i<= t m k- 17- LiuDTiana 1929-70 E P , ~ m/BrJAn 3* ’ J ZADNJA URA PRED BOŽIČEM <■ ln čigar bodočnosti tudi ne gre kar '■•iko brezvestno uničevati. Otrubo ste 'rgli, ker ni spoznal prašiča po zobni 'orniuli, Zupančiča ste zapodili v klop, Kcr se je pri velikosti orang-utanga Zr>iotil za dva, tri milimetre, Urbančiču Pa ste popolnoma zagrenili veselje do Prcdmeta, ker ga niste spraševali o jaz-ecu, ki ga je že sam lovil na Golovcu, ar>ipak ste zahtevali od ubožca opis Krave, do katere nima prav nikakih simpatij, odkar ga je nekoč neka za-stopnica teh bitij oplazila z repom po °brazu. Torej...?» Torej, kaj sem hotel, udal sem sc in naslednjo uro razlagal prvošolcem o tjulenju po povsem modernih didaktičnih in pedagoških načelih. ».... Kakor daleč mi je segalo oko, povsod sam led, sneg in zopet sneg in led, mraz pa je bil tolikšen, da sem si venomer moral drgniti nos in ušesa, ako sem jih hotel obvarovati pogina. Lahko si mislite, da sem bil v nadvse kritičnem položaju, in to tembolj, ker sem že pred tremi dnevi pojedel zadnjo kranjsko klobaso ter nosil s seboj le še zadnje koščke Bizjakovega prepečenca. Grozila mi je lakota, za lakoto pa smrt v ledeni puščavi, zato sem zbral vse sile, da čimprej dospem do človeških bivališč, kjer sc bom odpočil, ogrel, najedel in napil. Po vseh štirih in po trebuhu sem z največjim naporom zlezel na kakih petdeset metrov visoko ledeno goro, raz katere sem z daljnogledom motril daljne in bližnje obzorje. Gledam proti jugu, torej v smeri proti Ljubljani, a vse moje prizadevanje, da bi zagledal vsaj človeško senco, je bilo zaman. Naravnam daljnogled proti vzhodu, toda tudi s te strani sem videl samo to, kar je dobro le za oči, namreč nič, nič in zopet nič. Kaj bo, kaj bo — sem pričel obupovati — ako bo uspeh mojega iskanja tudi na zapadu enako brezuspešen! Komaj, komaj sem se okre-nil za 180" in trajalo je četrt ure ali še več, preden sem s trudom in muko naravnal daljnogled zopet pravilno pred oči. .. Kaj je to!? ... Srce, ki se mi je bilo že skoraj ustavilo, mi je od veselja in radosti začelo butati ob stene prsnega koša, tako močno sem se vznemiril ob pogledu na majhne, temne trikotnike, ki so se odražali tam daleč na jugozapadnem robu obdajajoče me ledene pokrajine. Najraje bi bil zavriskal v pozdrav Eskimom, a bal sem se, da mi ne bi od mraza zmrznil jezik in da se mi ne bi usta zamašila z ledom, zato sem se raje pri vsem, kar mi je svetega, zaobljubil, da bom polovico mesečne plače daroval v fond za postavitev spomenika vsem onim, ki so v teh mrzlih krajih dali življenje za blagor in čast slovenskega naroda. Računal sem in ugibal, končno pa ugotovil, da bom pri hoji sto korakov na uro dospel do vrlih sinov eskimskega rodu najkesneje v enem tednu. Vreme je krasno, sneg se blešči, da jemlje vid, nebo je modro kot baldahin v šenklavški cerkvi, mraz — 40" C, svetlo podnevi in ponoči, zato ne odlašaj in hajdi v smeri proti šotorom! Odkorakal sem, kako pa sem hodil, o tem raje ne pripovedujem, rečem vam ,to’ ^.a )e plezanje po severni triglavski steni igrača v primeri s hojo, ali prav za prav s plazenjem in lazenjem po raz-oranih, razmetanih in razbitih tleh v arktičnih pokrajinah. Z ledene gore, ležeče nekako med petdeseto in šestdeseto stopinjo vzhodne dolžine in na osemdeseti stopinji severne širine, sem odšel ob sedmih zjutraj, zadnjikrat pa sem pogledal na uro, ko je bila ena cez polnoč. To še vem, kaj se je pa potem zgodilo z menoj, mi bo ostala za vedno uganka. Ko sem se čez teden dni vzdramil iz nezavesti, sem ležal v prostornem šotoru na beii medvedji koži, obdan od članov gostoljubne eskimske naselbine, ki so me zvedavo motrili, kakor da bi ne bili še nikdar videli Slovenca. Kdo ve, kaj vse so me spraševali in kako so si tolmačili moje odgovore, ki sem jih jim dajal deloma v mešanici vseh evropskih jezikov, deloma s kretnjami. Toda ura teče, nič ne reče, zato vam ne morem več dalje govoriti o svojih doživljajih pod severnim tečajem in takoj preidem na usodo živali, ki vas z otožnimi očmi gleda s katedra in ki si nikdar v življenju ni bila mislila, da bodo na njej prodajali zijala radovedni slovenski prvošolci. Ime ji je tjulenj ali tudi morski pes, doma pa je z zapadne grenlandske obale. Vsak, kdor jo pogleda, bo uverjen, da je tjulenj vse prej kot zver, v resnici pa ima pod kožo debelo plast masti, kar je najboljši znak, da mu je duša zločinska. Naša lisica je zvita, nihče ne dvomi o tem, toda tjulenj jo v pretkanosti zdaleka prekaša. Lovska družba, sestoječa iz treh kot jeklo utrjenih Eskimov, mojih gostiteljev, ter moje šibke malenkosti, je vzela tega pretkanca na muho in izmikal se nam je spretno celo uro, preden ga je dobro pomerjena sulica pogodila skozi rebra v srce. Škoda, da nisem imel s seboj filmskega aparata, da bi vam mogel predvajati zasledovanje tjulenja vsaj na platnu, še večja škoda pa je seveda, da niste bili sami poleg in da niste sodelovali pri tem vratolomnem lovskem pod jetju, ki ga je naš tjulenj plačal z življenjem. Nad pet ur smo že hodili od taborišča, ko nam je vodja s pomenljivo kretnjo ukazal previdnejšo hojo. Vedel sem: tu nekje bo še danes izdihnilo bitje, ki zalaga Eskima z vsem, kar mu je potrebno za življenje, z mastjo in z mesom, s kožo in s kostmi. Stoj! Kaj takega pa še ne! Neštetokrat sem že dijakom razlagal, da tjulenji kaj strogo izpolnju- \ jejo higijenske predpise in da se po obedu kaj radi zbirajo na prisojnih