni bedaki so bili tisti, ki «o se bojevali, jaz bi pustil, da zased« sovražnik tudi Sicilijo. NaAi predstojniki dobivajo mesečno po 300 do 400 lir nagrade in neusmiljeno vladajo nad naini. Jaz pa delani, kar se mi zljubl. Mi moramo ukazovati.« (Tu je zapel prevr. itesem: «Bandiera roseal» (Rdeči prapor.) Bosio je baje tudi dejal, da ako bi na mefHu tedanjih predstojnf-kov bili Slovenci, bi ti razdelili nagrade med delavstvo, in je pozval navzočne, naj se vendar enkrat zganejo proti državi in železniškim predstojnikom. Obtoženec zanika vsa. Boslo se ne priznava, krivim. Zadevo pozna le iz ovadbe. Prišel je na Opčine w Genove. Prestal j« pred časom krizo v malariji in I* se mu vrača vsako toliko. Preds».: «Ste vpisa« v kakšni stranki?» Obtož.: «Ne!» Preds.: «9te bil vojak?« Bosio: «Da, tri leta! Služil sem zvesto vojaćSfino in tudi železnico. Večkrat sem preprečil trčenje vlakov in zalotil tatove na železnici.j Preds.: <0 tem nimamo nikaklh dokazov.» Bosio: «A je tako.» Pveds.: «Kako da niste omenili malarije preiskovalnemu sodniku?« Obtož.: «Nisem polagal na o važnosti.» Obte žilna priča, miličnik. Angel, potrdi obtožnico v vsom obsepru. Tudi karabinerski marešrjaTo Mar-gara stori isto. Zapicnik ovadbe potrdi tudi železniški uradnik >> gen Laquaniti, ki je bil tisti večei v gostilni. S tem je zasliševanje prič kon- čano. Danes bosta govorila državni pravdnik cav. Tasso in branitelj odv. Freschi. ki bo dokazoval, da Bosio ni bil odgovoren za svoje dejanje. Popoldne porota m zasedala tramvajskega uslužbenca Med vožnjo po ulici Broletto se je včeraj zjutraj pri motornem vozu tram v. proge št. 9 pokvarila priprava, po kateri prejema motor tok iz elektrovodne žice. Z namenom, da bi popravil defekt, je 29-letni tramvajski uslužbenec Rug-gero Paaquaiino, stanujoč v ulici Madunnfoia št. 19, splezal na streho voza. Pri tem poelu pa se je mladenič dotaknil neizoliranega dela priprave, pri Čenuer ga je s preletel močan tok, ki ga je hudo opekel po rokah; poleg tega je radi močnega sunka dobil hud živčni šok. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč na rešilni postaji, kamor ga je spremil neki tovariš. Tržaško sodišče Zoilnlf shift) ta&BstvB Četrta sekcija tržaškega kazenskega sodiSča je včeraj obravnavala slučaj, ki stoji nekako nad vsakdanjimi mizerijami, ki gledajo tam morda prvič pravici v oči. Celo govor drž. pravdnika je bil eleganten, četudi je končal z zahtevo po strogi kazni. 3 leta zapora je zahteval, dasi uverjen. da s tem uniči mirno in srečno življenje dveh bitij. O vsem je bilo govora na tej obravnavi — o rdečih in belih, o boljševikib, o Wrangelu, Kolčaku, Denikinu itd. Junak obravnave je pomorski kapetan neke tržaške paropkrme družbe I. A., pravoslavno poročen z lepo Rusinjo, Mlsavo Tarnor-skajo. Poročil se je bil s njo dne 29. avgusta 105. v Moskvi Bil pa ie že nrei naročen z Ane Fetrorska Vesti z Goriške mestne vesti Usoda majhnih mlinov v Gorah Avtonomna pokrajinska federacija italijanskih obrtnikov v Gorici sporoča v glavnem sle-deče i Ako bi se novi odlok od 12. avgusta 1927., po katerem si mora vsak mlinski podjetnih nabaviti primemo dovoljenje za izvrševanje svoje obrti in plačati precej visoke pristojbine ter na svoj račun napraviti načrt vode, ki jo uporablja, izvajal prestrogo tudi napram malim gorskim mlinom, bi morali ti prenehati s svojim obratom. Na ta način bi trpeli precej občutno gorski kmetje, ki bi morali nositi več ur daleč v kak večji mlin, da bi se preskrbeli s potrebno moko za svojo uborno polento in kruh. Vrti tega bi iz navedenega vzroka opustili gojenje žita in bi zato trpel splošni žitni pridelek v državi. Zato je avtonomna pokrajinska federacija italijanskih obrtnikov poslala na ministrstvo nacionalnega gospodarstva spomenico, v kateri je za pokrajine Trst, Videm, Gorico itd. prosila, da bi se pri izvajanju omenjenega zakona v slučajih, ki smo jih opisali, ne postopalo preveč strogo. Imenovanje načelnikov sekcije goriškega gospodarskega sveta Minister za nacionalno gospodarstvo je imenoval za načelnika sekcije goriškega pokrajinskega gospodarskega sveta sledeče gospode: Lucijama Gasparinija za poljedelski in gozdarski oddelek, inft. Bianchina Bianchija za mdu-strttofct oddelek, cav. Oresta Persa pa za tfvorvtaefci °*<*elek. Sa znUsaJ* obHasksgs davka ms tfvtnoL Gort&ki prefekt je s eclran na znatno padsoie cene Urine, odposlal vsem načelnikom goriške po-krajtoe ofcroftnioo, ▼ kateri pravi da moralo ooteHaftf pri nalaganju občinskih taks na živino gledati na to, da jih postavijo na na.jJiižjo stopnjo, ki je mogoča. Upati je, da se bodo na ta način občinski davki živino znatno znižali. Nesreče in nezgode. Dvajsetletni Alfred Kos iz Ijj*-nika, po poklicu kovač pri kov. mojstru Jožefu Struchela, se je med delom ranil precej močno na vratu. Darovali so za Zeleni krti V Sv. Luciji »o darovali za Zel. križ: Karlo Cosira L 10, Maks Skomina L 5, in več drugih po dve liri. Tudi v Plaveh se je odzvalo dosti onih. ki so darovali za Zeleni krit, kateri si — kot znano — nabav Tja nov rešilni voz. Izpred sodila NI mu po vel j i, da so ga zaprli S. Pertoza je sodnik obsodil na 4 mesece zapora, ker je poskušal vdre4i v neko skladišče in odnesti od tam različne vrste btapa. Prodrl je bil zid, odkoder pa so ga pregnali. Ker pa se Pertozu, ki je imel v svojem poklicu poseiono smolo, da so ga že 12 krat prijeli, ni zdelo, da bi vnovič presedel 4 mesece se jo pritožil na goriško prizivno sodile, trdeč, da se je tisti večer prišel le ženiti v skladišče ne pa krasti, kot jo rečeno v obtožni<"i- Ker pa mu sodniki niso verjeli, so potrdili prvo razr sodbo. Obtožen, da je kradel r zadružni mlekarni v Kredit. Franc Antič iz Kreda pri Kobaridu se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred goriškimi sodniki, ker je — kot pravi obtožb niča — vdrl ponoči v zadružno mlekarno in odnesel večjo mučilno siro, surovega masla vid. Obto-ftenec je ie več mesecev v preiskovalnem zaporu. Obtoftsnec taji dejanje in pravi« da s« j« tisti večer nahajal vse drugod s svojimi prijatelji. Nastopi vet prt*. Ker pa mu sodidče ne more dokazati inkrimini ranega dejanja, ga oprosti