flit ■ ! U fl^HH i , V gioielli - dragulji ¿fimololcin VfiŠfl DRflGUUflRNfi z vami od leto 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com Recital Aleksandra Rojca za abonma Glasbene matice / 14 Knežji kamen na Koroškem spet razjezil deželnega glavarja Haiderja S tihim sprevodom po Tržiču so delavci zahtevali večjo varnost Primorski SOBOTA, 15. DECEMBRA 2007 Št. 296 (19.079) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) EU zametek novega reda Martin Brecelj Za nami je pomembno evropsko tridnevje. V sredo so predsedujoči EU Jose Socrates, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta HansGert Pöttering v Strasbourgu razglasili listino o temeljnih pravicah. V četrtek so voditelji 27 držav članic povezave v Lizboni podpisali novo reformno pogodbo. Včeraj pa je evropski vrh razpravljal o ureditvi Kosova in širšega območja zahodnega Balkana ter ustanovil skupino, ki naj bi premislila evropsko strategijo za prihodnja desetletja. Kot so mnogi ugotovili, je EU s tem napravila odločilen korak za izhod iz krize, v katero je zabredla pred dobrima dvema letoma, ko je bil osnutek ustavne reforme zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Nova, reformna pogodba je sicer manj ambiciozna, kot je bila ustavna, toda uniji zagotavlja dovolj trden institucionalni okvir, da se bo lahko spopadala s perečimi problemi na mednarodnem prizorišču, kot je bodoči status Kosova, pa tudi z dolgoročnimi izzivi, kot sta globa-lizacija in trajnostni razvoj. Toda že sama utrditev EU je pomenljiva. Gre namreč za zgodovinsko najzanimivejši in najuspešnejši poskus razvijanja demokracije na mednarodni oz. meddržavni ravni, kar je ključnega pomena za sožitje v globaliziranem svetu. Ni slučaj, da EU predstavlja vzor za mnoge regionalne oz. kontinentalne organizacije, od Afriške unije do Aseana. Po pravici jo smemo sploh imeti za zametek novega demokratičnega svetovnega reda, če ga bo svet res kdaj doživel. evropska unija - Včeraj, dan po podpisu Lizbonske pogodbe, je zasedal Evropski svet Bruselj bo na Kosovo poslal civilno misijo Voditelji EU so ustanovili tudi t. i. skupino za premislek o strategiji EU schengen - Podtajnik Budin obiskal naš dnevnik Padec meje zelo pomemben tudi za slovensko manjšino Podtajnik Budin je prepričan v prelomni moment bližnje odprave meje med Italijo in Slovenijo KROMA TRST - Po odpravi meje med Italijo in Slovenijo se tudi za slovensko manjšino odpirajo novo obdobje in razvojne priložnosti, ki jih ne gre zamuditi. V to je prepriča vladni podtajnik Miloš Budin, ki je med včerajšnjim obiskom na Primor- skem dnevniku obravnaval aktualna politična vprašanja vezana na Schengen, a tudi na dogajanja na italijanski politični sceni. V »kolektivnem« intervjuju (objavili ga bomo jutri) z novinarji Primorskega dnevnika je tekla beseda tudi o odnosih med Italijo in Slovenijo ter o novem de žel nem sta tu tu, ki ga prav v teh dneh obravnavajo v ustavni komisiji po slan ske zbor ni ce. O vlo gi Slo -ven cev v De mo krat ski stran ki pa je Budin govoril na sinočnji skupščini v Go ri ci. BRUSELJ - Dan po podpisu nove, reformne pogodbe EU v Lizboni so se evropski voditelji včeraj v Bruslju posvetili vprašanju njene ratifikacije in uresničevanja, tako da bo lahko začela veljati 1. januarja 2009. Glede Kosova, ene ključnih zunanjih tem v EU, pa so se enotno odločili, da tja pošljejo civilno misijo. Voditelji so tudi podprli ustanovitev t. i. skupine za premislek, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030. Na 20. strani KOŠARKA Sežana in Trst skupaj v ligi NLB? Košarkarska kluba Kraški Zidar iz Sežane in Acegas Aps iz Trsta sta se začela pogovarjati o možnosti sestave skupne ekipe, s katero bi naskakovali nastop v ugledni Jadranski košarkarski ligi NLB. Skupno moštvo bi igralo v Trstu. Občina Trst: jezikovno okence in projekt o prevajanju Na 8. strani Hvalevredni rezultati čezmejnega projekta tržaškega Dijaškega doma Na 9. strani Na Opčinah Dunajska cesta 17/A h> Qlol lastnik Oriella Brugnera Rezerviraj takoj za Silvestrovo večerjo v toplem in prijetnem ambientu Omejeno število mest. Tel. 040. 24.10.962 Ul. Trento 5, na vogalu z ulico Torrebianca - Trst odločite se za naœe uspe&nice Ženska in moška oblačila: POI BZ KRZVIA, BACI&BACI, COOD MATCH, GUI&CO, RODRIGO, GIO FERRARI... Perilo: LOVABLE, Fl LA, SLOGGI, TRIUMPH Izbor mer za ferepkejše postave. 2 Petek, 14. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Na bojni nogi za višje plače tokrat zdravniki Boštjan Lajovic Približno pet in pol tisoč zdravnikov, ki delajo v javnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji, je močno nezadovoljnih s svojim statusom, plačami in pogoji za delo. Na nedavnem zboru v Kliničnem centru v Ljubljani so opozorili, da jih potrpljenje mineva in da ne izključujejo niti stavke. Ob tem so se zdrznili vsi: kadar stavkajo zdravniki, ni šale! Stavka zdravnikov ni takšna, kot so stavke tovornjakarjev ali kmetov, ki s traktorji in vlačilci za nekaj ur obkolijo vladno poslopje in povzročijo prometne zamaške. Kadar stavkajo zdravniki, se ljudje ustrašijo za svoje zdravje. Zdravniški sindikat Fides je verjetno najbolje organiziran sindikat v državi, ima enotno članstvo in odlično vodstvo. Ko je Fides leta 1996 organiziral stavko, je trajala kar tri tedne in postala najdaljša stavka v zgodovini Slovenije. Država se je takrat stresla skoraj do temeljev. Takrat so zdravniki dosegli, da se je njihova plača povzpela na trikratnik povprečne plače v državi, kar je bil velikanski napredek. Zdravniške plače so rasle tudi v naslednjih letih, a ne več tako hitro, saj se je občutno dvigoval tudi splošni standard prebivalstva Zdaj je, po podatkih zdravniškega sindikata, razmerje med zdravniško in povprečno plačo v državi že zelo blizu dvakratniku, zato zdravniki terjajo takojšen dvig za tretjino. Vse bolj so nezadovoljni tudi z organizacijo dela v sistemu javnega zdravstva: ta je izredno toga, pri plačah vztraja pri uravnilovki, delo otežujejo številne birokratske ovire, vse večja težava pa postaja tudi pomanjkanje zdravnikov. Primerjava pokaže, da v Sloveniji na tisoč prebivalcev pride 2,5 zdravnika, kar je eno najbolj neugodnih razmerij v Evropi. Hkrati se povečuje- jo tudi zahteve in pričakovanja uporabnikov, ki niso pripravljeni čakati v vrstah, obenem pa zahtevajo, da se jim zdravnik posveti v celoti in dovolj dolgo, da bo odkril, kakšne so njihove težave. Razmere res niso enostavne, kar dokazuje tudi dejstvo, da je vlada na pomoč »vpoklicala« Gregorja Viranta, ministra za javno upravo. Virant je nekakšen vladni »specialec«, uporabijo ga tam, kjer drugim zmanjka idej in energije. Predviden je bil tudi za reševanje zapleta ob nedomišljeni preselitvi romske družine Strojan, s čimer sta se, bolj ali manj neuspešno, ukvarjala ministra Zver in Podobnik, zgodba pa še zdaleč ni končana. Zanimivo je, da se tudi leta 1996 z zdravniki ni pogajal zdravstveni minister, pač pa je premier Drnovšek »vpoklical« svojega specialca, Toneta Ropa, takratnega ministra za delo. Rop se je izkazal, njegova kariera se je kasneje povzpela vse do najvišjega mesta, a tudi padec je bil nenavadno hiter. Verjamem, da se minister Virant zaveda teh nevarnosti... Kakorkoli, vlada je zdaj imenovala posebno projektno skupino, ki naj bi izboljšala kakovost v zdravstvu, v njej pa ni ministrice Zofije Mazej Kukovič, ki vodi ta resor. To je precej nenavadno, podobno kot sestava vladne pogajalske skupine, ki se bo s sindikatom Fides pogajala o plačah oziroma spremembah kolektivne pogodbe za zdravnike. V tej skupini namreč ni predstavnika javne zdravstvene blagajne, čeprav se zdravnike plačuje prav iz tega vira. Javna zdravstvena blagajna v Sloveniji namreč ni neposredni del državnega proračuna. Podobno je tudi v mnogih drugih državah, ki želijo tako zagotoviti, da se bo de- nar, ki ga prebivalci plačujejo za zdravstveno oskrbo, porabil namensko. V skupnem proračunu se denar hitro lahko porazgubi na kakšni drugi »pomembni« postavki, ki je pač tisti trenutek politično aktualna. Ključno vprašanje, s katerim se bodo spopadli minister Virant in pogajalci, je seveda denar. Sindikat Fides je izračunal, da bi dvig zdravniških plač za tretjino pomenil približno 50 milijonov evrov na leto, ta denar pa bi lahko našli znotraj obstoječih virov. Kako, niso povedali. V javni zdravstveni blagajni medtem opozarjajo, da tega denarja ni, razen če se dvigne prispevno stopnjo ali zmanjša število zdravstvenih storitev, kar bi pomenilo daljše čakalne vrste. Vlada bo v razmerah povečevanja inflacije težko pristala na dvig prispevnih stopenj, prav tako bo politično zelo neugodno učinkovalo daljšanje že tako dolgih čakalnih vrst na zdravstvene storitve. Minister Virant je zato že pohitel z zagotovilom, da zaradi zdravniških plač ne bo « niti za pikico ogrožen standard zdravstvenih storitev«, kar je pogumna izjava, če upoštevamo, da tudi vsi drugi zdravstveni sindikati ne bodo mirno gledali, da se plače dvigujejo samo zdravnikom, medtem ko medicinske sestre in drugo osebje ostaja na istem. Glede na bližino volitev in odlično organiziranost zdravniškega sindikata, je moč napovedati, da bo vlada nekje že našla denar za višje plače zdravnikov. Kakšna drobtinica se bo našla tudi za drugo zdravstveno osebje, sistem pa bo ostal tak, kot je. Stavke zdravnikov ne bo, čez nekaj let pa bodo znova ugotovili, da njihove plače zaostajajo. Vprašanje je le, kdo bo takrat vladni »specialec«. odprta tribuna Beneška Slovenija ima pravico do razvoja in kulturne rasti Jole Namor V gledališki dejavnosti, ki jo je Mario Laurencig razvijal v šestedesetih letih prejšnjega stoletja v svojem župnji-šču pod Kolovratom, gre iskati prve zametke Beneškega gledališča. V ta namen je podjetni štoblanski župnik zgradil in uredil lepo dvorano z odrom. Bila je edina v Benečiji. Sicer skromne kulturne dejavnosti so se takrat in v kasnejših letih odvijale po cerkvah, v gostilnah, na odprtem v poletnem času in v telovadnici, ki so jo tudi s slovensko pomočjo zgradili na Lesah. Občinske dvorane v takratnem političnem ozračju pa niso bile dostopne za slovenske pobude. Ob koncu 60. in v začetku 70. tet se je zgodila beneška kulturna pomlad. Nato je potres postavil Benečijo in Rezijo pred usodno izbiro: predati se obupu in dokončno zapustiti revne domače doline ali pa se lotiti rekonstrukcije porušenih vasi in skupnosti z načrtnim in strokovnim delom. Prevladala je druga opcija. Prav v tistem obdobju se je v okviru videnske SKGZ začelo načrtovanje in izvajanje pobud, namenenjenih najmlajšim, iz katerih se je rodila šola Glasbene matice in kasneje Dvojezična šola. Pomembno je izpostaviti verjetno manj znano dejstvo, da sta v sklop solidarnostne pomoči, ki jo je takrat Benečija prejela iz Slovenije oz. Jugoslavije, sodila vsaj dva kulturna domova. Italijanske oblasti so dovolile, da se projekt uresniči v Reziji in na Ravanci so zgradili "Ro-zajansko kultursko hišo" nasprotovale pa so temu, da bi se kaj podobnega zgodilo v Nadiških dolinah. Kot je napisal arhitekt Valentino Simonitti, ki je bil takrat tudi v svojstvu predsednika videnske zbornice arhitekotv povezovalni člen med Furlanijo in Slovenijo, so hotele odvzeti pomoči nacionalni pečat in zato so jo usmerile v Čedad, v obnovo tamkajšnje občinske knjižnice. Obenem so preprečile beneškim Slovencem, da bi se lahko združevali in ustvarjali v svojem kulturnem središču. Sanje o kulturnem domu v Nadiških dolinah so dobile nova krila pred kakimi 15. leti, ko seje projekta večnamenskega središča lotila levosredinska špe-trska občinska uprava. A očitno je bil načrt finančno prezahteven zanjo in še danes je objekt nedokončan, dvorana pa skoraj brez odra in primerna le za srečanja in manjše prireditve. Z zmago des-nosredinske večine, ki ima zelo ozka kulturna obzorja in hote ali nehote šibi vlogo Špetra kot središča Nadiških dolin ni pričakovati, da bi kaj investirali v kulturno življenje, kaj še da bi bili naklonjeni Slovencem. Pomanjkanje primernih prostorov ovira realizacijo domačih prireditev in onemogoča gostujoče predstave ter seveda zmanjšuje vidljivost slovenske manjšine na Videnskem. Zato je napočil čas, da pobudo za načrtovanje in uresničitev večnamenskega središča prevzameta krovni organizaciji. Načrt večnamenskega središča v Špetru je bil sicer opredeljen kot prioriteta za Vidensko pokrajino že v sklepnem dokumentu Programske konference, v skupnem dokumentu SKGZ in SSO Videnske pokrajine po semnarju na Koroškem, v sklepih in dokumentov občnih zborov tako SKGZ kot SSO. Projekt je vsebinsko in finančno zahteven, zato potrebuje prepričano podporo vseh inštitucionalnih in političnih dejavnikov, a nikakor ne gre več odlašati z njim. Z določitivijo območja zaščite, ki v videnski pokrajini vključuje 16 občin, po drugi strani projekt dobiva tudi pravi politični okvir, saj ima končno slovenska manjšina v obmejnem pasu Furlanije pravico ne le do vidljivosti, pač pa tudi do razvoja svojih potencialov. Potrebe po kakovostnem skoku v kulturnem življenju Slovencev v Viden- ski pokrajini so vse bolj občutene. Krog zavednih Slovencev se je razširil, tudi znanje knjižne slovenščine je bolj pogosto kot v preteklosti, tako med odraslimi kot med mladino, čeprav so se naše investicije v dvojezično izobraževanje premalo obrestovale, zaradi prezgodnje prekinitive dvojezičnega šolanja in obenem preskromne kulturne in druge ponudbe v slovenskem jeziku. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da beneška mladina živi popolnoma utopljena v italijanskem jezikovnem okolju. Italijanščina je v šoli, cerkvi, medjih - slovenske TV še vedno ne vidimo - družine, kjer je slovenščina vsakodnevni pogovorni jezik pa žal niso številne. Zato je toliko bolj potrebno večnamensko središče, kjer bodo imela svoj dom kulturna društva in ustanove, v prvi vrsti pa Inštitut za slovensko kulturo, kije nastal na pobudo SKGZ in SSO zato, da načrtno in strokovno uveljavlja slovenski jezik in kulturo na vsem obmejnem območju na Videnskem. Seveda Inštitut namerava ohranjati in vrednotiti krajevne slovenska narečja in kulturne izraze, saj predstavljajo veliko kulturno bogastvo skupnosti in preko njih poteka proces indentifikacije, obenem pa želi promovirati knjižni jezik, ki odpira nove možnosti in priložnosti za kulturno rast in tudi za ekonomsko sodelovanje s sosednjo Slovenijo. Z namenom okrepiti zavest in ponos prebivalcev ter dati večjo vidljivost sami slovenski narodni skupnosti in te-ritorju, kjer je naseljena (kar ima tudi svojo ekonomsko vrednost, pri razvoju turističnih dejavnosti na primer) se je v okviru Inštituta rodil projekt o multime-dialnem središču Živ jezik, ki naj bi ga odprli v Špetru. Brez ustreznih prostorov, brez slovenskega središča je seveda vsako načrtovanje le iluzija. lole Namor SKLAD MITJA CUK SVETUJE Stvar zaupanja Ne le tisti, ki smo okusili od sedanjega drugačen način življenja, pač pa tudi tisti, ki so se v sodobni naglici rodili, izražajo svoje nela-godje v takem načinu vsakdanjika, kakršnemu smo se morali zaradi že neštetokrat omenjenih razlogov prilagoditi. Velikokrat se govori o medsebojnih odnosih, o potrebi, da bi te odnose oplemenitili, dejansko pa pogosto opažamo, kako se marsikaj podira brez pravega vzroka. Morda zaradi značajske nezrelosti, zaradi pomanjkanja prave komunikacije, zaradi umanjkanja katere od drugih značilnosti, ki naj bi zagotavljale človeško bližino? Če podrobno opazujemo dogajanje okrog sebe, lahko vidimo, kako je čedalje manj zaupanja med ljudmi. Kakor da bi se drug drugega bali. Tako tudi ni potrebne odprtosti in iskrenosti. Raje kot da bi se pogovorili, »mečemo drugega v nič«, se posmehujemo za njegovim hrbtom in podobno. V mnogih delovnih in drugih skupnostih je potreba po odprtosti in zaupanju drug v drugega bolj pobožna želja kot pa vsakdanja realnost. Katerokoli sodelovanje je boljše, če v skupini, organizaciji, delovnem okolju vlada zaupanje. V vsakem takem okolju pa večkrat najdemo cinika, ki tako, zaupanja polno delovanje izpodbija in učinkuje destruktivno. Morebiti to počne zaradi svojih prejšnjih slabih izkušenj - učinkuje proti povezovalno in išče lastno zadoščenje tudi z gostobesednostjo, le da bi dokazal svoj osebi pogled na stvari in dogajanje. Mogoče se je sedanji cinik nekoč celo osebno angažiral, pa ga je prvo razočaranje privedlo v drugi ekstrem: nič več se ne bo trudil za zastavljene cilje in bo raje kalil mir v skupini. Vsakdo, ki mu je do tega, da se v skupini ustvari primerna klima za delo (učenje, sodelovanje), da je vlada torej med člani dovolj zaupanja in odprtosti, razume, kako škodljive so taktične igre in šikaniranje ter dodeljevanje krivde drugim. Vsakdo raje dela v miru (in uspešno), kot pa da bi moral nenehno oprezati za svojim hrbtom. Ko pa tisti, ki je storil napako, ne sprejme poziva, naj ne nadaljuje po tej poti, se stvari lahko zaostrijo. Na tak način se obstoječi problem ne reši, zaostritev pa pomeni prvi alarmni zvonček, da prihaja v zamišljeni projekt kriza. Takrat posameznikovi interesi, ki niso nujno tudi modro izbrani, ozko gledanje na stvari, naraščajoče nezaupanje in odklanjanje odgovornosti naredijo svoje in prevladajo nad interesom skupine. Včasih celo tako zvito, da jih iz nesposobnosti analize v prvi fazi sodelavci iz solidarnosti podprejo. Tako se zastavlja vprašanje, zakaj ljudje zaupanja polnega okolja ne skušamo graditi sistematično in ga gojiti? Saj je prav tako okolje veliko bolj spodbudno in zadoščenja polno. Verjetno zaradi tega ne, ker je najtežje odkriti, zakaj je pravzaprav prišlo do pomanjkanja zaupanja med ljudmi: vzroki so nešteti in velikokrat močno zakriti s posameznikovimi osebnostnimi značilnostmi in izkušnjami. Tako ostaja večkrat sposobnost zaupanja nekakšna skrivnost, prav taka, kot je skrivnost, kako dobro vzgajati. V obeh primerih gre za to, da moraš ne le pričakovati, pač pa tudi sam dajati. Se pravi ne le prejemati, pač pa tudi plačevati. Če si torej sam veliko dal, bo tudi stopnja zaupanja vate velika in obratno. To se pravi, da ima zaupanje tudi svojo ceno: čim več ga daješ, tem več ga uživaš. Porodi se dvom: koliko ljudi je pripravljenih plačati svojo ceno za zaupanje? Včasih je pomanjkanje zaupanja tudi stvar ignorance - nečesa posameznik ne ve in ne zaupa tistim, ki o tem vedo več, pač pa se postavlja po robu in skuša zastavljeni projekt porušiti. Kako sploh pride do zaupanja? Jasno je, da zau- panja ne moremo deliti vsakomur: človeku, ki sedi zraven nas v avtobusu, slučajnemu obiskovalcu v muzeju, ženski, ki jo srečamo pred lekarno. Vsekakor pa strokovnjaki govorijo o nekem osnovnem zaupanju, ki je v slehernem človeku. Navadno se naše zaupanje do tujih ljudi poveča, ko imamo priložnost nekaj časa preživeti z njimi brez slabih izkušenj. Denimo, ko potujemo z vlakom in sedi nekaj ur z nami v kupeju tuja oseba. Postopoma se vzpostavi neka komunikacija, zaradi katere se občutek tujosti nekoliko omili. Zaupanje v ljudi torej včasih lahko naraste v relativno zelo kratkem času. Seveda gre za omejeno zaupanje, recimo da tujcu iz kupeja zaupamo, da bo pazil na našo prtljago, medtem ko gremo v jedilni voz. Zaupanje torej raste ob boljšem poznavanju, vendar po nekakšnih stopnjah, ki ga omejujejo. Prav podobno se dogaja pri nezaupanju. Ko smo z neko osebo doživljali slabe izkušnje oziroma razočaranja, se naše nezaupanje do nje veča. Splošno nezaupanje rado prevzame širšo skupnost, ko gre za razvpite slabe izkušnje v javnosti. Recimo ko je nekdo prekršil zakon, ljudje o njem začnejo misliti »Temu človeku ne moreš zaupati!« Tako posploševanje se rado dogaja. Če se recimo zgodi, da ti je prej omenjeni tujec ukradel prtljago, ki si mu jo začasno zaupal, vzkliknemo: »Nikomur več ne bom zaupal svojega kovčka!« Posploševanja vodijo brez potrebe v klimo nekega splošnega pomanjkanja zaupanja; v neko vrsto nezaupanja, kakršnega v sodobnosti doživljamo še preveč. Toda zaupanje je več kot le pomanjkanje nezaupanja. Za zaupanje se moraš potruditi. Velikokrat se zgodi, da zaupanje med med sodelavci zmanjka v trenutkih krize. Mnogi reagirajo s strahom in umikanjem v svoje razlage. Navadno se ne pogovorijo z vodstvom o svojih skrbeh, in iščejo rešitve na svoj način: takoj poiščejo novo službo ali rešujejo svoje strahove na višji instanci. Zmanjka predvsem komunikacije. Osnova za tako početje je nekakšno temeljno nezaupanje, sad vzgoje, neznanja, lastne prevzetnosti, ali ne-domišljenega prevzetega razmišljanja (v smislu, da ima posameznikovo videnje le kratek domet in le okoli sebe). To nezaupanje se še poveča, ko pride do resnične ali celo le do namišljene grožnje, ki temelji na osebni presoji dogodkov. Absolutno zaupanje med ljudmi je seveda utopija ali nekakšna pobožna želja. Tako brezmejno zaupanje se kaže navadno le za kratek čas. Drugače je seveda brezmejno zaupanje, o katerem govorijo verni ljudje, ko omenjajo Božjo previdnost. Tako je v vsakdanjiku pomembno, da ne ukleščimo razmišljanja o zaupanju v trditev: zaupanje je ali pa ga ni. Na stopnjo zaupanja namreč v vsakdanjem življenju vpliva marsikaj in tako smo priča nekakšni njegovi plimi in oseki. Njegova stopnja je odvisna od človekovih pričakovanj, (ki ne smejo biti pretirana), od nastajanja morebitnih manjših ali večjih konfliktov, od osebnih interesov, ambicij in ciljev, in od okoliščin, ki niso vedno zelo sončne in naklonjene zaupanju. Gojenje zaupanja do soljudi s strani posameznika in v mejah realnega, bi lahko privedle do neke splošne kulture zaupanja, ki jo danes pogrešamo in ki bi ljudi povezovala in bi jih ne delila. Ki bi jih ne razvrščala, kot doživljamo sedaj, v naše (torej vredne zaupanja) in tuje (in zaradi tega nevredne zaupanja). (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 15. decembra 2007 3 politika - Polemična izjava pred sejo deželne vlade Illy ne bo kandidiral, če Rim ne bo sprejel zahtev Dežele Kamen spotike so dajatve, ki jih zavodu INPS prispevajo upokojenci VIDEM - »Na spomladanskih volitvah ne bom kandidiral, če vlada in parlament ne bosta spoštovala finančnih in davčnih obvez do Dežele Furlanije-Julijske krajine.« Riccardo Illy je po včerajšnji seji deželne vlade v kraju Pasian di Prata poskrbel za politično šokantno izjavo, kije spravila na noge levo sredino. Začela so se seveda ugibanja, kaj se v resnici skriva za predsednikovim stališčem, potem ko je vse kazalo, da se bo Illy znova potegoval za predsedniški stolček. Kamen spora so socialne dajatve upokojencev iz FJK, ki so namenjene državnemu zavodu INPS in ki se le deloma »vračajo« v deželno blagajno. V letu 2008 bi morala Dežela v sklopu te proračunske postavke dobiti iz Rima 20 milijonov evrov (80 milijonov evrov v treh letih), kar pa je po Illyjevem mnenju odločno premalo. Da bo v deželne blagajne prišlo več denarja piše tudi v sporazumu, ki ga je Il ly svoj čas pod pi sal s predsednikom vlade Romanom Pro-dijem. Za Illyja naj bi bilo sedaj odločil no, kaj bo v na sled njih urah na re -dil parlament s finančnim zakonom. V njem namreč piše, da bo Dežela FJK - kot rečeno - dobila od vlade in posredno od zavoda INPS »samo« 20 milijonov evrov. Predsednik Dežele računa na več denarja, v danih pogojih pa bo parlament težko ugodil njegovi zahtevi. Zaradi finančnega zakona je na mreč Pro di v po slan ski zbor -nici zahteval zaupnico, nakar mora proračunski ukrep spet v senat, kjer ni izključeno, da bo vlada (finančni za kon je tre ba odo bri ti pred kon cem leta) znova zahtevala zaupnico. Skratka še kar komplicirana zadeva. To vsekakor ni prvič, da Illy tako radikalno postavi problem odnosov z osrednjo vlado. Vsa odprta vprašanja so se doslej vedno tako ali drugače rešila, tokrat pa je prvič, da predsednik javno postavlja pod vprašaj svojo kandidaturo na deželnih volitvah 2008. V primeru, da bi parlament po-tr dil sta liš če INPS gle de davč nih pristojbin, ki pripadajo FJK, je Illy včeraj v Pasian di Prata napovedal pritožbo na ustavno sodišče. Tudi tak korak bi ustvaril trenja med deželno in državno oblastjo, čeprav ne bi bilo prvič, da Dežela pride v ustavni spor z osrednjo rimsko vlado. bruselj Nobenih novosti glede ERC BRUSELJ - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta sinoči po koncu vrha Evropske ljudske stranke v Bruslju, ki tradicionalno poteka pred začetkom srečanj evropskih voditeljev, povedala, da glede hrvaške napovedi o uveljavitvi zaščitne ekološ-ko-ribolovne cone ERC v Jadranu z novim letom tudi za članice EU ni nič novega. »Ni novic,« sta dejala oba ob odhodu s srečanja EPP v izjavi za hrvaške novinarje v Bruslju. »Ni bilo srečanja,« je povedal Sanader. Premier Janša je kot prihodnji predsedujoči EU včeraj sedel poleg predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, tako da ni bilo običajne situacije, ko sva skupaj, je pojasnil hrvaški premier. »Ni bilo priložnosti« za pogovore o ERC, je dejal in dodal, da bilateralno srečanje ni predvideno niti za danes. Jan ša se s Sa na der jem o ERC ni pogovarjal, so za STA potrdili tudi viri blizu predsednika vlade. Premier Janša za zdaj nima predvidenih pogovorov o tej temi, so povedali. (STA) Illy je na včerajšnji seji deželne vlade postavil pod vprašaj svojo kandidaturo na volitvah 2008 Zaključna predstavitev projekta Agromin V sredo, 19. decembra 2007, ob 10.00 uri, organizirata Deželna kmečka zveza Trst in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper zaključno predstavitev projekta »AGROMIN - kmetijstvo manjšin: analiza in ovrednotenje tipičnih pridelkov in izdelkov na čezmejnem območju«. Predstavitev se bo vršila v Dvorani občinskega sveta v Zgoniku. Sledila bo pokušnja tipičnih jedi v Vi-noteki Zgonik. Namen pobude je predstavitev rezultatov opravljenega dela. Projekt Agromin je skupni evropski projekt sodelovanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji, za katerega so pridobili finančna sredstva iz Programa pobude Skupnosti INTER-REG IIIA Italija - Slovenija 20002006. Kot bo razvidno tudi iz zaključne predstavitve, je projekt pripomogel k iskanju učinkovitih poti za ovrednotenje kmetijskih pridelkov tega območja, med manjšinama pa se je prvič vzpostavilo konkretno sodelovanje tudi na področju kmetijstva. Projekt obsega dvojezično knjigo s predstavitvijo proizvajalcev, značilnih proizvodov in tradicionalnih receptov čezmejnega območja, slovar področne terminologije, informativne zgibanke v več jezikih in druge pobude. skavtska pobuda - Letos na vrsti že sedemnajstič Luč miru iz Betlehema V okviru božične pobude vrsta pomembnih srečanj in dogodkov v Sloveniji, Avstriji, na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji December je mesec, ki ga vsak doživlja na svoj način. Nekateri se ukvarjajo z nakupovanjem in zavijanjem daril za svoje drage ob bližajočih se božičnih praznikih, drugi se udeležujejo koncertov ob priliki ad-ventnega in božičnega časa, tretji pa se ob tej priložnosti za trenutek zamislijo in pogledajo sami vase. Skavti obeležujemo ta mesec s posebnimi pobudami. Najpomembnejša izmed vseh je tradicionalna decembrska akcija Luč miru iz Betlehema (LMB), ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta plamen iz svetega mesta Betlehem prihaja letos med nas že sedemnajsto leto zapored. V slovenske domove ga vsako leto ponesemo člani Slovenske zamejske skavtske organizacije (-SZSO), Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS), in društva Mladinski ceh. Namen akcije LMB ni samo polepšati praznike vsem, ki pridejo v stik z njo, ampak tudi pomagati ljudem v stiski z njenim izkupičkom. Vsako leto izberemo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je v danem trenutku zelo potrebna pomoči. Kot vsako leto, se bo tudi letos v sklopu te pobude zvrstilo več pomembnih srečanj in dogodkov. Oglejmo si, kam se bomo lahko napotili za sprejem LMB. Luč miru v Trstu pri Sv. Justu V soboto, 15. decembra, bo škof Evgen Ravignani daroval sv. mašo v cerkvi pri Sv. Justu. Zbiranje ob 15.45, sledi kratka pevska vaja v stolnici in maša ob 16.15. Maša bo dvojezična, zato bomo skavti sodelovali s petjem. Poleg slovesnega sprejema luči miru iz Betlehema bo to tudi zadnje srečanje vseh skavtskih organizacij ob 100-letnici skavtizma. Na Krasu, v Bregu in mestu Kot vsako leto bomo tudi letos delili Luč miru po župnijah. V nedeljo, 16. decembra, bomo skavti prisotni pri sv. mašah tako na Krasu, in sicer v Devi-nu, Nabrežini, Šempolaju, Križu, Pro-seku, Kontovelu, na Opčinah, Repen-tabru in Trebčah, kot v Bregu: v Borštu, Boljuncu in v Mačkoljah. Za polnočni-co, 24. decembra, pa bomo delili Luč miru v Bazovici, Škednju in pri Sv. An- Na fotografiji utrinek z enega izmed minulih srečanj na Tržaškem KROMA tonu. Predstavniki skavtskih organizacij na Dunaju Predstavniki vseh sodelujočih organizacij bodo 15. decembra na Dunaju, skupaj s skavti iz vse Evrope, prejeli plamen na ekumenskem bogoslužju, ki bo ob 15h v evangeličanski cerkvi Gustava Adolfa. Med temi bodo tudi predstavniki SZSO-ja. Prireditve v Sloveniji Luč miru bo tudi letos prepotovala celo Slovenijo, in sicer skavti iz primorske regije jo bodo sprejeli 15. decembra v Novi Gorici ob 17h, osrednja prireditev pa bo ob 18h na trgu Evrope. Poleg ZSKSS in italijanskih skavtov bomo sodelovali tudi zamejski skavti (-SZSO). V Celju bo velika slovesnost 16. decembra ob 15h, medtem ko bo v Ljubljani sv. maša v stolnici ob 16h, prireditev pa ob 17h pred Magistratom. ZBOKSS (odrasli skavti) se bo udeležil sprejema AA regije, ki bo potekal 22. decembra v Friesachu (Breže) v Avstriji. Naši predstavniki se bodo udeležili tudi sprejema pri predsedniku, v parlamentu in pri nadškofu Uranu. Organizatorji letošnje Luči miru iz Betlehema upajo, da bo prišel trenutek, ko bomo Luč miru ponesli tudi na Kredarico. Veseli bodo kakšnega pogumnega hribovca, ki bo ideji dal polet. Z vlakom po Italiji Tudi letos bo, zahvaljujoč se prijaznosti in razpoložljivosti italijanskih železnic, ki finančno podpirajo pobudo, Luč miru iz Betlehema obšla svojo tradicionalno pot mimo železniških postaj v Italiji. Ob priliki stoletnice skavtizma bodo skavtske organizacije v naši deželi sodelovale s svojimi predstavniki pri štafeti podelitve Luči miru. Skupaj bodo delili veselje pri raznašanju miru. Na to pot bo odšlo pet štafetnih skupin, vsako pa bo sestavljalo šest oseb (med katerimi bodo polnoletni roverji in popotnice, voditelji in odrasli skavti). V soboto, 15. decembra, bodo v jutranjih urah iz Trsta odpotovale štiri skupine namenjene v Grosseto, Aosto, Palermo in Lecce, medtem ko se bo v nedeljo, 16. decembra (vedno iz Trsta) odpeljala skupina, ki bo šla do Sassarija. Luč miru v Benečiji Odrasli skavti bodo letos skupaj s SZSOjem ponesli Luč miru tudi v Benečijo. To se bo zgodilo v nedeljo, 23. decembra 2007, ko se bomo ob 10h zbrali v cerkvi Marije Device na Razpotju (v občini Dreka) in tam sprejeli Luč. Sv. mašo bo daroval msgr. Qualizza. Sledil bo pohod po gozdnih stezah do (takrat bivšega) mejnega prehoda na So-larijah, kjer bodo luč sprejeli župani obmejnih občin in otroci dvojezične osnovne šole. Nato se pot nadaljuje do Volč pri Tolminu, kjer bo slovesen sprejem. Lahko torej rečemo, da gre za pohod miru ob priliki padca meje. S to pobudo še naprej pomagamo Benečiji in tam živečim Slovencem, tako da jim prinesemo Luč miru in jo skupaj z njimi ponesemo v Slovenijo. Tako na simboličen način obeležimo tudi padec meje. Luč miru v Avstriji V Avstriji, točneje v Friesachu, bo 22. decembra potekala izmenjava med skavti AA regije. Ob 9h je predviden prihod in prijava v mestni hiši (Fuer-stenhof) v Friesachu ter dobrodošlica ob tradicionalnem pecivu, kavi in čaju. Po začetnih pozdravih bo ob 10.30h slavnostna maša z gospodom škofom dr. Aloisom Schwarzom iz Celovca v župnijski cerkvi sv. Bartolomeja. Ob 12h bo skupno kosilo v mestni dvorani v benediktinskem samostanu, nakar bo sledil voden ogled mesta po skupinah. Ob 15.30h se bo program zaključil ob ka-vici v prostorih bratovščine Friesach z vabilom na praznični sejem z možnostjo nakupa drobnih spominkov, ki so jih izdelali skavti. Po vseh teh podatkih lahko sklepamo, da se nam obeta pester program. Razmislimo torej kam se bomo podali in kdaj si bomo vzeli čas zase, da se duhovno obogatimo in polni novih moči zakorakamo v novo leto. (met) 4 Sobota, 15. decembra 2007 GOSPODARSTVO / sdgz - V okviru izvajanja projekta za približevanje mladih podjetništvu Izlet po čezmejnem gospodarskem prostoru Udeležbo dijakov iz Trsta in Gorice sta financirala CRTrieste in Urad RS za Slovence po svetu TRST - V okviru projekta Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) za približevanje mladih podjetništvu se je včeraj okrog 40 dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice udeležilo strokovnega izleta po čezmejnem gospodarskem prostoru. S finančno podporo fundacije CRTrieste in Urada RS za Slovencev po svetu in v zamejstvu so se udeleženci tečaja za mlade podjetnike in dijaki obeh trgovskih zavodov Žiga Zois iz Trsta in Gorice in tržaškega poklicnega zavoda Jožef Stefan odpravili najprej na Obalo, nato pa na Kras vse do Ronk. V spremstvu Boruta Sardoča iz združenja SDGZ in profesorjev Borisa Va-lentiča (tržaški Zois), Davorja Pečenka (Stefan) in Violete Rosande (goriški Zois) so se udeleženci ekskurzije s Trga Obe-dan odpeljali z avtobusom skozi tržaško industrijsko cono mimo Lloydovega stolpa in lesnega pristanišča proti mejnemu prehodu Rabojez oziroma Škofije, kjer so imeli priložnost videti novo prometno ureditev. V Kopru so bili gostje Univerzitetnega inkubatorja Primorske (UIP), kjer so spoznali njegovo delovanje in storitve, ki jih ponuja mladim podjetnikom pri rojevanju in prvih korakih njihovih podjetij. Ko se postavijo na noge, kar v povprečju pomeni po približno dveh letih, ta mlada podjetja iz UIP napotijo v tehnološki park Bertoki, kjer nadaljujejo svoj razvoj. Udeleženci ekskurzije so prisluhnili pričevanju mladega podjetnika, ki je začel svoje podjetje v inkubatorju razvijati pred približno letom, ukvarja pa se z izdelavo plastičnih izdelkov za industrijske potrebe. Po kosilu so se izletniki vrnili v Trst oziroma na Prosek, kjer so si ogledali podjetje Neonseven Srl, v katerem med drugimi dela tudi slovenski inženir Tomaž Petaros. Dijaki so spoznali proizvode, kijih v podjetju načrtujejo in projektirajo za potrebe