mestih, bodisi na ledenih ploščah ali na obali, kjer se predajajo blagodejnim solnčnim žarkom, da bi bilo pa res tako, samemu sebi nisem verjel. No, pa je vendarle res! Streljaj daleč smo zagledali družbo dvanajstih tjulenjev, ki so se na položni obali greli v poletnem grenlandskem solncu ter sc najbrže pomenkovali o Nobilovi ekspediciji, ki sc jc pred dobrimi štirinajstimi dnevi tako nesrečno končala tu v njihovi domovini. Hudo nevešč, sem mislil, da se jim bomo z lahkoto približali prav do zadnjih okon-cm, jim voščili dober dan, potem pa Nagrabili vsak po enega za vrat ter sc s plenom pod pazduho vrnili domov. A Klej smole! Tjulenji so zavohali moje zlobne misli in kot na povelje poskakali drug za drugim s skale v vodo Baf-Iinskega zaliva. Štrbunk in plosk, plosk in štrbunk, potem pa vse tiho je bilo . .. Da smo že opravili in da lahko gremo, o tem sem bil uverjen, z obrazov svojih spremljevalcev pa sem kmalu spoznal, da se pravi lov pričenja šele sedaj. Vodja je vsakemu odkazal primerno skrivališče, sam pa se je splazil prav do roba skalnatega obrežja, se tesno zavil v uma-zanosiv plašč, dal podse na dolgi vrvi privezano harpuno, nato pa se začel po skali prerivati in premetavati, da je bil od daleč zares videti kot pravi tjulenj od nog do glave. Komaj sem se vzdrževal, da nisem bušil v smeh, tako zelo čudno in smešno se mi jc zdelo to njegovo početje, toda ni minulo pol ure, ko sem uvidel bistroumno preračunje-nost njegovega zvitega ravnanja. Iz vode jc pomolil glavo prvi tjulenj, nato drugi, potem zopet tretji in, ker je zagledal na obrežju tovariša, je še sam začel kobacati na suho, hoteč mu delati Za polarne pokrajine najznačilnejše živali. Na skalnati polici čepi snežni /. a j c c, pod njim sta v duplini dve snežni sovi. IIfMio od sov vidiš tri snežne jerebice, dalje polarno lisico, tri p i ž m a r j e (Moschus moschiferus), v ozadju pa dva severna jelena, belega medveda in tri mrože. družbo. Vse bi šlo po sreči in prav gotovo bi bil že takrat vsaj eden izmed tolstih orjakov storil smrt pod bridkim eskimskim nožem, ako ne bi bilo poleg mene, nesrečnega slovenskega profesorja. Baš v trenutku namreč, ko je Eskim hotel zadegati harpuno najbližjemu tjulenju v bok, se mi je prav po kranjski šegi in navadi — zakolcalo. Oledenel sem od groze in strahu ob pogledu na jezne obraze svojih tovarišev, ki jim je po moji krivdi zdrknila pečenka v vodo pod led. Sreča moja, da zamorc tjulenj vzdržati brez zraka kvečjemu pet minut! Dve, tri minute nestrpnega čakanja ... 2e sem sklenil skočiti v vodo, da poplačam svojo krivdo radi pobeglega tjulenja z lastnim življenjem ali pa da privlečem izpod leda debelo mrcino, ko se vodja kot blisk zažene naprej in z vso silo vrže sulico v vodni tolmun. Prej kristalno čista voda sc je pordečila od mlake krvi — hura! — tju-leni je bil zadet in jaz sem zopet prosto dihal. Sto kilogramov in še Čez je tehtala ubita zverina in po pravici vam povem, da sem se nemalo potil, ko smo jo vlekli na suho in nalagali na sani. Tako, vidite, je pred leti končala žival, čije pečenka mi je bolje teknila kot mi tekne danes ocvrt piščanec in čije kožo sem nnnescl s seboj kot spomin na nepozabne eskimske rešitelje ter jo dal nagačiti v tjulenja, o katerem se boste do prihodnjič naučili vse, kar je pisano o njem v knjigi.« »No, Hlebec, kaj želiš še zvedeti?« »Prosim, gospod, kako pa ste sc vračali z Gronlanda v Ljubljano?« »Paglavec, nisi slišal, da je že zvonilo?« JAN. HAFNER: DORNIERJEVO * Graditelj letal, ki jih označujemo splošno z značko Do, je nemški inženir dr. Klavdij Dornier. Gradil je letala tega tipa že pred vojno, vendar samo manjše vrste. Po vojni so se pa njceova letala vedno bolj večala in letos je slavni graditelj presenetil svet s hi-droavionom, ki ima naravnost ogromne izmere. 2e ime hidroavion pove, da morejo letala te vrste pristajati in se dvigati samo z vodne gladine, v našem primeru z Bodenskega jezera v Švici. Ker imajo, kakor smo že rekli, vsa letala, ki jih je zgradil dr. Dornier skumio značko Do, io je dobil rudi novi velikan. Za razlikovanje od drugih letal pa je bilo notrebno še neko ime. Ker pa niso vedeli, kako bi teca selikanskeiia ptiča primerno imenovali, so mu začasno vzdeli oznako Do X (Do lks, ne Do deset, kakor čitajo nekateri, ki menijo, da imajo opraviti z LETALO DO X. rimsko številko X). To začasno ime pa se ic letala tako prijelo, da 11111 bo sedaj vedno ostalo. 2e pri kratkem ogledu letala se prepričamo, da avion res zasluži kot ime matematično neznanko X, ker ima na sebi marsikaj, kar je bilo do sedaj v letalski tehniki popolnoma neznano. 2e njegove izmere so nekai silnega, kar spoznamo posebno tedaj, če te razsežnosti na primernem kraju v resnici izmerimo. Razpetina kril znaša 48 111. dolžina trupa 40 m in največja višina ^koro 11 m. Trup je dolg čoln, oziroma ladja, katere zadnja oolovica (rep'' seea že nad vodo. Prednja polovica pa leži na vodi in ima na levi in desni strani še paplavače, ki povečavajo stojno.t letala v prečni smeri. Paplavači so podobni odsekanim plavutam ali blizu trupa odbitim krilom, pritrjenim tik ob dnu ladje. Paplavači so še poleg tega razdeljeni v neprodušno zaprte predale, tako da ne odpove ves paplavač, če viharno morje slučajno poškoduje kak njegov del, ampak je neraben le poškodovani predal. Trup letala je razdeljen v rri nadstropja. Najnižje nadstropje, oz. dno ladje je namenjeno najrazličnejšim tovorom ter tankom