radi pomas* kanje ookatov. T Trstu, dne 17. januarja 1927. •EDINOST* III. Povozil je miličarskega čalovodjo. Kadi tega dejanja je moral stati pred - goriškim sodnikom Jožef Trampuš iz Gorice, stanujoč v u J. Tomišič št. 22. Dne 18. junija li«7. je vozeč iz Gorice proti Trstu. na-Tržaški ulici povozil nekega I»o-iikiui ka Damiani-ja. mi ličar^k^ga četovodjo, ki je ravno vodil po cesti svojo miličarsko četo. Povoženi mi ličar se je moral nad 20 dni zdraviti. Obtoženec se je zagovarjal, da je praviloma vozil, dajal svarilna znamenja, ko pa se je hotel mili-čarju umakniti, je ta skočil čez resto in tako prišel pod avto. Drž. pravdnik zahteva, naj se obtoženec oprosti radi pomanjkanja dokazov. Sodnik pa prizna obtoženca za krivega in ga obsodi na 400 lir globe in na poravnavo stroškov, ki jih je imel čet o vodja, ko se je zdravil. Zanimiv proces radi poneverbe. Včeraj dopoldne se je pričel na goriškeru kazenskem sodišču zelo zanimiv proces proti nekemu Er-uestu Szekely-ju. ki je doma iz Čakovca (Jugoslavija), radi poneverbe 184.000 lir v škodo trgovske družbe Harthner iz Novega Sada. O zanimivem procesu prinesemo jutri daljše poročilo. DOBROVO V BRDIH Umrl je tu 80-letni Mišico j Jožef. Bi J je eden izmed ti najstarejših ljudi v vasi, ki imajo vsi črez SO let. Ena žena celo črez 90. Živel je v svoji mali hišici sam. Imel je dva sinova. Eden mil je padel v vojni, drugi pa je uslužben pri neki pa ropi ovni družbi v Trstu in je vedno na potovanju. Mož je bil posten in s kremen, pa. vendar preskromen. Privoščil si je le toliko, kolikor mu je bilo nujno potreba. Od ljudi si ni pustil darovati. Vse je redno in točno plačal. Sosedje so mu radi pomagali. Po-nekod so ga hoteli sprejeti celo v lastno o-skrbto, pa ni hotel. Le še živega sina je želel videti. Ta mu je obljubil že davno, da se 4jo vrnil v januarju in je res prišel, docela nepripravljen na smrt, ravno na dan pogreba in našel svojega očeta v krsti v cerkvi. N. v m. po. Znanost injimetnost Anionlo Smralto (H letošnji operni sezoni) V drugi polovici preteklega stoletja Imamo zaznamovati v razvoju glasbenega snovanja popolno preusmeritev, ki je i-mela odpreti glasbi nova pota ravno v hipu, ko je bilo splošno prepričanje, da se je z Beetho-venoni glasba kot umetnost že popolnoma izčrpala. Simfonična glasba je prešla v znamenju Berlioza in Liszta iz pesniško-vsebin.sk e v pedimetmo-opisoval-no, tako da se je z dejanjem simfoničnega poema nadomestila ideja simfonije. V operni glasbi pa se je v smislu onih naukov in nazorov, ki jih. je Wagner tako prepričevalno znal vizipostaviti radi svoje silne osebnosti, ustvarila glasbena drama, ki naj bi bila v vsem e-noten umotvor, kateremu naj služi i besedilo i glasba kot povsem enakovredna izrazna činitelja. Mlajši rod, ki je v svoji mladosti prisostvoval žarki paraboli Wagnerjevega umetniškega življenja, ni mogel iti preko onih naukov, katerim se še starejši niso mogli izogniti, in nastalo je ono \vagnerjanstvo, o katerem se je ice toliko slabega povedalo, a ki se še do danes ni popolnoma izživelo. Sicer se o pravem wagrnerjanstvu da te/.ko govoriti. Wagner je ostal s svojim delom osamljen, a ne zato, kor so se njegove teorije izkazale «a ponesrečene, kakor bi iiotel to marsikdo dokazati, marveč ie zato, ker je bil \Vs4n1er preveč silna duševnost, da bi mu za-mogel kdo slediti po potih, ki so bile samo njemu dostopne. Res, da ni manjkalo epigroiistva, vendar se pojem wagsierjanstva, kakor ga dane« razumemo, ne nanaša na ono peščico posnemovalcev, ki so hoteli capljati po stopinjah velikega vzornika, marveč na vso ono glasbo, ki je vznikla na pielomu obeh stoletij in ki je Črpala iz \Yagnerjeve reforme le one nauke, ki so ji bili najbolj potrebni in najbolj dostopni. V tem oziru je wa-gnerjanska vsa glasbena literatura, ki je sledila Wagnerju, da celo ona veristična šola, o kateri skušajo dokazati, da se je z njo rešila italijanska glasba Wagnerjeve nevarnosti, se je i-mela marsikaj naučiti baš pri Wagnerju samem. Če se torej trdi, da je Smareglia wagnerjanec — in on je brez dvoma najizrazitejši wa-gnerjanec italijanske g-lasbene literature s»ploh — je treba to trditev tudi pravilno razumeti. Zakaj mnogo jih je bilo, ki so skušali s tem dejstvom utemeljiti oni življenjski neuspeli, ki ga je imel Smareglia pretrpeti po krivdi žalostnih razmer gledališke Italije polpretekle dobe. Celo njegovi biografi — v kolikor jih je Smareglia sploh, imel — se kaj neradi dotikajo te njegove lastnosti in če se ji že ne morejo izogniti, ji skušajo vzeti vsaj vsako vrednost in vsak pomen. Danes je \Vagner, wag(ner-janstvo in vvagnerjansko epi-gonstvo stvar zgodovine, zato ni nevarnosti, da bi so s tem dejstvom zamogli razburjati duhovi, ne bilo bi pa baš slabo, ako bi se hotelo v času, ko se iščejo nova pota in nova sredstva, revidirati one teorije, ki so svoj-čas povzročile toliko prahu, a ki bi se brez dvoma dalo v njil* najti Še veliko novega, mnogo bolj zanimivega od Vseh £nih novotarij, s katerimi se danes svet ukvarja. Smareglia je bil navdušen \vagnerjanec 2e v mladosti, ki ni Štedil niti pesti ako je bilo treba tudi dejansko dokazati upravičenost nove besede. Nič čudnega torej, ako je tudi v svoji moški dobi ostal žvest svojemu prepričanju. Vendar se Smareglia bistveno razlikuje od Wagnerja. Njegovemu opernemu zasnutku služi Wa-gner le v izhodišče, iz katerega izhaja povsem samonikla umetniška enota. S svojo razstrojeno duševnostjo — zlitje dveh narodnosti in treh. kultur — je u-stvaril čisto delo, ki bi se dalo označiti kot simfonična drama, zakaj Smareglia je močan v orkestru, s katerim skuša izraziti vsak najmanjši odtenek, vsako najmanjšo potezo, da o jači in pomnoži izrazno silo besede. Mogoče bi se dalo o njem povedati, da je preveč plemenit glasbenik, da je \v njegovih delih preveč glasbe in mogoče premalo teatralnega smisla, gotovo pa je, da je njegova umetnost bila sprejeta povsod z navdušenjem in da ni med njegovimi deli niti enega, ki bi se lahko o njem trdilo, da je ponesrečeno. Nesmiselno je tadaj trditi, da je pripisovati pozabi j enost in zapostavljenost njegovih del njegovi umetniški kvaliteti, če