telekomunikacij, ogledali pa so si tudi urade in laboratorije, kjer izdelke načrtujejo in testirajo. Zadnja etapa ekskurzije je mlade udeležence vodila v Ronke na ogled pra-žarne Primoaroma Srl, katere eden od dveh družbenikov je Fabrizio Polojaz. Ta je gostom predstavil mlado podjetje, kije začelo obratovati marca letos, in kavo kot surovino in kot končni izdelek. Orisal je zgodovino kave in med drugim mladim obiskovalcem pojasnil razliko med različnimi vrstami kave, nato pa jih je popeljal na ogled procesa praženja. Za konec so izletniki kavo še poskusili in si za spomin odnesli domov zavojček dišeče mešanice. Mladi udeleženci »podjetnišk«e ekskurzije SDGZ v prostorih podjetja Neonseven na Proseku KROMA fjk - Deželni odbor v Passian di Pratu Konvencija za razvoj deželnega gospodarstva PASIAN DI PRATO - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na včerajšnjem zasedanju v Furlaniji odobril podpis konvencije med Deželo FJK in zavodom za zunanjo trgovino ICE. Predmet konvencije je realizacija vrste promocijskih pobud za pospeševanje gospodarskega razvoja dežele v smislu internacionalizacije in rasti izvoza deželnih podjetij, in sicer v sozvočju s cilji in prioritetami Dežele in s smernicami ministrstva za mednarodno trgovino. Osnutek besedila konvencije je deželnemu odboru v odobritev predložil odbornik za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi, z istim sklepom pa je odbor odobril tudi dotacijo v znesku 744 tisoč evrov za izvajanje konvencije. Enako vsoto bo dal na razpolago tudi zavod ICE. Deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego je deželnemu odboru predlagal odobritev oddaje upravljanja službe mednarodne pomorske povezave med pristanišči v Furlaniji-Julij- ski krajini, Sloveniji in Hrvaški. Predlog, ki gaje odbor sprejel, predvideva oddajo izvajanja te službe podjetju Trieste Lines Srl. Služba vzdrževanja pomorskih zvez, ki bo delovala od 24. aprila do 21. septembra 2008, bo po izračunih Trieste Lines Srl stala 1.699.462,93 evra, znesku pa je treba prišteti še davek na dodano vrednost (IVA). Dežela FJK je družbi Trieste Lines Srl zagotovila kritje stroškov izvajanja službe pomorskih povezav v višini 1.381.800 evrov, saj ima javna uprava zakonsko dolžnost zagotavljanja javne prevozne službe. Včerajšnje zasedanje deželnega odbora v Pasian di Pratu je predsednik Riccardo Illy izrabil tudi za obisk v družinskem podjetju Moroso, ki s kakovostjo materialov in dizajna v svojih proizvodih, sedežnem pohištvu, nosi ime Fur-lanije po vsem svetu. Zametki podjetja izvirajo iz majhne delavnice, nastale leta 1952, danes pa je zgled inovativnos-ti, kar potrjuje tudi nedavno odprtje razstavne dvorane v New Yorku. slovenska obala - Po odprtju prenoveljene restavracije Izolski kompleks Belvedere bo obogatil nov sodoben hotel IZOLA - Družba Hoteli Belveder Izola je napovedala gradnjo novega hotela, ki ga načrtuje na območju Belveder-ja. Predvidena vrednost investicije je po besedah direktorja družbe Branka Selja-ka ocenjena na osem do deset milijonov evrov. Hotel bodo začeli graditi takoj po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, zgrajen pa naj bi bil najpozneje do leta 2009. Te dni so odprli tudi obnovljen restavracijski paviljon turističnega hotelskega naselja Belveder v Izoli, za kar so porabili dober milijon evrov. Pred odprtjem obnovljenih prostorov je vodstvo družbe predstavilo tudi investicijo in program novega hotela, ki ga načrtujejo na območju Belvederja. Nov hotel bodo gradili po predlogu in smernicah lokacijskega načrta za Belveder, ki ga je Občina Izola sprejela pred dvema letoma. Investitor so Hoteli Belveder, katerih lastnik je prek Hotelov Belveder Management Rus Nikolaj Ulijanov. Predstavnik lastnika Hotelov Bel- veder Boris Biček je povedal, da so leta 2002 kupili in prevzeli lastništvo Hotelov Belveder. Najprej so obnovili hotel Marina v Izoli, nato so se odločili za razvoj hotelskega kompleksa Belveder. Odprtje prenovljene kuhinje in dela restavracije je po njegovih besedah le prvi korak, naslednji pa je gradnja novega hotela. Seljak je povedal, daje z obnovo zelo zadovoljen, saj gre za sestavni del že tolikokrat napovedane investicije na Belvederju. Nov hotel s štirimi zvezdicami pa bo po njegovih besedah razpolagal z 80 ležišči in vsemi spremljajočimi dejavnostmi, tudi s SPA centrom. Urediti nameravajo zaprti bazen, center dobrega počutja s savnami, kopelmi in masažami ter manjšo konferenčno dvorano. Po besedah izvajalca Rajka Zigan-teja iz podjetja Makro 5, ki je opravilo obnovitvena dela, poleg tega pa pripravlja projekt izgradnje novega hotela, bo slednji omogočal kakovostno poslovanje, saj bo poleg nastanitvenih zmogljivosti ponudil tudi restavracijo in rekreacijske prostore. Sama podoba hotela bo po njegovih besedah skladna z lokacijskim načrtom, kjer je poudarek na ohranitvi stavbne dediščine. Pojasnil je, da se je turistični kompleks Belveder leta 1967 gradil po načrtih arhitekta Eda Mihevca in je zaščiten kot novodobna arhitekturna dediščina, kot spomenik pa je naveden tudi v registru spomenikov države Slovenije. Nov objekt je zato načrtovan tako, da se ohranijo osnovne značilnosti območja in zaščitene arhitekture. Neke vrste naselje bodo sestavljali centralni, pravkar obnovljeni paviljon restavracije z razgledno teraso in štirje ločeni paviljonski objekti, vrste vila blok in dva strnjena niza. Višina gradnje ne bo presegala sedanjih objektov. Dosedanja obnovitvena dela paviljona so obsegala rušilna dela, obnovitev pritličja in kletne etaže v sedanjih gabaritih objekta, ureditev lovilca maščob in vkopanega plinskega rezervoarja, uredili pa so tudi zunanje površine. (STA) V Trstu prvo omizje odgovornih za tveganja TRST - V Trstu je bilo včeraj vzpostavljeno prvo omizje odgovornih za tveganja pri zavarovalnih družbah iz vse Italije. Sestali so se na sedežu zavarovalne skupine Allianz oziroma Lloyd Adriatica, medtem ko je na sedežu menedžerske šole MIB School of Management tekla beseda o me-nedžerskem upravljanju tveganj. Posvet, ki ga je priredilo združenje italijanskih zavarovalnic ANIA s sodelovanjem zavoda Irsa in šole MIB, je bil posvečen temi Solvency II, novemu evropskemu regulacijskemu standardu v zavarovalniškem sektorju, ki bo začel veljati leta 2012. Ob tej priložnosti so bili predstavljeni rezultati raziskave, ki jo je izvedlo združenje ANIA v letošnjem oktobru in ki je zajela 95 zavarovalnih družb v zastopstvu 86% škodnih premij neposrednega dela. Iz raziskave je izšlo, da bo po sistemu notranje kontrole naslednji korak, ki so ga nekatere zavarovalnice že naredile, uporaba tehnik menedžmenta za tveganja tudi v vsakdanji operativnosti, od razvoja novih poslovnih linij do izdelave novih produktov. Ob 175-letnici Generali delnice za zaposlene TRST - Ob 175. obletnici ustanovitve je zavarovalnica Generali več kot 60 tisoč zaposlenim v Italiji in tujini podarila brezplačne delnice. Nagrajeni so bili vodilni delavci, uslužbenci in sodelavci skupine, z izjemo članov upravnega sveta. Pooblaščeni upravitelj družbe krilatega leva Giovanni Peris-sinotto je ob tem izrazil prepričanje, da je več kot 60 tisoč sodelavcev kon-cerna po vsem svetu »strateški vzvod za izgradnjo močne in uspešne skupine, kakšni smo danes mi«. Unicredit Banka Slovenija z ambicioznimi načrti LJUBLJANA - Uprava Unicredit Banke Slovenija, v katero se je s septembrom preimenovala Bank Austria Creditanstalt, v letu 2007 načrtuje 15 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je lani znašal 11 milijonov evrov, je na srečanju z novinarji v Ljubljani povedal član uprave banke Heribert Fernau. Predsednik uprave France Arhar pa je med načrti za prihodnja tri leta omenil širitev poslovne mreže za 16 poslovnih enot, kajti prebivalstvo je vse pomembnejše in bogatejše. Z načrtovano širitvijo po regijah se bo število zaposlenih v banki povečalo s sedanjih 450 na 600. Evropska centralna banka 14. decembra 2007 evro valute povprečni tečaj 14.12 13.12 ameriški dolar 1,4509 1,4683 japonski jen 163,99 164,21 kitajski juan 10,6953 10,8202 ruski rubel 35,7020 35,9080 danska krona 7,4622 7,4614 britanski funt 0,71570 0,71935 švedska krona 9,4217 9,4398 norveška krona 7,9750 7,9320 češka krona 26,415 26,248 švicarski frank 1,6668 1,6683 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,01 252,41 poljski zlot 3,6123 3,5864 kanadski dolar 1,4850 1,4915 avstralski dolar 1,6704 1,6724 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5503 3,5260 slovaška krona 33,399 33,293 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6967 0,6969 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,75 89,60 turška lira 1,7142 1,7231 hrvaška kuna 7,3106 7,3174 Zadružna Kraška banka 14. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4810 1,4505 britanski funt 0,7283 0,7115 švicarski frank 1,6916 1,6504 japonski jen 168,1000 159,9000 švedska krona 9,6712 9,2087 avstralski dolar 1,7100 1,6379 kanadski dolar 1,5186 1,4607 danska krona 7,6046 7,3181 norveška krona 8,1692 7,7707 madžarski florint 258,7202 246,0997 češka krona 26,9042 25,5918 slovaška krona 34,1253 32,4606 hrvaška kuna 7,5003 7,1344 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 14. decembra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,4846 1,4481 0,7277 7,574 1,5127 166,87 1,6957 8,067 9,566 1,6925 7,57 0,7097 7,388 1,4754 162,76 1,6539 7,869 9,330 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 14. decembra 2007 Indeks MIB 30: +0,16 delnica cena € var. % AEM 3,085 +3,45 ALLEANZA 9,065 +0,22 ATLANTIA 26,1 +0,46 BANCA ITALEASE 9,99 -1,66 BANCO POPOLARE 15,71 +2,94 BPMS 3,8475 -0,30 BPM 9,57 +1,38 EDISON 2,1825 -0,02 ENEL 8,235 +0,39 ENI 24,6 +0,90 FIAT 17,51 -1,45 FINMECCANICA 21,68 +0,65 FONDIARIA-SAI 29,43 -1,83 GENERALI 31,68 -0,35 IFIL 6,725 -0,25 INTESA 5,435 +0,56 LOTTOMATICA 23,28 +0,04 LUXOTTICA 21,87 +1,53 MEDIASET 6,845 +0,63 MEDIBANCA 14,88 -1,52 PARMALAT 2,5775 -0,41 PIRELLI 0,7765 -1,15 SAIPEM 27,48 +0,62 SNAM 4,4525 +0,33 STMICROELEC 10,42 +0,09 TELECOM ITA 2,1825 -0,80 TENARIS 15,44 -0,57 TERNA 2,7775 +1,74 UBI BANCA 19 -0,16 UNICREDITO 5,72 -0,69 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN padec meje - Občutki zgoniškega župana Mirka Sardoča »Težišče se bo pomaknilo in Kras bo odigral svojo vlogo« —-j »vi / v • | • v • • II* i • v • || • Zgomska obana med najvidnejšimi spodbujevalci cezmejnega sodelovanja »Padec meje doživljam kot nekaj zelo pozitivnega, saj mislim, da je odstranitev katere koli meje vedno dobrodošla.« Tak je bil incipit krajšega pogovora z zgoniškim županom Mirkom Sardočem o skorajšnji odpravi schengenskih meja. Zgoniška občina jih je sicer »odpravila« že pred časom, saj je med najvidnejšimi spodbujevalci razvejanega čezmejnega sodelovanja. Protagonist dveh pomembnejših projektov, ki ju je Sardočeva uprava izpeljala v zadnjih letih - Spoznavaj Kras in Kraški okraj, je bil seveda Kras, »ta skupni prostor, skupna enota, ki smo jo želeli z raznimi evropskimi projekti promovirati in predstaviti širši javnosti.« Ti projekti so predvidevali predvsem spoznavanje teritorija in vzpostavljanje sodelovalnih odnosov med obmejnimi občinami na celotnem kraškem območju v luči razvoja, zaščite in ovrednotenja okolja, skupnega okolja... V tržaški pokrajini je zgoniška občina pravzaprav edina brez mejnega prehoda, ima pa celo vrsto gozdnih poti in pešpoti, ki jo povezujejo s komensko oziroma sežansko občino. Sardoč je pojasnil, da si je že prvi projekt Spoznavaj Kras zastavil kot cilj ureditev teh pešpoti, tako da bi ovrednotenje naravnega okolja potekalo tudi onstran meje. »Sam projekt Kraški okraj pa je stremel po tem, da se navzven predstavimo kot skupna enota, pravzaprav kot celota, saj menim, da postaneš v trenutku, ko predstaviš Kras v vsej svoji celoti, tudi bolj zanimiv. S padcem meje bomo torej doživeli premik težišča: Kras ne bo več le mestno obrobje in bo lahko odigral svojo pomembno vlogo.« Če je bilo prej povezovanje predvsem institucionalne narave, bo sedaj prepojilo tudi ljudi. Sardoč si nadeja, da bi se v tej skupni enoti začelo razvijati spoznavanje med prebivalci na tej in oni strani. »Zgodovina in njena meja sta nas razdelili; po eni strani je psihološko vplivalo na nas, po drugi pa nam je posredovala pomembno ekonomsko vlogo. Maloobmejno trgovanje je namreč ljudem ob meji prineslo indirektno določene prednosti, ki bodo sedaj odpravljene in bo treba najti alternativo ... Na primer v tem, da se predstavimo kot celota,« je izpostavil zgoniški prvi mož. V otroških letih je Sardoč mej o doživljal kot praznik; v bližnji Sloveniji je imel namreč sorodnike in vsakič, ko je prekoračil državno ločnico, je pomenilo, da gre na obisk, da se mu ponuja radostna priložnost za druženje s sorodniki in prijatelji. Ko je odrastel pa je mejo doživljal predvsem kot neko časovno prikrajšanje, »saj zaradi nje nisi mogel gojiti prijateljstev po 23. uri.« Zgoniški župan je med drugim tudi strasten lovec. »Živali ne poznajo meje, tako da je uravnovešeno in usklajeno upravljanje divjadi brez meje nekaj zelo pomembnega. Ko govorim o upravljanju naravnega okolja, misjim torej tudi na to, se pravi na vsa živa bitja, ki tu živijo, in na vse, kar to okolje predstavlja. Lovci imamo s slovenskimi kolegi že vrsto let pogoste stike in večkrat hodimo na lov k sosedom, sedaj pa bo treba prirediti še več srečanj in nedvomno planirati tovrstno dejavnost na najboljši in najbolj smotrn način.« Ob padcu meje se bo Sardoč udeležil praznovanj na Škofijah in na šempolaj-skem mejnem prehodu. V praznovanja pa se je njegova občina simbolično vključila s pohodom po gozdni stezi od Zgonika do Pliskovice (v nedeljo, 23. t.m.). Na meji se bodo srečali s prijatelji iz Pliskovice, z občani Komna in Sežane ter skupaj nazdravili »sprehodu v naravi brez ovir«. (sas) ljubljana - Schengenski informacijski sistem (SIS) druge generacije Zadnji korak Schengenske širitve Tehnične zamude so za nekaj časa celo ogrožale določeni datum širitve - Kompleksna baza vsakovrstnih podatkov LJUBLJANA - Schengenski informacijski sistem (SIS) je sistem, ki je v uporabi od leta 1995, v njem pa se zbirajo podatki o določenih kategorijah oseb in predmetov. Ob vzpostavitvi schengenske-ga območja je začel delovati schengenski informacijski sistem prve generacije (SIS I), za tokratno širitev območja pa je bila predvidena vzpostavitev druge generacije sistema (SIS II). Pri slednjem se je zapletlo in tehnične zamude so celo ogrožale širitev schengenskega območja. A trenutno predsedujoča EU, Portugalska je našla vmesno rešitev in novinke se bodo v sistem vključile preko sistema SIS ena za vse (SISone4all).V sistem SIS države vnašajo podatke o osebah, za katere se zaprosi za prijetje z namenom izročitve ali predaje državi, ki to zahteva, podatke o tujcih, za katere je predvidena zavrnitev vstopa, podatke o pogrešanih osebah ali osebah, ki iz različnih razlogov potrebujejo začasno policijsko zaščito, podatke o pričah, o osebah, ki se morajo zglasiti na sodišču zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali o osebah, ki bežijo pred prestajanjem zaporne kazni, podatke o osebah ali vozilih za namene prikritega sledenja oz. nadzora ter podatke o predmetih, ki se iščejo zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih. Kar 90 odstotkov vnesenih podatkov v SIS se nanaša na pogrešana, ukradena in izgubljena vozila, denar, orožje in listine. V SIS vnašajo podatke vse države, ki so schengenske pogodbenice, dostop do tega sistema pa morajo imeti tako policija pri mejni kontroli na zunanji schengenski meji kot tudi drugi državni organi, ki so za to pooblaščeni v skladu s schengensko konvencijo. Med slednje med drugim sodijo veleposlaništva pri izdaji vizumov in upravne enote pri izdajanju dovoljenj za prebivanje za tujce. Policisti na mejnem prehodu podatke preverjajo s pomočjo potnih listov in čitalcev podatkov in v manj kot dveh sekundah dobijo odziv. Po preverjanju v SIS za osebe ali vozila lahko pride do ujemanja podatkov, ki so identični razpisu v SIS, in na podlagi tega policija izvede predpisani ukrep. Preverjanje podatkov je sicer obvezno samo pri državljanih tretjih držav, ko prestopijo zunanjo schengensko mejo, in pri državljanih tretjih držav, ki na veleposlaništvih za-prošajo za vizume ali dovoljenje za bivanje. Pri ostalih kategorijah preverjanje ni obvezno, prav tako preverjanje ni obvezno pri vozilih. Odločitev o preverjanju je prepuščena policistu oziroma nje- Podiranje mejnih objektov te dni pri Fernetičih KROMA govi oceni, ali je preverjanje potrebno. SIS je sestavljen iz centralnega sistema, ki je v francoskem Strasbourgu, kjer so shranjeni vsi podatki, kijih države, tudi Slovenija, vnašajo preko svojih nacionalnih sistemov. V sistemu SIS je zabeleženih približno 17 milijonov podatkov, do katerih imajo dostop vse države, ki so vključene v sistem. Priključitev v sistem SIS je sicer eden od pogojev za vključitev države v schegensko območje. Vzpostavljanje sistema SIS II se vleče že dlje časa. Junija leta 2005 je Evropska komisija podala formalni predlog za vzpostavitev SIS druge generacije, kar je veljalo za nujni pogoj za širitev schengenskega območja na nove članice EU. SIS II naj bi bil skladno z načrti komisije pripravljen marca 2007. Že čez leto dni pa so se začeli pojavljati dvomi v pravočasno vzpostavitev tega sistema in v zastavljeno širitev območja. V začetku junija lani je takratna predsedujoča Svetu EU, avstrijska notranja ministrica Liese Prokop ob robu zasedanja notranjih ministrov EU priznala, da se širitev schengenskega območja lahko za nekaj mesecev zavleče. Glavni vzrok za negotovost naj bi bile težave pri vzpostavljanju SIS II. Na junijskem vrhu lani so voditelji EU kljub temu potrdili ča-sovnico za širitev schengenskega območja brez notranjih meja oktobra 2007 ter se v tem okviru zavzeli za vzpostavitev SIS II do aprila 2007. Mesec dni kasneje je tudi evropski komisar za pravosodje Franco Frattini priznal, da bo imela širitev schengenskega območja zamudo. Kot je pojasnil, SIS II ne bo pripravljen v roku, ki bi omogočal širitev oktobra 2007. A prihodnja predsedujoča EU, Portugalska, kljub črnim obetom glede zamud schen-genskega območja ni vrgla puške v koruzo. Septembra lani je predstavila predlog t. i. multipliciranja portugalskega schengenskega informacijskega sistema, ki naj bi kljub zamudam pri vzpostavljanju SIS II omogočil širitev schengna oktobra 2007.Notranji ministri EU so nato lanskega oktobra sprejeli okvirni časovni načrt za širitev schengenskega območja, po katerem naj bi bil SIS II operativen junija 2008. Hkrati so napovedali preučitev izvedljivosti portugalskega predloga za vzpostavitev t. i. sistema SIS I plus, ki predvideva »kloniranje« SIS I za vse nove članice. Že decembra so nato ministri prižgali zeleno luč za portugalski predlog SISI za vse. Ta naj bi pripravljenim novim članicam EU omogočil vstop v schengen še pred uveljavitvijo SIS II. V skladu z novo časovnico so za ciljni datum odprave nadzora na kopenskih in morskih mejah ministri postavili konec decembra 2007, na letališčih pa konec marca 2008. Ta časovnica je nato tudi obveljala. Vzpostavitev sistema SIS II lahko označimo za sklepni korak tokratne schengenske širitve. Glavna novost SIS II v primerjavi s SIS I je, da bo tudi tehnološko nadgrajeni sistem vključeval bio-metrične podatke, in sicer prstne odtise in obrazne poteze. SIS II naj bi bil po napovedih operativen konec leta 2008. Čim hitrejša uveljavitev schengenskega informacijskega sistema druge generacije pa je sicer tudi ena od prednostnih nalog Slovenije med predsedovanjem EU v prvi polovici prihodnjega leta. (STA) slovenija Brošura o Schengnu vsem družinam LJUBLJANA - Notranji minister Dragutin Mate je včeraj predstavil informativno brošuro z naslovom Slovenija, schengenska novinka, ki jo bo ministrstvo prihodnji teden poslalo vsem gos po dinj stvom. Kot je po -vedal na novinarski konferenci, želijo z brošuro »državljane še bolj natančno seznaniti s prednostmi in pravili, ki veljajo, ko bo Slovenija z 21. decembrom postala del schengenskega prostora in začela varovati zunanjo scengensko mejo v polnem ob-segu«.Brošuro je notranje ministrstvo izdalo ob sodelovanju s policijo v 723.500 izvodih, od katerih jih je 2500 v italijanskem in 6500 v madžarskem jeziku. Stroške tiska brošur je pokrilo notranje ministrstvo s policijo in znašajo 66.000 evrov, za distribucijo pa bodo namenili še 37.000 evrov, je povedal minister. Kot je dodal, želijo z brošuro državljane natančno seznaniti s tem, »kaj je schengen in kaj nam prinaša«. Brošura na 12 straneh vsebuje opis schengenskega območja z zemljevidom, predstavljenih je devet držav, ki bodo z 21. decembrom vstopile v schengen, opisana pa je tudi osnovna ideja schengna in njegova zgodovina. Brošura vsebuje tudi opis postopkov na notranjih in zunanjih mejah za državljane članic EU in tretjih držav, kot tudi podatke o dokumentih, ki jih morajo imeti slovenski državljani in državljani tretjih držav. Brošura vsebuje tudi opis delovanja schengenskega informacijskega sistema (SIS) in zemljevid s prikazom vseh mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško. Mate je pri tem kot izredno pomembno izpostavil to, da na notranjih mejah schengenskega območja mejnih prehodov več ne bo in da bodo lahko slovenski državljani te meje prehajali na katerikoli točki. Na novinarsko vprašanje o skrbeh nekaterih mejnih policistov za službe ob premiku schengenske meje v prihodnosti, je Mate dejal, da tega ni pričakovati vsaj še nekaj let in da gre za dolgoročno perspektivo. Poudaril je, da so na MNZ »že leta 2005 začeli razmišljali o tem, kako urediti stanje na naši južni meji po premiku schengenske meje na neko drugo območje«. Zato so začeli policiste izobraževati po krajšem programu in jih tudi zaposlovati za določen čas, tako da bodo lahko dolgoročno uravnavali število policistov, ki bodo delovali v zelenem pasu. Poudaril je še, daje MNZ priprave na vstop v schengenski prostor začel že leta 2001 in daje torej Slovenija potrebovala kar šest let za vstop vanj. Zato meni, daje širitev schengna vprašanje dolgoročne perspektive, do katere ne more priti v dveh ali treh letih. Minister je še podrobneje pojasnil delovanje schengenskega informacijskega sistema (SIS). Kot je dejal, v skladu s schengenskim zakonikom vanj države vnašajo podatke, tako da vsebuje pomembne podatke tako za policijo kot državljane. Med drugim vsebuje tudi podatke o pogrešanih osebah, ukradenih vozilih in o osebah, ki jim je prepovedan vstop v schengenski prostor. 6 Sobota, 15. decembra 2007 ALPE-JADRAN / celovec - Deželni glavar Haider napovedal Ljubljani novo »vojno« Knežji kamen spet buri duhove na Koroškem Načrt, da bi postal kamen uradni simbol predsednika vlade, docela razjezil glavarja CELOVEC - Knežji kamen, simbol slovanstva na Koroškem oz. karantanske države, spet buri duhove na Ko roš kem. Pol dru go le to po (spod le te lem) po sku su urad ne Ko -roške, da se Republika Slovenija odpove upodobitvi obrnjenega temelja rimskega stebra na slovenskem evro-ko van cu za dva cen ta, je de žel ni glavar Haider napovedal Ljubljani novo vojno. Na vest, da je slovensko ministrstvo za javno upravo poslalo v vladno obravnavo predlog celostne grafične podobe državnih organov, v ka te rem naj bi ka bi net pred sed ni ka slovenske vlade predstavljal simbol knežjega kamna, je namreč takoj vključil v obrambo »koroškega simbola« avstrijsko zunanjo ministrico Ur su lo Plas snik, ki naj bi na re di la novi provokaciji hiter konec. Pozval jo je, naj takoj protestira pri slovenskem zunanjem ministru Dimitriju Ruplu in je Sloveniji očital »zlorabo najstarejšega avstrijskega pravnega simbola«. Hkrati je Plassnikovi svetoval, naj se pri slovenskem kolegu zavzema za tokojšnji preklic načrtov, »namesto da bi s Slovenijo praznovala padec schengenske meje. Ob «neznosni provokaciji Slovenije napram Ko roš ki» pa je na po ve dal tu di že prve »povračilne« ukrepe, ko je napovedal, da bo Koroška «prehite-la» slo ven ske na čr te in od že pri hod -nje ga ted na na prej na vseh urad nih pismih uporabljala koroški knežji kamen... Avstrijska zunanja ministrica je še vče raj po skr be la za po mi ri tev razgretega ozračja na Koroškem. Izjavila je, da je ob robu vrha EU v Bruslju osebno govorila s slovenskim premierjem Janezom Janšo in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in da sta oba zagotovila, da v Sloveniji ne obstaja namen, da bi se koroški knežji kamen uporabljal kot »uradni državni simbol«. Zato je menila, da gre bolj za »vihar v kozarcu vo de« oz. za »ne spo ra zum«. V vnovično razpravo o knežjem kamnu pa se vključila tudi Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev. V izjavi za javnost EL poudarja, da je knežji kamen simbol regije, ki nekoč ni bila deljena z državno mejo, temveč je bila celota«. Zato naj tudi najnovejše »razburjanje ne bi postalo vzrok za antipatije med deželo Koroško in Slovenijo.« Ivan Lukan Knežji kamen, sedaj razstavljen v deželni palači v Celovcu, še vedno povzroča hudo kri v ponedeljek Glavni svet SKGZ o padcu meje Brisanje Schengenske meje, predsedovanje Slovenije Evropski uniji, uresničevanje zaščitnega zakona ter odnosi slovenske narodnostne skupnosti z Deželo Furlanijo Julijsko krajino (nov deželni zakon za slovensko manj ši no) na dnev nem re du razprave zadnjega Deželnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze v iztekajočem se letu. Na srečanju bodo s svojimi posegi sodelovali slovenski deželni svetniki Tamara Blažina, Igor Dolenc, Igor Kocijančič in Bru na Zor zi ni. Seja Deželnega sveta SKGZ bo v goriškem Kulturnem domu (Ul. I. Brass 20) v ponedeljek, 17. decembra ob 19. uri, zaradi pomembnega dnevnega reda pa so k polnoštevilni udeležbi izrecno vabljeni člani sveta iz treh pokrajin, Goriške, Tržaške in Videm ske. avstrija - Manjšinske pravice Evropski komisar zaskrbljen Eksplicitna kritika Thomasa Hammarberga na račun avstrijske vlade - Odprto pismo Narodnega sveta koroških Slovencev BRUSELJ/DUNAJ/CELOVEC -Evropski komisar za človekove pravice Thomas Hammarberg se v najnovejšem poročilu o stanju človekovih pravic v Avstriji dotika tudi vprašanja dvojezične topografije. Komisar ob tem izraža svojo »posebno zaskrbljenost« zaradi neupoštevanja razsodb ustavnega sodišča v zvezi z dvojezično topografijo na južnem Koroškem. Kot je znano, je Hammarberg meseca maja letos med svojim obiskom v Avstriji preveril, kako je s špoštovanjem temeljnih pravic v alpski republiki. Med svojim tridnevnim obiskom se je komisar za človekove pravice sestal s predstavniki avstrijske zvezne vlade ter tudi s številnimi predstavniki nevladnih organizacij, ki imajo kajpada bolj kritičen odnos do avstrijske politike na področju upoštevanja človekovih pravic. Na pomanjkljivosti v zvezi s spoštovanjem in uresničevanjem manjšinskih pravic je komisarja za človekove pravice že takrat opozoril tudi Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju v katerem so vključene vse v Avstriji živeče in uradno priznane narodne skup nos ti. Se daj, ne kaj več kot pol le -ta po t.i. fact finding mission, je Hammarberg objavil poročilo o svojem obisku, ki je dokaj kritično do razmer v Avstriji. Tako Hammarberg v svojem poročilu med drugim piše, da manjkajoča pripravljenost za uresničitev razsodb ustavnega sodišča pomeni pomanjkljivost pri zaščiti narodnih manjšin in pri upoštevanju pravne države v Avstriji. Avstrijskim oblastem pa komisar obe nem pri po ro ča, da ne mu do ma uresničijo razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih tabel na dvojezičnem ozemlju Koroške. V sredo objavljeno poročilo o obisku evropskega komisarja v Avstriji bo predloženo ministrskemu komiteju in evropskemu parlamentu. Na neuresničevanje manjšinskih pravic oz. razsodb ustavnega sodišča je Thomas Hammarberg ob šesti obletnici razsodbe o dvojezičnih napisih opozoril tudi Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), kije v odprtem pismu ostro kritiziral zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja (SPÖ). »Ne moremo in tudi ne bomo vzeli na znanje, da se odreka slovenski narodni skupnosti spoštovanje osnovnih samoumevnih pravnodržavnih standardov«, piše predsednik NSKS Matevž Grilc v odprtem pismu zveznemu kanclerju. NSKS v pismu opozarja šefa avstrijske vlade, da je ustavno sodišče v že več konkretnih primerih odločilo, da bi morali določeni kraji na južnem Koroškem imeti dvojezične napise. »Za to da ni potreben ustavni zakon, prav tako ni potrebna sprememba Zakona o narodnih skupnostih, potreben da je samo sklep zvezne vlade v obliki uredbe«, piše NSKS v odprtem pismu. »Če zvezna vlada in Vi kot za manjšinske zadeve pristojni minister te zvezne vlade opuščate, da se sklene taka uredba, se mora Vam prav tako očitati, da ne spoštujete ustave Republike Avstrije, kakor se to po pravici očita koroškemu deželnemu glavarju«, še poudarja predsednik NSKS Matevž Grilc. Ivan Lukan ukve - V priredbi Slovenekega kulturnega središča Planika Božična delavnica V ponedeljek bo na sporedu božičnica v priredbi podružnice GM, glasbene šole Tomaža Holmarja UKVE - Slovensko kulturno središče Planika je ustanova, ki je dejavna skozi celo leto, prav posebej pa v času ko se bližajo prazniki, dejavnosti, ki jih prireja med šolskim letom pa so namenjene predvsem šoloobveznim otrokom .Tudi v tem šolskem letu obiskuje dejavnosti središča preko dvajset otrok, ki so razdeljeni v starostne skupine. Učiteljici Ana in Tanja tudi letos skušata približati slušateljem tečaje slovenskega jezika na igriv in sproščen način , hkrati pa s pomočjo pesmi bogatijo njihov besedni zaklad. Dejstvo je , da nekateri slušatelji nimajo jezikovnega predznanja ali pa nimajo možnosti, da bi se v slovenščini ali v slovenskem narečju pogovarjali v družinskem krogu. Predbožični čas pa je moment druženja in igre. Tako je SKS Planika organiziralo skupaj s Glasbeno matico-šolo Tomaža Holmarja božično delavnico, ki je bila dobro obiskana. Na njej so otroci pripravili razna ročna dela in majhna darilca. Naslednje srečanje v Ukvah bo v ponedeljek 17. decembra, kjer bosta Glasbena matica Glasbena šola Tomaža Holmarja in S.k.s. Planika priredili bo-žičnico, namenjeno otrokom in njihovim staršem (RB) Predpraznična delavnica je bila dobro obiskana in je pri otrocih vzbudila veliko zanimanja RB koper Obletnica knjigarne Libris V Pokrajinskem muzeju v Kopru so se zbrali številni obiskovalci na slovesnosti ob 15-letnici koprske knjigarne in založbe Libris, kije klub majhnim prostorom po ponudbi postala ena izmed največjih slovenskih knjigarn. S knjigarno v Kopru in Piranu ter antikvariatom ustvari kar 96 odstotkov dohodka s prodajo knjig. V ponudbi imajo več kot 30 tisoč različnih knjižnih naslovov, več kot 400 založb in 30 revij s področja kulture. Libris pa je kot ena izmed najuspešnejših slovenskih knjigarn leta 1993 dobila ugledno Schwentnerjevo priznanje, ki ga podeluje Združenje slovenskih založnikov in knjigotržcev. »Trudili se bomo zapolniti založniško vrzel na Primorskem in skrbeti za dobro založenost naših knjigarn. V zadnjem času se jim je pridružila tudi spletna knjigarna, ki ponuja knjige tudi tis tim, ki nas ne mo re te obis ka ti,« je v nagovoru dejala direktorica Alojzija Zavnik, ki je pred 15 leti odkupila prejšnjo knjigarno in se s sodelavci in družino odločila nadaljevati poslanstvo. IL / ITALIJA Petek, 14. decembra 2007 7 gospodarstvo - Razmeroma negativni podatki Confindustrie in zavoda Eurostat Potrošnja pada, BDP zastaja Prodi obsoja cenovne špekulacije Minister Ferrero bi vsilil zaustavitev cen za leto 2008 - Inflacija v EU višja, Italija pod povprečno stopnjo RIM - Novice o špekulacijah in nekontroliranih porastih cen, ki so sledili tridnevni stavki avtoprevoznikov, je včeraj komentiral prvi minister Romano Prodi. V Bruslju, kjer se je udeležil vrha vladnih in državnih predsednikov Evropske unije, je obsodil tovrstne poviške in dejal, da bi bile 30-odstotne podražitve po nekaj dneh stavke dokaz, da čuta za realnost ni več. Zlasti v velikih mestih so zabeležili 30 do 50-odstotne podražitve na trgu sadja in zelenjave. Minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero je včeraj predlagal, naj vlada vsili zaustavitev cen za celo leto 2008. »Glede na nevarnost podražitev, ki je vezana tudi na prevoz blaga po cestah, mora vlada sprejeti globlje in odločne ukrepe« je dejal ter opisal svoj načrt: vzpostaviti omizje z odgovornimi za veliko distribucijo, vsiliti zaustavitev cen za eno leto in neposredno upravljati cene nekaterih dobrin, kot je na primer kruh. Medtem je izsledke svoje raziskave o stanju italijanskega gospodarstva predstavilo združenje Confindustria. Rezultati so dvoumni: industrijska rast bo v letu 2008 pospešena, javni dolg bo v primerjavi z BDP korenito padel, deficit bo ostal pri stopnji 2,2 odstotka, potrošnja pa je skromna. Confindustria predvideva, da bo letošnji italijanski BDP zabeležil 1,8-odstotni porast, inflacija pa bo v prihodnjem letu višja. Napovedi za prihodnja leta pa sploh niso rožnate: en odstotek v letu 2008 in 1,4 odstotka v letu 2009.V letu 2007 se je potrošnja okrepila za 1,9 odstotka, medtem ko naj bi se porast potrošnje v letu 2008 ustavil pri 1,2 odstotka. Podpredsednik združenja Andrea Pi-ninfarina je povedal, daje splošna ekonomska rast nezadovoljiva, saj »je daleč od podatkov nekaterih držav partneric, predvsem pa ne pomaga reševanju ekonomskih in socialnih razlik v državi«. Včeraj je zavod Eurostat objavil podatke o novembrski inflaciji v EU. Novice so negativne, saj se je povprečna stopnja inflacije v uniji dvignila do 3,1 odstotka in je najvišja od maja 2001. Oktobra je bila povprečna stopnja 2,6 odstotka. Italija se ni slabo odrezala, kar je podčrtal sam Prodi: z 2,6 odstotka je pristala na osmem mestu (najnižja inflacija je na Nizozemskem, Finskem in v Združenem kraljestvu). Inflacija je šibka točka Slovenije, ki zaseda zadnje mesto na območju evra in 21. mesto v EU, njena novembrska stopnja pa je bila 5,7 odstotka (najvišja je bila vLatviji, kjer je dosegla 13,7 odstotka). Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je skupno sliko ocenil negativno: »tako slabih podatkov nismo pričakovali«. Trgovina v Genovi: solata se je ponekod podražila za 30, mandarine pa celo za 60 odstotkov ANSA rim - Komik Beppe Grillo spet na pohodu Z rikšojem oddal 350 tisoč podpisov za »čist Parlament« RIM - »Država se spet premika,« je včeraj izjavil italijanski komik Beppe Grillo med vožnjo na rikšoju s Trga Na-vona do sedeža senata. S seboj je vozil 18 kartonastih ška-tel, ki so hranile 350 tisoč podpisov z zahtevo po zakonu na ljudsko pobudo za »čist Parlament«, se pravi tak, v katerem naj ne bi več sedele uradno preiskovane osebe. Ob Grillu se je zbrala večja množica pristašev, ki ga je pospremila do Palače Madama, kjer je oddal svoj tovor in se srečal s predsednikom senata Francom Marinijem. V polurnem pogovoru je Mariniju predočil dejstvo, da se svet spreminja in da se je danes treba soočati z novimi politično-druž-benimi težavami. »Državo bi morali upravljati mladi ljudje ... Morda pa se celo v kratkem povrne psiho-pritlikavec in naslednja tri leta se lahko spet zabavamo,« je dejal, nanašajoč se na Berlusconija. Na svoj račun so prišli tudi levičarji s svojo »rdečo stvarjo - cosa rossa«. Novinarjem pred Palačo Madama je Grillo povedal, da se mu je odvalil velik kamen s srca, ko mu je predsednik Napolitano očital, da Italija ni njegova. »Prav ima, taka Italija je Napolitanova!« Grillo pa se ni pritoževal samo nad politiko, ampak je nekaj pikrih besed namenil tudi informaciji, ki naj bi bila vzrok prave depresije, v kateri se je znašla država. Po njegovem mnenju sodobna informacija napaja ljudi z neumnostmi in je zaradi svoje omejenosti obsojena na smrt; na njenem mestu se bo uveljavil splet, ki naj bi bil izredno demokratičen vir. Beppe Grillo na rikšoju ANSA Sindikati v Alitalii zagrozili s stavko RIM - Sindikati delavcev letalske družbe Alitalia, ki jo vlada namerava privatizirati, so včeraj opozorili, da bodo v času božičnih praznikov stavkali, če jih vlada ne bo povabila k pogovorom o prihodnosti družbe. Vodstvo sindikata Filt Cgil je dejalo, da se bodo za ta korak odločili, četudi bo do njega prišlo v času praznikov ob koncu leta, obdobju, v katerem so stavke prepovedane zaradi vrhunca potovalne sezone. Sindikalisti želijo izvedeti podrobnosti nezavezujočih ponudb za nakup državnega deleža v Alitalii, ki so jih podali trije ponudniki, med katerimi pa sta na-jresnejša Air France-KLM in italijanski letalski prevoznik Air One oziroma njegova krovna družba AP Holding. Uprava Alitalie oziroma italijanska vlada naj bi se o izboru ponudnika, ki ga bo ekskluzivno povabila k pogajanjem, odločila do prihodnjega torka. Predsednik Alitalie Maurizio Prato naj bi bil pripravljen odstopiti s svoje funkcije, če za Alitaliinega partnerja ne bo izbran Air France oziroma če izbor ne bo opravljen do postavljenega datuma. Šestletni deček umrl po operaciji mandljev PISTOIA - Včeraj nekaj po polnoči je v bolnišnici v Pistoii umrl 6-letni deček, po imenu Federico. Dva dneva poprej so mu odstranili mandeljne. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil primarij otorinolaringoiatrične-ga oddelka Pierantonio Calamandrei, je Federico izkrvavel. To naj bi bilo nenavadno, saj pri takšnih operacijah do krvavitve pride takoj oz. v teku 24 ur. Starši otroka so obtožili zdravnike, češ da jih ni bilo v bolnišnici, ko je prišlo do krize, vendar je vodstvo bolnišnice to zanikalo. Ministrica za zdravstvo Li-va Turco je odredila inšpekcijo. Francija bo izročila bivšo rdečo brigadistko PARIZ - Prizivno sodišče v Versaille-su je včeraj pristalo na ekstradicijo nekdanje pripadnice Rdečih brigad Marine Petrelle. Italijanska vlada je svoj čas zahtevala od francoske, naj ji Petrello izroči, saj je bila ženska obsojena zaradi vpletenosti v ugrabitev in umor Alda Mora ter drugih terorističnih dejavnosti v letih 1977-1982. Petrella je stara 53 let. Francoska policija jo je prijela avgusta v pariškem predmestju Argenteuilu. V Italiji je bila leta 1993 dokončno obsojena na pri-zivnem sodišču na dosmrtno ječo. Po prvostopenjski obsodbi je bila izpuščena iz zapora in je leta 1993 zbežala v Francijo. Italija je leta 2006 zahtevala njeno ekstradicijo skupno z izročitvijo devetih drugih bivših teroristov. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev The New York Times: Italijanski »malessere« sad kolektivne gospodarske, politične in družbene potrtosti The New York Times je posvetil Italiji daljši prispevek, iz katerega izhaja nezavidljiva slika polotoka. »Ves svet ljubi Italijo, ker je kljub staranju še vedno fas-cinantna. Ker Italijani jedo in pijejo dosti, pa v glavnem niso debeli ali pijani. Ker je v še preveč urejeni Evropi kraj, kjer ljudje še razpravljajo, kaj v resnici pomeni rdeča luč na semaforju. Vendar kaže, da Italijani ne ljubijo več sami sebe.« »Malessere« (italijansko v originalu) oz. neugodje je sad kolektivne gospodarske, politične in družbene potrtosti, ki je v nedavni evropski raziskavi pokazala, da so Italijani najmanj srečni ljudje v zahodni Evropi. »Država je izgubila del svoje volje do prihodnosti,« pravi Veltroni, »ker je več bojazni kot upanja.« Leta 1987 je Italija gospodarsko izenačila Veliko Britanijo, sedaj je na tem, da jo prehiti Španija. Turistom je všeč italijanski netehno-loški življenjski stil, raba interneta pa je med najnižjimi v Evropi, kot tudi plače, tuje investicije in razvoj, stroški za pokojnine, medtem ko so javni dolg in stroški politike med najvišjimi. Prebivalci so stari in obubožani, italijanske prednosti pa se spreminjajo v šibkosti. Srednja in mala podjetja, ki so bila nosilna os ekonomije, je prizadela globalizacija in posebej cenena kitajska konkurenca. Sama družina je v krizi, saj 70% mladih od 20 do 30 leta še živi pri starših in so obsojeni na podaljšano in neproduktivno adolescenco. Mnogi med najbolj briljantnimi se morajo izseliti kot reveži pred sto leti. Ameriški veleposlanik v Rimu Spo-gli svari tudi pred nevarnostjo zmanjšane mednarodne vloge Italije: »Najboljši prijatelji Amerike so njeni ekonomski partnerji in Italija se v tej lestvici ne uvršča visoko.« Birokracija in zmedena pravila odvračajo tuje investitorje: leta 2004 so ameriške naložbe znašale manj kot 17 milijonov dolarjev, v Španiji pa več kot 49 milijonov. »Treba je posekati bršljan, ki duši to čudovito 2.500 let staro drevo,« pravi Spogli. V resnici pa je zelo razširjen občutek, da ni več dosti upanja, da bi lahko posekali bršljan, kar med Italijani povzroča žalost in jezo. In glede slednje NYT ne gre mimo pojava Grilla, ki pooseblja italijansko razpoloženje do politikov - najbolj plačanih v Evropi in z največjo armado službenih vozil na celini. »Vsa ta kaša smrdi do nebes,« pravi Grillo, ki se nagib-lje na levo, vendar ne varčuje s kritikami do nobene strani. Vzrok za splošno nela-godje je (tudi) v politiki: raziskava je pokazala, da so najsrečnejši Danci, kjer 64 odstotkov zaupa parlamentu, najbolj nesrečni pa so Italijani, ki svojim parlamentarcem zaupajo samo v 36% primerov. Po oceni NYT ni naključje, da sta letošnja bestsellerja knjigi La Casta o privilegijih politike in Gomorra o organiziranem kriminalu, ki predstavlja najpomembnejši gospodarski sektor. Na lanskih volitvah je najbogatejši Italijan Berlusconi bil poražen, ker ni uresničil obljubljenih »ameriških sanj«: ko je sestopil z vlade, je razvojna stopnja bila na ničli. Ampak sam Berlusconiev poraz še ni čarodejno zdravilo in se Prodi sooča s trhlo koalicijo devetih sprtih strank. Prvo razočaranje je Prodi povzročil ob samem imenovanju vlade z rekordnima 102 ministroma. Problemov je veliko: vpraša- nje vloge mlajše generacije, številni priseljenci, Cerkev, ki se je iz kulturnega stebra sprevrgla v lobijsko skupino, še neprebavljena »smrt« Krščanske, izvoz, ki se ga ne more več podpreti z devalvacijo lire, naraščajoče število zakonskih ločitev, najnižja rodnost v Evropi in največje število starih, brezposelnost, kije sicer samo 6 odstotna, a 21 odstotkov mladih pod 24 letom je brez službe. »Po Pavarottijevi smrti nam ostajata samo pasta in pizza«, se šali skupina mladih, ni več Fellinija, Rossellinija ali Lor-enove, ki so Italijo uvrščali na vrh svetovnega ugleda. Ima sicer še vedno Ferrari-ja in druga ugledna podjetja, med katerimi NYT omenja Illyja kot simbol stila in prestiža. Poleg Illyjeve kakovostne proizvodnje newyorški dnevnik omenja iz naše dežele tudi proizvodnjo stolov v Man-zanu, ki pa upada zaradi naraščajoče kitajske konkurence. Politiki ne prispevajo k uveljavljanju italijanske kompetitivnos-ti: biznis potrebuje manj birokracije, več delovne fleksibilnosti in investicije v infrastrukture, sam »Made in Italy« pa ne za- dostuje več. Manjkajo tuje investicije, sredstva za raziskavo in razvoj. Med pozitivne aspekte, kijih omenja NYT, so italijanski podjetniki, nova izšolana generacija, ki bo prispevala k razvoju, ko bo starejša odstopila, ter združitev dveh levo-sredinskih strank, kar bo prispevalo k zmanjšanju dosedanje razdrobljenosti. Morda pa bo Italijo doletela ista usoda kot beneško republiko, piše NYT, kije bila najlepše mesto na svetu, svojo trgovsko vlogo pa je postopno izgubila in je Napoleon leta 1797 samo uradno odredil njeno smrt. Članek o Italiji, ki se zaključuje z mislijo, daje usoda države bolj kod kadarkoli prej v rokah njenih državljanov, je izpadel kot neprijetna dobrodošlica predsedniku Napolitanu, ki je te dni na obisku v ZDA in ki je kritično in skoraj užaljeno reagiral na pisanje newyorškega dnevnika. Srž problema pa ni v tem, če nas določene ugotovitve veselijo ali žalostijo, pač pa da objektivna dejstva kažejo na nazadovanje italijanske družbe. Sergij Premru 8 Sobota, 15. decembra 2007 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA tržaški občinski odbor - V dveh sklepih prošnji za deželne prispevke Jezikovno okence in projekt o prevajanju Ureditev Urada za odnose s slovensko manjšino in okrepitev prevajalske službe Prevajanje in tolmačenje je naslov projektu, ki ga je pripravila tržaška občinska uprava, da bi zagotovila izvajanje norm o zaščiti slovenske jezikovne manjšine. V ta namen je ta teden odobrila sklep, ki pooblašča občino, da zaprosi deželno upravo za prispevek v višini 50 tisoč evrov za uresničitev projekta. Projekt je na seji občinskega odbora orisal župan Roberto Dipiazza. S predvidenim prispevkom - ki sodi v okvir določil zakona o zaščiti zgodovinsko priznanih jezikovnih manjših št. 482 iz leta 1999 - bo občinska uprava zaposlila dva sodelavca, da bi skrbela za prevod številnih aktov in dokumentov v slovenščino, poleg tega pa bi okrepila prevajalsko službo v rajonskih svetih za Zahodni in Vzhodni Kras. V odloku je zapisano, da bo projekt začeli izvajati ob prejemu prispevka, trajal pa bo eno leto. Sklep je bil odobren soglasno. Na isti seji (11. decembra) je občinski odbor odobril tudi sklep o projektu jezikovnega okenca z zahtevo po prispevku za njegovo izvajanje. Tudi ta sklep se opira na določila zakona št. 482/99. V dokumentu je zapisano, da mora biti občinski urad za odnose s slovensko manjšino (ki deluje v Ul. Giotto) primerno opremljen. V ta namen je občinski oddelek za službe in splošno tajništvo izdelal projekt, poimenovan Jezikovno okence. Za njegovo izvedbo je mestna uprava zaprosila deželno upravo za prispevek v višini 11.550 ev-rov. V priloženem dokumentu je podrobno opisano, kako bodo stroški porazdeljeni. S prispevkom bo občinska uprava kupila sledečo opremo za jezikovno okence: tri pisalne mize (1.800 evrov), tri omare (1.200 €), tri ergonomične stolice (900 €), šest stotic za javnost (900 €), tri namizne luči (300 €), tri mate omarice (750 €), tri stojala za dežnike (300 €), tri omare za obleke (675 €), tri koše (75 €), tri računalnike (1.800 €) tri tiskalnike (750€), telefaks (500€), tri telefone (200 €), dva panoja (800 €), italijanski slovar (100 €), italijanski slovar sinonimov (100 €), italijansko-sloven-ski in slovensko-italijanski slovar (400 €), slovar slovenskega jezika (150 €). Oba sklepa je tržaški občinski odbor sprejel štiri dni pred iztekom roka za predložitev prošenj za prispevke. M.K. manjšine - V Narodnem domu zaključek projekta Mi.Ma. 1 f V« • • V • V It Večine in manjšine v soli Pomen ozaveščanja mladih pripadnikov večinskih narodov o stvarnosti avtohtonih manjšin S tem projektom bi bilo treba nadaljevati in dobro bi bilo, da bi ga razširili na vse šole, tudi manjšinske, saj se tudi pripadniki manjšinskih skupnosti med seboj ne poznajo. S to mislijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta Emidija Susiča se je sinoči v Narodnem domu v Trstu zaključil sklepni posvet čezmejnega projekta Mi.Ma. Večine spoznavajo manjšine. V okviru projekta, ki sta ga v prvi vrsti izvajala Slovenski raziskovalni inštitut in Italijanska unija, so predstavniki obeh ustanov opravili dva-inštirideset obiskov na enaindvajsetih srednjih šolah in štirih univerzah na obeh straneh meje, kjer so dijake oz. študente, ki pripadajo večinskima narodoma (v Italiji je to pač italijanski, v Sloveniji pa slovenski), seznanili s stvarnostjo slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. To stvarnost je spoznalo tako preko tisoč mladih Italijanov in Slovencev in prav zaradi tega je po mnenju pobudnikov projekt Mi.Ma. eden pomembnejših projektov, ki sta jih izpeljali obe manjšini, saj cilja k vzgajanju mladih generacij. Včerajšnji posvet je bil posvečen spoznavanju manjšin s strani večin v šoli oz. vprašanju avtohtonih manjšin v medkulturni vzgoji, pri čemer sta po uvodnih posegih vodje projekta Zaire Vi-dali s Slorija in predsednika Italijanske unije Maurizia Tremula (na sliki KROMA) predstavnik Deželnega šolskega urada za Furlanijo-Julijsko krajino Luigi Torchio in Lilia Peterzol z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo spregovorila o medkulturni vzgoji in avtohtonih manjšinah v italijanskem oz. slovenskem šolskem sistemu, medtem ko je dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Vesna Mikolič predstavila publikacijo Med kulturami in je- ziki, ki je izšla v okviru čezmejnega projekta Mladi v medkulturnem položaju o pomenu poznavanja in ozaveščanja ter spodbujanja interesa za spoznavanje sosednjih kultur in manjšin pri mladih. Krona projekta Mi.Ma. bosta publikacija Vabilo na manjšini (ta je v tisku) in spletna stran, ki v italijanščini in slovenščini posredujeta informacije o slovenski manjšini v Italiji oz. italijanski manjšini v Sloveniji, njunih kulturnih in raziskovalnih dejavnosti, športa, medijev, politike in gospodarstva. O tem sta na posvetu spregovorila Zaira Vidali za Slori in Andrej Bertok za Italijansko unijo. Naj še omenimo, da so bili ostali partnerji projekta Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Italijanski center za promocijo, kulturo, izobraževanje in razvoj Carlo Combi, SKGZ, SSO in Združenje prijateljev časopisa Isonzo-Soča. (iž) VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 ZELEZNICA Šempolaj: novo srečanje o nadvozu Devinsko-nabrežinski župan Ret in pokrajinski odbornik za javna dela Tommasini sta se z novim krajevnih ravnateljem državnih železnic Simeonejem pogovarjala o postopku za gradnjo železniškega nadvoza pri Šempola-ju. Gre, kot znano, za problem, ki se vleče že dolgo let, sedaj pa se menda vendarle rešuje, čeprav na koncu, kot vedno, štejejo dejanja in ne obljube. Inženir Simeone, ki je za krmilom železnic pred kratkim zamenjal inž. Golianija, je dokazal, da je do bro po učen z na čr tom za nadvoz, ki ga je pripravila Pokrajina. Njene strokovne službe je na srečanju zastopal inž. Starc. Postopek naj bi zgledal takole. Do konca prihodnjega leta (to se pravi v roku enega leta) naj bi Pokrajina izdelala izvršilni načrt za nadvoz, takoj zatem pa bi stekel postopek za javno dražbo za to delo. »Če ne bo zastojev ali nepredvidenih težav, bi prva gradbena dela lahko stekla enkrat sredi lela 2009,« nam l e del al župan Ret. Podobna razmišlja tudi pokrajinski odbornik Tommasini. Nadvoz nad železnico, ki povezuje Trst z Opčinami in Ljubljano (nekdanja Južna železnica), naj bi po sedanjih ocenah stal približno 3,5 milijona evrov. Stroški se bodo do začetka del gotovo povišali, tako da bo projekt po realističnih ocenah stal okoli štiri milijone evrov. Nositelj javnega dela je pokrajinska uprava, glavnino finančnih sredstev pa bo prispevala Dežela, nekaj denarja pa bo prišlo tudi iz blagajn italijanskih železnic. Nadvoz naj bi zgradili prav v trenutku, ko naj bi se začela dela za gradnjo nove hitre železniške pro ge, ki bo na tis tem od se ku te -kla v glavnem pod zemljo. Trenutno še ni jasno, kakšna usoda čaka nekdanjo Južno železnico. Gotovo bo ostala in bo morda namenjena le lokalnemu železniškemu prevozu. demokratska stranka - Predstavili začasni pokrajinski izvršni odbor in skupščino Pokrajinski tajnik DS znan februarja Izvolili ga bodo člani razširjene pokrajinske skupščine, v kateri je že 11 Slovencev - V izvršnem odboru tudi Uroš Koren Z leve Laura Famulari, Cristiano Degano in Matteo Apuzzo KROMA Pokrajinska Demokratska stranka bo najkasneje konec februarja dobila uradnega tajnika oz. stalnega koordinatorja. Izvolila ga bo pristojna teritorialna skupščina, ki trenutno šteje 57 članov in ki bo dokončno sestavljena v začetku februarja leta 2008. Štela bo skupno največ 90 oseb, ki bodo izglasovane v sklopu posameznih krožkov. Teh bo v tržaški pokrajini okrog 10 in bodo okvirno sovpadali z volilnimi okrožji. V njih bodo priredili volitve za imenovanje koordinatorja krožka in delegatov v pokrajinsko skupščino, glasovali pa bodo lahko vsi občani. Novosti na poti oblikovanja lokalne Demokratske stranke je predstavil včeraj začasni koordinator stranke Cristiano Degano ob udeležbi dosedanjih pokrajinskih tajnikov Levih demokratov Fabia Omera (po novem je načelnik skupine DS v občinskem svetu, medtem ko bo v pokrajinskem svetu načelnica Maria Monteleone) in Marjetice Mattea Apuzza, predsednice pokrajinske skupščine DS La u re Fa mu lar -i in blagajničarja Luciana Kakovica, sicer tudi člana skupščine. Začasni izvršni odbor tržaške Demokratske stranke, v katerem je tudi Uroš Koren, sestavlja 11 članov, od katerih je 6 žensk. V pokrajinsko skupščino so bili med ostalimi izvolje- ni Miloš Budin, Mariza Škerk, Fulvia Premolin, Tamara Blažina, Walter Godina in Štefan Čok. V skupščini so tudi Igor Dolenc (kot deželni svetnik) ter Igor Švab, Igor Gabrovec, Massimo Veronese in Patrizia Vascotto, ki so na seznamu na osnovi prejetih glasov na primarnih volitvah. Skupščina je namreč štela sprva 33 članov, ki so se jim pridružili deželni svetniki in 20 ljudi s kandidatnih list. Kot prvo dejanje so sprejeli nov dvojezični simbol stranke, ki smo ga objavili včeraj, glavna vloga skupščine pa bo v bližnji prihodnosti, kot rečeno, izvolitev stalnega pokrajinskega koordinatorja DS. V ta namen bo 7. januarja stekla kampanja, prek katere se bodo obrnili na vse, ki so se udeležili primarnih volitev - in katerim bodo med drugim izročili potrdilo »Ustanovitelj Demokratske stranke«. Teh je bilo 55 tisoč v deželi FJK in 9.500 na Tržaškem. Predvidoma 7. in 8. februarja naj bi tako glasovali za sestavo krožkov (poleg teh bodo ustanovili tudi nekaj forumov o aktualnih vprašanjih) in za izvolitev njihovih koordinatorjev ter delegatov v pokrajinsko skupščino. Razširjena skupščina bo nato konec februarja izvolila pokrajinskega tajnika Demokratske stranke. A.G. / TRST Sobota, 15. decembra 2007 9 dijaški dom srečko kosovel - Predstavitev rezultatov projekta Interreg IIIA Z igro in videopogovori ohranjajmo kulturno dediščino Projekt se je delil na dva dela: Čarovnija besed in Memo - Arhiv na spletu lahko sedaj vsakdo še obogati Daje tržaški Dijaški dom Srečka Kosovela nadvse dejaven tudi v sklopu čezmej-nega sodelovanja, dokazuje včerajšnja predstavitev rezultatov dvoletnega evropskega projekta Interreg IIIA Italija-Slovenija 2005 - 2007 z naslovom »Dijaški dom kot središče integracije študentov različnih jezikovnih skupin 2« (www.sddsk.org). Sam projekt se je delil na dva dela: prvi se je ukvarjal z zgodnjim doživljanjem jezika vsloven-skih jaslih v tržaškem Dijaškem domu oziroma v italijanskem vrtcu La Coccinella v Piranu, drugi, poimenovan video Memo pa se je lotil spoznavanja povojnih dogodkov z uporabo multimedijskih sredstev. Omogočilo gaje pokroviteljstvo Dežele FJK in pa sodelovanje številnih partnerjev s te strani meje - Slovensko kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij in pa s slovenske strani - Italijanska unija, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, gimnazija Antonio Sema, vrtec La Coccinella iz Pirana in Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi iz Kopra. Ob njih pa si posebno zahvalo zaslužijo tudi sodelavci Iztok Pečar, Iztok Spetič, Renata Padovan, Jurij Gruden, Ana Stepančič, Alan Košuta, Antonio Giacomini, Enrico Micheli ter zgodovinarja Sandi Volk in Massimo Medeot. Skupni imenovalec obeh delov projekta so bili seveda mladi in obadva sta se rodila na osnovi želje po še tesnejšem sodelovanju med italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko manjšino v Italiji »na osnovi ohranjanja kulturne dediščine naših prednikov oziroma na direktnem spoznavanju doživljanja zgodovinskih dogodkov starejših ljudi,« je uvodoma izpostavil ravnatelj Dijaškega doma Gorazd Pučnik. Igre po dlani, izštevanke, prstne igrice, pesmice in rime so oblikovale prvi del projekta poimenovan Čarovnija besed, ki je potekal v vrtcu La Coccinella v Luciji (otroci od 3. do 6. leta) in v jaslih tržaškega Dijaškega doma (otroci od 1. do 3. leta). Šlo je predvsem za bogatitev besednega zaklada najmlajših in hkrati za ovrednotenje ljudskega izročila pri njihovi jezikovni vzgoji. Tradicionalne otroške igre so namreč povečini tonile v pozabo, tako da so vzgojitelji najprej zbirali gradivo pri različnih virih (predvsem starših, dedkih in babicah) in ga nato objavili v prikupni publikaciji, ki s pomočjo fotografij ponuja bralcu enostavna didaktična navodila. »V času, ko postaja svet vse manjši, človek v njem pa vse bolj osamljen, je igra čudežno sredstvo, s katerim svet lahko spet povečujemo in bogatimo, saj je igra hrana za dušo, ljudi pa med seboj tako povezujemo,« je ob ravnateljici Lauri Slama Gi-achin povedala vzgojiteljica Renata Padovan. Včeraj so v Dijaškem domu predstavili spodbudne rezultate čezmejnega sodelovanja KROMA Memo pa je naslov drugemu delu projekta, ki je nastal v sodelovanju s piransko gimnazijo Antonio Sema in tržaškim Družboslovnim licejem Antona Martina Slomška. Projekt, pri katerem so sodelovali mladostniki med 14. in 17. letom namerava pod vodstvom strokovnih delavcev seči po področjih medijske komunikacije, zgodovine in didaktike. Mladi so z videokame-ro v rokah posneli nad 40 ur pogovorov s starejšimi z obeh strani meje; živečim pričam zgodovinskih sprememb so postavljali vprašanja, pravzaprav nekakšne ključne besede, iz katerih se je nato razvil sproščen pogovor. Namen projekta je bil namreč ohranjanje spominov v obdobju 19451954, se pravi od povojnega časa do konca Svobodnega tržaškega ozemlja. Videopos-neta pričevanja ljudi so nato naložili na splet, kjer so ustvarili večji arhiv, ki vsebuje doživetja, spomine, občutke in ocene tega časa. Zbrano gradivo je po oceni zgodovinarja Sandija Volka res zanimivo, saj ponuja raznolikost pripovedi in vpogled na dejstva o družbeno-socialni stvarnosti. Projekt pa se s tem ne zaključuje. Sedaj so na vrsti ljudje, pravzaprav vsakdo, ki bi želel z videoposnetkom dodatno obogatiti spletni arhiv (www.videomemo.eu). Gre za majhen, a vendar nadvse hvalevreden doprinos h kolektivnemu spominu. (sas) Razpečevali heroin Tržaška policija je zasledila in naposled aretirala dva razpečevalca heroina, ki sta oskrbovala mestni trg droge. 50-letni Tržačan Vincenzo Porchi, ki je silam javnega reda že znan in 41-letni Giuseppe Denti (doma je iz Cremone) sta se skupaj s tretjim pajdašem štirikrat do petkrat na teden odpravljala v Izolo, kjer so kupovali po 10 gramov heroina. Male količine so se z rednimi izleti na Obalo nabirale, tako da so na mesec kupili približno sto gramov mamila. Heroin so nato prodajali v nekem stanovanju v Ul. Doda, nedaleč od trgovskega centra Le Torri d'Europa. Stranke so bili italijanski in tuji zasvojenci, vsi bivajoči v Trstu. Tretji razpečevalec je preiskovan, a je trenutno na prostosti, saj sodeluje s slovensko policijo. Slednja je zadolžena za iskanje dobaviteljev droge, medtem ko je aretacije izvedel tržaški mobilni oddelek policije v sodelovanju z openskim komisariatom. Med preiskavo, ki je trajala dva meseca, so zaplenili 10 gramov heroina, nekaj marihuane, metadon in mobilne telefone razpečevalcev. Preiskavo je koordinirala javna tožilka Maddalena Chergia, ki bo v naslednjih dneh zaslišala aretiranca. Za namestnika direktorja tržaškega mobilnega oddelka Leonarda Boi-da je dogodek potrditev, da trgovanje in poraba heroina nista upadla. Izola se medtem uveljavlja kot eno pomembnejših središč za razpečevanje droge na tem območju. KATINARA - Na poslopju Osnovne šole Frana Milčinskega Tabla o začetku del Popravitvena dela na stavbi naj bi trajala do 29. februarja prihodnjega leta Na ograji poslopja Osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari se je pojavila tabla, ki naznanja začetek popravitvenih oz. obnovitvenih del. Kot znano, je letošnji septembrski naliv poškodoval stavbo, saj je voda pro-nicnila v nekatere prostore, zaradi česar so morali šolo preseliti v začasne prostore v Istrsko ulico. Svojčas je tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli zagotovil, da se bodo dela začela že pred iztekom letošnjega leta in da bodo učenci lahko prišli v obnovljeno šolo (z novo streho in na novo pridobljenimi prostori v preurejenem nekdanjem hišniko-vem stanovanju) že ob začetku prihodnjega šolskega leta. Kot je razvidno na sliki KROMA, se na tabli kot datum začetka del omenja 12. december, dela pa naj bi dokončali do 29. februarja prihodnjega leta. FURLANSKA CESTA - Začasna preusmeritev prometa po novi strukturi Že danes po novem ovinku sodba - Nepristojnost H V VI | • V V Tržaško sodišče ne bo odločalo o NLB Hrvaški varčevalci sprožili postopek pred 4 leti Tako bo omogočeno demontiranje Baileyevega mostu brez zaprtja pomembne prometnice Tržaško civilno sodišče se je včeraj izreklo za nepristojno za odločanje v primeru 711 pretežno hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB), ki so od Nove Ljubljanske banke (NLB) zahtevali izplačilo starih deviznih vlog v vrednosti okoli deset milijonov evrov, je poročal Radio Slovenija. Po poročanju radia je vest potrdil odvetnik Enzio Volli, ki zastopa varčevalce. Kot je dodal, bo lahko odločitev sodišča komentiral zatem, ko bo preučil zajetno obrazložitev sodbe na 55 straneh. Morebitno odločitev za pritožbo pa naj bi sprejel v prihodnjih dneh. Nekdanji varčevalci LB pod vodstvom Božidarja Vukasovica so sprožili postopek proti NLB 30. septembra 2003, po nekaj preložitvah in več obravnavah (zadnja je bila 22. junija letos) pa je potekal vse do danes. NLB je sicer ves čas vztrajala, da ni pravna naslednica pogodbenih razmerij LB, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, v skladu z ustavnim zakonom iz leta 1994. Ta določa, da se na NLB prenese vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Te so os-ta le LB. ( STA) Nov ovinek Furlanske ceste pri Rumeni hiši KROMA Danes bodo začasno odprli prometu nov, še nedokončan ovinek na Furlanski cesti pri Rumeni hiši. Avtomobili in druga vozila bodo peljali po utrjeni cementni bazi, ob pločniku in obcestni ograji na robu umetnega nasipa, ki so ga zgradili, da bi - po usadu, ki je novembra lani ohromil promet na cesti - uredili nov, blažji in predvsem varnejši ovinek. Začasno odprtje še nedokončanega ovinka je potrebno, da bi delavci lahko demontirali tamkajšnji Baileyev most, ne da bi zaradi tega bili primorani zapreti Furlansko cesto, je sinoči pojasnil tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Baileyev most so namestili izvedenci deželne civilne zaščite, da bi začasno omogočili promet po Furlanski cesti. Demontiranje mosta bo trajalo teden dni, da bo začasna struktura v petek, 21. decembra, že izginila. Zatem bodo promet spet speljali po dosedanjem, starem ovinku, medtem pa bodo s asfaltom tlakovali cementno podlago novega ovinka. Ta dela za popolno ureditev novega ovinka bodo trajala teden dni, 28. decembra pa bo nov ovinek ob nasipu predan svojemu namenu. Po novem letu se bodo nadaljevala dela za ureditev parkirišča ob novem ovinku. Tu bo skupno 58 parkirnih prostorov, vsi bodo brezplačni;nameščena bo javna razsvetljava in urejene gredice. Parkirišče naj bi bilo nared v kakih dveh me se cih. M.K. 10 Sobota, 15. decembra 2007 TRST / včeraj - Predstavili zgoščenko Biseri in biserčki v grafični podobi Luise Tomasetig Songi iz predstav SSG v dar naročnikom Primorskega dnevnika Pesmi Miroslava Košute, kijih je uglasbil Aleksander Vodopivec, poje Stojan Colja Zgoščenka songov iz predstav SSG Biseri in biserčki, ki jo bodo letos dobili v dar naročniki Primorskega dnevnika, ne nosi zaman takšnega naslova. Gre namreč za dragocen izbor songov, ki obsegajo desetletja predstav Slovenskega stalnega gledališča, ki so mnogim obiskovalcem gledališča, otrokom in odraslim, ostale v lepem spominu. O skupni pobudi dnevnika in SSG je uvodoma spregovoril upravni direktor založbe DZP-PRAE Pavel Mahorčič, ki je poudaril pozornost Primorskega dnevnika do svojih bralcev, ki se izkazuje tudi z občasnimi posebnimi, pa čeprav skromnimi darili. Zgoščenko bodo naročniki prejeli na dom, dostava pa naj bi bila zaključena pred koncem meseca. O razlogih za proizvodnjo zgoščenke sta spregovorila direktor SSG Tomaž Ban in umetniški vodja Marko Sosič. Slednji je poudaril pomen dejstva, da se gledališke predstave že nekaj časa snemajo v elektronski obliki, kar pomeni, da niso tako minljive, kot so bile včasih. Izpostavil je izredno delo obeh avtorjev songov, pesnika in nekdanjega ravnatelja SSG Miroslava Košute ter glasbenika Aleksandra Vodopivca, kije songe uglasbil na Košutova besedila. Pel jih je igralec Stojan Colja, ki ima za to poseben dar. Pesmi so bile napisane za gledališke predstave, tako za otroke kot za odrasle, tako Košuta kot Vodopivec pa sta desetletja sooblikovala vrsto uspelih predstav našega gledališča. Miroslav Košuta je ob tem povedal resnico iz ozadja, namreč to, da je večino pesmi ustvaril v stiski SSG, ki ni imelo denarja za zunanje sodelavce, tako si je bilo treba pač pomagati. Pri tem je svoje prispevalo tudi njegovo razumevanje z mojstrom Aleksandrom Vodopivcem, s katerim sta se dobro ujela. Z zgoščenko pa je bila vrsta songov iztrgana sicer neizbežni pozabi. Gradiva je sicer še ogromno, kajti songi gredo v stotine in bi lahko posneli serijo zgoščenk. Košuta je pri tem izpostavil priljubljenost igralca-pevca Stojana Colje zlasti pri otroški publiki, velik del zaslug za songe pa je pripisal tudi pokojnemu režiserju Jožetu Babiču, pravemu vulkanu idej. O zgoščenki sta spregovorila še glasbenik Aleksander Vodopivec in avtorica grafične zasnove, umetnica Luisa Tomasetig, ki je s svojim doprinosom potrdila dolgoletne ustvarjalne vezi Stalnega slovenskega gledališča s Slovenci vi-demske pokrajine. Za pokušino so na predstavitvi zavrteli nekaj songov, kar je še zlasti cenila prisotna šolska publika. Na včerajšnji predstavitvi zgoščenke SSG, ki jo bodo dobili v dar naročniki Primorskega dnevnika KROMA Konec zasege na Vejni Sodišče je sporočilo proseškim kara-binjerjem, da je zasega svetišča na Vejni preklicana. Tržaška škofija je novico sprejela z zadovoljstvom, ob enem pa obvešča, da bodo sedaj na vrsti čiščenje in drugi posegi, ki so obvezni pred vstopom vernikov. V Križu operna glasba Združenje za Križ v sodelovanju z vaškimi organizacijami prireja jutri ob 18. uri koncert operne glasbe v domu Alberta Sirka v Križu. Koncert bo zaključil enotedenski seminar, ki se odvija na glasbeni šoli Moste-Polje v Ljubljani pod vodstvom prof. Aleksandra Švaba. Priznani operni pevec bo v svoji rojstni vasi predstavil osem gojencev ob klavirski spremljavi. Izvedbo seminarja je omogočil japonski mecen G. Noriyoshi Horiuchi, ljubitelj glasbe, ki že vrsto let sodeluje s prof. Aleksandrom Švabom in podpira tovrstne pobude po celem svetu. Pobudo podpirata Zadružna kraška banka in Družba KB 1909. (E. K.) Razstava Silvana Kaplja Atelje kreativne fotografije Zen v Ul. Mazzini 30 (4. nadstropje) bo od jutri gostil fotografsko razstavo fotore-porterja, novinarja in snemalca Silvana Kaplja z naslovom Tertulia. Ta arhaični španski izraz označuje prijeten pogovor s prijatelji o umetnosti, znanosti, glasbi in kulinariki. Na razstavi, ki jo bodo uradno odprli ob 18. uri, bo avtor predstavil črno-bele posnetke iz pomembnejših reportaž in video »Nei suoi occhi Ravensbruck«. NARODNI DOM - Predstavitev Monografija Bogdana Groma V torek, 18. decembra, ob 18. uri bo v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu Štefan Pahor predstavil trijezično slikovno monografijo slikarja Bogdana Grom Moje korenine/Le mie radici/My roots, ki je pravkar izšla pri tržaški založbi Mladika. Prisoten bo tudi avtor Bogdan Grom. Moje korenin/Le mie radici/My Roots je naslov umetniške trijezične (slovensko-italijansko-angleške) monografije slikarja Bogdana Groma, Tržačana, ki od srede petdesetih let živi v Združenih državah Amerike. Gre za več kot dvesto strani obsega-jočo knjigo, razdeljeno na dva dela. V uvodnem delu so zbrani eseji o Gro-movem likovnem ustvarjanju, ki so jih napisali Vanja Strukelj, Jasna Merku in F. Peter Rose. V drugem delu pa nam spregovorijo barve, Gro-move slike, skice, beležke, ki jih je avtor ustvaril v različnih tehnikah. Ta likovni del se nam predstavi kot nekak sprehod v prostoru in času; začnemo ga na Kontovelu, nadaljujemo do Proseka, po Krasu, da spet pridemo do morj a, v Devin, in končno še v osrčje Trsta. O tem premikanjo po tržaški pokrajini pa nam namesto besed govorijo slike, ki krijejo desetletni časovni razpon: od 1947 do 1957, leta njegovega odhoda v Združene države Amerike. V delu pa so objavljene tudi slikarjeve beležke s področja scenografije, knjižnih ilustracij in opreme publikacij. PESEK Stil Quartet kot voščilo SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina prireja jutri ob 16. uri koncert