za bencin in olje, za skupno težo 15 ton vilen in varen let. Za tem je kabina s kapitanom ladje in njegovim pomočnikom, ki vodita plovbo in nadzirata smer. Naslednja kabina je nekaka centrala. V njej je vodilni inženir s svojimi 4 mehaniki, ki nadzirajo in urejajo s pomočjo samobeležnih merilnih instrumentov delovanje po ameznih motorjev. V ozadju je kabina za brezžično telefonijo in telegrafijo s telegrafi- Poglcd na letalo Do X od spredaj. Na vrhu vidimo 6 dvojnih motorjev, tik pod njimi prečno horicontalno vez; vsaka dvojica motorjev stoji na močnem podstavku, ki raste iz kril. Na vrhu trupa, v isti viSini s krili, vidimo pilotovo kabino in navigacijski prostor, pod njima okrogla okna prostorov za potnike. V vodi 11.1 obeh straneh trupa vidimo paplavače, od katerih gredo podpore do kril. °lja in bencina. Vrh tega imajo svoj Prostor na dnu še vsi nadomestni deli orodja in opreme, kakor tudi zaloga in Pošta. Srednje nadstropje, ki je 20 m dolgo in nad 2 m visoko je pridržano samo za potnike. Po potrebi se morejo posamezni deli prav praktično preurediti v obednice, spalnice, kuhinjo itd. Tretje nadstropje pa je dodeljeno samo vodstvu in upravljanju zračnega velikana. Prav spodaj je kabina za pilota, ki ima samo to nalogo, da pazi na pra- stom strokovnjakom. Prav zadaj pa je pomožni pogonski eksplozijski motor, ki daje silo za avtomatično krmarjenje, razsvetljavo in začetni pogon gonilnih motorjev. Na vrhu trupa, v vzdolžni smeri nekako v drugi četrtini trupa, pa so pritrjena ogromna krila, široka okrog 9 m. Oprta so na vsaki strani s tremi močnimi podporami na paplavače. Na sprednjem robu kril, v sredini, pa stoji na visokih podstavkih šest dvojnih mo- torjev, ki so montirani v ravni vrsti. Podstavki so zvezani tik pod motorji še z močno prečno vezjo, ki je tako debela, da zleze lahko po njej monter od enega dvojnega motorja k drugemu. Vsak enojen motor ima 525 KS; ker je enojnih motorjev 12, razpolaga letalo skupno s 6300 KS. Letalo ima na repu visoko, enostavno krmilo za smerno krmarjenje in dvojno paralelno za višinsko krmarjenje. Krmila za vzdrževanje ravnotežja so, kakor pri drugih letalih, navadno ogromen uspeh. Letalo z enim ali dvema motorjema mora takoj pristati, če odpove le en motor. Če pa Doiksu odpove en motor, pomeni to samo zmanjšanje hitrosti za 8 ?/,, varnost potnikov pa ostane ista. Vrh tega ima letalo to ugodnost, da je mogoče popraviti poškodbo na posameznem motorju kar med poletom, kar pri drugih letalih ni mogoče. Nadalje je upravljanje letala razdeljeno na vso moštvo; vsak mož ima samo eno strogo določeno nalogo; v slučaju nevarnosti je Pogled na letalo Do X od spredaj. Podolžni prerez skozi Do X. 1. gonilni motor, 1. sprednji rob krila, j. zadnji rob krila, 4. pilotova kabina, 5. navigacijski prostor, 6. upravljalni prostor, 7. kabina /a radiolelegratijo, S. pomožni motor, 9. prostori za potnike, 10. pomožna spalnica, m. kuhinja, 12. spalnica za moitvo, ij. bencinski tanki in skladišče, 14. vodno krmilo, [5. viSinsko krmilo, 16. krmilo za smer, 17. stabilizacijska ploskev. na zadnjih straneh kril, na zunanjih polovicah in so izredno ozka. Letalo ima na trupu še krmilo, ki služi kot ladijsko krmilo za manevriranje v vodi in za ozke krivulje v zraku. Razumljivo je, da mora silni orjak precej tehtati: Nenatovorjen in brez goriva tehta 25 ton. S svojimi dvanajstimi motorji, oziroma 6.300 KS more doseči povprečno hitrost 2-40 km na uro pri tovoru 20 ton, od katerih odpade 15 ton na gorivo, 5 ton pa na koristni tovor, to je potnike ali pošto. Pri tej obtežitvi more letalo vzeti s seboj 100 potnikov, če računamo na vsakega potnika še 100 kg prtljage, in preleti v 6—8 urah 1500 km. Ogromnim izmeram se pridružuje pripravljenih več ljudi, od katerih mora vsak premisliti samo del tega, za kar drugod odgovarja v celoti en sam. Letalo je grajeno silno trdno in more tudi na morju kljubovali hudim viharjem. Gospodarsko ima Doiks kljub ogromni teži to prednost, da more natovoriti skoro prav toliko, kot tehta sam. Razmerje lastne teže proti koristni je torej 1:1, dasi je vse letalo zgrajeno iz dur-aluminija. V letošnjem poletju (15. julija) je na Bodenskem jezeru pričelo s poskusnimi leti prvo letalo te vrste in doseg- lo zelo lepe uspehe. Za letala so se takoj pričele zanimati posamezne države, ki jih hočejo uporabiti za obratovanje na daljših progah. I. DOLENEC: DVA ZANIMIVA DIJAŠKA LISTA. 1. »Vaje«. Dandanes ga menda ni izobraženega naroda, ki bi ne imel posebnih listov za dijake, bodisi da jih pišejo dijaki sami, bodisi da sodelujejo dijaki in ne-dijaki ali pa da jih pišejo predvsem odrasli za dijake. Če sc vprašamo Slovenci, koliko stari so naši dijaški listi, potem nas pouči že Glaserjeva Zgodovina slovenskega slovstva (IV, 359), da najmanj 81 let. Tam beremo: »Po raznih srednjih in bogoslovnih učiliščih so si učenci sami osnovali svoje pisane liste, katere so zalagali s svojimi spisi. 2c 1S48. 1. so v ljubljanskem Alojzijevišču imeli Slovensko Da-ničico, potem Mlade cvetke, Limbar j. in Domače vaje, ki izhajajo še sedaj.