so se o njej pohvalno izrazili vsi važnejši glasbeniki njegove dobe, na pr. Brahins, Lalo, Gounod, Richter, Toscanini. Celo Haus-lich, ki je bil znan kot jako strog kritik, se je povoljno izra-jil o njem. Če se torej hoče najti pravi vzrok nerazumevanja in celo oviranja Smaregijevega u-metniškega delovanja, ga je treba iskati predvsem v gledaliških razmerah tedanje Italije. Gledališče je bilo v Italiji vedno izven območja vsakršnega višjega nadzorstva. Prepuščeno inicijativi posameznika, se je razvijalo več ali manj v smislu njegovih trgovskih interesov. Pri tem sta imela seveda glavno besedo oba založnika — Ricordi in Sonzogno — ki sta bila absolutna gospodarja vsakršnega glasbenega snovanja. Če jima kdo ni pri jal ali bil celo nasproten njih interesom, sta ga čisto enostavno osamila in dotičnik je bil izgubljen. Povsem razumljivo tedaj, ako je postal Smareglia ena izmed njihovih najizrazitejših žrtev. Po svojem značaju tak, da si ni pustil ukazovati od nikogar, je bil s svojo umetnostjo celo škodljiv njihovim založniškim špekulacijam, ker bi se s posplošenjem njego* ve umetnosti znatno izpodrinila ona osladna in površna glasba, ki je bila takrat v visokih či-slih in ki je bila hrbtenica vsega njunega založniškega aparata. In Smareglia ni bil edina žrtev teh razmer, kako bi si drugače zamogli razlagati vso ono emigracijo najboljših italijanskih glasbenikov, ki so se v začetku tekočega stoletja zatekli na Nemško in katerim se je motal pridružiti, sicer ne iz istih vzrokov, proti koncu svojega življenja celo Puccini sam? Take in slične razmere so vladale in vladajo deloma še, le v zadnjih časih opažamo tudi v tem oziru nekako doeorelost, ki si išče popolne osamosvojitve. V kratkem se otvori v Rimu Kraljevo operno gledališče in v dogled-nem času se imajo otvoriti tudi državna dramska gledališča, s čimer se bo mogoče konično iztrgala umetnost iz rok trgovskih špekulanitov. S časom bodo prišli mogoče tudi za Smareglio boljši dnevi — in ti se že obetajo — nevarno je pa le, da bodo prišli prepozno. Ako pa promatramo vse te neprilike z drugega stališča, moramo ugotoviti, da ni Smareglia z umetniškega, po vd ar jam z umetniškega stališča, nikakor na škodi. S tem, da ni bil v svojem snovanju podvržen nikakim dobičkarskim vplivomje spočel svoja dela res zgolj iz ustvarjajoče nujnosti. Zato opažamo, da so vsa njegova dela povsem solidna, ki se ne dado med sabo ne ipjrimjerjati ne ^precenjevati, ker je vsako zase izraz posebnega umetniškega hotenja. — An-tonio Smareglia (* Pula, 5. V. 1854.) je imel postati prvotno inženir ter je v to svrfco študiral tehniko na Dunaju. Ker pa je čutil za glasbo večje nag-nenje kot za matematiko, je zapustil Dunaj in se vpisal na milanski konservatorij, katerega je končal z enodejanko «Cac-cia lontana» in pa s simfonično odo «Leonora» (po Biirgerju), ki je doživela iskren uspeh toliko v Milanu in Turinu kakor pozneje v Parixu. Njegova prva o-perna dela so bfla «Preziosa» (Dal Verme, Milano, 1879.), «Bianca di Cervia» (Scala, Milano, 1882.) in «Re Nala» (Feni-ce, Venezia, 1887.). Čeravno povsem mladostna in ne baš prosta vseh vplivov, so ta dela doživela popoln uspeh, kateremu bi se moralo pridružiti tudi splošno priznanje in blagostanje, ako bi ne bilo to na poti onim osebam, ki jim je bilo bližje dobičkarstvo kot pa u-metnost. Smareglia, kateremu so skušali v domovini na opisani način ovirati in onemogočiti vsak nadaljni razvoj, se je podal v tujino, kjer je uprizoril v Weimarju leta 1889. svoje delo «11 vassallo di Sizigeth» z naravnost ogromnim uspehom. Praga mu je krstila «Comelia Schutta» (1893.), katerega uprizorijo letos v Trstu v predelani izdaji z naslovom «1 pit tori fiamminghiij in pa «Nozize istria-ne» (1895.), ki so njegovo najpopularnejše delo, ker je bilo najpogosteje uprizorjeno. S tem delom se je Smareglia poizkusil na polju veristične glasbe, vendar si je znal pri tem ohraniti svojo izrazito duševnost, tako da je svoj verizem «omilil v svojih odurnost in ga povzdignil do umetniškega dostojanstva« (A. de Angelis). Tako pa pride s «Faleno» (Rossini, Venezia, 1896.) in «Oceano» (Scala, Milano, 1902.) do svoje popolne umetniške višine. Obe deli fantastičnega značaja sta bili kakor ustvarjeni za njegovo glasbo, ki se je za mogla z njimi po vzpet i do najvišjih točk v slikanju irealnosti in v ustvarjanju novih vrednot. Če se je v svojem poslednjem delu «Abis-so» (Scala, Milano, 1914.) po-vzjpel tehnično še višje, je vendar v «Faleni» in «Oceani» našel svoj pravi in posrečeni milje. Da so bila ta poslednja dela uprizorjena v Italiji, je pripisovati dejstvu,da so se prilike med tem Časom nekoliko izboljšale radi smrti obeh založnikov, vendar so bila sovraštva in na-sprotstva preveč globoko ukoreninjena, da bi jih bilo mogoče v kratkem Času popolnoma premostiti. h. S. BORZNO POROČILO Trst; 16. januarja, 1928. Amsterdam 759-765, Belgija 2G2-266, Francija 7-4.25-74.55, London 92.1274-92.32%, New York 18.86-18.^2, Španija 31-9-325, Berlin 447.50-453.50, Bukarešt 11.50-11.90, Praga 55l90-56.20, Ogrska 328-334, Dunaj 264-270, Zagreb 33.20-33.50. Uradna cena zlata (14. I.) 364.84; vojnoodškodn. obvezBice 72.50. Z. Lozar: Panamski preRop Če pogledamo zemljevid naše zemlje ter primerjamo poti parni-kov pred zgradbo Panamskega, prekopa -in po njej., nam jo takoj jasen njegov veliki gospodarski pomen, a to ne samo za Ameriko, temveč sploh za svetovno plovbo. Zato ne bo odveč, ako se na tem mestu pobliže z njim seznanimo. Misel ustvaritve srednjeameriškega prekopa je bila parvzaprav stara. Ze Kolumb 1. 1502., N. Vasco Nun-ez de Bal boe. 1. 1513. in Pedra-rias Davila li. 1515. so iskali v srednji ameriški ožini vodni prehod z Atlantskega na Tihi ocean, katerega pa seveda niso našli. Zato so se Španci pod Karlom V. že resno bavili: z vprašanjem umotne vodne zveze meti obema morjema, a o-stalo je radi pomankanja kapitalov in posebno radi še nerazvite tehnike tedanje dobe zgolj pri namenu. Zopet no zanimanje za srednjeameriški prekop beležimo proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja, in to pri francozih, -Angležih pa tudi Amerikancih samih, ko je z razvojem njihove trgovine in plovbo postajal ta prekop fvedno bolj nujen. V srednjeameriško ožino je bilo poslanih več študijskih komisij, da prouče in premerijo zemljo, a do zgradbe prekopa to ni prišlo; pač pa so dale te komisije pobudo za zgradbo Panamske železnice, dogotovljeno 1. 