v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov 2007. V župnjiski cerkvi na Pesku bo nastopila vokalna skupina Stil Quartet, ki se bo predstavila z glasbenimi odlomki gospel in spiritual glasbe ter pričarala primerno predpraznično vzdušje. Skupino sestavljajo izkušeni pevci in glasbeniki Gorazd Laznik, Jože Uhan, Andrej Mežan in Klemen Smole, ki jih združuje skupna naklonjenost do črnske duhovne glasbe. Od leta 2002 skupina deluje v mestu Trebnje v Sloveniji in veliko nastopa v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, pred kratkim pa so gostovali tudi v Taiwan-u. Po več kot 120 nastopih se tokrat prvič predstavlja na italijanski strani meje. Po skoraj petih letih delovanja se lahko skupina pohvali z več uspehi. Člani skupine so prepričani v to, da imajo ljudje gospel glasbo radi, ker je preprosto vesela, pozitivno naravnana ter nabita z ritmičnimi primesmi, ki zbujajo prijetne občutke. Njihovo poslanstvo je tako gospel še bolj približati ljudem - in to bodo z velikim veseljem počeli tudi v nedeljo. Koncert bo uvedel nastop otroškega pevskega zbora A. M. Slomšek, ki bo ob tej priliki zbiral prostovoljne prispevke za otroke v sirotišnici v Bjeli v Črni gori. Pobudo so podprli Društveni bar Gročana, Restavracija-hotel Pesek, Picerija-pivnica Kariš, Hotel-restavracija Touring, Gostilna Bak in Locanda Mario. Toplo vabljeni! (Krasno polje) NARODNI DOM - Prostori NŠK Svoboda res je zlata Recital skupine Metronom, prenesen na dvd in podnaslovljen tudi v italijanščini je posebej namenjen mladim in šolam Pesniški recital Svoboda res je zlata gledališke skupine Metronom so pred kratkim »prelili« tudi na DVD ploščo. V naših krajih so jo predstavili kar nekajkrat, pretekli četrtek pa so njeno vsebino prikazali tudi v mali dvorani Narodnega doma. Glavni pokrovitelj večera je bila Narodna in študijska knjižnica, sam izid plošče pa sta omogočili Zveza slovenskih kulturnih društev in Zadružna kraška banka. Predstavitveno slovesnost sta oblikovali mentorica gledališke skupine Metronom Nerina Švab in profesorica Marina Rossi. Švabova je v začetku svojega nagovora predstavila sam nastanek recitala, ki so si ga zamislili leta 2005, in sicer ob 60-letnici osvoboditve. Večino besedil so črpali iz antologije Borisa Paternuja Slovensko pesništvo upora. V tej izdaji je Paternu zbral kopico besedil ljudskih avtorjev, ki so nastala v času med drugo svetovno vojno. Film na DVD-ju je opremljen s podnapisi v italijanščini, zato je popolnoma dostopen tudi italijanskemu občinstvu. Ploščo, ki jo je moč dobiti v vseh slovenskih kulturnih društvih na Tržaškem, bodo zato podarili slovenskim in italijanskim šolam v našem prostoru. Marina Rossi se ima za veliko ljubiteljko slovenskega sveta in slovenskih ljudi. Pri srcu ji je še posebno usoda slovenskega naroda v težkih časih fašizma, ko so njegove družbene in narodnostne zahteve dejansko soupadale. V svojem daljšem posegu je zato Rossijeva nakazala potek dogodkov po prvi svetovni vojni, ki so privedli do rojstva osvobodilnega boja. Njegove vrednote so še kako aktualne tudi v današnjem globaliziranem svetu, ko nevzdržen razvoj nenehno maje nekatere vrednote, na katerih temelji naša družba, v prvi vrsti enakost. (ps) Nerina Švab na predstavitvi v Narodnem domu KROMA / TRST Sobota, 15. decembra 2007 1 1 ssg - V Kulturnem domu Poklon likovnemu ustvarjalcu Jožetu Cesarju Sodeloval je tudi s slovenskim teatrom V Kulturnem domu so odprli spominsko razstavo Jožeta Cesarja KROMA BAZOVICA - Gospodarska zadruga Otroški božični sejem Že tretjič ga je priredilo Združenje staršev iz Bazovice - Izkupiček bo namenjen šoli in vrtcu Tudi letos je Združenje staršev iz Bazovice, v sodelovanju z osnovno šolo Trubar - Kajuh in otroškim vrtcem U. Vrabec, v prostorih bazoviške Gospodarske zadruge priredilo tretji božični sejem. Odprli so ga v petek, 14. decembra, s prijetnim nastopom osnovnošolcev in malčkov iz vrtca; sejem bo mogoče obiskati še jutri, 16. decembra, od 10. do 12. ure. Izkupiček prodajne razstave bo žič nih iz del kov bo se ve da na -me njen šo li ozi ro ma vrt cu iz Ba -zovice. Organizatorji se zahvaljujejo vsem tistim, ki so na kate ri ko li na čin pri po mo gli k ures -ničitvi sejma; posebna zahvala pa gre Go spo dar ski za dru gi in nje -nemu predsedniku Dinu Stopar-ju, ki sta po leg dru gih pri spev -kov da la na raz po la go tu di pro -store za sejem. Seveda ste vsi toplo vabljeni, da ga obiščete. (jp) razstava - V muzeju Schmidl Giorgio Strehler privatnik: značaj, čustva in strasti Ob desetletnici smrti tržaškega režiserja Giorgia Strehlerja je gledališki muzej Schmidl priredil spominsko razstavo »Privatni Strehler - značaj, čustva, strasti«, s katero je ovrednotil dragocen fundus režiserjevih dedinj. Častna gostja otvoritve je bila njegova družica Mara Bugni, ki je ob besedah občinskega odbornika Massima Greca in direktorja mestnih muzejev Adriana Dugulina izrazila hvaležnost vsem realizatorjem razstave in poudarila, kako je Trst najbolj primerno mesto za počastitev tega velikega človeka in ohranitev njegove zapuščine. Kurator razstave je gle- dališki kritik Roberto Canziani. V svoji predstavitvi je poudaril dvojno plat razstavljenega gradiva, ki govori o umetniku in prepušča besedo predmetom, tihim pričevalcem njegove osebnosti in življenske zgodbe. Vsebinsko je razstava razdeljena na šest sklopov: režiserjeva knjižna zbirka, njegov laboratorij, predmeti iz vsakdanjega intimnega življenja, fotografije iz njegovih albumov, pisma, ljubezen do glasbe. Razstava bo odprta do 2. marca (razen 25. in 31. decembra ter 1. januarja) z urnikom 9 - 19 in prostim vstopom. Rossana Paliaga OPČINE Spominska komemoracija na strelišču Kot vsako leto se bomo tudi letos poklonili spominu petih padlih junakov, obsojencev na drugem tržaškem procesu Pinku Tomažiču, Viktorju Bobku, Ivanu Ivančiču, Simo nu Ko su in Iva nu Vad na lu ob 66. ob let ni ci nji ho ve usmr -titve. Osrednja spominska svečanost, ki jo prirejajo združenja Anppia, Vzapp, Vzpi - An-pi, Aned tn Vzed bo jutri, 16. de cem bra, ob 15. uri na open -skem strelišču. Častna govornika bosta kulturna delavka Luana Grilanc in pokrajinski pred sed nik Vzpi-An pi Gi or gi -o Marzi; proslavi bo predsedo-va la Da ša Bolči na, z ob ču te no pesmijo pa bo sodeloval MPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. Ob 16. uri se bo dogajanje pomaknilo v Prosvetni dom, kjer bodo predvajali film »Trst 1945«. ZALOŽBA ZTT Predstavitev Jadranskega koledarja Ob koncu posebno uspešne ga le ta pri re ja Za lož niš tvo tržaškega tiska še zadnje sreča nje le tos s pred sta vit vi jo Jadranskega koledarja. Letošnji koledar ponuja izziv, saj je v prenovljenem konceptu in obliki bil izdan z željo, da bi se čim bolj pri bli žal bral cem. Pred bo žič no sre ča nje ZTT-ja, pripravljeno v sodelovanju z Zve zo slo ven skih kul tur nih društev, bo obenem lepa priložnost, da se avtorji in sodelavci založbe skupaj z bralci spomnijo letošnjih knjižnih izdaj in nazdravijo novemu letu. Umet niš ki pro gram bo z utrin ki iz knjig ob li ko va la Me -li ta Ma la lan, praz nič no vzdu -šje pa bo pričaral Nomos Ensemble. Večer bo v torek, 18. decembra, ob 18.30 v dvorani Za druž ne kraš ke ban ke na Op či nah. TV ODDAJA L'EREDITA' - Dekle iz Saleža se je prebilo vse do finala »Družina« izdala Veroniko Veronika Milič »padla« prav pri zadnjem vprašanju (in izgubila 27.500 evrov...) Veronika Milič (desno) z voditeljem oddaje L' eredita Carlom Contejem Veronika Milič, 19-letna študentka iz Saleža, se je med sinočnjo TV oddajo na Raiuno L'eredita po odlično in srečno izpeljanih prvih petih igrah prebila vse do finalnega vprašanja z igralnim budgetom 110 tisoč evrov, ki pa ga je »giljotina« ob iskanju petih pravilih tekmovalnih besed oklestila na 27.500 evrov. Dekle iz Saleža (vodja oddaje Carlo Conti je večkrat ponovil, da izhaja prav iz tega kraja...) bi moralo ugotoviti, katera beseda je v »sorodstvu« z italijanskimi besedami fatto, senza, diritto, amico in formato. Po enominutnem premisleku se je Veronika odločila za besedo sangue, kar pa, žal, ni bil pravilni odgovor. Carlo Conti je namignil na prisotna starša, mamo Vesno in očeta Igorja, ko ji je razkril, da je bila iskana beseda... famiglia - družina. Veronika Milič se je vsekakor lepo izkazala (predvsem pri poznavanju risank...) in postala prvakinja igre, kar ji daje pravico do današnjega ponovnega nastopa v oddaji L'eredita. 12 Sobota, 15. decembra 2007 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 15. decembra 2007 KRISTINA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 -Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 11.24 in zatone ob 22.12. Jutri, NEDELJA, 16. decembra 2007 ALBINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1025,2 mb pada, veter 20 km na uro severo-za-hodnik, nebo jasno, vlaga 58-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 10. decembra, do sobote, 15. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Unità 4), Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Unità 4 - 040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 20.30, 22.15 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10 »Seta«; 22.15 »La ragazza del lago«. CINECITY - 14.55, 16.45 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 14.50, 18.30 »The Nightmare before Christmas«; 16.20, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 18.30, 20.20, 22.10 »Hitman l'as-sassino«; 14.45, 16.40, 18.35, 20.25, 22.20 »Una moglie bellissima«; 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.00 »Come d'in-canto«; 15.10, 16.10, 17.30, 18.20, 20.00, 21.30, 22.10 »Natale in crociera«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nella valle di Elah«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »L'eta barbarica«. FELLINI - 20.10, 22.15 »Across the Universe«; 16.15, 18.15 »I vicere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La promes-sa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una moglie bellis-sima«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30 »Franček in zaklad Želvjega jezera«; 21.30, 23.50 »3:10 za Yumo«; 14.50, 16.00, 17.00, 18.00 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 14.00, 18.20, 20.50, 23.20 »Zlati kompas«; 19.00, 21.00, 23.00 »Podstreli jih«; 15.00, 17.10, 19.20 »Začarana«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hitman - l'assassino«; Dvorana 2: 16.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.10, 20.10, 22.20 »La musica nel cuore«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Come d'in-canto«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«. SUPER - 22.15 »Factory girl«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crociera«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Come d'incanto - Una princi-pessa a Manhattan«; Dvorana 5: 17.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.00, 22.10 »Nella valle di Elah«. M Izleti U Kino ALCIONE - 17.00, 23.00 »Sleuth - Gli in-sospettabili«; 18.45, 21.00 »Ai confini del paradiso«. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, PRIJATELJI PRIMORSKEGA PSA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za izlet v Krakov (Poljska), ki bo od 29. decembra 2007 do 2. januarja 2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 3282768222. KRUT obvešča udeležence izleta na božični sejem v Zagreb, da bo odhod avtobusa iz Trsta, Trg Oberdan (pred Deželno palačo) danes, 15. decembra 2007, ob 6.30 ter z Opčin (avtobusna postaja pred križiščem za Bazovico) ob 6.45. Prosimo za točnost. SPDT v sodelovanju s P. D. iz Sežane va- bi na otvoritev čezmejne poti, poimenovane Pot Sonje Mašera. Zbirališče pohoda bo v torek, 18. decembra 2007, ob 14. uri na Trsteniku pri gostilni »Trattoria Toscano« (avtobus št. 38). Slovesna otvoritev poti in predstavitev zgibanke pa bo ob 16. uri na sedežu Sirena. Pot je bila trasirana v okviru projekta Interreg III A Slovenija - Italija 2006 -2007. AŠD SK BRDINA organizira zimovanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje SNEŽINKA v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 30. decembra do 6. januarja. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiramo do 20. decembra 2007 na 040567751 ali 320-2717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it. S3 Prireditve GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebč vabi na Božični koncert, ki bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina vljudno vabi na koncert gospel vokalne skupine Stil quartet iz Trebenj (Slo) v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v cerkvi na Pesku. Koncert bo uvedel nastop OPZ A. M. Slomšek, ki bo ob tej priliki zbiral prispevke za sirotišnico v Bjeli (Črna gora). Pobudo so podprli Društveni bar Gročana, Gostilna Bak, Hotel - restavracija Touring, Restavracija - hotel Pesek, Pi-cerija - pivnica Kariš in Locanda Mario. Toplo vabljeni! SKD LONJER-KATINARA vabi na Božični-co, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 20.uri v cerkvi Sv.Trojice na Katinari, na kateri bosta nastopili Lonjerska pevska skupina pod vodstvom Manuela Purgerja in Trobilna skupina Pihalnega orkestra Ric-manje. RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. ZSKD, DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN KD OTON ŽUPANČIČ vabi danes, 15. decembra 2007, od 9.30 do 12. ure otroke na ustvarjalne delavnice. Razstava otroških stvaritev bo v sredo, 19. decembra 2007 ob 20.30 na sedežu KD Oton Župančič. Sledil bo božični kulturni program. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Boljunec, Občinsko gledališče F. Prešeren, 16. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopata OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Trebče, Cerkev sv. Andreja, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bor-tolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Pu-rič), Girotondo dArpe (dir. Tatiana Do-nis). DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi danes, 15. decembra ob 19. uri na gledališko predstavo »Male dame« v režiji Lučke Susič. Predstava bo v Marijinem domu pri sv. Ivanu, v ulici Brandesia 27 v Trstu. Lepo vabljeni. GRUPPO INCONTRO - V okviru koncertov, ki jih prireja U.S.C.I. Furlanije-Julijske krajine pod imenom »Nativitas« (tradicionalne božične pesmi Alpe Adri- §w 07/08 lwww.teaterssg.it Ivan Cankar v T ROMANTIČNE DUŠE Režiser SEBASTJAN HORVAT Danes se v stari cerkvici pri Sv. Ivanu poročita Silva Pontin in Gorazd Bajc. Vse najboljše jima želimo vsi domači danes, v soboto, 15. decembra, 20.30 (Red B) - v Ulici Conti 9/1 bo odprto paridrišče (do 24.ure) v nedeljo, 16. decembra, 16.00 Združeni abonmaji (Redi T, C, K) - z italijanskimi nadnapisi je) bo danes, 15. decembra 2007, ob 20.30 v cerkvi Sv. Vincenza De' Paoli (ul. Vittorio da Feltre, 11) vokalno instrumentalni ansambel »Gruppo incontro«, pod vodstvom Rite Susovsky imel koncert z naslovom »Božične note«. Vstop prost. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA - danes, 15. decembra 2007, ob 20.30 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah koncert MePZ J. Gallus (zbor. M. Šček); sodelujejo: OPZ in MDPS Vesela Pomlad (zbor. M. Fabjan), pianist Marko San-cin in recitatorka Alda Sosič. Vabljeni! ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Gri-lanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob 16.uri predvajanje filma »Trst 1945«. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Novoletni Plesni Festival 2008« v nedeljo, 16. decembra ob 16. uri v telovadnici Polisportive na Opčinah. Toplo vabljeni! CERKEV SV. TROJICE NA KATINARI prireja v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 17. uri »Božični čar«, s predstavitvijo knjige Igorja Gherdola »Un uomo«. Sodelujejo bas Aldo Žerlaj, sopran Giulia Tamplenizza, zbor Katticoro, dirigent Carlo Tommasi. Prispevki večera bodo namenjeni otrokom Združenja za raziskavo redkih bolezni Azzurra. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 20. uri, na prireditev »Čarobna noč«, igrata Miranda Caharija in Livio Bogatec, v režiji Marija Uršiča. RADIJSKI ODER vabi v nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri, v Marijin dom pri sv. Ivanu na edino uprizoritev izvenabon-majske predstave gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo božična igrica z glasbo v živo NAJLEPŠE DARILO. Izvajajo starši otrok vrtca in osnovne šole pri sv. Ivanu. Sledila bo predstavitev knjige odrskih igric »Od Miklavža do božiča«, ki jo je napisala Lučka Peterlin Susič. ZDRUŽENJE ZA KRIŽ, v sodelovanju z vaškimi društvi vabi na koncert lirične glasbe v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 18. uri, v dom Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo gojenci seminarja, ki se bo vršil v Ljubljani pod mentorstvom prof. Alessandra Svaba. Toplo vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 17. decembra, srečanje na temo »Tržaška in koprska Karitas kot most med verniki na obeh straneh meje«. Sodelujeta Mario Rava-lico in Aldo Štefančič. Srečanje bo v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja za vse občane božični koncert v cerkvici Sv. Barbare v torek, 18. decembra ob 20. uri. Celovečerni koncert bo izoblikoval MePz Venturini od Domja. ZALOŽBA MLADIKA vas vljudno vabi v torek, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v razstavno dvorano Narodnega doma v Trstu, Ulica Filzi 14 na predstavitev slikovne monografije Bogdana Groma »Moje korenine - Le mie radici - My ro-ots«. Umetnika in njegovo delo bo predstavil Štefan Pahor. Prisoten bo tudi Bogdan Grom. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi v torek, 18. decembra 2007, ob 18.30, v dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na predstavitev »Jadranskega koledarja«. Ob recitaciji Me-lite Malalan in nastopu kvarteta Nomos Ensemble bodo avtorji in sodelavci ZTT-ja z bralci in prijatelji nazdravili Novemu letu. SKD VIGRED vabi v sredo, 19. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na koncert »Srečno«. Sodelujejo: glasbena skupina Vigred, Mali Kraški muzikan-ti, Božični bend, duo Metlarji, Domači Veseljaki, Zoran Lupinc in instrumentalni kvintet Veseljaki. OBČINA DEVIN-NABREŽINA IN OBČINA KOMEN vabita v petek, 21. decembra 2007, ob 20.30 na mejni prehod Gorjansko na prireditev ob vstopu Slovenje v Schengensko območje »Odprti v Evropi, zaprti v razvoj«. Slavnostna govornika bosta: g. Giorgio Ret in g. Uroš Slamič. V programu bodo sodelovala društva in posamezniki iz obeh občin. Program vodi Ana Godnik. V zabavnem delu programa bo nastopala skupina Happy day. Vabljeni! KONCERT »BREZ MEJA« V soboto, 22. decembra 2007, bo v dvorani I. Grudna v Nabrežini igral duo violončelo Va-sja Legiša - klavir Giacomo Fuga. Na sporedu: Beethoven, Schumann, S. Fu-ga,Škerjanc, Cassado. Začetek ob 20. uri. Koncert je posvečen padcu meja, ki je v občini Devin Nabrežina posebno občuten s strani slovenske manjšine. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 23. decembra 2007, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gosta večera: Iztok Cergol in Martina Feri. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da smo posebne račune za obnovitev bolnice Franja zaprli. Glede na veliko zanimanje pa kljub temu še vedno obstaja možnost zbiranja prispevkov. Kdor želi, jih lahko odslej nakaže z bančnim nakazilom na iste račune, na katerih se plačuje naročnino na Primorski dnevnik in sicer: Zadružna kraška banka - št. računa: F 08928 02203 010000010730 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št. računa: R 08532 64560 000000019102 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst - št. računa: P 03018 02200 010570002197 Banca di Cividale - podružnica Trst - št. računa: O 05484 02200 004570422289 Banca di Cividale sedež v Gorici - št. računa: E 05484 12401 001570404860 Banca Antonveneta Trst, ag. 8 - št. računa: F 05040 02208 00000011366X / TRST Sobota, 15. decembra 2007 13 SKD Tabor OPENSKA GLASBENA SREČANJA Danes, 15. decembra ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah KONCERT MePZ JACOBUS GALLUS zborovodja Matjaž Šček Sodelujejo: ► OPZ in MDPS Vesela pomlad, zborovodja Mira Fabjan ► pianist Marko Sancin ► branje tekstov Alda Sosič. Vabljeni! SKD Hrast v sodelovanju z MoPZ Fantje izpod Grmade in z župnijo sv. Janeza Krstnika prireja ZBOROVSKI J> KONCERT Nastopa APZ Tone Tomšič iz Ljubljane Koncert bo uvedel MePZ Hrast iz Doberdoba v nedeljo, 16. decembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika vŠtivanu Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Vabljeni! 3 Obvestila 6ant'Anna Impresa Trasporti Funeßri Y Pogrebno podjetje ...v Trstu od [¿ta 1908 Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Trst Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. dell'Istria, 129 Tel. 040/830120 'ogrebne storitve od 1450,00€ vabi na gledališko predstavo MALE DAME gledališka skupina SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA| režija LUČKA SUSIČ danes, 15. decembra ob 19.00 v Marijinem domu pri sv. Ivanu v Trstu Taborniki RMV obveščajo, da bo REDNI OBČNI ZBOR jutri, 16. decembra v Bazovskem domu v Bazovici ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.00 v drugem. Vabljeni! KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago vpisne pole za udeležbo na 41. Kraškem pustu. Termini za prijave so sledeči: vozovi in skupine do 18. januarja 2008, defile pustnih mask in pustklobukov pa do 25. januarja 2008. Za pojasnila obiščite spletno stran www.kraski-pust.org ali pokličite na tel. št. 3349202847. SKD VIGRED IN COŠ S. GRUDEN vabita v Štalco v Šempolaju danes, 15. in v nedeljo, 16. decembra, od 16. do 18. ure na božični sejem knjig, ročnih del, božičnih vencev in raznih predmetov. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALOJZA GRADNIKA na Repentaboru bomo ko-ledovali: na Fernetičih v četrtek, 20. decembra, od 10. do 12. ure; na Poklonu v petek, 21 decembra, od 10. do 12. ure. OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA prireja v ponedeljek, 17. decembra, od 16. do 18. ure božični sejem v šolskih prostorih. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na božični sejem, ki bo potekal še danes, 15. decembra 2007, od 16.00 do 20. ure, v društvenih prostorih v Nabrežini. Danes, 15. decembra, ob 17.30 bo tudi otroška predstava Repa velikanka, na- stopa dramska skupina SKD I.Gruden, režija Vesna Tomšič. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ TRUBAR-KAJUH IN VRTCA UBALD VRABEC IZ BAZOVICE vabi na »3. Božični sejem« v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici, ki se bo odvijal z naslednjimi urniki: danes, 15. in v nedeljo, 16. decembra, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni. Dobiček bo namenjen OŠ Tru-bar-Kajuh in vrtcu U. Vrabec. OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti obvešča, da se bo danes, 15. decembra, ob 15.30 odvijal v sejni dvorani občine Dolina posvet o oljčni muhi, o škodi, ki jo povzroča, preprečevanju in zdravljenju. Predaval bo priznani strokovnjak prof. Claudio Pucci, ki poučuje na oddelku za zaščito rastlin univerze v Viterbu. Glede na škodo, ki jo je letos povzročila na našem prostoru oljčna muha, svetujemo udeležbo oljkarjem in vsem, ki jih ta tematika zanima. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Ven-turini od Domja organizira danes, 15. decembra 2007, ob 18.00 uri v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Dom-ju »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. SK DEVIN IN SCI CLUB 70 v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina prirejata na sklepno tekmo ob koncu prvega dela projekta »Šola Šport«. Vabljeni predvsem starši osnovnošolcev, danes, 15. decembra 2007, ob 10. uri na plastično progo v Nabrežini. SK DEVIN v sodelovanju z jusom iz Sliv-nega in pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina vabi na »Srečanje ob božičnem drevescu«, ki bo danes, 15. decembra 2007, s pričetkom ob 18.30, na trgu v Slivnem. Nazdravili bomo s čevapčiči in vinom. Zaželjene so domače slaščice in božično razpoloženje. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ sklicuje v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 10. uri sestanek v Srenjski hiši glede postavitve plošče duhovniku Ivanu Tulu. Vabljeni vsi vaščani! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 16. decembra 2007, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. SKD TABOR vabi v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P. Tomažiča in tovarišev. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 16. decembra, v Bazovskem domu v Bazovici ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.00 v drugem. Vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20). TEPEŽNICA IN »ŽIVI TOREJ« Učenke in učenci COŠ Frana Venturinija -Boršt, Boljunec, Pesek se bodo podali po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu v torek, 18. decembra 2007, v jutranjih (po 9.30) in zgodnjih popoldanskih urah. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih sami oblikovali med poukom. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 18. decembra, ob 20.45 na sedežu v Padričah zadnja pevska vaja v letu 2007. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v torek, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ul. Trento 8, predavanje na temo »Z željo po sladkem odkrivamo kako naša občutljivost vpliva na izbiro hrane«. Predavala bo dietologin-ja tržaškega diabetološkega centra ASS.1 Elisa Del Forno. Vabljeni so vsi. AŠD SOKOL vabi na društveno božični-co, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 18.00 uri v nabrežinski telovadnici. Toplo vabljeni vsi otroci, starši in prijatelji društva. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »ONKOLOŠKI BOLNIK V PSI-HOSOMATSKI LUČI« v sredo, 19. decembra ob 17. uri, ki bo v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo psiholog dr. Andrej Zaghet. Vljudno vabljeni! PEVCI BARKOVLJANSKEGA ZBORA ste vabljeni v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v cerkev sv. Jerneja na božično pevsko vajo. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja predbožično srečanje, v četrtek, 20. decembra, ob 16. uri v prostorih šolskih sester pri sv. Ivanu ul. delle Docce 32. Najprej bo sv. maša, ki jo bo daroval duhovni asistent družbe gospod Jože Špeh, po maši družabnost. Vabljen člani, prijatelji in dobrotniki. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 22. decembra 2007, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini postaja. Za ples bo igral »Duo Melody«. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it. H Šolske vesti ODDELEK ZA GEOMETRE DTTZ ŽIGA ZOISA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat še danes, 15. decembra 2007, od 17. do 19. ure. Informacije in pojasnila bodo nudili profesorji in dijaki oddelka. Vabljeni so starši in dijaki, ki bi radi nadaljevali šolanje v gradbeni smeri. PEDAGOŠKI DRUŽBOSLOVNI LICEJ A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole danes, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 17.30, na šoli O. Župančič informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v š.l. 2008/2009 obiskovali prvi razred. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za šolsko leto 2008/2009 v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 17.30, v ul. Frausin 12. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI vabi na informativni sestanek, ki bo v prostorih OŠ P. Voranca (Dolina 419) v ponedeljek, 17. decembra 2007. Ob 17. uri bo potekalo srečanje za starše otrok, ki so godni za vpis v prvi razred osnovne šole, ob 18. uri pa za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali otroški vrtec. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisov v šolsko leto 2008/09, ki bo v sredo, 19. decembra 2007, ob 17. uri na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg, 2. Vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik otroškega vrtca in v 1. razred osnovne šole. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. ČERNIGOJ na Proseku vabijo na šolsko božičnico, ki bo v četrtek, 20. decembra 2007, ob 19. uri, v telovadnici na Kontovelu. S Poslovni oglasi ADMINISTRATIVNI USLUŽBENEC (uradnik) 25 let, z delovnimi izkušnjami, išče katerokoli zaposlitev. Znanje slovenskega, italijanskega, angleškega, srbohrvaškega, češkega jezika in računalniških programov. Tel.338-6086218. PODJETJE V GORICI išče izkušenega skladiščnika. Klicati 3351656259 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Zahteva se dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum, v italijanščini, na fax 040-232444. R18 (dve rabljeni gumi manj kot 1.000 km). Tel. št.: 333-2729155. PRODAM udobno stanovanje v lepi elegantni stavbi v bližini svetilnika. Tel. na št. 335-5319333. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V CENTRU TRŽIČA prodam stanovanje v drugem nadstropju, tri spalne sobe, 120 kv.m. Tel. 0481-711772. VOLKSWAGEN GOLF 1.6 letnik 2001, evro4, prevoženih 60.000 km, svetlo sive kovinske barve, 3 vrata, v odličnem stanju prodam za 8.000 evrov. Tel. na št.: 335-6328351. ŠTUDENTKA išče priložnostno delo v tednu po dogovoru (pomoč doma, pri učenju ali varstvo). Tel. 333-8337691. Id Osmice OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040-229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v Prebenegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je na Dolgi Kroni odprl Rado Kocjančič. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. Tel. št.: 040-910041. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJI VASI IMATA OSMICO do 26.12 Mavrica in Sidonia Radetič. Tel. na št.: 040-208987. Prispevki H Mali oglasi RUMENI KIOSK PRI BOGOTU (OGREVAN) v sesljanskem zalivu je ponovno odprt vsaki dan GOSPA nudi manikuro, pedikuro in nego obraza na domu. Tel. na št.: 3470641636. IŠČEM v najem mini stanovanje na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št.: 3409188924. IŠČEM zanesljivo in prijazno gospo srednjih let, brez obveznosti, ki bo skrbela za moje tri otroke - 10/12 let -in gospodinila tudi ob moji začasni službeni odsotnosti. Telefonirati ob večernih urah na 040-215261. KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnovci je odprt ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah. Tel. št.: 040-200898. PRODAJAM gume michelin primacy 255/45 R18 (dve novi gumi), 275/45 V spomin na Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 50,00 evrov za ANED in 50,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov. V spomin na drago Lauro Maver darujeta Michela in Andrea 30,00 evrov za Emergency. V spomin na Lauro Maver darujejo stric Attilio, Flavia in Roberto 50,00 evrov za cerkev v Trebčah. V spomin na Antona Pečarja in Antona Ražma darujeta Wilma in Sergio 25,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob Šervota Zobca darujeta Milka in Nadja z družino 40,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Pepija Miliča daruje družina Valentino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Virgilija Radettija daruje družina Bužan 100,00 evrov za VZS Mitja Čuk. Ob 16. obletnici smrti drage mame Marije Gomizelj darujeta v njen spomin Milan in Nataša 50,00 evrov za SKD Primorsko. Namesto cvetja na grob Laure Maver daruje družina Vassallo 30,00 evrov za Planinsko društvo - Trst. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst 14 Četrtek, 13. decembra 2007 KULTURA TOMIZZOV DUH Balkanske obsesije Milan Rakovac »Nekaj politične krize, prenapetih govorov in naricanja nad različnimi usodami lokalnih skupnosti ter KRVI NA TLEH (poudaril M.R.) bo spremljalo odhod kosovskih Albancev iz naše skupne zgodovine, vendar dejstev ne bodo spremenili. Zgdoba se je končala že pred devetnajstimi leti, ko je 27. februarja 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala solidarnostna prireditev s kosovskimi rudarji v Starem trgu«, piše Ervin Hladnik Milharčič početkom decembra u Dnevniku... »Nel corso dei prossimi dieci an-ni due paesi europei entreranno a far parte del UE. Si chiamerano Serbia e Kosovo... La Serbia che aderira all'Unione Europea sara un paese ridotto ai minimi termini, l'ombra della Serbia di un tempo, come lAustria dopo la prima guerra mondiale. A quest'esito si sara giunti at-traverso una lunga valle di sangue, sudo-re e lacrime«, istih ovih dana piše Timothy Garton Ash u dnevniku La Repubbli-ca... Naslov ovog moga zapisa je tek (-zlo)namjerna parafraza naslova jednog od bezbroj kulturalnih zbivanja na Saj-mu knjiga u Puli (6. do 15. prosinca). Velim (zlo)namjerna, jer naslov glasi BALKANSKE (OP)SESIJE - BALKAN (-OB)SESSIONS; jer, inutilmiente mi drugi se forcamo naše balkanske opsesije privrči u sesije - opsesije ostaju! I kad sje-dimo sami sa sobom u svojoj i tudoj KRVI NA TLU (by Ervin H.M.), ili pak udruženi sjedimo i razgovaramo na ne-koj sjednici, sesiji, uz kavu i (za sada) do-pušteno pušenje. Uostalom, sarkastični logo sajma ove je godine više nego ilu-strativan; gače na štapu! Kad se domislin Homera, ta bot znan da san Balkanezer, ich auch! Njegovi argonauti su po Dunavu (Ister) do-plovili u Istru (Ister - Dunav) i Medeja je raskusala brata si Apsirta i rashitala mu kuse po muoru, i od njegovih kusi su na-činjene Kvarnerske ižule. I ča? Od ta bot u Istri smo kapaci pisati, vol dir jeno tri miljara lit. Tako da magari geografski nis Balkanac, ponosno u se uziman parat balkanske kulture i historijske pripadnosti. Kad pak se domislin Balkanskih ra-tova 1912.-13., 1914.-18., 1941.45., 1991.-1999. - uni bot supotpisujem repliku jiene Hvaranke; »Vi! Svit izme-du Kupa i Inda!« »Mi? Koji smo to mi, kakvi smo to mi?!« »Vi ste - uhvati, za-kolji, oderi, ispeci, požderi!