«1 Poleg tu omenjenih dijaških listov je pa živelo — bodisi dalje časa ali samo mimogrede — po naših srednješolskih zavodih še na tucate drugih dijaških listov prav različne kakovosti. Od nekaterih jih je izšla samo ena številka, drugi so se držali nekaj mesecev, vse šolsko leto ali celo več šolskih let; krog bravcev je bil pri nekaterih omejen samo na zavod, pri drugih na kak razred, tuintam je pa imel list svoje naročnike po več zavodih; znan mi je celo primer, da je večje dijaško stanovanje začelo izdajati svoje glasilo, čigar ost je bila obrnjena deloma proti — gospodinji. Po večini so dijaški listi pisani kot rokopis v eni sami izdaji, ki kroži potem od »naročnika« do »na- 1 Tu omenjene Domače vaje so brez-dvomno najvainejSi slovenski dijaški list, kar 50 jih pisali dijaki sami. Ustanovili so jih go-jenci Alojzijevima 1. 1868., ko sta bila v zavodu kot osmošolca sedanji škof dr. A. K. Jeglič in pred nedavnim časom umrli pisatelj !'r. Detela, in od tedaj so izhajale skoro nepretrgano do današnjega dne. Odkar ni več dijakov v Alojzijevišču, izhajajo Domače vaje v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu. Lepa vr-sta slovenskih književnikov se je izšolala v njih. — Op. p. ročnika«; dobite pa tudi razmnožene s pisalnim strojem ali hektografirane. Velika večina teh listov bo spadala med »izgubljeno slovensko slovstvo«. Navadno to tudi ni oosebna nesreča in naša slovstvena zgodovina bo šla preko takih izgub povsem ravnodušno. Zanimanje pa zbudi tak dijaški list tudi med znanstveniki v primeru, ako se izve, da je pri njem sodelovala kaka osebnost, ki je pozneje igrala važno vlogo v naši zgodovini. Veliki možje spadajo med največje duševno bogastvo kakega naroda, njih življenje se podrobno raziskuje, skuša se ugotoviti njih razvoj, kakšni so bili v mladosti in kako so stopali od stopnje do stopnje po poti, ki jih 'je privedla tako visoko. Vzemimo primer, da bi se našel kak dijaški list, v katerem bi bil objavljal Prešeren svoje proizvode: s kakšnim zanimanjem bi proučavali ta list pre- [ šernoslovci! Tako bomo tudi na tem mestu govorili o dijaškem listu, ki bi ga danes bržkone niti noben tli jaški list ne omenjal več — saj je izhajal že skoro pred petdesetimi leti — če bi ga ne bil urejeval in po večini tudi sam pisal eden največjih oblikovavcev slovenskega naroda, dr. J. E. Krek. Ta list so Vaje, ki so jih izdajali petošolci sedanje humanistične gimnazije v Ljubljani v šol -skm letu 1S80 Si in ki jim je bil urednik takrat petnajstletni Krek. Da je izdajal Krek kot petošolcc list, to je vedela naša javnost že od 1. 1918., ko so izšli Debevčevi Vzori in boji v ponatisku. Tam beremo na str. 51: »Petošolcc Jan. Krek je bil začel izdajati dijaški list Lipico. Pisal je sam in hektografiral. Pesmi so bile vse njegove, povesti pa je pisal neki dru< peto-šolec. Številka je stala 4 kr. Pri nas so list mnogi kupili, jaz tudi. A škoda, izšla je samo prva številka. Neki pro- fesor je list zasačil pri učencu, ki ga jc čital v šoli. Naznanil je g. ravnatelju, in vse je padlo v vodo. List je bil prav zanimiv. Na prvi strani je bila pesem, potem povest, dalje spis o slovanski vzajemnosti.« 2e ko sem pred dobrimi enajstimi leti to prvikrat bral, sem vprašal tega ali onega Krekovega tovariša iz gimnazijskih let, ali je morebiti ohranjen kak izvod Lipice. In glej — letos je našel Krekov sošolec prof. dr. Fr. Perne med svojimi knjigami tri številke lista, ki ga je urejeval Krek kot petošolec. List sc sicer imenuje Vaje in ne Lipica in se tudi po vsebini nekoliko loči od lista, kakršnega je opisal dr. Debevec v svoji knjigi samo po spominu. Mogoče bi bilo samo na sebi, da bi bil Krek izdajal kot petošolec dva lista, enkrat Lipico in enkrat Vaje; vendar misli dr. Debevec, da imamo v Vajah pred seboj Lipico iz Vzorov in bojev in da je pač nekatere posameznosti glede lista zabrisal v njegovem spominu v teku 37 let (1881 —1918) neizprosni tok časa. Saj je tako pač glede ogromne večine vseh zgodovinskih podatkov, ki se niso zapisali takrat, ko so se dogajali, ampak pozneje po spominu. Če bomo po smrti vse vedeli — bogve s kakšnimi očmi in v kakšni luči bomo gledali n. pr. zgodovino starega veka, od katere je dobršen del ohranjen samo po poročilih iz poznejših dob! Sedaj pa je vendar že čas, da začnemo prebirati Vaje same in da ne modrujemo o njih istovetnosti z Lipico in o stvareh, ki so ž njimi pač le v rahli zvezi! Najprej naslov! Ta ni izviren. Prve Vaje so ustanovili ljubljanski osmošolci v šolskem letu 1854 ko je takratna osma združevala toliko pozneje slavnih moz (sošolci so bili 11. pr. Erjavec, Jenko, Zarnik i. dr.), da jo omenja vsaka slovstvena zgodovina. (N. pr. Grafcn-auei, Kratka zgodovina slov. slovstva, str. 194.) Krek jc bil kot nižjegimna-zijec sotrudnik alojzijeviških Domačih vaj. Na višji gimnaziji ni bil v Alojzi- jevišču, a spomin na Domače vaje je kumoval bržkone pri krstu Vaj. Kot urednik je podpisan Krek, kot tisti, ki list hektografira, pa St. ( Stupica, pozneje lekarnar, že umrl). Prva številka je izšla 10. svečana 1881. Pričnimo jo brati! Vso prvo stran zavzema programatična pesem: Na noge! Napisal jo je urednik Krek. Glasi se: Kvišku! nas kliče dolžnost prevesela, kvišku! veleva nam mlado srce; dosta2 prebili smo časa brez dela, dolgo držali smo križem roke. Bratje! Da uspešno bi kdaj delovali, vaditi moramo že se sedaj; z vajo le — vajeni bomo postali, krepko borili tako le se kdaj. V roko pero! in ?. njim se vadimo, trud naš gotovo nc bode zaman. Torej pero le v roke vzemimo, srečen da domu prisije kdaj dan! No, kaj porečete k tej pesmi? Skoro bi rekli o njej tako, kakor jc Fr. Lampe rekel Finžgarju, ko je prebral njegovo prvo povest: Je — pa ni! To ni lirska pesem, v kateri se srce Aavriska in iz-jočc, ampak to je navdušujoč — uvodni članek! Kreku se takrat pač ni niti sanjalo, da bo kdaj velik sociolog (kot petošolec takrat gotovo ni niti vedel, kaj je to), da bo organiziral delavstvo, da bo vodja zadružništva, da bo njegovo delo majska deklaracija. Fno stvar pa je vedel: da bo delal za to, da bo njegova domovina kdaj srečna! In to je glavno pri mladem človeku, da mu je srce pravilno usmerjeno: ne samo na svojo osebo, ampak tudi na druge. Pred seboj vidi začasno samo še eno pot, po kateri upa kaj storiti za svoj narod, vršeč pri tem »dolžnost preveselo«: pisatelj hoče postati. Ne zadošča mu šola, ker namen šole ne more biti, da bi vzgajala pisatelje. Samopomoč naj pomaga! Zato organizira sošolce za skupno pripravo na delo, »srečen da domu prisije kdaj dan«. 