1855., katera je v veliki meri povzdignila promet ter Šele pokazala potrebo in korist vodne poti. Pira v posebno zanimanje za zgradbo srednjeameriškega prekopa, pa je nastalo med francozi potem, ko je bil dovršen poti vodstvom francoskega inženirja Ferdinanda de Lesseps-a in z izključno francoskim kapitalom svetovni Sueški prekop (t. 1869). To navdušenje je privedlo v Parizu T. 1876. do ustanovitve prekopne družbe «Compagnie Universelle du Canal» Ta je poslala še istega leta ekspedicijo v Srednjo Ameriko, da pod vodstvom Napoleona Wyse-a še enkrat prouči, katera smer bi bila s sta vbenoteh ničnega vidika za gradbo prekopa najbolj prikladna. Ker ta komisija ni prišla do končnega rezultata, so sklicali 1. 1878. v Parizu shod Strokovnjakov in drugih, ki so se za stvar zanimali, da končnoveljavno določajo, kje naj se zgradi prekop. V glavnem se je šlo za določitev, ali naj se zgradi prekop preko o-zemlja Nika-ragua, ali pa Paname. V prvem slučaju bi se moral sicer zgraditi prekop z zatvornicami, katerega zgradba pa ne bi povzročila toliko težkoč kot zgradba prekopa v Panami, a drugi razlogi, namreč, da je nikaragnajsko »zemlje pretežno vulkaničnega sestava, radi katerega bi bil prekop spričo večkratnih potresnih sunkov v ve d ni nevarnosti, in da obstojata na panamskem ozemlju že dve z železnico vezani luki, nam reč Kolon na tihomorski, a Panama na atlantski strani, so vplivali na shod, da se je odločal za panamsko prekoipno Črto; razen tega so bili takrat še mnenja, da bo mogoče v Panamski ožini izpeljati prekop v višini morske gladine. Kaj' se trase tiče, so bili na jasnem-, ostajalo je še vprašanje zadostnih denarnih sredstev. Ta so se dobila potom razpisa akcij in, kot gori omenjeno, ie vi adak> med Francozi za prekop tako navdušenje, da so kupovali te akcije celo nižji sloji, tako da je bil nabran ie v prvi glavnici znesek nad 300 miljonov frankov. Z gradbo Panamskega prekopa se je začelo 1. 1879., a dek> m šlo tako od rok, kot je bilo prvotno določeno. Pojavljale so se različne težkoče. Prišlo se je tudi do spoznanja, da ne bo mogoče zgraditi prekopa v višini morske gladine, a to radi prevelike razliko vodne površfine Atlantskega in Tihega (Dalje na IV. strani) ZAHVALA O priliki nenadne irgube našeg* predragega soproga la očeta Avgusta Gomiščeka železničarja in poseetuAk« se nib valju jen. o vsem, ki so aaa tolažili v aafit nesreći in ki so se v tako ▼ellkem $tev!tv nde-letill pogreba. Posebna zahvala are r. Mlllćs, ki ie spremljal pokojnega tovarila fz Tarina v Gorico, uredivši vse potrebno za takojftajl prevoz trupla nesr^ne žrtve, nadalje g. po-« stajenaćebtiku McrJui-ju za prekrasni govor ln vsem železničarjem z goriSke postaje in ieler-nJčarjem postaj« Bnsoleca za darovana venca. SOLKAN, K. januarja 192*. ŽALUJOČA DRUŽINA. ■■■■HDH s o q MALI OGLASI P. NEVESTE POZOR J^lf^ft vzmeti za dve postelju Jelerčič, tapclnik, Trnovo - II. Bistrica. 3 BRIVSKI pomočcik, priden, vešč tudi v striženju ženskih lasi. F. Žgavcc, brivnica v Vipavi št. 54. 27 KRAVA s teletom in krava 8 in pol mesecev breja, 4 leta stari, se prodata. BrišČiki 10, pri Opčinah. 42 HISA s štirimi prostori, klet in vso premičnino ter 650 m5 vrta a trtami obdelanega, se proda. Posredovalci izključeni. Guardiella, Tiinignano 1721, Trst. 43 HI£A, hlev in vrt, dve njivi, dva pašnika, vinograd in gozd se prodajo radi selitve, vse skupaj pod 10.000 lir. Naslov pri I. Šinigoju, Črniče 94. 44 ZELO ugodna prilika. Proda se hi*a s trgovino mešanega blaga, z vsem inventarjem, pripravna za vsako obrt, gostilno, kavarno ali pekarno, na zelo lepi. prometni točki v Postojni. Cena po dogovoru. Pojasnila se dobijo pri Kofol-u, Postojna 179. 46 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Hladiš, via Madonnina 10, 1L_59 PRODAJAM vse premoženje v Jaznah, za 35.000 lir, 9 ha sveta, do 10 glav živine, velik gozd, hiša, kozolec, Llev, sušilnica za zadje in sviseL Zglasiti se pri Juliju Petrič, Sp. Idrija št. 73. M) BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 18 Tržaška avtomobilska šola priredi poseben tečaj v Idriji. Vpisovanja 21. t. m. v Hotelu Dldič. Izpit se bo delal z inženirji v Idriji. V Tolminu. Vpisovanje 19 januarja v restavraciji! Kranjc. Izpit se bo delal v Tolminu (143) Celi tečaj stane L 200. ZL&T&SMa ABbart Povh Trsi, Vin Mazzim 4C Kupuje zlato, srebro in krune. Popravlja in prodaja zlatenlno. — Cene zmerne. Proti AKULJ! Ugledni zdravniki priporočajo ^e več let ln podpisujejo kot SREDSTVO K GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFVGO VIOLANI ki ga izdetuje kcinik-lekarnar G. VIOLA NI v Milanu ZDRAVNIK ordinira od 1. januarja v Trsta Via S. Lazzaro 23 H (zraven kavarne Roma) od 10 30 do 13 V Habrežini ordinira ama pmuiiae od 14—18 (na la&tnem domu) PODLISTEK Cm i Bovec Zgodovinski reman iz kanadske prošlosti (100) Spisal James Oliver Curwood Prevel Frane© Macajna. Polagoma in včasih nelogično so je. trudil njegrov um, da bi prejsri-aaju-ega. sebe in si oJi^neni »rra-di! nairte. Kakor da se bori s čudnimi, nepoznanimi silami, se j© knif za bilke kakor potapljajoči se Čkvek, kon-Čno pa je spomal, da jr sila. ki ^a dviga, močnejSa od one ki ga hoče potisniti navzdol. Kaj prvo i*>jde domov, kaipuda. Pozneje pa. ko bo dospe-l njegov čfis, bo storil, kar je vedno želel storiti, odpotoval l>o, da preiSfe ne-nari.sane in nepor/nane skrivnosti oddaljenih pustinj. Quebec naj pa pogine in segnije na svoji skali in Francijo samo lahko poženejo v morje, za težo enega lasu ne bo to «pre»menik> onega, kar se nahaja za poslednjimi mejami na daljnem zapadu. Pi-idrui.il se bo Črnemu lovcu. Ou hoče videti svet tak, kakršnega je poznaj. Potem bodo boji, ki se bo moral vdeležiti, taki boji, a kršni h zgodovina novega svota ne pozna, kakor mu je bil pravil Peter Joei. Končno bo doepel čas, ko bo zmagal tu«di ooq. Proti zapadu so ogromni