«... Posve iracionalna fibroza trese danas i Albance i Srbe, ali i Bosance i sve ostale na Balkanu. Ne rivan kapiti kako ne rivamo kapiti, Balkanci, da je jedina naša šansa i jasna perspektiva ovo ča nan / priporuča T.G. Ash; kalmajmo se, ter če-mo svi skupa brzo biti u velikoj europ-skoj fameji! Da, da, lako je reči, ma mi drugi se lipo domišljamo i Vukovara i Srebrenice i Sarajeva, i još bolje nan je u pamti kako se je Europa ponašala, tako da se mora razumiti i balkanski strah. U Puli nije bilo mnogo riječi o tom primordi-jalnom strahu Balkana, strahu internom susjeda od susjeda, niti pak o strahu Zapada od Balkana. Balkan (p)ostaje (op)se-sija Europe, ali ona se i sama opsesivno a ne intenzivno i inteligentno bavi Balkanom. Več sama euro-retorika u slučaju Makedonije upučuje nas na oprez; i Makedonija je na pragu NATO-a i EU, ali nitko se ozbiljno ne bavi ozbiljnim problemom makedonsko-albanskih odnosa, ali se zato svi vrlo sustavno bave nazivom buduče članice medunarodne obi-telji naroda. Tako da Grčka UVJETUJE da se ta država treba zvati Republika Skoplje, a službeni naziv do daljnjega osta-je FYROM, Former Yugoslav Republic of Macedonia. Da sam Makedonac - što kao Slaven, Južni Slaven i Balkanac, uostalom, dobrim dijelom svoje duše i kulture i je-sam, OSOBITO MAKEDONAC kao paradigma žrtve povijesti! - onda bih in-sistirao da se ne može izgovoriti, niti napisati, kratica FYROM, za početak! Nego bi grčki diplomati u EU morali svaki put izgovoriti i napisati puni naziv moje zemlje, dok im se ne zapletu jezici: »The Former Yugoslav Republic Of Macedonia«, altroche Fyrom, te digo mi; ma ogni sacra volta che ti versi la bocca te devi per forza dir tuto el titolo formale de 'sta picia Macedonia, caro mio! Opsesije, da, da! I ovo su, naravno, moje osobne opsesije balkanske! E come! Ča če brižni Makedonci, se puštiti po-žerati Gregima, Bugarima, Srbima, Al-bancima? A ča če pak Albanci, imaju Al-baniju, sad i Kosovo, a Albanci u Srbiji, Grčkoj, Makedoniji, Crnoj Gori? Ča? Velika Albanija? In zato je edini odgovor EU! Samo vstop celotnega Balkana v EU lahko zaustavi balkanske obsesije ali jih vsaj umiri. In zato, medtem ko to pišem, pomirjeno gledam na pomirjene albanske demonstrante v Prištini na dan 10. janu-arj a 2007. Balkan se je bal, da bodo sinovi rudarjev iz Starega trga (ki so nosili Titove slike) devetnajst let kasneje sprožili protest in da se bo kri ponovno prelivala na tleh Balkana; ni se in upajmo, da se nikoli več ne bo... trst - Sezona Glasbene matice Vrednost odsotnosti: recital Aleksandra Rojca Pianist se je z zahtevnim programom poklonil Primožu Lorenzu Aleksander Rojc med nastopom v tržaškem Kulturnem domu KROMA Koncert, ki ga je Aleksander Rojc oblikoval za sezono Glasbene matice, ni sodil v običajno ponudbo, ki želi poslušalca pritegniti z znanimi in popularnimi skladbami: tržaški pianist, pedagog in esejist se je s svojim nastopom želel pokloniti spominu na svojega pedagoga Primoža Lorenza, s katerim je uspešno dokončal študij na ljubljanski Akademiji za glasbo. Rojc je svoj program izoblikoval pod geslom »Vrednost odsotnosti«, in že sam naslov je poslušalca vabil k razmišljanju. Izbor avtorjev in skladb je sledil niti, ki išče v glasbi problematične dimenzije in se bolj malo zmeni za prijetnost ali dopadljivost: tak odnos je značilen za večino avtorjev 20. stoletja, korenine pa segajo še dlje, kajti tudi skladatelji, ki so morali svoja dela pisati po okusu naročnikov, so si kdaj pa kdaj privoščili povsem svobodno ustvarjanje. 2. januarja bo minilo eno leto od pre-rane smrti Primoža Lorenza, 22. decembra pa bo prva obletnica smrti ruske skladateljice Galine Ustwolskaje, ki jo je Rojc vključil v svoj program kot prvo točko: učenka Dmitrija Šostakoviča je ob Sofiji Gubajdulini in Alfredu Schnittkeju v rusko glasbo vnesla religozno dimenzijo, ki je eksplicitno ali implicitno prisotna v vseh njenih skladbah. Med šestimi klavirskimi sonatami je pianist izbral peto iz leta 1986: skoraj brezkompromisna tragika se oglaša v kopičenju globokih akordov, harmon-ske kombinacije so skoraj surove in dopu- ščajo le drobce svetlejših utrinkov, ki pa ne pripeljejo do optimizma. Razkrajanje pozitivnega creda, ki je prevladoval v glasbi 19. stoletja, je začelo že z Wagnerjem, odločilni potres pa je izbruhnil na prelomu stoletja, ko je Arnold Schonberg dokončno porušil mukoma pridobljene gotovosti tonalnega sistema. Glasbeno-filo-zofska misel predstavnikov Druge dunajske šole si je s težavo utirala pot, kar je razvidno tudi v interpretaciji Ferruccia Bu-sonija: Schonbergov Klavierstück op.11 št.2 zgovorno ponazarja boj med pozno-romantičnim čutenjem in novo estetiko, kar je Rojc lepo podčrtal v izvedbi, ki je razkrila tudi nesluteno mehkobo kompleksnih harmonij. Glasba kot globok intelektualni izziv je prisotna že v avtorju, ki je dokončno zakoličil temelje tonalnega sistema: Johann Sebastian Bach, mojster ekspresije a tudi vnet član matematičnega društva, je združil v svoj em opusu visoko abstrakcijo z ustvarjalno svobodo, kar se posebno lepo odraža v »Glasbenem po-klonu (Musikalisches Opfer)«: Ricercar, naslov, ki je prisoten v mnogih skladbah baročne dobe, zadobi pri Bachu še globlji smisel, ki ga mora izvajalec iskati v odkrivanju notranjih vezi in odnosov med glasovi. Največji problem je za poustvar-jalca čistoča, jasnina, ki jo čembalo mnogo lažje izlušči kot klavir: Rojc je izbral kompromisno pot in skušal razčleniti Bachove geometrije s premišljenim pristopom, to pa je lahko dvorezni meč, kajti skoraj nemogoče je ohraniti ravnovesje med racionalnostjo in sporočilnostjo. Katalonski skladatelj Federico Mompou je že več let prisoten v glasbenem svetu Aleksandra Rojca, ki je del cikla »Musica callada« vključil tudi v svojo zgoščenko. Pianista najbrž privlači oksimoron »tiha glasba«, diskretnost misli, ki se razvija v zatišju in se zavestno odpoveduje blišču klavirskega virtuozizma. Rojca je iz cikla izbral tri odlomke, v katerih prevladuje počasen, vase zamaknjen tempo. Koncert se je sklenil s Petimi klavirskimi skladbami Giampaola Corala, tržaškega skladatelja, s katerim Rojc že desetletja goji prijateljski in umetniški odnos. Coral je delo spisal leta 1986 in ga posvetil Rojcu, ki ga je tudi krstil na festivalu v Todiju, za Trst pa je bila to praizvedba. Skladatelj se le redko prepušča opisni ali programski glasbi, čeprav je v njegovem opusu večkrat prisotna tesna vez med likovno in glasbeno umetnostjo; skoraj sramežljivo se v svoji nedolžnosti oglasi tema slovenske narodne »Zabučale gore«, razvoj glasbene misli podčrta sodobno odtujenost od nežne domačnosti, nemoč ustvarjalca in pous-tvarjalca, ki v duši hranita dragocene utrinke preteklosti, a se morata soočati z brez-izhodnostjo sedanjosti. Občinstvo je Aleksandra Rojca spremljalo na zahtevni poti z veliko zbranostjo in pozornostjo ter s toplimi aplavzi dokazalo, da zna sprejemati tudi težje izzive. Katja Kralj SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Projekt »Voda: odprta meja« V plastičnem labirintu čutov Združitev likovnega oz. gledališkega pogleda z drugimi umetnostnimi izrazi - Predstava vsrka gledalca vase in ga popelje v čisto svojo dimenzijo Gledalec se je v četrtek zvečer ob vstopu v zatemnjen foyer Slovenskega stalnega gledališča znašel pred nenavadno plastično »steno«. Ko je prebil prvo prosojno oviro, se je spustil v ozki labirint. Med njegovimi nestabilnimi »stenami» so odmevali glasovi in se pojavljali resni obrazi in raztegnjene roke mladih igralcev Marte Comuzzi, Eleonore Cordovani, Paole Saitta, Arianne Zani in Lorenza Zuffija. Gledalec je prisluhnil tem besedam, utrinkom iz besedila »The Waste Land« T.S. Eliota. Brez orientacije je nato sledil posebno čarobni melodiji violinista Silvia Quarantotta in se znova zgubljal v brezizhodnih poteh. Med tavanjem ga je zvabila še pisana video inštalacija o molekulah vode in pa minerala kremena, ki se ob viru toplote razblinja. Kdor se je v četrtek udeležil gledališko umetniške predstave »Aqua: il confine aperto« -Voda: odprta meja, se je res znašel v labirintu, v pravem toku vode, kot si ga je zamislil mlad režiser Manuel Fanni Canelles. Sam je svoje delo opisal kot prepletanje besede, videa, zvokov in teles v neotipljivem plastičnem okviru. Na pobudo Kulturnega združenja Studio Openspace in Obalnih galerij ter seveda ob sodelovanju Slovenskega stalnega gledališča se je v foyeru tržaškega Kkultur- nega doma udejanil enoletni umetniški projekt, neobičajna gledališka inštalacija, z izvirnimi video in glasbenimi vložki. O umetniškem posegu je spregovoril mladi umetnik Ivan Zerjal, ki je predstavo opisal kot vstopanje v tok vode s številnimi umetniškimi izrazi. »Zvoki in besede imajo evokativno moč, ki v gledalcu prikliče najrazličnejše ideje in misli, tako da je pravzaprav vsakdo lahko režiser čisto svoje zgodbe.« Predstava vsrka vase občinstvo, ki torej prekorači tradicionalno pregrado, ki smo je vajeni, med odrom in parterjem. »Gre za sodoben spopad z novimi časi, ki so pred nami in v katerih beležimo brisanje meja,« je še pojasnil Zerjal. Glavno besedo pa je včeraj imel slikar Franko Vecchiet, ki je povedal, da z mladim Manue-lom sodeluje že več let in skuša uresničevati skupne projekte. V tem izstopa predvsem združitev likovnega oziroma gledališkega pogleda z drugimi umetnostnimi izrazi. »Gre hkrati za združevanje in pa rušenje določenih kodificiranih pogledov umetnosti, za pravo eksplozijo umetnostnega duha,« je opozoril Vecchiet. Projekt bo spomladi zaživel tako na trežaš-kem Borznem trgu kot v prostorih piranskih Obalnih galerij. (sas) Inštalacijo bodo ponovili spomladi na tržaškem Borznem trgu oziroma v piranskih Obalnih galerijah KROMA NAROČNINA 2008 o 0 "o CL M 0 1 1_ tn LlJ .. < oo cč. 8 £L cm « oo o "O ca >o J5 o. o a> U3 ca c > o £= >o ca >o o o ro OO CD C a) oo oo CT> O C '§ e a E ^ o "N £= ca Ca >N ro 'E c M N O tO 00 S s m i—i o o 1—I o ■šT »a i-H 'ŠT i—i oo s lo o o O UJ O ro oo ^ o i s .O ^ ca .c ca c >C/3 O O. ca £= "a d ca £= S oo c\i c\j C\l o LO S o o o c\i c\j o S lo O ai i—i c\i o o o r^ IT) o i-H O o o C\l l£> O LO O >o5 LO ._ o o ^ § > 2 -o . a) co 00 ob ca 03 - >o a) E ca as o o CI cz 03 03 m oo cm o i-H CT> i—i O O O o o o o o 00 X/) I £ 4-1 =! 01 >0 O! >N "a o o. JD 03 ■g b 2 .2 ca < "a "O .2, 03 00 03 § " o cm s 8 S - § o oo r^ o i—i o o o o o ct o I >10 ca o 'c >N =3 "O O a. 03 C 03 .a 03 V) ■Si 'E1 "D 1 to .a o T3 i— O) _Q O O ca c ca 8 C\l C\l o _ oo 'o oo o o c ca £= >o ca c > 05 C "O ca c ca .o .2 >C/3 ca ca c >N =3 "O ca M ZA NAKAZILA: ZA INFORMACIJE: ca OD (D C/3 k_ O E =. jn -¡z ca >N % ca -> M ca i s= Ob jutranji kavi, tudi Primorski dnevnik. Udobno, na vašem domu, vsako jutro, odmevi sveta in utrip okolice. Brez skrbi, novice vas ne bodo več prehitevale: naročite se na Primorski dnevnik. Storite to čimprej, izkoristite PREDNAR0ČNINSK0 AKCIJO: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal samo 0,65 evra! Za vse naročnike, nove in stare, smo tudi letos pripravili prijetna presenečenja. Vse leto pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Ne zamudite priložnosti! Brez skrbi. Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it Spravno ¿PA SLOVENSKO STALNO GLEDALCE": T tvKira^ Predstavili repertc Primorski dnevnik 1 6 Četrtek, 13. decembra 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it štandrež - Včerajšnje rušenje objektov na mednarodnem mejnem prehodu je imelo publiko Udarce bagra spremljali z rosnimi očmi Na meji slonelo tudi gospodarstvo Stroške za odstranitev ovir bodo krili iz fonda civilne zaščite - Družba SDAG bo okrepila zmogljivosti postajališča Podlipnik in Podbersig na kraju rušenja mejnih objektov (desno), z nadstreškov so umaknili napise (levo) BUMBACA Nekateri so s seboj pripeljali otroke, drugi so prinesli fotografski aparat, da si bodo zapomnili, kakšna je nekoč bila meja. Skupina bivših špediterjev in zaposlenih pri družbi SDAG je včeraj ganjeno spremljala začetek del na italijanski strani mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba, kjer se je podjetje Edilfognatu-re lotilo rušenja objektov, ki so padali pod udarci bagra. Že navsezgodaj so na kraj pripeljali tovornjaka, pnevmatično kladivo in bager. Promet so speljali ob straneh, okrog 9. ure pa so začeli s sistematičnim odstranjevanjem meje, na kateri je ves povojni čas in do padca carinskih pregrad pred tremi leti slonelo goriško gospodarstvo. Kmalu bo tam le še hitra cesta, na prehod meje pa bo opozarjalo le cestno znamenje. »Dela smo spremljali z rosnimi očmi, saj smo veliko let živeli ob tej meji in z mejo,« nam je včeraj zaupal Bruno Podbersig, direktor družbe SDAG, ki upravlja tamkajšnje tovorno postajališče, in dodal: »Iz komercialnega vidika nas vstop Slovenije v schen-gensko območje ne bo posebej prizadel. Veliko spremembo smo doživeli leta 2004 z ukinitvijo carinskih pregrad. Sedaj je na vrsti prost prehod ljudi med državama. Neposredno se nas ne tiče, saj se ukvarjamo s tovornim prometom.« Mimogrede je povedal, da bodo padec meje obeležili 20. decembra skupaj s sloven- sko in italijansko obmejno policijo, špediterji in finančno stražo v okviru tradicionalnega srečanja mejnih organov. Če bo meja kmalu le še spomin, pa ima družba SDAG veliko načrtov, ki so zazrti v prihodnost. »V letu 2008 bomo izpeljali tretji sklop del na tovornem postajališču, v okviru katerega bo zgrajeno skladišče, ki bo merilo 8.400 kv. metrov. Januarja pa bomo sklicali javno dražbo za razširitev logistične platforme za pretovor s ceste na železnico. Stroške bomo krili tudi z evropskim denarjem,« je navedel Podbersig in poudaril, da si bodo še naprej prizadevali za sodelovanje s sosedi. Prva »žrtev« schengenske širitve na mejnem prehodu v Štandrežu je bila ena izmed dveh središčnih kabin, ob kateri so podrli tudi betonski oviri za ločevanje prometnih pasov in pločnik. »Prefekt se je dogovoril z deželno vlado, da bo le-ta iz fonda civilne zaščite krila stroške za odstranitev objektov in ureditev mejnega prehoda v Štandrežu. Ti bodo znašali okrog 50 tisoč evrov,« je včeraj povedal goriški župan Ettore Romoli. »Druga središčna kabina naj bi bila na vrsti danes, dve stranski kabini, nadstrešek in preostala struktura pa naj bi bili odpravljeni spomladi prihodnjega leta,« je pojasnil predsednik družbe SDAG Stefano Podlipnik in dodal, da bodo v kratkem na novo asfaltirali cesto in uredili signalizacijo. Delavci druž- be za upravljanje tovornega postajališča so sicer že v četrtek odstranili kable, klimatsko napravo in opremo dveh središčnih policijskih kabin na štandreškem mejnem prehodu, včeraj pa so spremljali delo podjetja Edilfognature in odstranili zapornice ter table z napisi »All passports« in »European passports«. Širok središčni pas bo do uradnega padca schengenske meje zaprt prometu; vozila bodo peljala mimo stranskih kabin, kjer bodo do 20. decembra sedeli agenti obmejne policije, nato pa bo promet stekel po osrednjem pasu. Napovedujejo, da bodo hitrost omejili na 40 kilometrov na uro. Mimoidoči vozniki so si včeraj radovedno ogledovali dogajanje, opaziti pa je bilo tudi špediterja, ki je spravil v žep košček zrušene kabine. Iz nostalgije. Obmejna policija je dokaj ravnodušno spremljala dela. Šest ali sedem italijanskih agentov je bilo zgnetenih v stranski kabini, njihova kolegica pa je v kabini na nasprotni strani kontrolirala dokumente voznikom, ki so iz Slovenije vstopali v Italijo. »Sploh ne vemo, kako bodo uredili promet po vstopu Slovenije v schen-gensko območje,« nam je povedal eden izmed agentov in dodal: »Vemo le, da so nas vse nakopičili v eno kabino. Sprašujemo pa se predvsem, kaj bo z nami po padcu meje. Zaenkrat so naše izmene določene, kot da bi se na meji nič ne spremenilo.« (Ale) gorica - Smrti pri delu v ospredju prednovoletnega sprejema Prefekt napovedal ukrepe Hvaležen spomin na Mirka Špacapana - Za prefektove goste je slovensko pesem zapela skupina Akord »Tragedije smrti pri delu ne moremo več dopustiti. Od tega je odvisna prihodnost Italije, socialni mir v naši državi, ki mora z vsemi zakonskimi sredstvi reagirati proti zločincem in morilcem, v rokah katerih so žal prepogosto razmere na delovnih mestih.« Te besede je odločno in hkrati ganjeno včeraj izrekel goriški prefekt Roberto De Lorenzo in napovedal okrepitev nadzora in nove ukrepe. Presenetil je vse, ki so se odzvali na njegovo vabilo in prišli na prednovoletni sprejem v vladno palačo na Travniku. V dolgi vrsti, ki se je vila po stopnišču pre-fekture, so bili mnogi slovenski gostje, med njimi župani z obeh straneh meje, kulturni delavci; izmed vseh naj omenimo generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja in upokojenega diplomata Karla Bonutti-ja. Ob vhodu je prefekt s soprogo vsakega sprejel in pozdravil. Salon je bil osvetljen in božično okrašen, ljudje mondeno razpoloženi. Najprej je zaigrala violina mlade Alice Pecorar- i s klavirsko spremljavo, sledil je kvartet violin, nakar je v ospredje stopil prefekt: »Tu se danes spominjamo tragedije, ki je prizadela Italijo. V Turinu so bili žrtvovani štirje delavci. To je za nas kot neke vrste koba-riški preboj. A tedaj smo imeli za nasprotnike vojake, ki so bili častni možje, v tej bitki pa imamo pred sabo zločince in morilce. Upam, da bo naša država znala ponovno vstati, kot je to storila po Kobaridu. Prebuditi moramo vesti in strogo nadzirati zagotavljanje varnosti.« K temu je prefekt dodal hvaležno misel na Mirka Špacapana: »Povabil sem med nas vokalno skupino, ki bo zapela pesmi z goriške zemlje v spomin na osebo, ki bi morala danes biti med nami.« Za goste sprejema na pre-fekturi je sinoči slovensko pesem zapela skupina Akord iz Podgore. Prefekt De Lorenzo v prvi vrsti na včerajšnjem sprejemu BUMBACA gorica - Marinčič »Praznovanje v slogu poprečne šagre« »Stari misovec Sergio Cosma je po svoje še najbolj dosleden. Jasno pove, da bo zanj padec schengenske meje dan žalovanja, ker se mu toži po financarjih in graničarjih, po zidovih in pregradah, ki so jasno ločevali goriški prostor na to in ono stran.« Tako začenja občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič svojo politično noto, tarča katere je goriška občinska uprava. »Cosma je pač desetletja gradil svoj politični kapital na zlorabljanju predsodkov - nadaljuje Marinčič -, na ločevanju med dobrim (na tej strani) in zlom (na oni strani), na podpi-hovanju narodnostne mržnje. Dobro razume, da bo v bodoče, ko bo goriški prostor spet svobodno zadihal v svoji obnovljeni celovitosti, vse manj posluha zanj in za njegove zatohle politične ideje. S padanjem pregrad bo neizbežno tudi več priložnosti za dialog, za medsebojno spoznavanje in torej za padanje predsodkov, na katerih slonita bojazen in nezaupanje do sosedov. Nič čudnega torej, če je Cosmi iz podzavesti pricur-ljal na dan predlog o realizaciji muzeja na meji. Verjetno mu iz globine prihaja v zavest slutnja, da tudi sam s svojimi preživelimi političnimi idejami ne sodi nikamor drugam kot v muzejsko zbirko, kjer se hrani raznorazna ropotija iz preteklosti. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je Cosma danes občinski odbornik, član mestne uprave, kamor ga je - prvič v njegovi večdesetletni skrajnodesničarski politični karieri - poklical župan Romoli. In ta okoliščina nam daje razumeti marsikaj o tem, kako se goriška občina pripravlja na dokončno odpravo mejnih pregrad. Medtem ko v Novi Gorici pripravljajo sproščeno ljudsko praznovanje s pogledom uprtim na mejo (Verč-Ko-balov kabaret o prepustnici, prižig lučk na trgu Evrope - Transalpini, ljudski praznik z glasbo tik ob meji v Rožni dolini), nam bo goriška mestna uprava servirala podeželsko inačico rimskih belih noči: stojnice s kramarji na korzu, dj-e ob vogalih mestnih lic in celo izbor spričo hladne sezone najbrž ne pretirano razgaljenih missic. Vse skupaj v slogu poprečne vaške šagre. Pri tem je zanimivo, da so stojnice razvrstili vse tja do spominskega parka. Kot da bi hoteli ljudi popeljati čim dlje od meje in od neposrednega stika s slovenskimi sosedi! Da se za božjo voljo ljudje ne bi gnetli na nekoč Brancatijevi Transalpini! Še pred šestimi meseci sta župana obeh Goric o teh stvareh govorila enoglasno. Kdor je bil v Novi Gorici na torkovi predstavitvi praznovanja 20. decembra, ve povedati, kako je s tem danes. Na eni strani dostojanstveni nastop župana Brulca in njegova jasna vizija o pomenu zgodovinskega trenutka. Na drugi... praznina. Romolija nikjer: menda je zadnji hip zbolel in poslal svojega pi-arovca, Cosmo mlajšega, ter nadebudnega odbornika Ceretto. Zaprepadenim slovenskim novinarjem sta neumorno razlagala, kdo je znameniti Giuann Shadai in kakšna je razlika med dj-i in vj-i, ki bodo vrteli glasbene komade v belo noč. Naj jih. Kar se mene tiče, se bom šel posmejat s Koba-lom v Novo Gorico, nato na Transalpino in nazadnje dvigat štange na mejnih prehodih. Kaj takega se zgodi enkrat v življenju, ritke missic pa lahko občuduješ na vsaki šagri.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. decembra 2007 17 GORICA - Danes TRŽIČ - Mobilizacija kovinarjev za žrtve tragedije v tovarni Thyssen Krupp Tihi sprevod s tisoč delavci Šola ustavil mestni promet ima svoj r sedež Na krožišču Anconetta je prišlo do dolgih kolon - Voznike mirila policija Včerajšnja stavka kovinarjev, ki so jo priredila državna tajništva sindikatov Fim, Fiom in Uil, je dobesedno blokira la Tržič. Stavkajoči, ki so že le li izra -ziti solidarnost družinam žrtev tragedije v tovarni Thyssen Krupp v Turinu ter obenem opozoriti na vprašanje varnosti na delovnem mestu in na potrebo po obnovi delovne pogodbe, so manifestirali mirno in brez hrupa, povzročili pa so številne prometne zastoje. Tihi spre vod, ki ni bil na pove dan, je startal ob 9. uri iz ulice Cosulich. Udeležilo se ga je več kot tisoč delavcev, ki so svojo jezo in zaskrbljenost izrazili brez žvižgov in bobnov. Delavci so iz ulice Cosulich nadaljevali v sprevodu po ulici Verdi in prišli do krožnega križišča Anconetta. Tu so se ustavili približno pol ure in s tem ustvarili dolgo kolono vozil. Napetost je narasla: medtem ko so mestni redarji usmerjali avtomobile drugam, so se nekateri vozniki skušali izogniti koloni s tem, da so izkoristili kolesarsko stezo. Med temi je bilo tudi Suv vozilo, ki so ga de lav ci zaus tavili na ploč ni ku. Razjarjen avtomobilist in protestniki so se začeli kre gati, na to pa je posegla policija, ki je voznika prepričala, naj počaka na odhod delavcev. Promet je začel normalno potekati ob 11.30. Sprevod, ki so se ga ob delavcih udeležili vsi pokrajinski predstavniki sindikatov Fim, Fiom in Uil ter predstavniki delavcev največjih tržiških tovarn, se je nato po isti poti vrnil v ulico Cosulich, kjer se je ob poldne zaključila manifestacija. »Varnost na delu je dolgoletni problem, tragedija v Turinu pa ga je ponovno potisnila v ospredje. Sindikati stalno opozarjajo na pomanjkljivosti, do inšpekcij pa ne pride pogosto. Večjo kontrolo bomo še naprej glas no zah tevali,« je pove dal predstavnik Fiom v ladjedelnici Fincantieri Moreno Luxich, vsedržavna tajništva sindikatov Fim, Fiom in Uil pa so v tiskovnem sporočilu napisala: »Podjetja se bodo mo ra la za prob lem var nos ti pri delu zavzeti tudi s primernim progra- Včerajšnji sprevod delavcev po tržiških ulicah ALTRAN mom investicij«. Pomen manifestacije je včeraj zgovorno obnavljal transparent v malem pristanišču Nazario Sauro, na katerem je pisalo: »Preko 1000 mrtvih za manj kot 1000 evrov na mesec«. »Šola Ivan Trinko je v prejšnjih letih morala doživeti več prisilnih selitev iz sedeža v sedež. Čakala je na dokončno rešitev, ki pa je iz najrazličnejših razlogov ni bilo mogoče doseči. Ta dol ga in težavna pot, ki je povzročila tudi mnoge nevšečnosti, se je uspešno zaključila s pridobitvijo dokončnega sedeža v ulici Grabizio, v katerem se bo lahko razvijala na najboljši način.« Tako je goriški župan Ettore Romoli povedal pred uradnim odprtjem sedeža nižje srednje šole Ivan Trinko, ki se ga bo danes udeležil v šolskem poslopju v ulici Grabizio v Gorici. Svečanost se bo začela ob 10.30. Učenci bodo zapeli nekaj pesmi, ob priložnostnih govorih pa je napovedana tudi projekcija kratkega filma, ki gaje uresničila skupina profesorjev. Nared je tudi priložnostna publikacija z naslovom Za našo prihodnost, ki jo bo šola Trinko izdala s pomočjo Sindikata slovenske šole in tiskarne Grafica Goriziana. GORICA-NOVA GORICA - Srečali so se otroci dveh slovenskih vrtcev »Hura!« na trgu Evrope S srečanji bodo nadaljevali tudi po odpravi mejnega nadzora, sodelovanje nadgrajujejo s skupnimi projekti Soglasni »hura!«, ki so ga otroci vzklikali na vse grlo, je včeraj napolnil trg Evrope, skupni trg obeh Goric. Že četrto leto zapored se se namreč tam srečali malčki iz enote Kurirček novogoriškega vrtca in njihovi vrstniki iz slovenskega vrtca v ulici Brolo v Gorici. Prvo srečanje je potekalo v letu, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, letošnje pa je zadnje, ko se na meji med Italijo in Slovenijo še izvaja nadzor. V srečanju otrok iz novogoriškega in goriškega slovenskega vrtca je veliko simbolike. Malčki pripadajo zadnji generaciji, ki jo je zaznamovala 60-letna meja med Goricama, odraščali pa bodo v skupnem evropskem prostoru in se meje najbrž ne bodo niti spominjali. »S srečanji bomo nadaljevali tudi po odpravi mejnega nadzora. Naš namen je, da se med otroki stke skupno prijateljstvo. Doslej smo srečanja namreč že nadgradili, saj smo sodelovali tudi v skupnih projektih. Za Goriški muzej smo, denimo, prispevali igrače za razstavo in zbirko starih igrač. Letos bomo nadaljevali sodelovanje z muzejem pri zbirki, ki jo bodo določili v maju prihodnje leto. V enoti Kurirček imamo tudi usmeritev v domovinsko vzgojo, saj se morajo otroci zavedati svojih korenin, ne pa da se porazgubijo v Evropi,« je prepričana vodja enote Kurirček, Jola Matič. Otroci so srečanje popestrili z nekaj pesmicami, ki so jih izmenjaje zapeli, nato pa so se med seboj pomešali, se prijeli za roke in skupaj zaplesali čez vso ploščad. Srečanje so zaključili z medsebojno izmenjavo darilc, ki so jih sami izdelali v vrtcu, vzgojiteljice pa so si izmenjale še novoletna voščila. (km) Otroci so na trgu, okrog mozaika, veselo rajali FOTOK.M. SCHENGENSKA PRAZNOVANJA - Pobude v organizaciji in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine Spovednica za mejne grehe Za pokoro skodelica kave z žganjem - Glavni prireditvi bosta večerna baklada med Sovodnjami in Mirnom in koncert Kočani orkestra v Krminu Pobude ob odpravi schengenske meje, ki jih prireja ali jim svoje pokroviteljstvo nudi goriška pokrajina, bodo v praznovanja zaobjela ves goriški teritorij, »ker dogodek zanima vse,« opozarja pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Glavni dve prireditvi v organizaciji pokrajine bosta potekali v petek in soboto, 21. in 22. decembra. V petek bo večerna baklada med Sovodnjami in Mirnom, na katero vabijo še posebej člane športnih društev, ki so v prejšnjih desetletjih z drugimi organizacijami podirala mejo, in vse krajane s kraškega in z južnega območja goriške pokrajine z Doberdobom in Sovodnjami v prvi vrsti. Ob 19.30 bo zbirališče pri športno-kotal-karskem centru na Peči, pričakovanje na start bo spremljal koncert pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba. Ob 20. uri se bodo ljudje odpravili z baklami na Mirenski grad. Mejo bodo prečkali na cestici ob Vipavi, ki je last družbe ANAS, a jo bo pokrajina uredila, da bo prehodna; prvemu posegu je že namenila deset tisoč evrov in bo dokončan do petka. Po prihodu na grad ob 21. uri bo Policijska kabina na Škabrijelovi-Erjavčevi med Goricama BUMBACA zapel domači pevski zbor, sledili bodo pozdravni nagovori, ob 21.30 pa še koncert vokalne skupine Musicum; ob koncu bo možnost vrnitve z avtobusom na Peč. Dan kasneje, 22. decembra, bo prizorišče dogajanja trg XXIV Maggio v Krminu, kjer bo ob 21. uri koncert Kočani orkestra, ki z razposajeno balkansko in cigansko glasbo priteguje množice. Za to priložnost bo organiziran poseben avtobusni prevoz s tremi odhodi iz Gorice: izpred Rdeče hiše ob 19. uri, 19.45 in 20.30 s postanki na korzu, nasproti pokrajinske palače, ob 19.10,19.55 in 20.40; povratne vožnje bodo startale ob 22.30,23.15 in opolnoči. Koncert prireja pokrajina v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom. Poseben poudarek zaslužijo pobude, za katerimi stojijo goriški Kinoatelje, študentsko združenje Makin'Go in skupina prijateljev Transe ter jih je pokrajina podprla; njihovo prizorišče bo 20. in 21. decembra zvečer območje med mejnim prehodom na Erjavčevi in trgom Evrope - Transalpino, v Gorici in Novi Gorici. Med pobudami izstopa »spovednica«, ki bo delovala na slovenski strani meje, na Erjavčevi; tam bo kdorkoli pred videokamero lahko izpovedal svoje mejne grehe. Za pokoro bo prejel skodelico kave z žganjem, ki simbolizira kavo, ki so jo »šfercali« v eno smer, in žganje, ki so ga tihotapili v drugo. Ta pričevanja bodo ostala na razpolago bodočim generacijam, iz njih pa bo Kinoatelje uresničil tudi videodoku-mentarec. Hkrati bo še zadnja možnost za spominsko sliko na meji. Načrtujejo tudi projekcije na pročelju stavbe ob mejnem prehodu; vrteli bodo posnetke iz slovenskih in italijanskih arhivov iz 50. let minulega stoletja. Posnetke mlajših avtorjev bodo vrteli v stavbi železniške postaje, kjer bodo na ogled kar tri fotografske razstave. Na trgu Evrope pa bo 21. decembra tudi večerni koncert ansambla Putrovke, ki je igral v filmu Odgrobadogroba slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča. Naj še omenimo kolesarski sprehod po kolesarskih in drugih poteh ob meji v soboto, 22. decembra, in božični sejem na Gradini v nedeljo, 23. decembra, ki bo z avtobusom povezan s Temnico, kjer bo isti dan odprtje turističnega centra. 18 Četrtek, 13. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Podjetje Euroinvest pridobilo gradbeno dovoljenje Januarja začetek gradnje petnajstnadstropnega Eda centra Najlepši razgledi bodo namenjeni lastnikom luksuznih stanovanj - Zgrajen v dveh letih noga gorica - Ime pokrajine Nemec pisal Pahorju: »Prispevajte k pomiritvi« Predsednik Foruma za Goriško, Boris Nemec, je na pisatelja Borisa Pahorja naslovil pismo, v katerem ga poziva, naj prispeva k »umiritvi polarizacij med Primorci, kijih prevzemajo iracionalna čustva glede poimenovanja pokrajin«. Forum se namreč zavzema za Goriško pokrajino, s takšnim imenom in kot samostojno pokrajino, ne pa za enotno Primorsko pokrajino. Pahorja pa so kot govornika na zborovanje, ki bo danes v Ajdovščini, povabili organizatorji iz civilne iniciative Za Primorsko. »Odprava državne meje ponuja Primorcem z obeh strani meje enkratno priložnost za njihovo kulturno in gospodarsko integracijo. Vendar se zdi, da ta trenutek večino Primorcev prevzemajo občutki tesnobe in celo strahu pred nečim neznanim in negotovim. V ta čas je padla razprava o imenih primorskih pokrajin in sprožila delitev med primorskimi Go-ričani,ki se zavzemajo za svojo zgodovinsko Goriško pokrajino in ostalimi Primorci, ki si želijo samo eno in enotno pokrajino vseh Primorcev v Sloveniji,« piše Nemec in tako nadaljuje: »Goričani vidijo v padcu meje veliko priložnost za revitalizacijo Gorice in močno kulturno gospodarsko povezanost Goričanov in Primorcev z obeh strani meje in s tem tudi kre- pitev slovenske identitete... Velika večina ostalih Primorcev ne razume tega občutenja in duha goriških Primorcev in njihove povezanosti s Slovenci čez mejo, ki so tudi sorodstveno močne. Ostali Primorci imajo strah, da bodo Italijani ponovno "okupirali" Primorsko s poselitvami na Krasu in Vipavski dolini; da bodo pokupili naša podjetja, da nas bodo osvojili z njihovo kulturo in ogrozili našo vsakdanjo provincialno varnost. Ti Primorci razglašajo Gorico za mesto v tujini, ki ga povezujejo z vsem sovražnim do Slovencev. Po mojem mnenju pa bi ena sama Primorska pokrajina po liniji sedanje državne meje ponovno ločevala Primorce na tiste "ta prave", ki imajo celo svojo himno in one zamejske na Tržaškem in Goriškem. Posledica bi bila povečanje odtujenosti obeh slovenskih in primorskih entitet,« je prepričan Nemec, ki takole zaključi pismo No-risu Pahorju: »Pomiritev med Primorci je verjetno možna le tako, da bi slovenska politika dopustila posameznim občinam odločitev, da se ene združijo v zgodovinsko Goriško, druge pa v primorsko pokrajino od Kopra do Ajdovščine ali celo Bovca, če tako želijo. Goriška in mesto Gori-ca-Nova Gorica pa bo ostala povezovalni element vseh Primorcev na obeh straneh meje, ki izginja.