2 Krek je tudi pozneje v svojih spisih rad rabil srbsko-hrvaske izraze. (Prim. I7.br. spisi 11, 9I) — Op. p. Za slovensko slovstvo kot tako je ta pesem brez pomena. V nobeno čitanko ne bo prišla. Za našo kulturno zgodovino pa ni brezpomembna: vidimo iž nje, kako že gori v srcu kletnega fanta plamenček, ki se je pozneje razplamtel v ogenj, ki je tako mogočno svetil vsej Sloveniji, vsemu našemu jugu in še dalje! Petošolec, ki je zaključil prvi uvodnik v svojem listu z zeljo, »srečen da domu prisije kdaj dan«, je zaključil po 36 letih.tudi svoje življenje s prav slično željo: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!« Od moža, ki je skoro še kot deček zapisal v prvem verzu svojega lista lepo besedo o »dolžnosti preveseli«, je tudi v poznejšem življenju izžarevala ljubezen do dela: »Kdor pride k njemu, odhaja z veseljem do dela.« (Ob joletnici dr. Janeza Ev. Kreka, str. 65.) Res, človek dostikrat presenetljivo kaže v mladosti, kaj bo v starosti! Na drugi strani se pričenja povest Nesrečnik; avtorja nisem mogel ugotoviti. Na tretjem mesui imamo zopet Krekovo pesem: Človeško življenje. V naročju se mater'ncm dete smehlja, ne zna se življenja, ne zna Se sveta, brezskrbno kot v spanju Se biva. Na mater’nem srcu mu vsa je sladkost, neznana nikaka že njemu bridkost, svit sreče Se njemu odseva. V učilnico deček ti bistri hiti, ne ve Se namena, čemu se uči; učitelj tako mu veleva. /a dnine ne ve še, kako da žive, preprosto, brezmiselno mu je srce, brez luge mu čas poginjeva.'1 Živeli mladenič pričenja stopras; kar sam si odloči, le to je zanj prav, 1 Krek je svoje verze premalo likal. Zato najde v njegovih pesmih tuintam kaka nemogoča oblika, stvorjena po geslu: Reim’ dich oder ich fress’ dich! — Op. p. srce mu je gorko i mlado. Učenja namen sedaj stoprav spozna, izvoli si pot, da po njej se ravna; le zmoti ga večkrat prerado. Mož resen in umen v življenje hiti, mladen’ški se ogenj mu zdaj ohladi, za sebe, za ves svet deluje. Izkusil je dosta in znan mu je svet, prevaril ne bode ga nikedar svet, bolj vedno srce mu otrpnjuje. Na meji življenja že starec stoji, na pol je že v grobu, na pol še živi, ne zmeni za svet se veseli. Na mlajše upira le vedno oko in daje nauke, svari jih skrbno, neumnost se zdi mu svet celi.1 V mišljenju ni drugemu nikdo enak, različen od mlajšega starji je vsak, ker človek sc s časom spreminja. Za rodom popolno sc rod spremeni, odmerjen čas tukaj na zemlji živi — nastopa — in zopet izginja. K tej pesmi bomo težko rekli kaj drugega nego k prejšnji: verz teče gladko, a vsebina je pač bliže razpravici nego pesmi. V petih kiticah obravnava otroka, dečka, mladeniča, moža in starca. Dobro jc označena mladeniška doba in — Krek v njej. Sedaj šele pričenja živeti; samostojen postaja: »kar sam si odloči, le to je zanj prav« — in tak je ostal Krek vse življenje. Bil je čisto sam svoj mož, ki ni nikogar posnemal, nikomur bil sličen. »Srce 11111 je gorko i mlado«. Tudi v poznejšem življenju je rad naglašal, da mora imeti človek, ki hoče socialno delati, ^prl^ srce. Z razprtimi črkami je dal natisniti 1. 1897. (str. 236) v Kat. Obzorniku: »Vsak, kdor se loti sodelovati j a ... s p 1 o h pri kaki ustanovi v korist delavskih s t a- 11 o v, 111 o r a prinesti s seboj gorko srce.« Grajal jc našo dobo, da je doba mrzlih src. (Tzbr. spisi TT, Mladega sc je čutil vse življenje; prišt'1 je med dijake, sc odkril, da se je poka/nla pleša na glavi, in pozdravil: 1 Namesto »ves svet« se je v minulem stoletju z redkimi izjemami (n. pr. Levec!) pisalo splošno »cel svet« ali »celi svet«. — Op. p. »Fantje, jaz sem mlad!« Ironizira samega sebe in mladostno samozavest: »Le zmoti ga večkrat prerado.« O možu pravi: »Za sebe, za ves svet deluje.« To je misel, ki je pač ne najdete pri vsakem petošolcu. »Človek se s časom spreminja.« To je vsebina premnogih Krekovih povesti: človek se spreminja — s slabega na dobro; vedno sc izkaže na človeku božje usmiljenje, ki prikliče izgubljenega sina nazaj. Kot četrti spis slede: Črtice iz gorskega življenja. Prva ima naslov: Plat-narjev Luka. Spis ni podpisan, a je po vsebini in slogu nesporno Krekov. Krekova sestra Cilka še pomni moža, ki je tu opisan. Berimo samo začetek: »Platnarjcv Luka je bil kopar. To rokodelstvo sicer ni Bog vedi kako častno, a sramotno tudi ni. Naš Luka se ga ni nikdar sramoval. — Polovico svojega življenja je preživel po gozdih i (!) leseh, kjer je ostajal tudi ponoči. — Naš Luka ni oženjen, dasi jih ima že kakih petdeset na plečih. Saj ga tudi nobena ni hotela; kajti še lastne hiše ni imel. Denar pa, ki ga je med tednom prislužil, je zapravil v nedeljo, da mu ni nič gotovega ostalo. Po tem takem bi še ženitninc ne mogel splačati; take device, ki bi vzela takega mladeniča, pa menda ne dobiš za vsakim vogalom. Tudi Luka je ni našel; zato je ostal nc-oženjen, ,ledik’.. .