kraji, ki jih bo treba šele. osvojiti in marsikatero nepoznano ime bo postalo slavno, morda celo slavnojše nego vsa znana imena, danes. Spomin na Anico ga bo gnal naprej in dvigal, kajti ko bo dosegel velike uspehe m postal znamenit, tedaj bo offua žela trpljenje, ki si ga je zaslužila. S takimi mislimi je dajal du&ka svoji maščevalnosti, vendar ga to •čustvo ni več tako silno nadvlado-valo, kakor ga je bik> tedaj, ko se Je poslednjič ozrl na utrjeni Que-bec. Cutii je nekako že, da Bigot se ni Nova Francija niti ni Anica začetek m konec sveta. SpaJ je nekoliko ur in, ko m je toliko zdanilo, da je videl pot pred seboj, je vstal in se napotil s To-varišem dalje. Hrbet ga ni več tako pekel kakor prejSnjj dan, le o-trpnil mu je bil, kakor da bi mu bil doktor Couč pritrdil nanj neupogljivo de«, k o namesto mehkih obvez. Med hojo se je o*j-plowt polagoma zguidjala in ko ga je končno začela ogrevati solnčna toplota, se je počutil mnogo boljše od prejšnjega dneva. Do opoldne nista s Tovarišem Še ničesar jedla, opoldne sta se pa ustavila pri skromni kmetski httici, pripadajo« k obširni slgnoriji, katere velika poslopja je oipazil ie od daleč in tu je kupil živeža, da je obema zado- ščal za vse potovanje do reke Ri-ehelieu. Tudi zdaj, ko je mogel hladno razmišljati, se ni kesal, da je zapustil Quebec sam in ni hotel počakati *-Sinoči in tolažbe ^Hjate^ ljev, ki jih je pustil za seboj. Zelja da bi bil sam, je postajala v njem močnejša in gotovo je, da ga bo Nancika razumela in mu odpustila, ko ji bo vse pojasnil. Danes, naj se je bil boril kakor se je hotel, misli na Anico so se mu po vračale zopet in zopet in stokrat je videl beli pekar, v katerem je pretepala Črnca z okrvavljenim ničem in xke£ala z njim s trga. Iz usmiljenja, čistega usmiljen i a ki ;o je bik) nadvladalo, je v tr«jret-ka blaznosti ,'zvršila ta nepričakovani čin. Trmasto se je oklepal ie mi*li in si pripovedoval, da ni moglo fctti drugo kot usmiljenje. Na drugi strani se je trudil, da se rešti druge misli; trudil se je, da bi uničil in se prepričal, da je uničil tisto zavest resnice, ki je zvenela v izrazih ljubezni in v prošnjah, katere irvu je govorila Andea v ječi. Naalednjo noč ni imel mirnega sna. Sanjari je o Anici, katero je DeschenauT od vedel od njegov* crtice. Zbudil se je nemiren in duševno utrujen. Njegovo telo ae Je pm. vedno M) odzivalo ČSsti, motni krvi v ttlaJi tu tretji dmn je med um ln mrakom prehodil trideset milj pola ln ko je nastopi) večer in ko je pripravi jal večerjo zase in za psa, je v prvič poskušal veselo zažvižgati. V spanju je pa zopet videl Anico, videl jo je, ko je stala pri celičnem omrežju trepetajoča in bleda, kakor da bi ji bil izti^gal dušo. T« boj se je ponavljal v njem dan za dnem in postajaj počasna in moreča stvar. Bil je gozd, ki mu je delil svojo podedovano in nezlomljivo čilost, ki mu je končno pomagal do zmaga, če se more to, kar je dosegel, sploh imenovati zmaga. Odločno se je odtrgal od vsega, kar bi ga moglo zopet pri-tegati k Anici. Kakor bi postavljal kajne« na kamen tako je gradil steno med njima. Svojo staro, sveto ljubezen je zazidal v tempelj, v katerega je vedel, da ne bo vstopil nikoli več. Tako je pokopal svoje upe in zmagal v svojem prepričanju. V njem se je porodi! tedaj tudi ponos, ki je obetal, da o-staue z njim do poslednjih dni življenja. Ponosen je bil, ker se je držal svete obljube, ki jo je bil dal Črnemu lovcu in ostal do danes čiatega in brezmadežnega poštenja, dasi je Anica verjela v nje-foro krivdo in ga dolžila groznega zločina; ponosen je bil na svojo »oč in ponosni na brezmejnost in vaMčtno svojega gozdnega sveta. Vračal se je domov v času, ko je bil zrel, da odkrije in izbrusi vse telesne sile, ki so mu bile priroje- ne. Strahotna vihra se je bližala in pričakovati je bilo njenega izbruha vsak hip. Kakor zatajevan požar je tlela in čakala začetnega zamaha, da jo požene naprej kakor silen besen plaz, ki uničujoče zajame pol dežele. In ko se je ta nevihta zbirala, ko so se preteči oblaki kepičili, sta se Mircpoijc in Al-bemarle še vedno igrala; kraljevi dvoa* Versailles je bdi kakor veliko gledališče potratne Francije, kralj — slaboten in bebast nesrečnik, iz katerega so se norčevali Ijudje po cestah, je vladal po kapricah in u-kazih svoje m-etrese Pom.padour. V času, ko je Nova Francija pogi-njala, je Stara Francija — v tistem trenutku še vedno najmogočnejša drŽava na svetu — krvavela do onemoglosti in to samo radi slabosti mesa. Da je Anglija stala Je za korak za njo, ni bila njena zasluga temveč njena sreča. Tudi ona je bila tedaj «neoprana in netečna Anglija Hogartha, Fkldinga, Smolletta in Sternea; Anglija Tcan Jonesa. Westerna, Ladi Bellastouove in Parsona Adajnsa». Ko so bili ljudje v Novem" svetu, vajeni vojnam in velikim dogodkom, pripravljeni na veliki boj, so se njihovi bratje visokih slojev v Starem svetu oblačili kakor Ženske, nosili lepotične krinke in skrivati svoje mehkužne ude v mehke tople mule. Sebičnost, fanatizem. duševna gniloba, ostudna bolj nego ona, ki je bila lastna propadajočemu Rimu, se je kakor strupena sluz plazila naprej in objemala Evropo. Oglasil se je Rousseau in zaklical svoja prva pol blazna svalila in pridigal o svetu, ki bo vsak čas začel bruhati gnilobo iz sebe. Cart ako ne tudi pognm je docela zginila iz dvorov, ki so vladali zemljo; narodi kakor ljudje so se trudili krčevito, da bi iz tome zadali smrtne >unke svojim nasprotnikom, prav kakor najnazketnejši lopovi. Tako je bilo splošno stanje v mesecu man u. leta 1755; take so bile tedaj razmere, ki so v Novem svetu sprožile pošastno vojno, ki ni imela uradnega priznanja. Od obeli lokavcev je Lila Anglija glavni premetenec in jo mala izrabiti bebasti dvor v Versaillesu. Preden je Dieskau s svojimi francoskimi polki dosegel reko St. Lawrenco, je Braddock z g-uvernerji angleških kolonij že izdelal .