« (km) gorica - Spletna nadgranja Novega glasa Z mladim medijem v nove čase Mlad in dinamičen medij za mlado in dinamično ekipo. Medij je svetovni splet, ekipo pa sestavljajo sooblikovalci Novega glasa. Na goriškem sedežu slovenskega tednika, nad Katoliško knjigarno, so namreč včeraj predstavili javnosti novo spletno stran, ki ponuja ažuriran pogled ne le v časopis, temveč v splet dejavnosti, ki potekajo pod okriljem Zadruge Goriške Mohorjeve. Prava novost v zamejskem medijskem prostoru je blog oz. možnost, da bodo obiskovalci portala lahko svobodno vpisovali mnenja in komentarje. Padel je neki tabu, smo slišali na predstavitvi, ki je včeraj potekala v krogu snovalcev Novega glasa, ob udeležbi glavnega urednika Andreja Bratuža, in na kateri sta namen spletne nadgradnje tednika pojasnila Damijan Paulin, predsednik Zadruge Goriške Mohorjeve, in odgovorni urednik Jurij Paljk. »Prilagajamo se novim Publika krstne predstavitve nove spletne strani BUMBACA situacijam, tehnologijam in povpraševanjem,« je povedal Paulin in izrazil pričakovanje, da bo spletna stran približala tudi bralca, ki ne sega po časopisu. Paljk je povedal, daje portal oblikovala mlada ekipa agencije Tmedia v sodelovanju z mladimi snovalci Novega glasa. »Nekateri so napovedovali, da pomeni internet smrt časopisov. Izkazalo se je, da je internet prijatelj branja, saj se knjige prodajajo veliko več kot kadar koli prej,« je pojasnil Paljk in napovedal, da bodo spletno stran dodatno nadgradili in po vzorcu portala YouTube vnašali tudi video-posnetke. Da internet dopolnjuje tiskani medij in da mu približuje mlado publiko, je potrdil Paolo Hmeljak iz goriške agencije Tmedia, nakar sta njegova sodelavca Barbara Ur-šič in Matija Spinazzola orisala obliko in vsebino portala. Spletna stran se najbolje predstavlja kar sama: www.noviglas.eu. Novogoriško podjetje Euroinvest je na začetku tedna pridobilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo poslovnega objekta, imenovanega Eda center. »Če bo šlo vse po sreči, se gradnja lahko začne že januarja,« pojasnjujejo na Euroinvestu. Najprej mora namreč preteči zakonsko določeni upravni pritožbeni rok, da postane gradbeno dovoljenje pravnomočno. Eda center v središče mesta prinaša petnajstnadstrop-no zgradbo s 4.000 kv. metrov trgovskih površin, 8.000 kv. metrov površin, namenjenih poslovnemu delu, pet etaž podzemnih parkirišč in 33 luksuznih stanovanj. Čeprav je Euroinvest eno najbolj elitnih lokacij v mestu od novogoriške občine na javni dražbi kupil že v začetku leta 2005 in tedaj tudi napovedal, da bo gradnja stekla že lani, se to ni zgodilo. Od tedaj je travnik ograjen z visoko ograjo z velikimi reklamnimi panoji, za njimi pa se nemoteno razrašča plevel. Novogoričani so se začeli že glasno spraševati, ali bo napovedana stavba sploh kdaj zgrajena, po skorajda treh letih pa so z Euroinvesta vendarle sporočili, da so pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo Eda centra. Razlog za takšno zakasnitev je zamuda pri pridobivanju nekaterih soglasij, sicer pa na Euro- Lokacija Eda centra je danes le ograjeno zemljišče FOTOK.M. investu zagotavljajo, da bodo vse podrobnosti pojasnili prihodnji teden na srečanju z novinarji. Eda center bo torej zrasel na 4.000 kv. metrov velikem travniku za Trgovsko hišo, nasproti HIT-ove poslovne stavbe. V njegovi neposredni bližini stoji spomenik, posvečen prvemu slovenskemu letalcu Edvardu Rusjanu. Njemu v čast se bo stavba imenovala Eda, tako kot njegova inova-tivna letala. »Gradnja Ede bo zelo zahtevna, saj gre za objekt z nadpovprečnimi tehničnimi lastnostmi: petimi etažami pod in petnajstimi nad zemljo. Visoka bo 62 metrov. Stavba je po ocenah investitorja vredna približno 30, celoten projekt pa skoraj 40 milijonov evrov,« pojasnjujejo na Euroinvestu. Objekt se bo navezoval na Bevkov trg, v njegovi okolici bo urejena zelenica z drevoredom, pet podzemnih etaž, namenjenih parkiranju pa bo prispevalo k reševanju problema pomanjkanja parkirišč v mestu. Nad varovano parkirno hišo bodo štiri etaže, namenjene trgovskemu delu, naslednjih osem etaž bodo zasedale pisarne, najlepši razgledi pa bodo namenjeni lastnikom luksuznih stanovanj v preostalih treh etažah. Eda center naj bi bil zgrajen v dveh letih. (km) gorica - Razpis in protokol Zaposlovanje mladine in prizadetih oseb Pokrajina Gorica si prizadeva, da bi pospešila zaposlovanje mladih pri goriških podjetjih, in za čim bolj uspešno in dostojanstveno vključevanje tako telesno kot umsko prizadetih oseb na trg dela. V to smer gresta pobudi, ki ju je včeraj predstavil pokrajinski odbornik Marino Visintin. Pred dnevi je pokrajinski svet odobril sklep za objavo razpisa, ki predvideva delno finančno podporo podjetjem, ki bodo omogočila mladim brezposelnim do 35. leta starosti, da opravijo šestmesečno honorirano delovno prakso. Stažisti bodo za svoje delo prejemali 500 evrov mesečno, od katerih bo polovica bremenila pokrajinsko upravo, druga polovica pa podjetja. Na razpis se bodo podjetja lahko najavila od ponedeljka, 17. decembra letos, do 31. januarja prihodnjega leta. Razpis stoji ob boku že pred časom predstavljenega eksperimentalnega projekta mikrokreditov, v okviru katerega je v letošnjem letu uprava predsednika Enri- ca Gherghette v sodelovanju z zvezama Confartigianato in CNA namenila 50.000 evrov, da bi spodbujala ustanavljanje novih podjetniških dejavnosti na področju obrtništva. Mladim pod 35. letom starosti, ki želijo odpreti lastno podjetje, ponujajo denarno posojilo v višini 5.000 evrov; od tega bodo koristniki v petih letih morali vrniti le 4.000, za tisoč evrov pa bodo oproščeni. Rok prijave na razpis zapade 31. decembra. Goriška pokrajina je podpisala tudi protokol o sodelovanju s konzorcijem CISI iz Gradišča, ki s svojim specializiranim osebjem sledi zaposlenim prizadetim osebam na delovnem mestu. Na pokrajinskem seznamu brezposelnih prizadetih oseb s stopnjo invalidnosti, ki presega 46 odstotkov, je vpisanih 738 občanov. Povprečno jih goriška podjetja zaposlijo letno šestnajst odstotkov. Vizintin je včeraj poudaril, da si bo goriška pokrajina v bodoče prizadevala, da bi se povprečno število zaposlenih invalidov povečalo. (VaS) Platforma dobila zeleno luč Občinski svet iz Ronk je odobril študijo o izvedljivosti in preliminarni načrt za izgradnjo intermodalne tovorne platforme, ki bi jo morali uresničiti na območju za ronškim letališčem. Po petih urah razprave je bil dokument odobren z glasovi večine in dela opozicije, proti pa so glasovali Zeleni, skupina Ronchi borgata di sole in SKP. Amandmaji, ki jih je predstavil svetnik SKP Luigi Bon, so bili zavrnjeni. »Gre za najpomembnejšo odločitev na gospodarskem področju, kar jih je občina sprejela v zadnjih dvajsetih letih,« je ob koncu zasedanja ocenil župan Roberto Fontanot. Rupel v oddaji Brez meje »Predschengenska« oddaja Brez meje (TV Koper) bo danes ob 18. uri gostovala v studiu Alda Rupla, soustvarjalca čezmejne revije Isonzo Soča in organizacijskega tajnika ZSKD-ja, ki je aktiven tako v politiki, kulturi in publicistiki kot na področju športne rekreacije in ek-stremnega pohodništva. Rupel se bo pogovarjal z voditeljem oddaje Alešem Doktoričem o izzivih, ki jih postavlja odprava schengenske meje med Slovenijo in Italijo za Slovence v Italiji, v fokusu pa bo tudi njegovo vsestransko delovanje. Molitev za padec pregrad V cerkvi frančiškanskega samostana na Kostanjevici, pri Novi Gorici, bo jutri ob 15.30 molitveno srečanje ob skorajšnjem padcu mejnih pregrad; vodila ga bosta goriški nadškof De Antoni in koprski škof Pirih. Nocoj ob 20.30 pa bo v kapucinski cerkvi v Gorici potekalo z istim namenom molitveno bdenje v organizaciji Karitas in ob udeležbi nadškofa. Trajalo bo do nočnih ur. Kako je bilo živeti nekoč? V petek, 21. decembra, ob 20. uri bo na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu nagrajevanje likovnega natečaja z naslovom »Kako je bilo živeti nekoč?«; namenjen je bil otrokom osnovnih šol iz Števerjana, Pevme in s Plešive-ga. Pobuda sodi v okvir prireditev ob odprtju muzeja briške kulture Brincelj. Na društvenem sedežu bodo razstavili likovna dela otrok in nagradili najboljše, zapel bo otroški zbor Sabotin iz Štma- Ukradel tovornjak in aluminij V četrtek ponoči je neznanec odstranil obešanko na drsnih vratih podjetja v Kromberku in vstopili na dvorišče. Vlomil je v tovorni avto in ga z spajanjem žic poskušal spraviti v pogon; ker mu to ni uspelo, je na isti način vlomil v drug tovorni avto znamke mercedes-benz in ga spravili v pogon. Na tovornjak je z dvi-galom-grabilcem naložil okoli enajst ton aluminija, stisnjenega v kocke, in 900 kg odpadnega bakra ter se z vozilom in tovorom odpeljal neznano kam. Podjetje je oškodoval za okoli 80.000 evrov. (km) Luč miru iz Betlehema Tradicionalna decembrska akcija Luč miru iz Betlehema, ki nosi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, sprejemanja in sodelovanja med ljudmi, letos iz Betle-hema že 17. leto zapored prihaja v Slovenijo. Prinašajo ga skavti in skavtinje. Med tri osrednje prireditve sprejema luči miru v Sloveniji poleg ljubljanske in celjske sodi tudi novogoriška; na trg Evrope jo bodo prinesli danes ob 18. uri. (km) Okusi 18. stoletja Z današnjim dnem bodo v palači Attems Petzenstein v Gorici, kjer poteka razstava »Abitare il '700«, vsako soboto do konca decembra, potekali vodeni ogledi ter pokušnja čokolade in vina Picolit (informacije na tel. 0432-200371). Odkrivanje drugih dobrot iz 18. stoletja bo potekalo na tematskih večerijah, ki jih prireja konzorcij GOIS (rezervacije na tel. 0432-200371). Festival vin v Šempasu V Šempasu bo danes in jutri med 14. in 20. uro potekal drugi Festival vin - žlahtna dediščina Slovenije, srečanje z domačimi, udomačenimi in avtohtonimi sortami. Odprtje bo ob 14. uri v kulturnem domu v Šempasu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. decembra 2007 19 PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih skupin ŠtandreŽ2007 Prešernovo gledališče Kranj in KUD Janko Krmelj Nena Mnčnik I/IŽE mšBIiZE mjuziki Zgodba, sestavljena iz ljudskih pesmi, kijih pojejo in godejo 4 igralci in znana skupina Ana Pupedan Nedelja, 16. decembra, ob 17. uri, župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu Napovedana predstava »Butalci« odpade CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«. Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Nella valle di Elahh«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15; »Matrimonio alle Bahamas«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La bussola d'oro (The Golden Com-pass)«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Co-me d'incanto - Una principessa a Manhattan«. Dvorana 5: 17.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.00 - 22.10 »Nella valle di Elah«. NOVA GORICA: 19.00 »Sedem dni skomin«; 21.00 »Sicko«. À Koncerti OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU »SiparioDanza«: danes, 15. decembra, »Giulietta e Romeo« (Kledi Kadiu); informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 17. in 18. decembra ob 20.45 »La famiglia dell'antiquario« (Eros Pa-gni). Glasba: 21. decembra, ob 20.45 Clemencic Consort »Musica per il Natale nella vecchia Ungheria«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Leto-viščarji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abo-nenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molièrovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Presnjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30. ZADRUŽNA BANKA iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališke predstave v furlanskem jeziku: danes, 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, cognossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra ob 20.30 »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločni-ku v ul. Visini 2. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v ponedeljek, 24. decembra, ob 21. uri v cerkvi v Štmavru pred božično mašo. Nastopili bodo Tilen Draksler na orglah in MPZ Štmaver. KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo v petek, 21. decembra, ob 20. uri v Mirenskem gradu. Nastopila bo pevska skupina Musicum. Vstop prost. KULTURNI DOM V GORICI obvešča, da koncert Terria McConnella, ki je bil napovedan za nedeljo, 16. decembra, odpade; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). PD RUPA-PEČ IN KD JULIUS prirejata koncert danes, 15. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Marka v Rupi. Nastopili bodo komorni zbor Julius, Tizia-no Cantoni (flavta), Martina Gereon (kitara) in MePZ Rupa Peč. SKD HRAST prireja v sodelovanju z MPZ Fantje izpod Grmade in pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane v nedeljo, 16. decembra, ob 19.30 v štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika. V HALI PALAČE ATTEMS v Gorici bo v mesecu decembru niz koncertov »Quando sonano le cetre«: danes, 15. decembra, ob 21. uri Folle e' ben »Mu-sica in Italia tra rinascimento e ba-rocco«; 19. decembra ob 21. uri Bas-sadanza »Il cantar col gesto tra Quattrocento e contemporaneità«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert slovaškega orkestra iz Bratislave skupaj z mešanim pevskim zborom -Konservatorija v Bratislavi. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 19. decembra, ob 20.15 koncert skupine Etnoploč trio; informacije na tel. 003865-3354013. V KULTURNEM DOMU v Novi Gorici bo danes, 15. decembra, ob 20.15 koncert črnske duhovne glasbe s priznano ameriško gospel pevko Terri McConnell; urnik blagajne vsak delavnik 10. - 12. in 15. - 17. ura; informacije Kulturni Dom Nova Gorica na tel. 003865-3354016. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 30. decembra ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Fil-harmonika Bacau (Romunija); informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). nj Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN KMEČKA ZVEZA GORICA sporočata, da je v teku vpisovanje na tečaj »Upravljanje kmetijskega podjetja« (40 ur);informacije na tajništvu zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in na tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bosta v kratkem začela tečaja nemščine - osnovna stopnja A1 (48 ur) in osnovna stopnja A2 (72 ur) ter hrvaščine - osnovna stopnja A1 (80 ur). Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije na goriškem sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51 (KB center) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it.). Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, na silvestrovanje, ki bo v Šolskem domu v Novi Gorici, odpeljal prvi avtobus ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 16.15 izpred gostilne Primožič, nato s postankom pri »vagi« (pevmski most), v Podgori (pri spomeniku in športni palači) ter v Štandrežu. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazio-ni@coronini.it«. GORIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV ter združenji ADMO in ADO vabijo na božični koncert v četrtek, 20. decembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. Nastopil bo pihalni orkester Citta di Gorizia. KONS IN KD OTON ŽUPANČIČ prirejata pod pokroviteljstvom ZSKD likovno delavnico za otroke osnovnih šol v okviru razstave v poklon Lojzetu Spacalu. Delavnica bo danes, 15. decembra, od 9.30 dalje v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu; prijave na kraju dogodka. Poskrbljeno bo za material in malico. Delavnica je brezplačna. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta od 24. decembra do 2. januarja 2008. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL - JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v saboto, 22. decembra, ob 15. uri v kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2008 članom in antifašistom, ki bi želeli vstopiti v organizacijo ter s prisotnimi nazdravila ob padcu meje. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20). TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 16. decembra, v bazovskem domu v Bazovici ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v soboto, 22. decembra, delavnica za otroke od 6. do 12. leta starosti med 10. in 12. uro (cena za otroka 5 evrov). Vsak otrok bo izdelal predmet iz slanega testa, ki ga bo kasneje doma spe-kel v peči. V SAMOSTANU NA KOSTANJEVICI bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15.30 predbožično molitveno srečanje z nadškofom Dinom De Antonijem in s koprskim škofom Metodom Piri-hom. ZBORNIK SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI Branka Lakoviča bodo na Goriškem predstavili v sredo, 19. decembra, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v nedeljo, 23. decembra, med 10. in 17. uro božična tržnica z naravnimi pridelki; informacije na tel. 333-4056800 ali na »inforogos@gmail.com«. 0 Prireditve KD DANICA IN VRHOVSKA KLAPA vabita na predstavitev koledarja Vrhovski pust v torek, 18. decembra, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Koledar bo s priložnostnimi diapozitivi predstavil Roberto Dapit. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane, prijatelje in društva na božičnico, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 20.30 v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Večer bodo popestrili otroški glasovi OPZ Oton Župančič, mladinska vokalna skupina Vrh sv. Mihaela, pevski zbor Društva upokojencev za Goriško ter vokalna skupi- na Sraka. Ob priložnosti bodo nazdravili staremu letu in pozdravili novo. KNJIŽNICA SOVODNJE vabi vse otroke danes, 15. decembra, ob 10.15 na pravljično urico in božično delavnico. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 17. decembra, od 16.30 do 18. predavanje z naslovom »Cantautori: Poeti o no?«. Večer bo povezoval Gino Pipia. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v organizaciji knjigarne Editrice Goriziana danes, 15. decembra, ob 18. uri srečanje ob predstavitvi knjige »Il passo delle oche - L'identi-ta irrisolta dei postfascisti« Alessandra Giulia (Einaudi, 2007). Ob avtorju bodo prisotni tudi Stelio Spadaro in Adriano Segatori. ŠZ OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno Božičnico 16. decembra ob 18. uri v telovadnici ŠZ Olympia, drevored 20. septembra 85 v Gorici. fï Razstave DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« danes na ogled med 16. in 19. uro. OBČINSKA GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. ODPRTJE MULTIMEDIALNE RAZSTAVE EURART bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 v hiši Morassi v grajskem naselju v Gorici. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Nastopil bo pevski zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella. Razstava bo na ogled do 2. januarja 2008 med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo do 23. decembra v dvorani Italia na drevoredu Friuli 28 v Krminu ob četrtkih in petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici bo še danes, 15. decembra, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro na ogled 8. skupinska razstava državne policije in 4. skupinska razstava »Citta di Gorizia«. V FRANČISKOVI DVORANI na Sveti Gori nad Solkanom bo 16. decembra ob 15. uri v baziliki odprtje razstave jaslic. Razstava bo odprta vsak dan med 10. in 18. uro in sicer do 6. januarja 2008. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva. Od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo do 3. februarja 2008 na ogled razstava »La luna e i segni«, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481637152 ali 0481-637110. Vstop prost. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja na ogled razstava »Abitare il Settecento«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. V PREDVERJIH OBČINSKIH STAVB goriške in novogoriške občine bo na ogled razstava Jaslice združujejo; v Novi Gorici (trg E. Kardelja 1) so že na ogled, 17. decembra ob 10.30 bo odprtje razstave v veži goriške občine. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo 9. decembra ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Gras-si in Alessandro Puhali. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 2008 v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo in v sredo, 26. decembra, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). Mali oglasi PRODAJAM REPO za kisanje. Čimprej klicati na tel. 0481-882453 ali 347527119. PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Giovanni Ste-vanato iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 11.30, Giuseppa Brecelj vd. Fornasari (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Michele Na-tali (iz Trsta) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču; 10.50, Ti-motea Lissi vd. Granzinig iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in v Trst za upepelitev; 10.50, Matteo Studencich iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ROMANSU: 11.00, Edina Co-laut vd. Calligaris (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D ISON- ZO: 14.00, Angelo Danilo Zanon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 20 Sobota, 15. decembra 2007 ŠPORT / evropska unija - Včeraj zasedal Evropski svet v Bruslju Po podpisu nove pogodbe korak naprej tudi pri Kosovu Voditelji 27 držav članic so podprli tudi ustanovitev t. i. skupine za razmislek BRUSELJ - Dan po podpisu nove, reformne pogodbe EU v Lizboni so se evropski voditelji včeraj na tokrat enodnevnem vrhu v Bruslju posvetili vprašanju njene ratifikacije in uresničevanja, tako da bo lahko začela veljati 1. januarja 2009. Glede Kosova, ene ključnih zunanjih tem v EU, pa so se enotno odločili, da tja pošljejo civilno misijo. Tokratni vrh je zadnje veliko dejanje pod vodstvom Portugalske, ki bo krmilo EU z novim letom za šest mesecev predala Sloveniji. Voditelji EU so sprejeli več sklepov glede Kosova in Srbije. Potrdili so, da so izčrpane vse možnosti za sporazum o statusu Kosova. Strinjali so se, da trenutni status Kosova ne more trajati v nedogled ter da je njegova rešitev nujna za stabilnost celotne regije. Rešitev za pokrajino mora zagotoviti demokratično, večetnično Kosovo, zavezano vladavini prava, zaščiti manjšin ter kulturni in verski dediščini. Primer Kosovo je sicer primer »sui generis« in ni presedan za noben drug primer, so tudi poudarili voditelji. V sklepih je še zapisano, da je prihodnost celotnega Zahodnega Balkana v uniji. Misija na Kosovu v okviru evropske varnostne in obrambne politike bo »zahtevala pripravljalno obdobje, ki se mora začeti takoj«, je poudaril portugalski premier Jose Socrates in dodal, da je EU Srbiji poslala »politično sporočilo«, daje pogajanja za približevanje uniji sicer mogoče pospešiti, vendar že določeni pogoji glede sodelovanja s haaškim sodiščem še naprej veljajo. Glede Srbije je predsedujoči Evropskemu svetu še povedal, da ima evropski vrh zaupanje, da je mogoče približevanje uniji, tudi glede dodelitve statusa kandidatke, pospešiti. »To je jasno politično sporočilo Srbiji,« EU želi pod obstoječimi pogoji pospešiti pogajanja s Srbijo, ki pa bo, ko bo izpolnila pogoje, dobila status kandidatke, je povedal. Evropski svet je potekal pod vtisom četrtkovega uspešnega podpisa Lizbonske pogodbe. Kot je povedal slovenski premier Janez Janša, bo Evropski svet imel pod slovenskim in potem pod francoskim predsedstvom nalogo, da spremlja proces ratifikacije pogodbe, pa tudi da pripravi njeno uresničevanje. Voditelji so tudi podprli ustanovitev t. i. skupine za premislek, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030 oziroma s kakšnimi izzivi se bo morala spopasti, ter se dogovorili o njenem vodstvu. Skupino bo vodil nekdanji španski premier Felipe Gonzalez, podpredsednika pa >4J -, V Slovenski premier Janez Janša in francoski predsednik Nicolas Sarkozy na včerajšnjem evropskem vrhu ansa bosta nekdanja latvijska predsednica Vai-ra Vike-Freiberga ter nekdanji vodja finskega podjetja Nokia, Jorma Ollila. Lizbonska pogodba bo EU tudi omogočila, da se osredotoči na soočanje z izzivi globalizacije. Evropski vrh v tem okviru sprejel tudi deklaracijo o globaliza-ciji in v njej izpostavil, da globalizacija vse bolj vpliva na življenja ljudi s pospeševanjem izmenjave ljudi, blaga, storitev in idej, nudi pa tudi nove priložnosti za državljane in podjetja. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da »je jasno, da se niti največje države ne morejo same spopasti z izzivi globalizacije«. Voditelji so pozdravili še predstavitev strateškega poročila o uresničevanju lizbonske strategije, ki gaje ta teden sprejela Evropska komisija. Voditelji so tudi pozdravili predloge Bruslja za nov triletni cikel Lizbone, vključno s priporočili za vsako državo članico. Ker se bo omenjeni nov cikel potrjeval na prihodnjem vrhu marca 2008 pod taktirko Slovenije, je treba pospešiti delo v tem okviru, so poudarili. EU je pozdravila še širitev schengen-skega prostora brez nadzora na notranjih mejah s 15 na 24 držav, tudi Slovenijo. Nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah bo odpravljen 21. decembra, na zračnih pa 30. marca prihodnje leto med predsedovanjem Slovenije. Širitev je omogočil projekt SIS I za vse, pri uresničevanju katerega je Slovenija igrala pomembno vlogo. (STA) bali - Podnebje Konferenca se še ni končala BALI - Ministrsko zasedanje pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCC) na Baliju se nadaljuje, čeprav se je konferenca uradno končala včeraj ob 11. uri po srednjeevropskem času. Udeleženci skušajo še vedno najti kompromisno rešitev. Izvršni sekretar konference Yvo de Boer je dejal, da ni jasno, kdaj se bo konferenca končala, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je napovedal, da se bo danes vrnil na Bali in se vključil v pogajanja. Največja ovira je vprašanje, ali naj v besedilo vključijo številke o tem, kako daleč naj gredo industrijske države pri zmanjšanju svojih emisij to-plogrednih plinov in ali naj med smernice za nova pogajanja uvrstijo znanstvene dokaze, daje potrebno do leta 2020 izpuste toplogred-nih plinov zmanjšati za 25 do 40 odstotkov glede na količine iz leta 1990. EU in države v razvoju menijo, da je to bistveno vprašanje in bi kazalo na dobro voljo držav, ki veljajo za največje krivce za globalno segrevanje. Temu nasprotujejo zlasti ZDA, ki naj bi uživale podporo Japonske, Kanade in Rusije. (STA) iran Na pobudo nekdanjega predsednika Mohameda Hatamija Na parlamentarnih volitvah koalicija reformistov proti Ahmadinedžadu TEHERAN - Iranski reformisti so sporočili, da bodo na pobudo nekdanjega iranskega reformističnega predsednika Mohameda Hatamija oblikovali koalicijo, s katero bodo poskušali zmagati na parlamentarnih volitvah 14. marca in Iran zavarovati pred "krizo", ki jo je po njihovih besedah ustvaril iranski predsednik Mahmud Ahmadi-nedžad. Koalicija bo vključevala 21 zmernih strank, vključno z zavezniki Hatamija in nekdanjega iranskega predsednika Hašemija Rafsandžanija. "Država je v resni krizi. Vse stranke se strinjajo, da bi morale obnoviti položaj parlamenta in omejiti nestrokovne dejavnosti vlade," je povedal tiskovni predstavnik prihodnje koalicije Ab-dulah Naseri in dodal, da "je vlada v preteklih dveh letih stopnjevala največ notranjih in mednarodnih kriz, ker parlament ni dovolj močan in previden". Poudaril je še, da "ljudje čutijo hudo inflacijo, ki bo resen razlog za oddajo glasu na volitvah". Naseri je pove- Mahmud Ahmadinedžad dal tudi, da "še niso izgubili upanja za uresničitev glavnega cilja, to je Hatami-jevo predsedniško mesto leta 2009". Vodilna sila koalicije naj bi bil Ha-tami, iranski predsednik v obdobju med letoma 1997 in 2005, ki je v preteklih tednih prekinil dve leti politične tišine in v več govorih napadel Ahmadinedža-da. "Hatami je stal v ozadju koalicije. On je eden izmed stebrov konsolidacije reformistov za prihodnje volitve," je na novinarski konferenci povedal nek drug tiskovni predstavnik Morteza Hadži. Koalicija bo med drugim vključevala največjo reformistično stranko Is-lamistično fronto iranskega sodelovanja, Izvršilno moč stranke tvorbe, Ha-tamijevo Združenje borbenih kleri-kov, Organizacijo islamskih revolucionarnih mudžahedinov in Nacionalno stranko zaupanja. Reformisti so zaskrbljeni, da bi se ponovile volitve iz februarja 2004, ko je konservativni organ za nadzorovanje volitev, svet varuhov, preprečil kandidaturo tisočim reformističnim kandidatom. "Svet varuhov ne more omejiti prostora do te mere, da ne bi bile možne prave konkurenčne volitve," je še povedal Hadži in dodal, da želita Hatami in Rafsandžani zagotoviti poštene volitve. Na drugi strani pa so tudi konservativci oblikovali združeno fronto, ki je združila podpornike Ahmadinedžada in glavne tradicionalne konservativne stranke.(STA) vatikan - Nov vatikanski dokument o širjenju evangelija Katoliška cerkev v Rusiji ne želi spreobračati pravoslavnih vernikov VATIKAN - V Vatikanu so včeraj izdali dokument, ki razkriva potrebe po vernikih, ki bi širili evangelij med nekatoliča-ni. V dokumentu so poudarili, da se je pri tem potrebno izogniti »prisilnemu« širjenju evangelija. V njem so poudarili tudi pomen spoštovanja in duha sodelovanja pri dialogu z drugimi kristjani in zavrnili očitke ruske pravoslavne cerkve, da želi katoliška cerkev v Rusiji spreobrniti pravoslavne vernike. »Katoliška cerkev v Rusiji ponuja pastoralno oskrbo katoličanom v tej državi, ne želi pa spreobračati pravoslavnih vernikov,« je novinarjem povedal glavni avtor dokumenta, kardinal William Joseph Levada. Odnosi med rusko pravoslavno cerkvijo in Svetim sedežem so zaostreni tudi zaradi očitkov moskovskega patriarhata o katoliškem misijonarjenju v tradicionalno pravoslavnih državah, ki je sledilo razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Odnosi so se sicer poslabšali že leta 2002, ko je Vatikan v Rusiji vzpostavil štiri svoje škofije. Včeraj objavljeni dokument pravi, da so v Cerkvi dobrodošli tudi nekatoliški kristjani. (STA) včeraj so prižgaN ,učke na vatikanskem božičnem drevesu ansa zda - Odločitev parlamenta V New Jerseyju nič več smrtne kazeni NEW JERSEY - Poslanci v ameriški zvezni državi New Jersey so v četrtek podprli odpravo smrtne kazni v tej zvezni državi. Če bo sedaj guverner New Jerseyja, demokrat Jon Corzine podpisal zakon o odpravi smrtne kazni, bo New Jersey prva ameriška zvezna država, ki bo po več kot 40 letih odpravila smrtno kazen. Corzine je že napovedal, da bo zakon podpisal. ZDA so smrtno kazen ponovno uvedle 1976, vendar v zvezni državi New Jersey od takrat niso izvedli nobene usmrtitve. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, so poslanci v parlamentu New Jerseyja z 44 glasovi za in 36 proti glasovali, da v tej zvezni državi smrtno kazen nadomestijo z dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta. Ob tem AP napoveduje, da bo guverner Corzine ustrezen zakon podpisal v tednu dni. V prid odločitve poslancev govori tudi poročilo posebne komisije zvezne države, v katerem so ugotovili, daje izvršitev najstrožje kazni dražja od dosmrtne ječe, hkrati smrtna kazen ne prispeva k zmanjševanju števila umorov, obstaja pa možnost, da usmrtijo nedolžnega človeka. Po letu 1976 so v ZDA usmrtili 1099 ljudi. Med posameznimi leti so največ usmrtitev izvedli leta 1999, ko so usmrtili 98 ljudi, lani pa so usmrtili 53 ljudi, kar je najmanjše število usmrtitev po letu 1996. Zadnjo usmrtitev so v ZDA izvedli 25. septembra letos v Teksasu, še poroča AP. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, IS. decembra 2007 21 ta teden edinost pred 100 leti Tako je Edinost ta teden poročal o zborovanju 'Učiteljskega društva za Trst in okolico': "V industrijelnem Škednju zbralo se je triinšest-deset učiteljic in učiteljev, med temi tudi osem vrlih tovarišic in tovarišev iz vinorodne Gorisške. Zborovanje je počastil tudi naš vrli g. okr. nadzornik Nekerman. Društveni predsednik Ferlu-ga je pozdravil navzoče z navdušenimi besedami, polagajoč jim na srce, naj učitelja dičita vselej možatost in dostojnost, hrepeneča po večem razvit-ku šole, ki je jeden najgotovejših pospešiteljev ljudskega blagra. Spominjal se je tudi učiteljev, ki se ne vdeležujejo naših shodov in taki spadajo vse-drugam poprej, nego v sveti hram odgoje. Poročal je dalje o zborovanju 'Zaveze' v Kranju, kjer so učitelji zopet pokazali, da jim je pri srcu delo in trud v blagoršole in ljudske izomike. Tovariš Gr mek je poročal o ve li kem zbo rovanju zastop -nikov učiteljskih društev vseh narodov Avstrije na Dunaju. Delegatov je bilo 733, ki so zastopali veliko učiteljsko armado nad 50.000 učiteljev. Koliko zlatih misil in želja po boljšem kruhu je bilo skritih v teh srcih najvrednejih delavcev v člo-veš ki družbi. Občo pozornost na zborovanju v Škednju je vzbudila cela vrsta mlajih govornikov in govornic, ki so v lepih besedah pokazali, da se je v našem društvu pojavila mlada struja, ki hrepeni po tesneji zvezi med učiteljstvom in po samoizobraz-bi na pedagoškem in znastvenem polju, kar naj se vrši potom predavanj o priliki mesečnih pevskih vaj in občnih zborov. To novo strujo je predsednik simpatično pozdravil. Vsprejet je bil sklep, da se zaprosi za uvedenje šolskega zakona in resolucija za ustanovitev dveh meščanskih šol in sicer jedne obrtnega, a druge trgovskega značaja. Odboru se je naložilo tudi, naj se informira o večernih tečajih in povspeši otvoritev istih." ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Število prijavljenih obolenj za azijsko gripo raste iz dneva v dan. V tem tednu so zdravstvenim oblastem prijavili kar 1506 novih primerov. "Seveda pa je število obolenj dejansko precej večje, ker ne kri-čejo vsi zdravnika," meni PD. Zdravniki pa imajo polne roke dela, v ambulantah se namreč zbirajo trume ljudi z vročino ali kakim drugim simptomom. "Na vsak način bi morali zaposliti nekaj zdravnikov in tudi nekaj novega bolničarskega osebja. Izredne razmere so namreč vedno zahtevale izredne ukrepe..." zaključuje PD. Med tem je minister za javna dela Togni v Rimu podpisal pomembno konvencijo za gradnjo novega samostojnega naselja 'Sv. Sergij' v industrijskem pristanišču v Žavljah. Podobne projekte so začeli graditi tudi v Trevisu, Bari-ju, Tarantu, itd. "Ta naselja imenujejo tudi 'satelitska naselja' in prav ta izraz, ki sedaj nekatere kroge preveč spominja na ruski 'sput- nik,' je dal povod ministru Togniju, da je poudaril 'netočnost te definicije! Dejal je, da je treba predvsem govoriti o avtonomnih mestnih četrtih in ne o mestnih satelitih. Po njegovem mnenju morajo biti te avtonomne mestne četrti, ki so opremljene z vsemi javnimi uradi, trgovinami, javnimi uslugami itd., življen-ski del celotnega urbanističnega sistema ozemlja kateremu pripadajo, in zato ne smejo biti izločeni iz življenja osrednjega mesta. Kljub tej njegovi pojasnit-vi in vidni antipatiji do izraza 'satelit' se je naziv 'satelitsko mesto' za gradnjo tovrstnih avtonomnih naselij v bližni mest uveljavilo v časnikih in celo kot tehnični izraz. Ob podpisu konvencije je minister Togni izjavil, da si koordinacijski odbor za gradnjo 'satelitskih mest' prizadeva izvesti tudi program gradenj ljudskih stanovanj za srednji sloj. Zato bodo zidali takšna stanovanja, ki bodo ustrezala denarnim možnostim posameznih družin." - poroča PD. FILMI PO TV Sobota, 15. decembra, canale 5, ob 2.58 Dogville Billy Elliot Režija: Lars Von Trier Igrajo: Nicole Kidman, Stellan Skarsgard in Paul Bettany Von Trierjev film, ki predstavlja istočasno tudi prvi del zajetne režiserjeve triologije, posvečene ravno ZDA - deželi priložnosti - pripoveduje o mestecu, v katerega pelje samo ena cesta. Po strelu, ki ga zaslišijo tudi v daljavi, se vanj zateče mlada in prestrašena ženska Grace. Očarljiva svetlolaska beži pred mafijo in pridigar Tom, ki ga sreča med begom, ji ponudi skrivališče. O njeni usodi pa bodo morali odločati vsi prebivalci Dogvilla, saj si Tom ne more privoščiti, da bi ji nudil zatočišča, ne da bi se pred tem posvetoval tudi z ostalimi. Danski režiser je z Dogvillom znova prekoračil mejo med filmom in gledališčem. Mestece ni samo izmišljeno, ampak je v filmu tudi le bežno nakazano z belimi črtami na tleh. Prostori v katerih se dogaja večina zgodbe, pa so strašljivo prazni in zapolnjeni samo z najnujnejšimi predmeti. Zanimivo je, da Von Trier ni še nikoli prekoračil Oceana, saj se zelo boji letala in se tudi vseh evropskih festivalov udeležuje z avto-domom. Nedelja, 16. decembra, rete 4, ob 21.30 L agguato Režija: Rob Reiner Igrajo: Alec Baldwin, Whoopi Goldberg, James Woods 12. junuija 1963 so nasilno ubili Medgarja Ever-sa, enega najvidnejših borcev za pravice temnopoltega prebivalstva. Trideset let po umoru, ki ga je izvedel pristaš Ku Klux Klana, Byron, se je Eversova vdova zglasila v uradu tožilca Bobbyja DeLaugherja in ga zaprosila za ponovno odprtje dosjeja. Ponedeljek, 11. decembra, canale 5, ob 21.1C tla, leta 1984, se pravi v čas, ko je o vsodi marsikaterega angleškega delavca odločala neprizanesljiva Margaret That- K^/jiii^^ eher. Protago- w/^UW^ nist s čustvi nabitega filma pa je enajstletni Billy, plavolasi deček, ki neutrudljivo zasleduje svoj cilj in si želi postati plesalec. Kljub hudim ekonomskim težavam, njegov oče je namreč rudar, bo naposled že osemnajstlet-ni Billy zaplesal v londonskem Covent Gar-dnu. Sreda, 19. decembra, rete 4, ob 21.1C The score Režija: Stephen Daldry Igrajo: Jamie Bell, Julie Walters in Gary Lewis Filmsko dogajanje je postavljeno na angleška Režija: Frank Oz Igrajo: Robert De Niro, Edward Norton in Marlon Brando Trojica izrednih igralcev, ki v Ozovem celo-večercu nekako predstavljajo tri generacije ameriškega filma, pripoveduje o skupinici nepridipravih, ki se pripravljajo na izjemen podvig. Sanje o ropu življenja pa se naenkrat razblinijo, saj se nihče od treh noče odpovedati vodilni funkciji bossa. Sreda, 19. decembra, italia 1, ob 22.45 Minority report Režija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Cruise, Colin Farrell in Max von Sydow Srečanje med Stevenom Spielbergom in Tomom Cruisem je omogočilo prepričljivo izpeljavo domiselnega znanstvenofantastičnega filma, ki ga je avtor istoimenske povesti Philip K. Dick, postavil v leto 2054. Ne-wyorška policija je namreč že tako napredovala pri izsleditvi krivcev posameznih zločinov, da ji uspe aretirati odgovorne, predno bi sploh zagrešili umor. Že ustaljena rutina pa se zatakne, ko osumijo umora ravno vodjo uspešnega policijskega oddelka, Johna Andertona. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC MESTO V PIEMONTU PRIPADNIK GERMANSKEGA PLEMENA SLOVENSKI PESNIK IN PISATELJ SELtfKAR OTIS REDDING BIZANTINSKI KRONIST (IOANNES) DAN V RIMSKEM KOLEDARJU NEKDANJI DOBERDOB-SKI 2UPAN AZIJSKA DR2AVA Z GL. MESTOM EREVAN BERI PRIMORSKI DNEVNIK NIZOZEMSKA JUDINJA FRANK "DUŠA" CHEERDANCE MILLENIUMA KRIZMANCIC NENAGLAŠE-NE BESEDE TEKMEC V LJUBEZNI TOBIAS LOHNER PRODUKT ČEBEL JAVOR (LAT.) FOTO KROMA PODROČJE NEKDANJIH ANGLEŠKIH PLEMIČEV GRŠKI BOG VOJNE OBROK POSOJILA NAUK O ZGRADBI TELESA RAZKOŠNO STANOVANJE MANJŠA TOČILNICA KROMPIR-JEVEC KDOR V2IGA OGENJ TROPSKA PAPIGA SLAVILNA PESEM POSUŠENA KOKOSOVINA ZODIAKA1NO OZVEZDJE RUSKI PESNIK (MIHAIL) TOVARNA V SARAJEVU ODLOK ALI ODREDBA OBLASTI OZEK TRAK KOSITRNE FOLIJE IT. NOVINARKA (CAMILLA) ZBIRKA LEPOSLOVNIH DEL RAZPRŠENA SVETLOBA, LESK AMERIŠKI ASTRONAVT HLADEN VETER RIMSKA BOGINJA JEZE KRILO RIMSKE LEGIJE KEM. SIMBOL ZA NATRIJ DVANAJSTE-ROKOTNIK MESTO V BELGIJI PABLO NERUDA NEKDANJI UREDNIK NAŠEGA DNEVNIKA ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC GUINNESS KITAJSKA IN JAPONSKA UTEŽNA MERA NEKDANJI JADRANOV KOŠARKAR RAUBER AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC LADD KOLEB CHARLOTTE STEINE RUMENO RJAVA BARVA IVAN RENKO LJUDSTVO MEJNIH POD-ROČ. TAJSKE LJUDSTVO BREZ PRAVIC KORALNI OTOK NASILEN VSTOP BELOPOLTA SU2NJA V HAREMU SAMO, ZGOLJ ALFRED HITCHCOCK PORNO ZVEZDA STAUER JAPONSKI OTOK, OPORIŠČE ZDA STARA ENOTA ZA POSPEŠEK JURIJ URŠIČ MODERNA ZVRST GLASBE NAŠA POLITIKA KOCIJANČIČ IN DOLENC POSODA ZA TEKOČINE KEM. SIMBOL ZA TELUR SAVLOV SIN TRIZLO2NA PESNIŠKA STOPICA MITJA VOLČIČ DRU2BENA PLAST NEKDANJI NOGOMETAŠ GENOE (STEFANO) 2ERJAL EDI SAMUEL ADAMS NEKDANJI OBRTNIK NEKD. HRV. NOGOMETAŠ NEPREMOČ- LJIVA VETROVKA VEZNIK JADRANSKI POLOTOK PIJAČA STAR. SLOVANOV STAR SLOVAN ANDREJ BUDAL NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA TINA TURNER MESTO V FRANCIJI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK TRINIDADSKI ATLET BOLDON NIKOLA TESLA IMETJE SLOVARČEK - AALST = mesto v Belgiji * ERANIO=nogometaš Genoe * GAL=enota za pospešek* LAO=ljudstvo mejnih področij Tajske * MALALAS=bizantinski kronist* ROOSA=ameriški astronavt»TAN=kitajska utežna mera 22 Sobota, 15. decembra 2007 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. Danes, 15. decembra, ob 20.30 (red B); jutri, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Botho Strauss: »L'una e l'altra«. Nastopa CTB Stalno gledališče iz Brescie, režija Cesare Lievi. Urnik: danes, 15. ob 20.30 in jutri, 16. decembra ob 16.00. Giorgio Gaber in Sandro Luporini: »Un certo Signor G«. / Nastopa Teatro dell'Archivolto. Režija: Giorgio Gal-lione. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.30. DVORANA BARTOLI Kai Hansel: »Quale droga fa per me?«. / Nastopa Anna Galiena. Urnik: danes, 15. ob 21.00, jutri, 16. ob 17.00, v to-rek,18., v sredo,19. in v četrtek, 20. decembra ob 21.00. La contrada »Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. Danes, 15. decembra, ob 20.30, jutri, 16. in v torek, 18. decembra, ob 16.30, od srede, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom Zadružna banka iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališki predstavi v furlanskem jeziku: danes, 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, cognossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v Ul. Visini 2. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 17. in v torek, 18. decembra ob 20.45 / Carlo Goldoni: »La famiglia dell'antiquario«. Režija: Lluis Pasqual. Nastopata stalni gledališči iz Veneta in Genove. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Pierre Augustin de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro« / igra: Tullio So-lenghi, režija: Matteo Tarasco. Do nedelje, 16. decembra, ob 20.45. Claudio Greg Gregori: »La baita degli spetri« / Režija: Lillo in Greg. Urnik: v sredo, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.45. Teatro Palamostre V četrtek, 20. decembra ob 21.00 / »Teatro contatto 07/08« - Arcipelago Circo Teatro »Zaklad«. Nastopa kubanska skupina državne cirkuške šole in Pantakin in Benetk. Režija: Marcello Chiarenza. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 15. decembra ob 20.00 / »5 žensk.com«, nastopa Špas teater Mengeš. KOPER Gledališče Koper V ponedeljek, 17. decembra ob 20.00, mala dvorana / Večer z Iztokom Mlakarjem. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Predstava »Cica v metroju«, avtorja Raymonda Queneauja se zaradi orga-nizacijsko-tehničnih težav prestavi z nedelje, 23. decembra 2007, na torek, 15. januarja 2008 ob 18.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 17. in v petek, 21. decembra ob 19.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V torek, 18. ob 18.00, v sredo, 19. v četrtek, 20. in v soboto, 22. decembra ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama V petek, 21. in v soboto, 22. decembra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masa-kra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 15. decembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 17. decembra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan smrti Jožce Rožce«. V torek, 18. decembra ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V sredo, 19. ob 15.30 in 19.30 ter v četrtek, 20. decembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V petek, 21. in v soboto, 22. decembra ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Mala scena Danes, 15. decembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 17. in v torek, 18. decembra ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V sredo, 19. decembra ob 20.00 / Pedro Almodovar, Ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V četrtek, 20. decembra ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V petek, 21. decembra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V soboto, 22. decembra ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 17. decembra, ob 21.00 / v sklopu »Mediterraneo Folk Club« nastopa Arabsko andaluzijski orkester. V sredo, 21. decembra, ob 20.30 / Ne- da R. Bric: »Aleksandrinke«. Gledališče G. Verdi »Romeo in Giulietta«, balet / urnik: danes, 15. ob 17.00, jutri, 16. ob 16.00, v torek, 18., v sredo, 19., v četrtek, 20. in v petek, 21. decembra ob 20.30. Mala dvorana V ponedeljek, 17. decembra ob 18.00 / Nastopajo: Tamara Strelov Mastran-gelo, Seon Young Pak, Gianluca Boc-chino in Slavko Sekulic. Prost vstop. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella Jutri, 16. decembra / Trije koncerti v spomin na Alda Bellija. Nastopa Nuo-va Orchestra »Ferruccio Busoni«. Dirigent: Massimo Belli. Pianist: Marco Vincenzi. Violinistka: Greta Medini. Cerkev sv. Marije Velike V soboto, 22. decembra ob 20.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop. Cerkev sv. Nikolaja in sv. Trojice V nedeljo, 23. decembra ob 17.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop. Gledališče F. Prešerna Jutri, 16. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopata: OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. PESEK Župnijska cerkev Jutri, 16. decembra ob 16.00 / Koncert gospel z vokalno skupino »Still Quar-tet« iz Slovenije. OPČINE Župnijska cerkev sv. Jerneja Danes, 15. decembra ob 20.30 / SKD Tabor - "Openska glasbena srečanja", koncert MePZ J. Gallus (vodi M. Šček); sodelujejo: OPZ in MDPS Vesela pomlad (vodi M. Fabjan), pianist Marko Sancin in recitatorka Alda Sosič. BORŠT Župnijska cerkev V četrtek, 20. decembra ob 20.30 / Božični koncert z zamejskimi solopevci v priredbi SKD Slovenec. SAMATORCA V cerkvi Jutri, 16. decembra, ob 17.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. NABREŽINA Dvorana »Igo Gruden« V soboto, 22. decembra ob 20.00 / »Koncert brez meja«, duo Vasja Legiša - violončelo in Giacomo Fuga - klavir. Vstop prost. MAVHINJE V cerkvi Jutri, 16. decembra, ob 12.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. ŠTIVAN Cerkev sv. Janeza Krstnika Jutri, 16. decembra ob 19.30 / SKD Hrast prireja v sodelovanju z MPZ Fantje izpod Grmade in pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške pro-svete, koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 21. decembra ob 20.45 / Božična glasba stare Madžarske, nastopa Clemencic consort, Wien. GORICA Kulturni dom Jutri, 16. decembra ob 18.00 / Pozdrav Slovenije ob vstopu v Evropsko skupnost. Koncert gospel: Terri McConnell iz Oklahome (ZDA). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V torek, 18. decembra ob 20.45 / Marc-André Hamelin - klavir. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V sredo, 19. decembra ob 19.00 / Božično Novoletni koncert orkestra slovenske vojske. Dirigent: Jani Šala-mon. Vstop z vabili. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 15. decembra, ob 20.15 / Terri Mc Connell Quintet (gospel - ZDA). V ponedeljek, 17. decembra, ob 20.15 / koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca. V sredo, 19. decembra ob 20.15 / Et-noploč trio. Aleksander Ipavec - Ipo, harmonika, Piero Purini - Puribegovič, saksofon in Matej Špacapan, trobenta. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 15. decembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Vlado Kreslin - predstavitev nove plošče (poleg dobrih starih pesmi). Jutri, 16. decembra ob 18.00, Gallusova dvorana / Božični koncert - Simfonični orkester RTV Slovenija in Big Band RTV Slovenija, Dirigent in solist: Mate Bekavac. V ponedeljek, 17. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert simfonikov RTV Slovenija in Tria Eroika. V torek, 18. decembra ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / V okviru "Srebrnega abonmaja": Benjamin Schmid - violina, Clemens Hagen - violončelo, Dejan Lazic - klavir, Martin Gruninger - tolkala in Leonhard Schmidinger - tolkala. V torek, 18. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Sue Conway & The Victory Singers of Cgicago, gospel. Gospodarsko razstavišče Danes, 15. decembra ob 19.30 / Ludwig Minkus: »Don Kihot« - balet. Koreografija in režija: Dinko Bogdanic. Nastopajo baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih ter 25.decembra in 1. januarja 2008. Občinska umetnostna galerija: do 20. decembra bo razstavljal Giuseppe Callea. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. SKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2008). OPČINE Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. V Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Grajsko naselje, hiša Morassi: od jutri, 16. decembra (otvoritev ob 17.30) do 2. januarja 2008, bo na ogled multime-dialna razstava EurArt. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Nastopil bo pevski zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella. Razstava bo na ogled med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti, vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. SEŽANA Kosovelov dom: v mali dvorani Mira Kranjca sta na ogled svetopisemska razstava na pregibu iz svetopisemskega v trubarjevo leto in razstava kipov Bojana Pahorja z naslovom Mala plastika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. GRADIŠČE NAD PRVAČINO V kulturnem domu je do 6. januarja 2008 razstava z naslovom V spomin aleksandrinkam. Odprta bo vsako nedeljo in v sredo, 26. decembra, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. w Nedelja, 16. decembra 2007 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Danes v A-ligi Za Udinesejevega trenerja Marina bo tekma v Catanii posebna Ob vznožju Etne je namreč treniral in zaključil agonistično pot - Nocoj še Lazio proti Juventusu VIDEM - Za trenerja Udineseja Pas-qualeja Marina bo nocojšnja tekma (ob 18.00) ob vznožju Etne posebna. Marino je namreč v lanski sezoni uspešno vodil Catanio, ki je dosegla obstanek v A-ligi. Še prej je Marino v tem sicilskem mestu zaključil svojo nogometno pot. Udinese bo danes skušal odnesti domov vse tri točke in tako potrditi odlično formo in seveda tretje mesto na lestvici. Marino bo v napadu zaupal Quagliarelli, ki je v zadnjih štirih krogih dosegel prav toliko zadetkov. Ob njem pa bržkone ne bo Di Na-taleja, ki ga še boli desna stegenska mišica. »Odločil bo zadnji trenutek, če bo Di Nata- Pred prihodom k Udineseju je kolumbijski branilec Cristian Zapata igral za ekipo Deportivo Cali ansa le stopil na igrišče,« je obrazložil Marino. »Vsekakor nimamo večjih težav v napadu, saj ga lahko dobro zamenjata bodisi Asamoah kot Floro Flores.« Na razpolago bo tudi Dos-sena: disciplinska komisija mu je odbila en krog kazni. Marino obenem opozarja, da je Catania zelo dobra ekipa. »Posebno nevarni in učinkoviti so na domačem igrišču, tako da jih ne smemo podcenjevati.« Nocoj ob 20.30 bo Juventus gostoval pri Laziu v Rimu. GLOBA - Lazio bo zaradi rasističnih izpadov svojih navijačev (na tekmi lige prvakov proti Werderju) moral plačati 18.000 evrov kazni. »naša napoved« - Daniele Mauri »Scudetto« Interju Pri Goričanih je Udinese bolj priljubljen od Triestine Pomožni trener Sovodenj v nogometni 1. amaterski ligi Daniele Mauri sledi in navija za videm-ski Udinese, ki v letošnji sezona -kot sicer vsako leto - prijetno preseneča. »Trener Pasquale Marino ima zel o mlado ekipo, kljub temu pa moštvo zaseda tretje mesto na lestvici. Marino je odličen trener in v Vidmu mu upravičeno zaupajo.« Kako bi doslej ocenil prvenstvo črno-belih? »Dal bi jim čisto osmico. Udi-nese igra zelo lep nogomet. Odlična uvrstitev na lestvici je tako povsem zasluženo.« Si si letos že ogledal kako tekmo furlanskega prvoligaša? »Na žalost ne, saj sem vsako nedeljo zaposlen s člansko ekipo iz Sovodenj.« »Patron« Pozzo pravi, da se bo Udinese boril za uvrstitev v ligo prvakov... »Trda bo, toda zakaj ne. Bilo bi res lepo. Če se ne bodo uvrstili v ligo prvakov, bodo v prihodnji sezoni prav gotovo nastopali v pokalu Uefa.« Bomo drugače tudi letos videli Interjev monolog? »Mislim, da bo tako. Inter, za katerega tudi navijam, ima odlično ekipo in odlične posameznike. So brez prave konkurence.« Pa še to: ste Goričani bolj Daniele Mauri navezani na Udinese ali na Triestino? »Nedvomno na Udinese. Pri Slovencih je odstotek navijačev furlanskega kluba še višji. Tudi sam navijam raje za Udinese, čeprav sledim tudi nastopom Triestine.« (jng) Danielejeva napoved: Atalanta - Palermo 2 (0:2) Cagliari - Palermo 2 (1:2) Catania - Udinese 2 (0:2) Empoli - Genoa 1 (1:0) Lazio - Juventus 2 (1:3) Parma - Reggina X (1:1) Sampdoria - Fiorentina 2 (1:3) Siena - Napoli 2 (0:2) Torino - Roma 2 (0:1) Piacenza - Triestina 2 (0:2) Prejšnji krog: Gorazd Husu je pravilno napovedal štiri tekme in tako zbral štiri točke (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3). Vrstni red: B. Kemperle 15, N. Bukavec 7, E. Pribac 6, D. Švab 5, S. Lipovec, G. Husu 4, F. Sambo 1, R. Kalc 0. APrimorski ~ dnevnik Capello uradno trener Anglije LONDON - Angleška nogometna zveza (FA) je včeraj tudi uradno imenovala Fabia Capella na mesto selektorja angleške reprezentance. 61-letni strokovnjak je podpisal pogodbo za štiri leta in pol, z delom pa bo začel 7. januarja prihodnje leto. Njegova letna plača bo znašala 8,3 milijona evrov. V strokovnem štabu angleške izbrane vrste bodo v naslednjem obdobju delovali sami Italijani, saj je Capello za svoja pomočnika izbral Franca Baldi-nija in Itala Galbiatija, za delo z vratarji bo zadolžen Franco Tancredi, za telesno pripravo pa Massimo Neri. Odbojka: poraz Sassuola BERGAMO - Vnaprej igrano tekmo 8. kroga državnega odbojkarskega prvenstva za ženske je Bergamo z gladkim 3:0 (17, 17, 17) premagal Sassuolo, pri katerem je Sandra Vitez po bledi predstavi zbrala le eno točko. Za Sassuolo je največ točk dosegla Turlea (17). Alonsa zamenjal Finec Kovalainen STUTTGART - Britansko-nemško moštvo v formuli 1 McLaren-Mercedes je našlo zamenjavo za Španca Fernanda Alonsa. Dvakratnega svetovnega prvaka iz let 2005 in 2006 - naslova je osvojil v dirkalniku moštva Renault - bo zamenjal 26-letni Finec Heik-ki Kovalainen. Kovalainen je letos branil barve Renaulta, sezono pa je končal na sedmem mestu, potem ko je zbral 30 točk. Status tretjega dirkača pri McLaren-Mercedesu bo imel Španec Pedro de la Rosa. Mankoču bron na 100 delfin DEBRECEN - Plavalec ljubljanske Ilirije, Peter Mankoč, je na evropskem prvenstvu v Debrecenu osvojil prvo medaljo za Slovenijo. Na 100 m delfin je bil Ilirijan bronast (50,62) za Srbom Miloradom Čavičem (50,53) in Rusom Jevgenijem Korotiškinom (50,59). Za Mankoča je bila to že 16. medalja s tovrstnih tekmovanj. V finalu je nastopila tudi Triglavanka Anja Čarman in na 100 m hrbtno z novim slovenskim rekordom 58,98 osvojila peto mesto. Z novim evropskim rekordom 57,34 je zmagala Francozinja Laure Manaudou. nogomet - Triestina danes v Picaenzi Za peto zmago Nasprotniku ne gre najbolje - Kdo v napadu poleg Granocheja? V 18. krogu B lige se bo Triestina podala na gostovanje na skrajni zahod Emilije Ro-magne, tam kjer se najbolj »rdeča« italijanska dežela sreča z industrijsko Lombardijo. Verjetno je Piacenza mesto, ki ga obiščeš le, če moraš tja zaradi kake obveznosti. Turistično go to vo ni rav no med naj bolj pri vlač ni mi, pri Triestini pa upajo, da se bodo iz dokaj sivega mesta (v tem delu Emilije industrija že prevladuje nad vsem ostalim) vrnili z novimi tremi točkami. Šlo bi za peto zaporedno zmago, kar je se ve da za eki po, ki se bo ri za ob sta nek, ne samo težko dosegljivo, ampak tudi izredno pomembno, saj bi v petih krogih osvojila v bistvu skoraj tretjino izkupička, ki ga na koncu sezone potrebuješ za ohranitev statusa B-liga ša. Domača ekipa je prvenstvo slabo začela, na to pa si je ma lo opo mo gla. Po no vem pad -cu zaseda sedaj 15. mesto na lestvici z devetnajstimi točkami - štiri manj od Tržačanov -in večji del bremena nosi na ramenih prav talentirani napadalec Cacia. Slednji je šele pred šti ri mi kro gi okre val po po škod bi, ope -raciji in dolgi rehabilitaciji. Letos ni še nikoli za del, ven dar je kla si čen na pa da lec, ki iz ko -ris ti vsa ko na pa ko na sprot ni ko ve ob ram be. Trener Emilijancev - v dosedanjih osmih doma čih na sto pih so tri krat zma ga li in pet krat iz gu bi li - Ma ri o Som ma bo mo ral ne ko li ko spre me ni ti vez no vrs to ob od sot nos ti steb ra Ric cia, v dvo mu pa je tu di na stop na pa dal ca Guz ma na. V taboru Triestine z veseljem spremljajo vsakodnevne ponudbe za odkup presene- čenja sezone, seveda govorimo o napadalcu Pablu Granocheju. Zanj se zanimajo številni A-li ga ši, zad nji po vrs ti je Na po li. Kljub vsem teh ponudbam pa napadalec iz Urugvaja ostaja z nogami na tleh. Nadaljuje trenirati z običajno intenzivnostjo in je popolnoma koncentriran na današnjo tekmo, ki bo vse prej kot enostavna. Obeta se torej ravno dvoboj izrednih napadalcev s prej omenjenim Cacio na eni strani ter Granochejem na drugi. Med Trža-čani bo prišlo do predaje štafete v obrambi: Li mo je na mreč na se zna mu »hu dob nih« na -sledil Kyriazis, ki bo moral zaradi četrtega opo mi na mi ro va ti te den dni. Na igri šču ga bo to rej na do mes til prav bra ni lec iz An do re, ki je svojo kazen že prestal. Isto velja za Allegret-tija na sredini igrišča. Prostor mu bo pustil Ros set ti, ka te re mu ni za dos to val ni ti od lo či -len gol proti Riminiju. Lahko pa bi postal pomembno orožje v nadaljevanju srečanja. V napadu naj bi pomagal Granocheju Mattia Graf-fiedi. Rolando Maran skoraj vsako soboto izbe re ko ga dru ge ga v vlo gi dru ge ga na pa dal ca, saj nihče od igralcev, ki jih ima na razpolago, ni še v ce lo ti pre pri čal. Bo mo vi de li, če bo Graffiedi končno dosegel prvi gol v letošnji sezoni. Trener Triestine odkrito pričakuje, da bodo igralci ponovili brezhiben nastop iz Mode ne, kjer so na sprot ni ke nad igra li ta ko teh -nično, kot taktično, kot zlasti po intenzivnosti in za gri ze nos ti. Verjetna postava Triestine: Dei; Milani, Petras, Lima, Pesaresi; Sgrigna, Piangerelli, Allegretti, Testini; Graffiedi, Granoche. Sodil bo Scoditti iz Bologne. (I.F.) smučanje - Moški superveleslalom Cuche pred Millerjem Prve točke za Glebova VAL GARDENA - Švicar Didier Cuche je na progi Sas-long v Val Gardeni prišel do svoje sedme zmage v svetovnem pokalu v karieri, obenem prve letošnje in še tretje v superve-leslalomu. V plesu stotink je dru go mes to z dve ma sto tin ka -ma sekunde zaostanka osvojil lanski zmagovalec Miller, za katerega so to sploh prve stopničke, odkar je zapustil ameriško re pre zen tan co in tre ni ra sam, tretje pa Büchel, ki je startal že kot deveti, dolgo vodil, na koncu pa zaostal še dve stotinki več kot Ame ri čan. »Takšna zmaga je še slajša. To le pomeni, da je pravica na sve tu in ve sel sem, da mi je da -nes uspelo povsem na vrh,« je po zmagi dejal 33-letni Cuche. Po trojni avstrijski zmagi na zadnjem superveleslalomu v Beaver Creeku, ko so »rdeče-be li« za sed li pet mest med naj -boljšo šesterico - mednje se je na četrto mesto vrinil le Alb -recht -, je bil najboljši Avstrijec Benjamin Raich na sedmem mestu, kar je bilo dovolj, da je zadržal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala, še posebej, ker je eden njegovih glavnih tekmecev, vsestranski Švicar Južnotirolec Staudacher je bil sedmi ansa Daniel Albrecht padel in nastop predčasno končal. Raich ima zdaj 441 točk na prvem mestu v skupni razvrstitvi, Cuche na drugem jih je zbral 373, obenem pa je prevzel vodstvo v superve-leslalomskem seštevku. Od smučarjev italijanske reprezentance je bil najboljši Patrick Staudacher, ki se je uvrs til mes to pred Ra i chom. Od slovenskih smučarjev je bil s 16. mestom najboljši Andrej Jerman, ki se je še tretjič to sezono prebil med dobitnike su-perveleslalomskih točk, z več veselja pa se bo tekme spominjal Alek Glebov, ki si j e s 25. mes tom pris mu čal pr ve to čke svetovnega pokala v karieri. Danes bo na sporedu tretji smuk se zo ne. 24 Sobota, 15. decembra 2007 ŠPORT / košarka - Projekt AcegasAps - Kraški zidar za nastop v Jadranski ligi Bomo v Trstu leta 2009 gledali Cibono in Partizan? Razmišljanja o tržaško-sežanski ekipi, ki bi domače tekme lahko igrala v Trstu Sestava združene sežansko-tržaška ekipe Acegas Aps - Kraški zidar, ki bi nastopala v Jadranski ligi(NLB), igrala pa v tržaški športni palači. Utopija? Ideja je po besedah športnega direktorja sežanskega kluba Igorja Medna še v povojih, načrti o sestavi take ekipe pa so bolj jasni. Ekipo bi sestavljali kvalitetni tržaški in sežanski igralci ter druge okrepitve: v naslednji sezoni, torej 2008-09 naj bi novoustanovljena ekipa nastopala v slovenskem prvenstvu in se potegovala za uvrstitev med prve tri ekipe, kar vodi v ligo NLB. Šele v sezoni 2009-2010 bi torej lahko združena ekipa Acegas Aps- Kraški zidar igrala tudi v ligi NLB. Liga NLB, ki so jo ustanovili leta2001, združuje letos 14 najboljših ekip BiH, Srbije, Črne gore, Slovenije in Hrvaške. Letos v prvenstvu nastopajo tudi trije evroligaši (Union Olimpija, Partizan in Cibona), torej je prvenstvo na visokem kakovostnem nivoju. Ideja sodelovanja predvideva tudi »čezmejno« nastopanje. Čeprav bi novonas-tala ekipa delovala pod okriljem slovenske košarkarske zveze, bi tekme odigrala v tržaški športni palači. Pravila lige namreč zahtevajo športno dvorano za 2500 do 3000 gledalcev - zmogljivosti, ki jih v Sloveniji nudi le ljubljanski Tivoli. »Menimo, da bi lahko na tak način izkoristili tržaško dvorano, ki je sedaj večinoma prazna. Obenem ima Trst že dolgo košarkarsko tradicijo, tako da bi bil ta izziv gotovo dobrodošel: tržaški navdušencem bi tekme nudile velik športni spektakel,« je pojasnil Meden. Tekme lige NLB bi kot običajno igrali ob sobotah, ob sredah pa bi igrala v slovenskem prvenstvu, okrepljena z mladimi igralci. Tržaški klub Acegas bi sicer obdržal B2-ligo. V novo ekipo Acegas Aps - Kraški zidar pa bi pristopili najboljši igralci tržaškega kluba, ostali pa bi še naprej nastopali v italijanski B2-ligi. Idejo so v odboru lige NLB dobro sprejeli, saj vidijo v tem tudi možnosti razvoja. Liga NLB bi s prekoračitvijo državne meje prodrla na nov trg in našla najbrž tudi novo področje delovanja. Športni direktor Kraškega zidarja Igor Meden vidi v tem projektu obenem tudi možnosti dobrega ekonomskega čezmej-nega sodelovanja: »V ekipo bi oba glavna pokrovitelja Acegas in Kraški zidar skupno vlagala. Čezmejna povezava bi najbrž privabila še druge vlagatelje, tako da gre obenem tudi za poslovno zanimiv projekt.« Kako pa idejo spremljajo tržaški krogi? Športni direktor Acegasa Aps Tosolini novice ni demantiral: »Med kluboma smo vzpostavili dobre odnose. O projektu pa smo se le pogovarjali, telefonsko in osebno, Igor Meden sedaj pa je treba sesti še za mizo. V projektu vidimo priložnost za pogovor, saj je projekt zanimiv. Možnosti moramo še oceniti,« je pojasnil tržaški športni direktor, ki se v večje podrobnosti ni spuščal: »Nič ni konkretnega, saj je neznank še precej. Med tem tudi usklajevanje dveh državnih košarkarskih zvez. Res pa je, da pravkar padajo meje. Zakaj ne bi meje padle tudi na košarkarski sceni?« Kluba se bosta sestala v bližnji prihodnosti, najbrž že po novem letu, kjer naj bi Sežanci projekt konkretneje predstavili tudi tržaškemu polu. (V.S.) Tržaški Palatrieste bi lahko postal domače igrišče skupne sežansko-tržaške ekipe v mednarodni ligi NLB kroma tržaška občina - Darilni bon v vrednosti 1.500 evrov Potovanje za Tanjo Nagrada tudi trenerju Mojmirju Kokorovcu in tržaški kotalkarici Francesci Roncelli (po 500 evrov) Novo, prestižno priznanje za umetnostno kotalkarico openskega Poleta Tanjo Romano. Tržaška občinska uprava bo v petek, 21. decembra, priredila sprejem v čast večkratni svetovni prvakinji v umetnostnem kotalkanju, da bi se ji pri mer no zahva li la za nje ne izjem ne športne uspehe, predvsem za njeno ponovno osvojitev naslova svetovne prvakinje na nedavnem prvenstvu v Avstraliji. Ceremonija bo v dvorani Costantinides muzeja Sartorio v Trstu, udeležila pa se je bosta tudi Frances-ca Ron cel li, nov up tr žaš ke ga in ita li -janskega umetnostnega kotalkanja, ki je na svetovnem prvenstvu osvojila spodbudno četrto mesto, ter Tanjin tre ner Moj mir Koko rovec. Med sre čanjem bo mes tna upra -va nagradila Tanjo Romano, in sicer z bonom v višini 1.500 evrov za potovanje, na katero naj bi se poda la pri hod -nje leto. Obenem bo nagradila Francesco Roncelli in trenerja Mojmirja Koko rov ca, prav tako s potovanjem v Tanja Romano in Mojmir Kokorovec se smejeta novi nagradi, potovanju, na katerega ju bo napotila tržaška mestna uprava kroma viši ni 500 evrov. Občinski odbor je o sprejemu in podelitvi nagrad trem športnikom, ki so pones li ime Trsta ši rom po sve tu, razpravljal na seji dne 6. decembra. Predlog za prireditev z nagrajeva- njem je podal občinski odbornik za šport in podžupan Paris Lippi, ki je podčrtal, da mestna uprava pozorno sledi domačim vrhunskim športnikom, občinski odbor pa je sklep soglasno odobril. bavisela Božični tek jutri na Velikem trgu TRST - Jutri bo v tržaškem mestnem središču na sporedu 4. Božični tek. Organizator je društvo La Bavisela v sode lo vanju s tržaško Občino, veleblagovnico Bos co Su per merca ti in ra dij sko postajo Radioattivita'. Proga meri 5 kilo me trov, start in cilj pa sta na Veli kem tr gu. Nas topa lah ko naj več 500 tekačev. Zbor bo ob 9. uri na Veli kem tr gu, start pa bo ob 10.30. Vpisnina znaša 5 evrov, vpis pa je mo žen na sede žu La Bavisele v Ul. San Nicolo' 7 (040-410399) ali neposredno pred star tom. Košarkarska B2-liga: Deželni ligaši v gosteh TRST - Ekipe iz FJK, ki nastopajo v košarkarski B2-ligi, bodo igrale v gosteh. Goriški Nuo-va Pallacanestro Trieste se bo že danes zvečer, s pričetkom ob 20.30, v Mestrah pomeril z domačim moštvom Umana. Tržaški Acegas Aps, ki se dogovarja za prestop v svoje vrste branilca Francesca Gergatija (Forli'), vendar se z njim še ni sporazumel, bo jutri igral v Chietiju, Bu-dinov tržiški Falconstar pa v Bassanu. Pallamano Trieste danes proti Mestrinu TRST - Rokometaši tržaške ekipe Pallamano Trieste bodo danes (ob 18. uri) v okviru 9. kroga A2-lige igrali v gosteh proti ekipi Mestrino, ki ima 13 točk na lestvici. Tržačani imajo 24 točk in so prvi na lestvici skupaj z ekipo Forst iz Brixna. Mestrino je doslej štirikrat zmagal, enkrat igral neodločeno in trikrat izgubil. Jutri v Trstu 12. veslaški Božični pokal TRST - Veslaška sekcija tržaškega društva Ginnastica Triestina bo jutri organizirala 12. Božični pokal oziroma 1. Memorial Mario Ustolin, v spomin na pred letom dni preminulim atletom in trenerjem. Start regate bo ob 9.30. Veslači bodo tekmovali na 6 kilometrov dolgi progi, start in cilj bosta na Karlovem pomolu (pomol Audace). Nastopilo bo okrog 200 atletov. košarkarska evroliga - Montepaschi Siena v Ljubljani tesno premagal Union Olimpijo »Naši« navijači, slovenska Victoria, županove spodbudne besede in jutranji delavci Košarkarska poslastica med eno izmed boljših evropskih peterk, oziroma trenutno najboljšo italijansko ekipo, ki v državnem prvenstvu ni še utrpela poraza (13 tekem, 13 zmag), to je Montepaschijem iz Siene in pa ljubljansko Olimpijo, je v ledeno dvorano Tivolija privabila kar 5500 gledalcev, kar zgovorno potrjuje, da je zanimanje za košarko in obenem za Olimpijo v Ljubljani še vedno zelo veliko. Med njimi smo opazili kar precej zamejcev. Med 5000 glavo množico pa ni ostala neopazna niti slovenska »Victoria Bec-kam«. Na koga mislimo? Seveda na ženo Marka Miliča, in sicer na postavno in afas-cinantno Vesno Spalevič Milič, ki je ne samo zaradi belega klobuka pritegnila marsikateri moški pogled. Nekaj mest stran od žene kapetana »Zmajev«, ki je zelo pozorno sledila vsem potezam moža in si tudi ogledovala statistike, smo opazili tudi znanega gledališkega igralca Gojmirja Lešnja-ka Gojca, ki je zelo strastno navijal in ob vaski lepi akciji domačih igralcev vstal na noge in bučno ploskal. Vip tribune so bile tako polne, kot so bila polna tudi »NBA« Goran Dragič (med metom) je bil v četrtek imenovan za najboljšega igralca tekme ansa sedišča ob robu stranske črte, kamor je dobesedno pritelete tudi Marko Milič po dvoboju z branilcem Siene in kjer je vroči navijač celo s prstom zažugal enemu od Američanov Siene, ki pa se za to potezo ni bistveno zmenil. Med najbolj vročimi navijači »Zmajev« pa je nedvomno tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je tako kot že proti fantastični zmagi nad Rusi ob koncu prvega polčasa in ob koncu srečanja vsakemu igralcu posebej »dal petko«, trenerja Bečirovi-ča pa tokrat skoraj očetovsko potreplajal po rami in mu čestital. Kljub porazu Olimpija tokrat sploh ni razočarala. »Izjemno dobro, izjemno kvalitetno so fantje danes igra- li,« nam je zaupal župan Jankovič. »Nasprotniki so bili pač na koncu boljši. Srečanje je nedvomno odločil njihov »play«, ki je v zadnjih petih mintuah zadel 4 trojke na 4, tako da tu res ni kaj reči. Olimpija je vsekakor na dobri poti. Samo mir in fante je treba še naprej podpirati, zato čestitam tako trenerju kot vsem fantom.« Najboljši strelec srečanja je bil Goran Dragič, ki je zbral skupaj 22 točk, vendar ga naslov MVP-ja srečanja ni veselil, saj je upal, da bo Olimpiji le uspel veliki met. »Vsi igralci smo se borili do zadnjega kančka moči, tako da sem prepričan, da nam trener poraza ne bo zameril,« je povedela Dragič. »Na koncu so bili oni bolj koncentrirani in Mclntyre se je razigral. Dal je tri-štiri trojke čez roko in mislim, da nas je prav to pokopalo. Vsekakor sem prepričan, da če bomo v obrambi igrali tako konstanto kot danes gremo na zmago tudi proti Olympiacosu v gosteh.« Zmage pa se je seveda veslil makedonski košarkar Siene Vlado Iliveski, ki je v slačilnici podčrtal, da so ponovno zmagali predvsem zaradi izredne volje. »Tudi ko je zgledalo, da bo Olimpija slavila zmago, se nismo predali malodušju in z izredno voljo, zagrizenostjo smo pod streho sparvili novo zmago,« je podčrtal maked-osnki organizator igre. »Moram pa priznati, daje Olimpija povsem drugačna ekipa, ko igra doma,« je še dodal Ilievski. Ob koncu srečanja se je dvorana v trenutku spraznila, na igrišču so ostali samo še novinarji, ki so intervjuvali protagnostie, ki pa so bili že z mislijo na sobotni prvenstveni tekmi, kot je poudaril tudi sam trener Memi Bečirovič: »Izčrpani smo tako fizično kot tudi psihično. V soboto bomo zato morali na parketu dati vse od sebe, igrati bodo morali s srcem in v mestnem derbiju premagati Slovana.