« Naj bo dovolj te črtice! Saj smo že iz tega pričetka spoznali preprosti, poljudni način Krekovega pripovedovanja in njegovo zanimanje za življenje originalov iz vrst najpreprostejšega ljudstva; posebno rad opisuje v svojih spisih berače in koparje (oglarje). Celo dramo o oglarjih je menda hotel napisati. Poslednji spis v prvi (in enako tudi v drugi in tretji) številki je pa Slovenska stenografija (pisal jo je Pr. Pcrnž), iz katere so sc dijaki lahko sami učili te potrebne veščine, za katero takrat Slovenci nismo še imeli nobene učne knjige. (Pernč je stvar objavljal po Be-zenškovem Jugoslovanskem Stenogra- fu.) V šolah se je takrat gojila samo nemška stenografija. V II. številki (oz. po Krekovem v »listu: II.«) Vaj beremo na prvem mestu Krekovo pesem, ki je povsem različna od dosedanjih: Nesrečni mladenič. Kaj mi mar je zdaj življenje? Mrtvo, pokončano je, ne za radost, za trpljenje več ne zmeni srce sc. Mlado je še — izkusilo pa je vendar že dokaj, ker v najlepših prcvarilo se je sanjali — in nazaj čase si želi pretekle in ljubezni do ljudi; toda davno že iztekle urice so srečnih dni. Brez prijat’1 ja sam togujem, z bolnim srcem tu medlim, prejšnjih dni se domišljujem, zanje se zastonj solzim. — Torej ali zlajšaj se trpljenje, al’ pa prazno nehaj mi življenje. Kaj pa je to? Ali je ta pesnik, ki toguje sam brez prijatelja in medli (!) z bolnim srcem, ki misli na minule čase in sc zaman solzi za dobo, ko je imel še ljubezen do ljudi, ki je tako nesrečen, da si želi konca praznega (!) življenja — ali je torej ta življenja siti starec oni čvrsti fant, ki je še včeraj pel o m 1 a -d c m, gorkem srcu, o delu ne samo za dom, ampak za ves svet, o dolžnosti preveseli itd.? Ali sc človek res tako silno spreminja od — številke do številke, da je danes »himmelhoch jauchzcnd«, jutri »zum Todc be-triibt«?n Kako naj si torej tolmačimo to pesem? Razlaga je prav za prav bolj pre-prosra, nego bi človek pričakoval. Ozrimo sc na čas, v katerem je Krek zapisal (ne: zapel) to nesem! To je bilo leta 1881. Kdo je bil takrat merodajen v slovenskem slovstvu, v kom so gledali mladi pesniki svojega mojstra? To n Danes »do nebes vriskajoč«, jutri '•žalosten do smrti«. (Znan citat iz Goethejevega Egmonta.) Op. p. je doba Stritarja in njegovega — sveto-žalja. Prof. Prijatelj pravi v Stritarjevi Antologiji (str. 70), (Ja je bil v tisti dobi izmed naših pesnikov in pisateljev samo Levstik »dovolj močan, da ni podlegel Stritarjevemu vplivu«. Več vpliva je že imel Stritar na Jurčiča, ki pa se je polagoma vendar »izvil iž njegove hipnoze*. »Popolnoma Stritarjevo dete je samo Gregorčič in pa vsi ’dii minorum gentium’11 sedemdesetih in osemdesetih let...« Če je Stritarjevemu vplivu podlegel celo 21 let starejši Gregorčič, ni čudno, da ni ostal ta pesimizem vsaj mimogrede brez vpliva na petošolca Kreka. Značilna za mladega človeka je pač njegova — nesamostojnost, odvisnost od mojstrov. Žalosten biti, »tugovati«, razočaran biti, mcdlcti z bolnim srcem (Krek, ki bi se bil metal z vragom, tu — medli!), obupati nad ljudmi — vse 10 je bilo pač taki at za naše pesnike »moderno«! Saj je človeštvo celo doživelo čase, ko je bilo znamenje boljšega človeka, odličnega plemenitaša to, da je — zeval od dolgega časa! Vse na svetu mu je bilo tako znano, tako nezanimivo, tako vsakdanje in brezpomembno, da se je »boljšemu človeku« neprestano zdehalo, in sicer moralo zdehati, če ni kotel veljati za nemodernega. In tako je bil tudi pri Kreku ta pesimizem pač mnogo bolj priučen nego pristen, čeprav je treba upoštevati tudi to, da je bil takrat Krek v dobi, ko mladenič dorašča in ko velja o tem bolj, o onem manj: »Ves je ranjen.« (Iz. Cankar, S Poti, str. 75.) Kako rad govori dijak v tej dobi, ko ni več otrok in ne še fant, o nesreči, kakor bi bilo to nekako znamenje zre-^'Ka mišljenja, kaže tudi povest Nesrečnik, ki sc nadaljuje v tej številki in 'ma pri drugem poglavju za geslo dva ~~ Stritarjeva verza. Krek pa po svoji naravi nikakor 111 bil sentimentalen; bil je vse prej ntgo t,stt »nesrečni mladenič«, za kakršnega Jc mimogrede hotel veljati pod Stritar- 1 »bogovi niije vrste«. — Op. p. jevim vplivom. Ne, še v isti številki, kjer je v uvodni pesmi »tugoval«, se pozneje sebi mnogo primerneje podpisuje s psevdonimom »Veseljak«. To je v potopisu Črtice iz svojega potovanja, ki ga po slogu in vsebini pripisujem Kreku. Pisatelj jo roma po svetu v prijateljevi družbi; zalogo klobas in ajdovega kruha imata s seboj. Mati so jima naročali: »Pazita na klobase!« »Pri kruhu jih po malem prigrizujta!« Fanta sta pa najprej snedla klobase same brez kruha in si mislila z Bohinjcem: »Bog je tak človk, da mav tačeh« (— zaradi tega izreka je bilo vredno prebrati te »črtice«! —), bo že poskrbel za naju. Pa sta jo zapela po svoje »Od mile lunice«, »čeprav ta pesem m bila za naju. v takih okoliščinah, kajti bil je svetel dan in od ,lunice’ ni bilo ne duha ne sluha, in tudi nikdo izmed naju se še ni mogel pobahati z .ljubico’. Pa pela sva jo vendar. Ker bila sva prosta, in se nama ni bilo bati niti ,dohtarja’7 niti kakega prefekta; oba sva pela same zaljubljene, in to s ponosom.