^voje načrte. Orjaški udarec naj v času miru zadene Novo Francijo Štirikratno. En armadni zbor naj začne prodirali proti utrdbi Fort l^uqucsno^ drugi naj gre proti Niagiiri, tretji naj napade Crown Point in četrti naj posku&a razbiti Akadio. Norv a Francija bo razpadla na koščeke kakor razpade Žitno zrno ko prid«; med dva mlinska kamena — in (m IV «EDIKOST» V Trstu, dne 17. januarja 1927« otoaaa. Izmena klime in oseke nastopa namreč v Atlantskem oceanu 9 ur prej nego v Tihem oceanu, razen tega znaša razlika med najvišjo in najnižjo plimo odnoeno o-seko na atlantski strani 6.5 m, na tih omoriki strani pa samo 0.75 m. Da bi mogli zgraditi pri teli razmerah presečni prekop, bi morali izkopati v prvi vrsti precej globoko strugo i u razen tega š'; zgraditi ob začetku in konuc prekopa posebno za tvornice Tidi. V tem slučaju pa bi bila gradba prekopa združena s precej ji mi težkoča-mi, zato se je odloČila družba 1. 1887. raje za prekop z zatvornica-roi. Te in še druge, prej nepredvide-vane zapreke, Ln še posebno skrajno nezdravo podnebje onih krajev, so ovirale družbo v delu, tako da ni mogla pokazati posebnih uspehov. Posledica je bila; da se je pojavilo v Franciji napram družbi nezaupanje. Narod ni hotel finan-sirati podjetja. Ker pa je družba potrebovala vedno več denarja, je segla po drugem sredstvu, da pride do njega; začela je s podkupovanjem odločilnih faktorjev in sicer vseh od kraja: Časopise, banke, politike, da, celo ministre. Denar določen za gradbo prekopa, se j-e troši 1 enostavno za korupcijo in to je šlo toliko časa dalje, da je prišlo do popolnega poloma, kateri je dovedel 1. 1892, do procesa v Parizu. Stvari, ki so prišle tu na dan, so bile vse prej kot čedne; primanjkljaja je bilo blizu 1 milijardo frankov, od katerih je bilo potrošenih baje 700 milijonov samo za sleparske namene. V tej svetov-■noznani panamski aferi, je bilo obloženih okoli 500 politikov, med temi celo 6 ministrov in seveda tudi voditelji podjetja: Ferdinand in Kari de Sesseps, Eiffel, Cotta, Fontane in dr.; večina jih je bilo obsojenih na več let težke ječe. Tako je žalostno končala prva francoska stavbna družba. Njeno klavrno dedščino je prevzela dve leti pozneje (I. 1894) druga nova drurba. aGotmpagnie iNouvelle du Canal de Panama». Ta se je sicer oprijela bolj energično in z dobro voljo dela, a tudi ona ni uspela, ker ni ime-Sa, kot privatno podjetje, zadostnih denarnih sredstev na razpolago. Vsi ti neuspehi pa so bili Amerikancem jako po volji. Oni so se prav dobro zavedali gospodarske kakor tudi strategič>ne važnosti srednjeameriškega prekopa in zato so z zavistjo gledali, kako tujci prekop gradijo, kateri bodo potem gospodarili črez to važno morsko pot. Že prej, 1. 1841 in 1875., so pošiljali Amerikanci Študijske ekspedicije v Srednjo Ameriko, a 1. 1880. se je celo ustanovila v New-Yorku prva in pozneje 1. 1889. druga gradbena družba v s vrh o zgraditve konkurenčnega prekopa preko ozemlja Nikaragua. No, tudi ti dve družbi nista uspeli, morali sta skoro istočasno s francosko družbo likvidirati. S tem pa je bilo pokopano upanje, da bi sploh kdaj zmoglo privatmo podjetje tako o-gromno delo, kot je srednjeameriški prekop. Tedaj stopi na površje vlada Ze-'di njenih držav saima. Le ta pošlje 1. 1899. pod vodstvom generala \V a! ker-j a nanovo ekspedicijo v Panamsko ožino, da še enkrat prouči, a t i bi se le ne dal zgraditi prekop preko ozemlja Nikaragua. Komisija je bila pravzaprav za pa-* naiu;,ko prokopno črto, ali vlada ni hotela pristati na veliko odškodnino za komisije in delo, ki so jo zahtevali Francozi. Dogodile so se pa stvari, ki so zadevo povsem zasukale. Po raznih spletkah in ob moralični, a najbrže tudi ma-terialmi pomoči Zedinjenih držav, se je proglasila dežela Panama, ki je bila do tedaj del republike Ko-« himbije. 1. 1903. za samostojno. Ta je odstopila (po Taliori Hay-Bunau-Varila pogodbi) Zedinjenim državam za takojšnjo svoto 10 milijonov dolarjev in Četrt milijona plačljivih ix) 9 letih, pas ozemlja v širini 5 milj na obe strani panamske kanalne črte. Istega leta so pokupile Zed. države za svoto 40 mili- jonov francoske družbe «Compa-gnie Nouvelle» obstoječe stavbne komisije kakor tudi vse do takrat dovršene zgradbe. L. 1905. so pokupile še 98% vseh akcij panamske železnice. Zgradbo Panamskega prekopa so začele Zed. države 4. maja 1. 1904. Državni urad. Isthmiau Canal Cazmnission« je imel svoj sedež prvotno v Washiiigtonu, a je bil prestavljen 1. 1905 v ozemlje prekopa, v Kulebro; od 1. 1907. so vodili gractbo vojaški inženirji. Prekopna črta gre počenši od mesta Kolon preko jezera Gatun in pritoka reke Chagres do Obiapo, od tu dalje črez medvodje Kule-bra pri mestu Panami. Celotna dolžina struge prekopa znaša 80,5 km, a od te je izkopane v Atlantskem oceanu pribl. 6,5 lun, a v Tili eun oceanu 7 km, tako da odpade na prekop sam 67 km. Širina prekopa je različna, največ meri ona v Gatunskem jezeru, in sicer 303 m, najmanj 91 m, preko Kulebre; istatako različna je globina vode v prekopu: 2o m v Gatunskem jezeru, v Kutebri od 13,6 m do 12,4 m. Gratdba prekopa je bila razdeljena v tri oddelke, v atlantski, centralni in tihcffnorski. Največ tež-koč je imela premagati gradba v prvem oddelku, v medvodju Ku-lebra. Ko je bila tu že izkopana struga, se je začela vsled pritiska vrhnje kamenite plasti na spodnjo glinasto plast zemlja udirati in ni ostajalo drugega kot odstranjevati vrhnjo kamenito plast, da se je zmanjšal s i/m pritisk. Sitnosti je uganjalo tudi Gatuiisko jezero, to pa pri Izlivu reke Chagres. kjer se je moral zgraditi 2.5 km dolg nasip. Kot prej francoska družba, tako se je tudi vlada Zedin.jenih drfav odločila za prekop z zatvornicami. Te zatvornice obstoje iz ogromnih 303 m dolgih in 33,3 m širokih komor. Plovba preko teh zatvor-nic se vrši na sledeči način: Ladja pri plove v komoro, katere vrata se potem zaprejo. Nato se potom posebnih cevi napolni komora z vodo do višLne vode v višje ležeči komori, katere vrata so medtem zaprta. Ko j«e voda v obeh komorah enako visoka, se odprejo vrata druge komore, ladja plove v to, a vrata se zopet zaprejo. V tej komori se i stota ko dvigne voda in seveda s tem tudi ladja do višine vodne gladine prekopa, ki je vezan s komoro potom vrat; tudi ta vrata so med dviganjem vode zaprta, ki se pa po izenačenju vode komore in prekopa odprejo, da ima ladja prost vhod v prekop. Pri zatvornicah na nasprotni strani se stvar