« Ob koncu pa še zanimivost. Morda ne vedo vsi, da ledeno dvorano s 3.800 gledalci, ki je bila zgrajena za hokejska srečanja, skupina delavcev-študentov v 10 urah (delo se pričene, ko sonce ni še pokukalo, in sicer nekje približno ob 4 zjutraj) spremeni v pravo košarkarsko areno s 5.400 sedeži. Rado Šušteršič / ŠPORT Sobota, 15. decembra 2007 25 košarka - Jutri v moški C2-ligi Za Jadran Mark doslej najtežji nastop doma Santos ni ambiciozno društvo, ima pa močno ekipo - Čepica za prvih 50 mladih navijačev moška c1 liga - Že drevi v gosteh Bor Radenska proti dodatnemu play-makerju Košarkarje Jadrana Mark čaka v dvanajstem krogu deželnega prvenstva C2 lige na papirju najtežja preizkušnja doslej v letošnji sezoni. V dvorani pri Briščikih jim bo namreč jutri ob 18. uri (sodnika Della Valle iz Vidma in Trom-bin iz Červinjana) stal nasproti tržaški Santos, ki zaostaja le za dve točki za vodilno dvojico Jadran - Ronke. Izkušeni gostje so bili lani finalisti play-offa C2 lige in v postavi niso spremenili skoraj nič, tako da tudi letos merijo visoko, čeprav po društveni strukturi, ki sloni na skupini prijateljev, sploh ne razmišljajo o morebitnem igranju na državni ravni. Nedvomno pa košarkarji Santosa znajo igrati košarko in so med seboj zelo složni. Zvezda ekipe je bivši drugoligaš Gianlu-ca Pozzecco, branilec, brat bolj znanega Gianmarca. Ob njem so tu še play-ma-kerja Max Vlacci in Mezzina, branilca Cacciatori (ki si je izpahnil ramo pred dvema tednoma in torej ne bo igral) in Petronio ter krilna centra Fumarola (bivši borovec) in Federico Vlacci. V Jadranovem taboru se zavedajo, da bodo morali spričo solidnega tekmeca tokrat ohraniti zbranost skozi vseh 40 minut. Sicer pa imajo Popovičevi varovanci (ki bodo predvidoma nastopili v popolni postavi) tudi jutri vse možnosti, da obdržijo nepremaganost na domačem igrišču in s tem tudi vodilni položaj na lestvici. Ob priliki zadnjega nastopa pred domačo publiko v letu 2007 in pokrajinskega derbija so v društvu sklenili, da prvim petdesetim mladim navijačem ob vstopu v dvorano podarijo Jadranovo čepico. Kristjan Ferfoglia je za zdaj četrti najboljši Jadranov strelec s 112 točkami kroma Mladinski četveroboj ŠZ Dom ŠZ Dom prireja košarkarki turnir kategorije začetnikov, ki bo jutri v telovadnici Kulturnega Doma v Gorici. Turnir žal ne bo čezmejnega značaja, kot je bilo prvotno načrtovano, ker se je novogoriška ekipa v zadnjem trenutku odpovedala. Nastopale bodo torej ekipe Doma, Sokola, Arte-ja in Ardite. Spored: 10.30 Dom - Arte, 11.30 Sokol - Ardita, 14.30 za 3. mesto, 15.30 finale. (a.v) Našemu Renatotu iskrene čestitke ob prejemu zasluženega priznanja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji na nagrajevanju Naš Športnik 2007. Vsi pri Košarkarskem klubu Bor Dvometraš Capelli je v neobičajni vlogi dodana vrednost za Padovo Po pomembni zmagi iz prejšnjega kola se košarkarji Bora Radenska danes podajajo na gostovanje v kraj Rubano pri Padovi, kjer jih ob 21. uri (sodnika Donati in Terranova iz Ferrare) čaka letos nadvse solidni Virtus. Lani so bili Veneti enakovredni borovcem in so kot no vin ci v li gi zased li konč -no osmo mesto, v prvih dvanajstih krogih letošnjega prvenstva pa so že dosegli osem zmag in so torej na zgornjem delu razpredelnice. Postavo so nekoliko spremenili, saj je odšel prvi strelec lanskega prvenstva Zan do na, nad omes til pa ga je specialist za napredovanja, dvometraš Capelli. Slednji je ključni mož peterke, kajti je dodatni play-maker na igrišču, čeprav igra v vlogi krila. V B2 ligo je v zadnjih sezonah pri peljal Tren to in dru go postavo iz Padove, zaradi službenih obveznosti pa si j nato vsakič spet poiskal ekipo v C1 ligi. Ostali stebri moštva so play-makerja Boldrin in Gasparotto, strelec Viz-zotto in centra, veterana Favaro ter Zonta. Ekipa je zelo izkušena, kljub vsemu pa premagljiva: v prejšnjem krogu je na primer visoko izgubila v San Danieleju. Varovanci trenerja Mure bodo morali ponoviti zlasti igro v ob- Stefano Babich pod vprašajem kroma ram bi iz prejš nje tek me, če bodo že le li do kon ca kon ku rira ti za zmago. Spet bo ključnega pomena tudi vključevanje v igro centrov Sam ca in Vis ci a na, ki predstavlja -ta pravo dodano vrednost belo-ze-le nih. Med ted nom je manj tre ni -ral le Stefano Babich zaradi lažje mi šič ne poškod be, ven dar bi mo -ral bi ti da nes vseeno na red za nas -top. Vsa ekipa je sicer vadila zelo intenzivno in je v sredo na Prvem maju igrala tudi koristno trening pro ti tr žiš ke mu dru go li gašu Fal -constaru. smučanje - FIS Dva dobra nastopa Pertijeve Smučarki ŠD Mladina Veronica Tence in Meri Perti sta nastopili na mladinski tekmi FIS v kraju Alleghe. Zelo dobro se je odrezala Meri, ki je bil v četrtek v veleslalomu odlična 14. od 54. uvrščenih, predvsem pa je dosegla svoj doslej največji odbitek točk (80,40) v tej disciplini. Za zmagovalko je po dveh spustih skupno zaostala za sedem sekund. Zelo dober nastop je opravila tudi včeraj v slalomu, kjer se je uvrstila na 10. mesto s še boljšim odbitkom 81 točk, kar j e tudi v tej zvrsti njen doslej najboljši. Za zmagovalko je po dveh vožnjah zaostala manj kot 6 sekund. Veronica je tekmovala samo na včerajšnjem slalomu. V prvi vožnji se je dobro odrezala in dosegla približno enak čas kot Meri, žal pa je v drugi vožnji naredila napako in za klubsko tovarišico krepkeje zaostala in se uvrstila na 20. mestopred 43 tekmovalkami, ki so šrišle do cilja. Proga je bila na začetku strma, nato pa dokaj položna. »Meri je na ravninskem delu smučala res odlično, v strmini pa ima še veliko rezerv,« je ocenil trener Aleš Sever. »Lani so bile razmere za vadbo slabe, letos pa se že pozna, da smo v pripravljali fazi veliko in dobro delali,« je še povedal trener in obžaloval, da se Meri seli v trbiško šolo Bachmann (s prirejenim poukom za športnike), tako da ne bo več trenirala v sklopu projekta Gadi, čeprav bo še vedno nas topala za Mla di no. V ponedeljek bodo letošnji krstni nastop na tekmah FIS opravili tudi štirje moški člani projekta Ski Pool Gadi. Na Sap padi bodo namreč poleg Pertijeve in Ten-cetove tekmovali tudi Gianluca Gabrielli, Goran Kerpan, Matej Škekr in Bernard Purič. odbojka - V ženski C-ligi na Opčinah proti zadnje uvrščenemu Vivilu Priložnost za Slogo List V moški C-ligi težka gostovanja za naše ekipe - Vse ženske četrtoligašice doma - Olympia Tmedia okrnjena v Trstu Danes bo na igrišče stopilo osem naših ekip, ena (Sloga v D ligi) pa bo svojo prvenstveno tekmo odigrala šele jutri. Najpomembnejša tekma čaka Slogo List, ki ima na domačih tleh spet možnost, da zmaga in si zagotovi še tri ze lo pomemb ne točke v boju za ob sta - hokej na rolerjih - A1-liga Važna tekma za Polet Zro Kwins Forll je tekmec za »play-off« - Že ob 19.3D V hokejski in line A1-ligi čaka po-letovce danes težka naloga. Na Pikelcu (na Opčinah) - tokrat že ob 19.30, bodo gostili Empoli, ki je njihov direkten konkurent v boju za play-off. Obe ekipi sta se doslej že srečali skoraj z vsemi najboljšimi na lestvici, Forli' pa je edini, ki je premagal Milano 24. Vrstni red: Asiago Vipers 18, Lions Arezzo, Milano 24 15, Edera Officine Belletti (-2) 13, Hockey Empoli in Vicenza 9, Civitavecchia, Libertas Forli in ZKB Kwins 6, Modena 4, Draghi Torino in Milano Rams 0. nek. Gostila bo namreč zadnjeuvrščeni Vivil, ki nastopa letos s povsem spremenjeno postavo in je glavni kandidat za izpad iz C lige. Maverjeve varovanke proti takemu nasprotniku res ne smejo izgubljati točk, ne smejo pa ga niti podcenjevati. V moški C ligi ima na papirju najlažjo nalogo Soča Zadružna banda Doberdob Sovodnje, ki bo v gosteh igrala proti Basilianu, ki je doslej zbral toliko točk kot varovanci trenerja Battistija (ima pa zmago več). Sočani imajo torej v tem krogu možnost, da še nekoliko izboljšajo svoj položaj. Veliko težjo nalogo pa imajo valovci in slogaši. Val Imsa bo gostoval v Fojdi, pri domači ekipi pa med drugim igrata tudi Snidero in Aleš Feri. Nasprotniki so vsi zelo izkušeni, Ombrato in soigralci pa so že prejšnji teden proti Vbuju dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi z boljšimi ekipami, tako da morajo dati vse od sebe, čeprav je favorit za zmago seveda Fae-dis. Sloga Tabor Televita pa se bo pomerila s še nepremaganim Vbujem, za katerega igra tudi Ryan Graunar. Naloga varovancev trenerja Božiča ni lahka, prepričani pa smo, da bodo skušali tudi na tej tekmi doseči kako točko. V ženski D ligi bodo vse naše ekipe igrale na domačih tleh. Govolley Kmečka banka bo gostil Buio, ki je odlikuje zlasti zelo dobra obramba, tako da ekipe proti njej s težavo dosegajo točke. Goričanke bodo morale igrati zato zelo agresivno, bolj borbene kot ponavadi pa bodo morale biti v polju, če hočejo končno doseči svojo drugo zmago. Težka naloga čaka tudi Kontovel, ki se bo pomeril s prvouvrščenim in nepremaganim Tarcentom. Odbojkarice iz Čente niso izgubile še niti točke, tako da so glavni kandidat za neposredno napre- Slogašice bodo danes na Opčinah naskakovale tretjo prvenstveno zmago kroma do vanje v C ligo, iz katere so lani izpadle. Točke bo proti takemu nasprotniku verjetno težko doseči, naše odbojkarice pa kljub temu ne smej o vnaprej vreči puške v koruzo. Bor/Breg Kmečka banka pa bo skušal šesto letošnjo zmago doseči proti Paluzzi, kije doslej zbrala enako število točk kot naša ekipa. Če se hočejo plave letos potegovati za mesto v play-offu, je zmaga danes seveda impera tiv. V moški D ligi bo danes igrala le Olympia Tmedia, ki bo v Trstu igrala proti ekipi Pallavolo Trieste, ki je sicer na lestvici za njimi, a je vseeno nevarna, saj ima v svojih vrstah nekaj zelo iz- kušenih igralcev. Goričani se bodo na gostovanje odpravili brez Maniaja, Ber-netiča in Devetaka, tako da bo imel trener Conz zelo malo manevrskega prostora. Če bodo standardni igralci dobro opravili svojo nalogo, pa lahko seveda naša ekipa vseeno osvoji nove tri točke. Mladi slogaši pa bodo tekmo 8. kroga igrali šele jutri, ko se bodo pomerili z izkušenimi odbojkarji Cluba Alture (nekateri med njimi bi lahko bili tudi starši naših odbojkarjev). Zmaga je gotovo v dometu mladih slogašev, odbojkarji Alture pa so lahko zelo nevarni, tako da bodo morali Štrajnovi varovanci igrati ze lo zbra no. ( T.G.) 26 Sobota, 15. decembra 2007 ŠPORT / nogomet - Jutri v okviru 13. kroga elitne lige Juventina in Vesna za »težke« točke v gosteh Vesna v Pordenonu brez Venturinija - Juventina v Seveglianu z Devetakom in Liutom Juventina za sedmi zaporedni pozitivni izid Vesna igra proti tretjemu na lestvici, Juventina pa proti zadnjemu. V obeh taborih (oboji igrajo v gosteh) so zelo previdni. Ekipa kriškega društva (14 točk) se bo pomerila s Pordenonom (21 točk), »ki ima eno najboljših ekip v letošnji elitni ligi,« meni športni vodja Vesne Paolo Vidoni. »Nasprotniku bomo skušali odščipniti točko, čeprav naloga ne bo lahka. Pordenone je hitra in čvrsta ekipa. Igrajo zelo dober nogomet.« Trener Ruggiero Calo še vedno ne bo imel na razpolago poškodovanega Venturinija. Na torkovem treningu sta se lažje poškodovala branilca Bertocchi in Grgič, ki pa bosta jutri stisnila zobe in bosta na razpolago trenerju Caloju. Tekmo bo sodil Palumbo iz Tržiča. Juventina (18 točk), ki je v nedeljo zbrala šesti zaporedni pozitivni rezultat, bo skušala iz Sevegliana (9 točk) odnesti domov nove točke v boju za obstanek (kot ponavljajo v taboru rdeče-belih), pa čeprav zasedajo zgornje položaje na lestvici. Na spisku poškodovanih nogometašev ostaja le še Mai-nardis. Devetak in Liut bosta jutri znova na razpolago trenerju Portelliju. »Se-vegliano je solidna ekipa, četudi zasedajo zadnje mesto na lestvici. Imajo nekaj zelo dobrih posameznikov. Ne smemo jih podcenjevati,« je namignil športni vodja Gino Vinti. Jutrišnjo tekmo bo sodil sodnik iz Veneta. (jng) bumbaca promocijska l. Nasprotnik slab, Kras okrnjen Pri Krasu so pred jutrišnjo domačo tekmo proti predzadnje uvrščeni Pertegadi zelo previdni. »Imeli bomo precej težav s postavo. Trener Sergej Alejni-kov bo na redil pre cej spre -memb,« je pove dal predsed nik repenskega društva Domenico Centrone. V tednu si je poško-do val rebro Ven tri ce, ki bo odsoten dober mesec. Orlando ima vročino, Radovinija pa boli mišica. Pod vprašajem je tudi nastop Radenka Kneževiča, ki ga boli gleženj. Tekmo bo začel na klopi. »Pertegada se bo prav gotovo krčevito bra ni la in pos ku -šala zadeti iz protinapadov,« je še dodal Centrone. Gostje bodo v napadu stavili na napadalca Panfilija, ki je v lanski sezoni kar dvakrat zatresel mrežo Krasa. Jutri bo sodil Sabbadini iz Vidma. (jng) nogomet - V 1., 2. in 3. amaterski ligi Zarja Gaja danes proti Mossi Novi trener Primorca je Renzo Poiani Pri Primorju pogrešajo koncentracijo DANES 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja (21 točk) - Mossa (5) Ekipa vzhodno-kraškega društva mora v okviru današnjega 13. kroga nujno zmagati, saj igra proti zadnje uvrščeni Mossi, ki je v letošnji sezoni zmagala samo enkrat (0:1 v Moraru). Trener Moreno Nonis bo pogrešal le diskvalifi-ciranega Arona Mihelčiča in Gian-franca Salierna, ki se danes poroči (srečno). Sodnik: Masin iz Čer-vinjana. JUTRI 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje (14) - Medea (14) Belo-modri bodo jutri na domačem pravokotniku gostili Me-deo, ki ima enako število točk. »Na žalost imamo v zadnjem obdobju precej težav s poškodbami. Tudi proti Medeii ne bomo igrali s popolno postavo,« je povedal predsednik Zdravko Kuštrin. Adriano Trampus je diskvalificiran, Matej Ferletič pa ni še prebolel gripe. Robert Figelj in Daniel Skarabot sta še poškodovana. Dobra novica je, da se je vrnil Calligaris. »Čakata nas dve pomembni tekmi. Lepo bi bilo, da bi do božičnega premora zbrali tri ali štiri točke,« so Kuštri-nove želje. Sodnik: Di Marzio iz Vidma. Primorje Interland (5) - Villesse (18) V taboru Primorja so precej slabe volje. »Na zadnjih treh tekmah smo prejeli dva gola v eni sami minuti. Neverjetno. Očitno nekaj ne gre. Nismo koncentrirani,« so ugotovitve športnega vodje Pri-morja Deana Štolfe. Trener Bidus-si bo jutri znova imel na razpolago Dagrija. Odsotni pa bodo Davide Ravalico (diskvalificiran), Scar-pa in Colasuonno. Pod vprašajem je nastop Alana Ravalica. Primor-ju se bo drugi teden pridružil vez- ni igralec Moreno Pugliese (letnik 1987, letos pri Domiu). Sodnik: Pa-van iz Vidma. Azzurra (9) - Primorec (7) V primorčevem taboru so ta teden dobro trenirali. Po odstopu trenerja Sorrentina je moštvo prevzel pod svojo taktirko pomožni trener Renzo Poiani, ki mu bo pomagal nogometaš Marco Cadel (trenutno je poškodovan). »Poiani je že več let z nami in ima podporo ter zaupanje vseh nogometašev. Najbrž bo Poiani vodil ekipo vse do konca sezone,« je poudaril predsednik Darko Kralj. V Gorici (igrišče na Stražicah, Ul. Baiamonti) bodo jutri odsotni diskvalificirani Di Benedetto ter poškodovani Snidar, Milič in Ursic. Meola bo najbrž tekmo začel s klopi. Sodnik: Toneat-to iz Vidma. 2. AMATERSKA LIGA Audax (13) - Breg (18) Breg bo skušal presenetiti goriški Audax, ki zaseda spodnje položaje na lestvici. Trener Davor Vi-tulič ne bo imel na razpolago le diskvalificirana Barbata in Bernobi-ja. Vsi ostali so v dobri formi. Sodnik: Lazzaroni iz Vidma. 3. AMATERSKA LIGA Aurisina (12) - Mladost (10) »V zadnjih dveh ne treniramo dobro in treningi so slabo obiskani,« se je izkašljal trener Fabio Sambo. »V Nabrežini bomo poskusili iztrgati točko. Če bi igrali s popolno postavo, bi lahko tudi poskusili zmagati.« Pri Mladosti bodo odsotni Marko Škabar (diskvalificiran), Matej Figelj in Jurij Devetak (oba poškodovana). Na razpolago bosta znova Padovan in Gagliano. (jng) DANES ŠE - Elitna liga: Go- nars - Palmanova (ob 15.00); 1. AL: Medeuzza - Maranese (ob 15.00). Domači šport sobota, 1S. decembra 2008 Danes, NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Mossa MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina -Muggia, 17.00 v Križu: Vesna - San Luigi ZAČETNIKI 7:7 - 15.30 v Bazovici: Pomlad B -Gallery; 15.45 v Mošu: Pro Gorizia - Juventina KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 21.00 v Padovi: Virtus PD - Bor Radenska MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Athletismo; 20.30 v Trstu, šola Caprin: Drago Basket -Kontovel/Sokol UNDER 17 MOŠKI DEŽELNI - 18.00 v Cormonsu: Alba - Bor Čok; 18.30 v Trstu: San Vito - Jadran ZKB. UNDER 15 MOŠKI DRŽAVNI - 17.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Fojdi: Faedis - Val Imsa; 20.30 v Vidmu: VBU - Sloga Tabor Televita; 20.30 v Morteglianu: Basiliano - Soča ZBDS ŽENSKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga List -Villa Vicentina MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Trstu: Pallavolo TS -Olympia Tmedia ŽENSKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Tarcento; 20.30 v Gorici: Govolley Kmečka banka - Buia, 21.00 v Trstu, Stadion 1. maja: Bor/Breg Kmečka banka - Paluzza UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel - Libertas; 16.00 v Trstu, ul. Della valle: Brunner -Breg; 18.00 v Trstu, ul. Veronese: Oma B - Sloga Dvigala Barich, 18.00 na Stadionu 1. maja: Bor Kinemax - Oma A; 18.30 v Nabrežini: Sokol -Altura B. HOKEJ NA ROLERKAH A1-LIGA - 19.30 na Opčinah: Polet ZKB Kwins -Hockey Empoli Jutri, nedelja, 16. decembra KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran Mark - Santos UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar, ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu: Club Altura - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Dolini: Roiano Gretta Barcola - Bor/Breg UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v Cordenonsu: Futura - Olympia Terpin, 18.00 na Opčinah: Sloga -Fincantieri UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Libertas, 15.30 v Trstu, ul. Veronese: Oma A - Kontovel UNDER 14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga -Futura, 16.30 v Sovodnjah: Soča - Pav UD, 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Olympia Ferstyle UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, ul. Veronese: Oma B - Kontovel NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Pordenonu: Pordenone -Vesna; 14.30 v Seveglianu: Sevegliano - Juventina PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Pertegada 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea; 14.30 na Proseku: Primorje Interland - Villesse; 14.30 v Gorici: Azzurra -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici: Audax Sanrocchese - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Nabrežini: Aurisina - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Futuro Giovani NAJMLAJŠI - 10.30 v Ronkah: Ronchi - Pomlad ZAČETNIKI 11:11 - 12.00 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni B - Pomlad A Dijaško prvenstvo: nagrajeni tudi nogometaši Zoisa in šahistke Prešerna V muzeju Revoltella je bilo nagrajevanje najuspešnejših tržaških udeležencev Dijaškega prvenstva. Skupaj so nagradili so 150 dijakov, dijakinj in njihovih profesorjem. Med nagrajenimi so bili tudi (na sliki) rokometaši trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa (Ivo Ilič, Goran Kerpan, Štefan Nadlišek, Erki Hrovatin, Branko Kante, Jan Patrik Kariž, Alex Kuret, Peter Radovič, Aljoša Čok, Jar Martini, Gregor Regent, Simon Sivitz Košuta, Martin Žužek, Matej Per-narčič). Postali so deželni prvaki, na državni fazi pa so bili odlični peti. Poleg njih so nagradili tudi šahistke liceja Franceta Prešerna (Tjaša Oblak, Maja Čok, Roberta Chissich, Tina Malalan in Maja Malalan). Na lestvici šol, ki obsega vse rezultate, je licej Prešeren zasedel odlično 3. mesto med dekleti, Zoi pa je bil 5. med moškimi. Jutri Božičnica ŠZ Olympia Skoraj trije meseci so pretekli odkar so se v telovadnici šz Olympia po poletnem premoru ponovno pričeli tudi redni treningi športne gimnastike, športne ritmične gimnastike in športnega plesa. Čez 60 deklic in dečkov, deklet in fantov je vpisanih v te gim-nastično plesne skupine, trenirajo pa dvakrat tedensko: orodni telovadci pod vodstvom dveh novogoriških trenerjev, ritmičarke pod vodstvom trenerke Mije Ušaj Češčut in pomožnih vaditeljic Maje Devetak in Marije Jussa, športni ples pa vodi trener in koreograf Damijana Češčut. Športniki in športnice so razdeljeni v dve starostni skupini, pridno pa se že pripravljajo na »Telovadno Božičnica«, ki bo jutri ob 18.uri v društveni telovadnici. / RADIO IN TV SPORED Sobota, IS. decembra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007. OPZ Glasbeni ustvarjalci - Križ 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.35 Aktualno: Sette giorni al Parlamento 10.05 Aktualno: Giorni d'Europa 10.25 Variete: ApriRai 10.40 Aktualno: Telethon 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa Speciale Telethon 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) 0.05 Dnevnik Rai Due 6.20 Aktualno: Nella profondita di Psi- che 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Euro-zone 10.55 Aktualno: TSP Regioni 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Športna oddaja: Dribbling 14.05 Aktualno: Telethon (vodita Milly Carlucci in Fabrizio Frizzi) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case 22.40 Nan.: The Practice - Professione av-vocati 23.30 Športna oddaja: Sabato sprint 0.10 Dnevnik 0.20 Dnevnik: Dossier ^ Rai Tre 7.00 Risanka: Bear nella grande casa blu 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 8.45 Risanka: Gino il pollo 8.55 Risanka: I giorni dell'avvento 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.25 Aktualno: Art News 10.55 Alpsko smučanje: ženski smuk, svetovni pokal v Val d'Isère 12.05 Dnevnik, Šport, vremenska napoved 12.10 Alpsko smučanje: moški smuk, svetovni pokal v Val Gardena 13.30 Dnevnik- Mediterraneo 14.00 Deželne vesti 14.50 Dnevnik: Ambiente Italia 15.50 Športna oddaja: Sabato sport 16.10 Šport: Magazine Champions League 16.35 Šport: Vaterpolo: Pro Recco - Pompea Brixia Brescia 16.50 Šport: Umetnostno kotalkanje, Grand Prix 2007 18.10 Šport: 90. minuto 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: 3. pianeta (vodi Mario Toz-zi) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Dok.: Amore criminale 0.35 Nočni dnevnik, vreme Rete 4 9.50 Aktualno: Vivere meglio 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Film: Maigret e la chiusa N.1 (krim., Fr., '94, r. Oliver Shatzky, i. Bruno Cremer, Jean Yanne) 15.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenske napovedi 17.00 Variete: Ieri e oggi in tv 17.30 Aktualno: Pianeta mare 18.35 Film: Perry Mason: Partitura mortale (krim., ZDA, '89, i. Raymond Burr) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Dok.: Appuntamento con la storia 21.10 Film: Poirot: carte in tavola (krim., VB '05, r. Sarah Harding, i. David Suchet, Tristan Gemmill) 22.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenske napovedi 23.20 Aktualno: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo) 5 Canale 5 8.00 Jutranji dnevnik 8.45 Dnevnik - Insieme 9.00 Odddaja o liriki: Loggione (vodi Vittorio Testa) 9.30 Aktualno: Amici libri (vodi Aldo Busi) 10.00 Aktualno: Superpartes (vodi Piero Vigorelli) 10.45 Film: La simpatica canaglia (kom. ZDA '91, r. John Hughes, i. James Belushi) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) 14.10 Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) 16.00 Aktualno: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: Ciao Darwin (vodi Paolo Bonolis) Italia 1 10.15 10.50 11.15 11.50 12.25 13.00 13.55 16.00 17.45 18.20 18.25 18.30 19.00 19.20 21.00 22.00 23.25 Risanke.: Spy dogs, I Puffi, Bad dog, Poochini, Bernard, Fragolina dol-cecuore, Siamo fatti cosi', Il laboratorio di dexter, Scuola di poliyia, Mushiking il guardiano della foresta Nan.: Power Rangers Lost Galaxz Nan.: Raven Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: La Tata Dnevnik in športne vesti Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe-ranza Film: Merlino (fant. ZDA '98, r. Steve Barron) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Selvaggi Nan.: Bernard Reklama: Tre minuti con Mediashopping Dnevnik in vremenska napoved Mr. Bean Film: Balto - Sulle ali dell'avventu-ra (anim. ZDA 2004, r. Phil Weinstein) Film: Chiamatemi Babbo Natale (kom. i. Whoopi Goldberg) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Športna oddaja: Guida al campio-nato ^ Tele 4 6.25 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Cuore 9.20 Aktualno: TV moda 7.00 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.00 Buongiorno con Telequattro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.05 Focus in Italia 8.50 Aktualno: A tu pet tu, pisma Don Mazziju 9.00 Klasična glasba 9.30 Formato famiglia 10.20 Musa Tv 11.05 Dok. o naravi 11.35 Nan.: Don Matteo 5 13.05 6 minuti con il tuo consiglio 13.55 Košarka Snaidero Udine 15.35 Dok. o naravi 16.10 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.20 Occhio azzurro 20.05 Campagna amica 21.00 Film: Inside edge (krim. ZDA'92, r. Warren Clark, i. M. Madsen) 22.35 Eventi in provincia 22.55 Qui Tolmezzo LA 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 17.00 18.05 20.00 20.30 22.30 23.30 0.30 La 7 Aktualno: Omnibus weekend Aktualno: L'intervista Dok.: Couples and Duos Film: La vendetta di Ursus (pust., It., '62, r. Luigi Capuano, i. Samson Burke, Livio Lorenzon) Dnevnik in športne vesti Il commissario Scali Film: Base artica Zebra (pust., ZDA, '68, r. John Sturgese, i. Ernest Borgnine, Rock Huston) Hollywood Science Film: Giovani e belli (kom., It., '96, r. Dino Risi, i. Anna Falchi, Luca Venantini Dnevnik Nan.: L'ispettore Barnaby - La fab-brica di cristallo (i. John Nettles, Jane Wymark) Nan.: Dirt (i. Courteney Cox, Jeffrey Nordling, P. Reubens) Variete: Decameron (vodi Daniele Luttazzi) Aktualno: Cognome & nome (t Slovenija 1 6.15 7.00 7.30 7.55 8.45 9.15 10.45 12.00 13.00 17.20 17.35 17.55 18.05 18.40 18.55 19.00 19.15 19.30 19.40 19.55 21.35 22.10 22.40 23.45 0.45 Odmevi Zgodbe iz školjke (pon.) Risanka: Telebajski Risana nad.: Čarovnikov Božič Nad.: Absalonova skrivnost Kino Kekec - Film: Drobtinica 3 -očetova sanjska zamisel Polnočni kljub: Ali je podjetništvo ženskega spola (pon.) Tednik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Izobraž. dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) Poljudnoznanstvena serija: Zaljubljeni v živali Nad.:Hans Christian Andersen -Zgodba o pravljičarju Nad.: Pesem ptic trnovk Karaoke O živalih in ljudeh Labirint Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti Kraji in ljudje Na vrtu Popolna družina Z Damijanom Risanka Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Dnevnik Utrip Vremenska napoved in športne vesti Eutrinki Nad.: Veliki mali družinski umori Kom. nad.: Odkar si odšla Poročila, vremenska napoved in športne vesti Hri-bar Nad.: Huff Film: Nezavedno (pon.) (t Slovenija 2 7.45 Skozi čas 7.55 Primorski mozaik 8.25 Tarča (pon.) 9.55 Debatna oddaja za mlade 10.50 Z glavo na zabavo 11.20 Pokljuka: SP v biatlonu, moški sprint (prenos 1. vožnje) 12.10 Val Gardena: SP v alpskem smučanju, moški smuk (prenos) 13.30 St. Moritz: SP v alpskem smučanju, ženski smuk (prenos) 14.05 Pokljuka: SP v biatlonu: sprint ženske (prenos) 15.30 Magazin deskanja na snegu 16.10 debrecen: EVP v plavanju, kratki bazen (prenos) 18.30 Pariz: SP v rokometu (Ž) - polfinale (prenos) 20.00 Koncert Indexi in prijatelji 22.00 Slovenski magazin 22.25 Dok.: City folk - ljudje evropskih mest: Praga 22.55 Dok. odd.. Litostroj - včeraj, danes Koper 12.00 12.10 13.45 14.00 14.20 14.30 15.10 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 23.50 0.10 0.25 10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 18.55 19.20 19.25 19.30 20.00 20.15 20.30 21.00 22.00 22.10 23.10 Dnevni program Alpsko smučanje: SP Val Gardena: Smuk (M) Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Evronews Pogovorimo se o... Športna oddaja Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Jutri je nedelja - verska oddaja Vzhod - Zahod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Vsedanes - TV dnevnik Rokomet (Ž): SP Polfinale Vsedanes aktualnost Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Dnevnik in vremenska napoved (pon.) Videostrani Polka in Majolka Čas za nas (pon.) Video spot meseca Med Sočo in Nadižo (pon.) Ne prezrite Kulturni utrinek Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Vesolje zabave Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj Ne prezrite Klepet na kvadrat - Anja Bukovec Moj hobi (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.30 Marijine pesmi; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert harmonikarskega tria SLO A3; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra Ženitev (Nikolaj Vasilijevič Gogolj, r. J. Babiča) 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.50 RK - odpiramo meje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - glasbena lestvica; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Sopranistka Ljil-jana Molnar Talajic; 18.00 V podvečer; 19.30 Opera: Romeo in Julija RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 15. decembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 DUBLIN 0 4/10 K0BENHAVN „ , 3/4 o _ AMSTERDAM LONDON O O -2/4 0/7 _ 2/4 OBRUSELJ , PARIZ -1/3 BERLIN 1/5 O VARŠAVA O-1/1 MOSKVA -4/-3 O KIJEV -3/0 0/6 DUNAJ 1/5 O GRADEC -4/-1 CELOVEC O -6/1 TOLMEČ O -9/-1 TRBIŽ O -10/-2 O -8/-3 KRANJSKA G. o -5/-1 S. GRADEC MARIBOR O-3/0 M. SOBOTA O-2/0 ¡¡.-JV VIDEM O i^T -5/7 O PORDENON -4/6 ČEDAD O -4/6 /a O TRŽIČ -6/0 O KRANJ PTUJ /n7 O -CELJE -4/1 O __ O N. GORICA O LJUBLJANA -3/1 POSTOJNA O -4/0 KOČEVJE O . o ' ČRNOMELJ N. MESTO -3/0 O ____ ZAGREB -3/0 O ^NAPOVED ZA DANES ŽENEVA 3/5 -\ MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,0 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.24 najvišje 25 cm, ob 7.36 najnižje 2 cm, ob 12.04 naj. višje 14 cm, ob 19.56 najnižje -33 cm. Jutri! ob 3.23 najvišje 29 cm, ob 9.26 najnižje -3 cm, ob 13.47 najvišje 5 cm, ob 21.11 najnižje -28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........-2 2000 m .........-13 1000 m ..........-6 1500 m..........-11 2500 m..........-15 2864 m .........-16 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC -2/1 TOLMEČ O -6/-2 VIDEM O -4/8 O PORDENON -3/7 told TRBIŽ O -7/-4 CELOVEC O -4/0 o -7/-2 KRANJSKA G O -3/-1 S. GRADEC ČEDAD O -3/7 CELJE -2/1 O K /strSČ^ ¿ ¿z-3" o KRANJ o ^ LJUBLJANA -1/2 POSTOJNA O -2/0 KOČEVJE frgiž? MARIBOR O-2/0 PTUJ O h M. SOBOTA O-2/0 ¿7 i N. MESTO -2/1 O ____ ZAGREB -1/1 O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 2/5 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V nižinah in ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo. V gorah bo spremenljivo ali oblačno. Ob morju bo pihala zmerna do močna burja. Mrzlo bo. Jutri in v ponedeljek bo manj oblačnosti na Primorskem, drugod pa bo pretežno oblačno. Predvsem v vzhodnih in ponekod v osrednjih krajih bo občasno še rahlo snežilo. Hladno bo in vetrovno. izrael-palestina - Zahodni breg Hude težave živali zaradi varnostnega zidu JERUZALEM - Izraelski vojaški opazovalci imajo novo zaposlitev, in sicer preštevanje divjih živali na obeh straneh varnostnega zidu na Zahodnem bregu. Pri tem pomagajo naravovarstvenikom oceniti škodo, ki jo je živalskemu svetu povzročila ta ogromna umetna struktura, piše izraelski vojaški tednik.Po navedbah zadnje številke tednika Bamahaneh so vojaki v preteklih tednih samo vzdolž severnega odseka zidu zabeležili že 500 opažanj živali, in sicer jelenov, divjih prašičev, ježevcev in ježev. Glavna naloga vojaških opazovalcev je sicer odkrivanje poskusov nezakonitih vstopov z Zahodnega brega v Izrael. Naravovarstveni strokovnjaki so opozorili, da bi lahko betonska pregrada z jarki in bodečo žico posegla v migracijske navade divjih živali na območju. Zato predlagajo zagotovitev več manjših odprtin v zidu, s čimer bi živalim omogočili prehod. (STA) richard gere Prestar da bi še bil »sex simbol« MÜNCHEN - Za Richarda Gerea so divji časi minili. Kot je dejal za nemško revijo Bunte, je pri 58 letih "malce prestar", da bi bil lahko seks simbol. Sam se vidi bolj kot družinskega človeka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Zaljubljen sem v svojo družino," pravi igralec. Žena Carey Lowell (46) in sin Homer James Jig-me (7) sta najpomembnejši stvari v njegovem življenju. Gere, ki je budist, pri soprogi po lastnih besedah ceni predvsem to, da mu sledi "na njegovi duhovni poti". V najnovejšem filmu "Hunting Party" je ameriški igralec upodobil novinarja na lovu za vojnim zločincem v nekdanji Jugoslaviji. Most snel streho "double-deckerja" BERLIN - Neki voznik dvonadstropnega avtobusa je med vožnjo po Berlinu hotel ubrati bližnjico, a ga je na poti presenetil nizek most. Avtobusu je pri tem odtrgalo večji del strehe, ranjenih pa na srečo ni bilo, saj na njem ni bilo potnikov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Omenjeni most je visok le 3,7 metra, medtem ko meri "double-decker" v višino kar 4,6 metra. 36-letni voznik ni znal razložiti, zakaj se ni zmenil za znak o višini mostu. Berlin je eno od redkih mest, ki še uporabljajo dvonadstropne avtobuse kot ukrep za zmanjševanje gneče na cestah. (STA) mehika - V kraju Barranca del Cobre Zorro dobil spomenik v »domačem kraju« CIUDAD DE MEXICO - Zakrinkani junak v črnem, Zorro, je v mehiškem kraju Barranca del Cobre te dni dobil spomenik, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V zaspanem mestecu v zvezni državi Sinaloa se je namreč rodil Don Diego de la Vega, zgodovinska osebnost, katere dejanja so bila podlaga za legendo o Zorru. Legenda pravi, da je bil Don Diego sin španskega rudarskega posestnika, ki se je leta 1794 rodil v Barranci del Cobre. Leta 1805 naj bi se naselil v severnem delu Kalifornije, takrat še španskem ozemlju, nekaj let kasneje pa so v njegov rojstni kraj prišle novice o junaških dejanjih »razbojnika z velikim srcem«, ki je ščitil uboge pred španskim zatiranjem. Minister za turizem države Sinalo-a Antonio Ibarra upa, da bo spomenik zbudil zanimanje turistov za legendo o Zorru in za mesto samo. (STA)