« Pravijo, da je največja modrost: smejati se samemu sebi. Kakor vidimo, je Krek to znal. Tudi kot urednik je pokazal še v tej številki pesnik Nesrečnega mladeniča vse prej nego preobčutljivo sentimentalnost. Eden izmed sotrudnikov Vaj je bil Peter Bohinjec (1864—1919), pozneje slovenski pisatelj; doma je bil z Visokega pri Kranju, zato se jc podpisoval »Visoški«. Krek ga je kot urednik v listnici (imenoval jo je »dopisnico«) uredništva takole »poučil«: »G. Visoškemu: Tvoje poetične neumnosti so za v ogenj in ne za list. — Ako zahtevaš razlogov, pridi k meni in brez težave ti jih bom naštel. Tudi tvoji .tragediji’ sem moral spremeniti konec in jo pretvoriti v ,burko’, ker v prejšnji obliki ni za nikamor.« Boga mi, ni čudno, če Krek v najhujši zimi nikdar ni nosil — rokavic. Tudi kot urednik jih ni imel. la Bohinjčeva »tragedija«, ki »Dohtarja« so v AlojzijeviSču kratko imenovali dr. Janeza Gogalo, ki je bil 1862 do 1X81 vodja Alojzijevima. — Op. p. jo je Krek meni nič tebi nič spremenil v burko, je izhajala v II. in III. številki pod senzacionalnim naslovom: Nezvesta. (Slika iz dijaškega življenja.) L)a Krek s svojo kritiko Bohinjcu ni delal krivice, ampak da se je res lahko pregrešno krohotal, ko je »tragedijo« bral, dokazuje že začetek, ki ga tu objavljamo bravcem ne v pouk, ampak v zabavo. Nastopata v objavljenem odlomku samo dve osebi: dijaka France in Tone. Med njima se prične tale razgovor: France: Povej mi vciular kaj od J11- like, Tone! Tone: Kaj ti pa hočem od nje pripovedovati? France: I, saj veš kaj! Tone: Nemara od njene lepote? France: Rajši kaj drugega, lepa vem da jc bolj ko vse druge ... Bohinjcti se je zgodilo, kar se človeku rado zgodi, če se loti predmeta, ki mu ni kos: misli, da je stvar tragična, pa je le komična. Krek pa je imel za take stvari zelo bistro oko in je komičnost videl povsod, kjer se je pojavila. (Konec prih.) ST. PETI-LIN: ISKONASTA DOBA. Ogledali smo si že kratko kamene-110 ali kameno dobo, kakor tudi predmete, ki jih iz te dobe hrani ljubljanski muzej. Če se mimogrede ozremo še enkrat na neolitske najdbe v prvi dvorani, dobimo že tukaj sledove, ki dajo misliti, da so že mostiščarji poznali tudi kovine. Predvsem nas navajajo na to raznovrstni kalupi (modeli) za ulivanje kovinskih predmetov v omari Št. 8. In v resnici je tako, kajti rekli smo, da so naselbine na Igu mlajšega izvora in segajo prav za prav že v začetek bronaste dobe. Če bi hoteli biti natančni, bi morali imenovati prvi odsek bronaste dobe bakreno dobo, kajti preden je človek spoznal bakrene zlitine, je uporabljal baker sam. Razvoj je šel polagoma, a zopet je treba vedeti, da je bil tu hitrejši, tam zopet počasnejši. Zato moremo časovne meje bronaste dobe določiti zopet samo približno. Kratko lahko rečemo, da velja za naše kraje, di ugo tisočletje pred Kristom. Seveda pa ne bo kulturna slika iz početka bro-naste dobe enaka oni iz poznejšega časa, pa tudi najdbe same ne kažejo po načinu izdelave enotnega značaja. Zato moramo ločiti vsaj starejšo in mlajšo bronasto dobo. Kako je pa človek kovine odkril? Reči moramo, da ne vemo o tem nič natančnega. Verjetno pa je, da je bilo ljudem najprej znano — zlato. Imelo je visoko ceno radi svojega trajnega bleska, lahkega obdelovanja, teže in zato, ker ga je bilo malo (in ga je na žalost tudi še sedaj). Trgovina z zlatom je bila od nekdaj jako živahna. Sv. pismo govori o bogastvu kraljev, Feni-čani so bili bogati trgovci z zlatom in lepa bajka o Argonavtih in njihovem zlatem runu nas navaja na misel, niso li Argonavti iskali zlata in trgovali z njim? Zlato so v davni dobi večinoma izpirali. Našli so nekje icko, ki jc med peskom prenašala dragocena zlata zrna. V vodo položena živalska koža, največkrat ovčja, je obdržala v gosti volni zlata zrna, lažji pesek pa je voda odnesla dalje. Ta način pridobivanja zlata se je v Kavkaziji ohranil baje še do danes. Poleg zlata je najstarejša kovina baker, ki ga je začel človek jako ceniti in ga je uporabljal v mnogo večji meri kakor zlato, zato bi lahko govorili tudi o bakreni dobi. Še važnejši pa je postal baker potem, ko so ga znali rabiti v zlitinah in ko so bile odkrite tudi druge kovine, predvsem kositer. Tedaj je zavzel prvo mesto bron, ki se odlikuje po svojem sijaju in trdoti. V knjigah, kakor v llijadi, Odiseji in Sv. pismu stare zaveze, se omenja bron celo mnogo pogosteje kakor pa zelezo, ki je bilo sicer že tudi takrat v rabi. Kulturni razvoj je bil, kakor smo že rekli, hitrejši v pokrajinah okoli Sredozemskega morja kakor drugod. Baker in bron so že prej poznali v Se-yerni Afriki in Prednji Aziji kot v Evropi. Velika bakrena najdišča so bila 11 a Sinajskem polotoku. Kultura bronaste dobe se je širila Povsod v smeri od vzhoda in juga proti severu. Važna orientalna kulturna središča te dobe so bila v Prednji Aziji (Troja) že koncem četrtega in začetkom tretjega tisočletja pr. Kr. Pa tudi na Kreti in v Greciji je mnogo velikih najdišč. Te južne pokrajine so vplivale na notranjost Balkanskega polotoka. Vendar pa naletimo samo v srednji Evropi na velike razlike v izdelovanju orodja, orožja in okraševanja, primerjajoč v tem pogledu posamezne predele med seboj. Poleg bogatih najdišč na Grškem in sosednjih otokih jih je mnogo tudi na Siciliji in v Italiji, ki je za zapadno Evropo nekako kulturno žarišče te dobe. V severni Evropi je trajala bronasta doba dalj časa kot pri nas in sicer nekako do leta 500 pred Kristom. Severno evropsko središče so zemlje okoli Baltiškega morja. Tu so istotako odkrili bogata najdišča. Ulivanje orodja in oroija v bronasti