ponovi, samo s to razliko, da se voda postopalo izprazni komore, tako da pride ladja iz višje v nižjo komoro do morja. Pri Panamskem prekopu je takih zatvoinic Šest s dvema komorama. Pri Gatunu v bližini Simon-skega zaliva jih je troje, ena je pri Pcdro Miguel, a dve pri Miraflo-res. Razlika med vodno gladino morja in prekopa je 2G m. Jako zanimivo je bilo ogromno delo teh zatvornic. Te so zgrajene iz betona; najprej se je postavilo dno, in sicer v debelosti G m, nato stranska zidova in srednji zid; ta loči zatvornico v dve komori. Prva dva merita spodaj vsak po 15,2 m, se navzgor zožujeta in merita na vrhu 2,4 m; srednji zid meri 18,5 m, a višira vseh je 24 5 m. Da imajo zunanji zidovi večjo odporno silo, je nasipan nanje Še material. Gradba zidov se je vršila v oddelkih po 12 m. Naiprej so bile postavljene na mestu, kjer so imeli biti v zidu pritočni, oziroma odtočni kanali, posebne oblike železne konstrukcije, katere so se po po dovišitvi zidu vzele. Preko celega zidu je bil izpeljan tir, na ka-tereirra so se pomikali trikotni železni stolpi. Da se je zgradil zid na notranji strani navpično v ravni obliki, so ti stolpi nosili ob strani proti zidu železne plošče, visoke kot zid sani. Stolp se je pomikal po napredovanju stavbe po tiru dalje. Za dovažanje stavbenega materiala k zatvomicam so služili va- se mora zgoditi preden bo vojna uradno napovedana I Dolinaob reki Richelieu s svojim protektoratom bojnih baronov in z lišenim vedno obrnjenimi proti vetrovom, ki so pihali od juga, je bila prva. ki je spoznala resnico, pa še ona ne vse nego le del resnice. Prišla je bila beseda, da sr g leži pripravljajo na pohod i Francozom v Pensylvaniji, a iio-benih. vesti in nikakega šepeta ni bilo, ki bi v naprej naznanjal prihod smrtnega plaza, ki je imel planili na Crown Point in v dolino ob Richelieu. Ko je David dospel domov, je našel novega Petra na čelu dvajsetimi mož, ki jih je izvežbal in s katerimi se je pripravljal na odhod proti Fortu Duquesne. David je ostal na signoriji St. Denis za teden dni in v tem času ni bilo iz Quebeca nikakega glasu. Tudi še ni dospe-la vest, ki bi na-knanjala, da je Nancika Lotbrnie-re že na potu proti dolini Richelieu. Bal ae je David prihoda Nan-cike in Še bolj se je bal tiste ure, ko bo doisrpela vest o njegovem bičanju; vsak večer, ko je legel k počitku, ee je zahvalil Bogu, ker se ni zgodila ne eno niti dru«?o. Čutil je, da bi tudi njegova mati zagovarjala Anico iđi mu ljubeče poskušala dokazati, da je bil on tisti, ki je bdi v zmoti, zato je svo)o skriv- nost skrbno čuval. Le Petru, ko ga je obiskal samega na spodnji signoriji, je zaupal vse. V tistih mesecih, v katerih je bil doživel tako bridke izkušnje, se je Peter zelo izpremenil. Žar gozdov mu je gorel na obrazu in nova svetloba mu je sijala iz oči. Lenoba in iz nje izvirajoča- debelost sta zginili, mišice so bile krepke, utrjene in živahne. «Deset ur na daji sem na polju in v gozdu,» je pravil Davidu, «polovico noči prebijem ob taboriščnem ognju in spim na zmrzlih ileh. To me je izpremeni-lo, to in pa Nancika — Še največ Nancika. Zdaj le prosim Boga, da bi se pri Fortu Duquesne ali kjerkoli \mes izkazal nje vrednega.« To sta se pogovarjala tisti večer pred dne-vesm, v katerem mu je David pokazal svoj razmesarjeni hrbet in mu razodel zgoibo o sramotnemu bičanju, ki ga je doletelo, in zgodbo o psičku Tovarišu. Tedaj je Peter na Davidovo veliko začudenje potegnil iz miznice pismo, ki mu ga je bila poslala Nancika po hitrem slu še preden je bil David bičan in izgnan iz mesta. V pismu je bila najprej povedana zgodba o Davidu in Anici, ki jo je zaključila deklica s sledečimi besedami: fcNaj Ti Še povem, da nameravam odpotovati proti Richelieu skupaj z Davidom, a preden odpotujem, želim še ubiti Bigote, to zver.» goni s pribil. 300 lokomotivami. Betonske snovi so se dovažale na mesto, kjer se je gradilo, že v gotovem razmerju mešane, na licu mesta se jim je dodajalo le vode. Prevažanje betona se je vršilo z. jeklenimi vrvmi, ki so bile napete na stolpih, postavljenih na obeh straneh preko cele stavbe; razen tega so bile postavljene za prehod in prevažanje materiala preko za-tvomic Se posebne mostne priprave na deloma zgrajene stavbe. : Da sbrila po tridesetletnih pogajanjih načrt, po katerem se zgradi železniška proga črez afriško puščavo Saharo in sicer meti točkama mestom Alžir jem in med zamorsko naselbino Timbuktu. Nekrvavi boj Že nekaj tednov sem se bije med učenjaki nekrvav boj za pri&inost oziroma nepristnost najdeni« v kraju Glozel-u na Francoskem. Na polju kmeta Fiudina so se odkopali stari grobovi, kosti, napisi. Učenjak. Salomon Reinacli trdi, da je to najznamenitejša najdba, ki so jo sploh napravili ljudje. Napisi katejo, da se je bila pisava prej razbila v Glozelu kakor pa pri FeniČanih, sploh so glozelske najdbe popolnoma omajale dosedanje nazore o Človefeki pra-Kgbdovini in vse knjige, pisane od najslavnejših učenjakov, ob-ravnavajoče prazgodovino j8io-veškega rodu, so temeljile na napačni podlagi. Tako se je izrazil učenjak Reinach. Učenjak Payrony„ ki je sam spisal tudi eno tako knjigo, je preiskal vse najdenine in spoznal, da so to same ponaredbe. Kosti se mu zde premlade, napisi so sptretno ponarejeni. In hipoma se je učenj aški svet razdelil v dva tabora, eni pod Reinachom so za pristnost, drugi pod Payrony-jem so za nepristnost gilozelskih najdenin. Vse francosko Časopisje, ki se je v tej zadevi tudi razdvojilo, se bavi z najdenina-mi. Ali pride kdaj resnica na dan, katera stranka ima prav, se ne ve in se ne more soditi. Bitka se bije brez vsakega , u-smiljenja, črna kri teče na oboh straneh. NaletaJ se, da boš zdrav! Zdravnik da*. Reinhard Goe-ring izjavlja v posebnem oklicu, da so ga izkušnje prepričale, kako veliko zdravilo je letanje po zraku. Zdravilna vrednost letanja bo povzročila po njegovem mnenju v najkrajšem času ustanove posebnih zavodov za letalsko terapijo. Znanost, industrija in ždravilišča so enakomerno zainteresirana na takem razvoju. Manjši, v zdravilne namene izvršeni poleti naj se ne omejujejo na posebne bolnike, marveč naj se zdravniško predpišejo vsem, ki so potrebni oddiha. Poleti črez gorovje, nad morjem imajo enako visoko vrednost kakor potovanja v gore in izleti z jadrnicami. Goering ni prvi, ki poudarja lii-gijenično stran letanja. V medicinskem nemškem časopisu je poročal neki zdravnik o uspehih, ki jih je imel, ko je predpisal polete pri oslovskem kašlju. Drug zdravnik zopet predlaga, naj bi se opremile zračne ladje (zeppelini) kot sanatoriji za bolnike na pljučih. Tako zdravljenje je za sedaj vprašanje denarja. Kaj pomaga. Če ti zdravnik predpiše še tako krepko kurjo juho, če ti pa lekarnar noče dati najmanjšega piščanca na upanje. Noga vična simfonija Angleška gramofonska družba je sprejela na ploščo tudi simfonijo znanega glasbenika Cesar-ja Franck-a. Ko se je začula ta lepa simfonija iz gramofona, so vsi gostje, ki so poslušali to skladbo, onemeli, tako je vplivala nanje ta krasna glasba. V odmoru med prvim delom simfonije in med drugim delom so se pa čule nenadoma iz gramofona zašepetane besede: «Povejte mi, draga, kje kupujete nogavice!» Poslušalci od začetka niso vedeli, kaj naj pomeni ta stavek, šele polagoma so se zavedli in vsi so bušknili v prisrčen smeh. Ko se je namreč sprejemala igrana simfonija na ploščo, je sedela neka ženska Članica orkestra blizu mikrofona. V odmoru se je nagnila do svoje prijateljice, ki je tudi sodelovala v orkestru, s prej navedenim vprašanjem. Čeprav je stavek prijateljici le šepnila v uho, je prišel verdar na ploščo. Plošča sicer ni prišla v promet, toda priborila si je med člani orkestra in med mofonskimi krogi veliko slav-nost in od tedaj naprej je znana Franckova simfonija pod imenom: «The S t očki n g- Symi>ho-ny», kar pomen j a noga vično simfonijo. Šestnajst žen Ameriški listi poročajo o rekordu, ki ga je dosegel dva in dvajsetletni Frank Wills v Bridgeportu (Connecticut, Zedi-njene države). Ta mladenič se je v še ne petih mesecih poročil s šestnajstimi ženami. Ko se je hotel poročiti sedemnajstič, ga je prijela roka pravice in mu o-nemogočila sedemnajsti zakon. Pred sodnikom je bil zelo odkritosrčen. izjavil je, da uvršča v liste ženitbene oglase. Na svoj sedemnajsti oglas je dobil kar dva in osemdeset odgovorov od žen in deklet, ki so bile vse pripravljene žrtvovati mu srce, roko in dolarje. Wills je zelo ponosen na svoje uspehe. Sodnik ga je vprašal, čemu se ni ločil od prejšnje žene, preden se je poročil z njeno naslednico. »Nisem prijatelj ločitev, predrage so ločitve in preveč časa nam jemljejo.» Svojih žen ni vedel navesti po imenu, še manj pa po priimku, ker je vse imenoval z enim in istim imenom. Kakor se vsi, ki napravijo kak rekord, nagradijo, je dobil tudi Frank Wills za svoje požrtvovalno in vztrajno poroča vanje od sodnika posebno odlikovanje, da mora namreč presedeti več mesecev v ječi. In potem, no, potem pride na vrsto pač sedemnajsta žena, kajti kdor je poskusil s šestnajstimi ženami, se tudi sedemnajste ne ustraši«' Gospodarstvo SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trsta ul. Torrebianca 19 in Raffinoria 7 ima v zalogi: Semena vseh zelenjavnih vrst, kakor špinače, redkvice, solatno peso, kolerabo, zgodnji erfurtski karfjol, brokole, zelje, vrzot, 'god-njega graha nizkega in visokega ter čebulček za sajenje. Detelje in trave. Izbrano seme domače detelje in lucerne ali vučne detelje zadnjega pridelka, zajamčeno brez predenice, ter vse vrste travnatih semen iz Nemčije. Kmetijsko orodje. Preskrbeli smo veliko izbero vsakovrstnega kmetijskega ročnega orodja, kakor okoličanske Šape raznih vrst in velikosti, vrtne grablje, motike, gnojne vile, kortelače, sekire, lopate, vrtne žagice in škarje, lepilne nože itd. Kmetijske stroje: Sla-nuoreznire «Mayfahrt», travnl-ke in njivske brane, pluge, gnojnične sesalke, plužna telesa, sadne in grozilno stiskalnice, stiskalnico za s>Iie, žilne čistilnice, posnemalnike za mleko, ter transportne vreče za mleko, ter transportne vrč*x za mleko, itd. Čebelarsko orodje in poirebščC-ne: vse kovinske dele za A. - 2. panje, matične rešetke, pmirijeno žico za pritrjevanje satnic, koh»sca za otiranje žice, topilnike za vosek, nože in vilice za odkrivanje šalov-ja, kauilnike in pipe, umetna snt-ni« e ter vs> osta.o čebelarsko o-rodje. Meti. Te i ii sm^ prejeli ve»v;o kdl'Čino čistega naravnega me hi. Umeua gnojita: Supj-rfi«-fat. kalijevo so . Čiiski soliter in žvep-leno-kisli amonijak, za kiu^re sprejemamo tudi vagon-ka ivjročila po r.ajnižjih dnevnih cenah Razna krmila za živino in ptičjo krmo;* orehove tropine, klajno apno, laneno seme, svetlika, proso, ogorČica ali raviton luščen oves, konoplja, solčnica ter pripravljena mešanica za ptice. Slsiilln za zdravljenje obolele živine ter razna druga sredstva za razkuževanje semen in proti rastlinskim Škodljivcem. Modra gnlica: Imamo še nekaj vagonov prave angleške modre galice na razpolago ter vabimo zadruge, ki Še niso prijavile svojega naročila, da čim prej določijo in naznanijo svojo potrebo. Obenem vabimo tudi posameznike, da pred-z nam u jej o svojo potrebo. Tržaška kmetijska družba v Trsta ul. Raffineria 7 in Torrebianca 14J _Tel. 14-39._ DAROVI Gospa Mahne daruje L tO za Šol. društvo. — Srčna hvala! V počastitev spomina nepozabnega dragega očeta Antona Hrast daruje hčerka Alma Hrast I. 50 za Sol. društvo. Namesto cvetja na grob pok. Antonu Hrast daruje Uršula Hrast L 25 Šol. društvu. V isrti namen daruje g. Marija Hrast L 25 za šolsko društvo. Pokojniku blag- spomin, darovalcem srčna hvala! 'TrMiia posojilnica in itmn: po registr. zadruga z om«j. poroSivom uraduje v svoji lastni hIM ulica Torre bianca 19, 1. n. Sprejema navadne hrani!ae v!.-»ge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje G/ /o večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menicc, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Da razpis varaistse Hita (sale) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. >iii sls?, dmi zavod Tiskarna Edinost v Trs v | frvrSuje vsa tiskarska dela v najmorigrnejam stilu kakor : t tudi v večbarvnem tisku. Razpclaga z najmodarnajlml strani, | 1 Črkami. Lynotype, stareotypijo ter rotacijskim str o] »m. L. V«a naročila sa izvršujejo točno in po zmernih cenah.