dobi. Kisal S. Kumar, šcstošolcc na realki v Ljubljani. Pri nas nimamo dosti ostankov, ki bi pričali o starodavni kulturi bronaste dobe. Na ozemlju bivše Kranjske je sicer precej najdišč: Schmid, znani vc-ščak v tej stroki, jih našteva 36. Niso pa dala ta najdišča raznovrstnih in tudi ne večjih množin predmetov. Omeniti je tudi treba, da so v glavnem istovrstni skupaj, ne pa razvrščeni po najdiščih. Razni predmeti te dobe so v prvi vrsti doma zopet na Igu in v bližnji okolici, tako na primer kalupi, katere sem že omenil, lepo izdelana bodala in meči raznih oblik, konice kopij itd. Ne manjka tudi različnih igel in okrasja. Ko so osuševali Barje in poglabljali strugo Ljubljanice, so našli tudi tukaj ostanke iz bronaste dobe ter jih oddali v muzej. Manjša najdišča so tudi To-mišclj, I.og in Notranje gorice. Najdbe na Igu in okolici potekajo iz starejše dobe, kar spoznamo že po izdelavi predmetov. V starejši dobi je človek rabil meče in bodala, ki so bila kratka in dostikrat trikotne oblike, sčasoma pa si je začel izdelovati daljša in vitkejša. Držaj je bil sprva največkrat lesen ali koščen, pozneje pa iz kovine. Dostikrat so na predmetih vrezani raznovrstni okraski. Trgovina je bila tedaj živahna in sodimo, da so najdeni meči Kakor bodala v glavnem blago, ki je bilo izdelano nekje drugod in iztrženo k nam. V najdiščih iz poznejše dobe so našli več okrasja kakor na mestih starejših naselbin. Kdor sc bo zanimal za najdbe iz bronaste dobe pri nas, bo pregledal v ljubljanskem muzeju zbirko v omari št. n., ki je v prvi dvorani. Tudi v bronasti dobi je bilo prebivalstvo^ bolj redko naseljeno. To nam '/.pričujejo redko posejana in majhna najdišča. Verjetno pa je, da so bile večje naselbine v okolici Novega mesta, Ljubljane in Zagorja, tedaj kraji, kjer ni bakrene rude, ki so jo najbrže uvažali. Pa tudi kositer se ni dobival v bližini teh krajev. Trgovina je torej morala biti živahna in je najbolj pospeševala sirjenje tedanje kulture. Posebno živahni trgovski stiki so bili med sred- njo in severno Evropo. Poleg trgovine s kovinami in kovinskimi predmeti so živahno trgovali predvsem z jantarjem, ki je služil v obilni meri za okrasje. Kot važna trgovska pota so služile zlasti reke. Ob teh so nastajala večja selišča in pozneje najdišča. Pri nas sta v tem pogledu važni zlasti Ljubljanica in Krka. Poglejmo še nekatera najdišča in najdene predmete. Srpi so največ iz krajev: Črmošnjice pri Novem mestu, Mala Račna, Jurka vas pri Novem mestu, Zagorje, Bled itd. Bodala in m e č c, oziroma njih dele so našli v Drnovem pri Krškem, v Jurki vasi, na I.averci, v Mihovem pri Št. Jerneju, v Radovljici itd. K o n i c e kopij so doma v Gornjem Logu, Pustem gradcu pri Črnomlju, v Višnji gori itd. Bronaste sekire so dobili v Čcpncm pri Košani, na Velikem Otoku pri Postojni, v Zagorju, Tomišlju, Vnanjih goricah, Jurki vasi, Črmošnjicah itd. Z z a p o n k a m i (fibulami) so si spenjali volnena in platnena oblačila. 7.a obleko pa služijo v tej dobi tudi še vsakovrstne živalske kože. Razne i g 1 e, dostikrat z glavami živali, so služile za okrasje. Obroč i, katere so natikali na roke prav kakor še dandanes, so dvoje vrst, preprostejši z Iga, lepše izdelani pa iz drugih krajev; zadnji so bili najbrž izdelani zunaj, ne pa v delavnicah navedenih najdišč. Dočim smo v kamenem' dobi govorili o prvih početkih poljedelstva in živinoreje, moramo reči sedaj, da sta sc ti dve gospodarski panogi v bronasti dobi še bolj izpopolnili in zavzeli še večji obseg. Konj je postal tedaj prcko-ristna domača žival. Človek je poznal že kovine in jasno je, da se je morala začeti razvijati obrt. Svoje izdelke je oddajal drugam: pričel je trgovati. Razmere ga prisilijo, da postane podjetnejši in pogumnejši. Polagoma žc zapušča stanovališča, ki jih je prej imel skoro izključno ob jezerih in rekah in se naseljuje tudi drugod, tako ob važnih trgovskih potih in v krajih, kjer začne izrabljati prirodna bogastva — pa zelo udomačilo sežiganje mrličev, rude. na kar kaže nešteto sledov. Kako se je Kakor v kameneni dobi, tako je pa ta obred vršil? Popolnoma točno si tudi še sedaj človek svoje rajne poko- tega ne moremo predstavljati. Najbrž Obk-ka v bronasti clobi. 1'rcris i/. knjige S. Miillcr, Altcrtumskundc. pa val. Kamcniti grobovi, ki se najdejo so izkopali jamo, globoko do pol metu in tam pričajo, da je tudi stavbar- tra. V to so naložili drv, na grmado stvo V tem času že precej napredovalo, pa položili truplo. Ogenj je večino Pozneje, posebno v rimski dobi, se je trupla upepelil, ostali del, največ kosti, pa so položili v posebno posodo — ložili v grob, v jamo, kjer je bil mrlič žaro (urno), poleg tega pa so vanje sežgan in jo zasuli, ali pa so jo zakopali dodali še kake predmete, največkrat tudi na kakem drugem kraju, okrasje. Tako napolnjeno žaro so po- uma CENE KRANJC: PLEVEL Na polju sredi pomladi, na polju, polnem življenja, solnca in cvetja in našega smeha. — Pšenico smo pleli. Pletev — nadležno delo. Na travi ob poti se je igral štiriletni bratec in sc pogovarjal s pisanimi cveti. Veter se je igral z njegovimi kodrastimi lasmi. Lastovke so švigale v sunkovitih zaletih za mušicami ali pa morda kar iz navade nad nami, tu ali tam sta se dve srečali, v loku sta sc trenutek pospremili in spet odleteli vsaka na svojo stran. Škrjanci so žgoleli v višavi in kot kameni padali med zeleno deteljo. Zasmejalo se je s poti: »O, rožica, tebe imam pa res rad! O, kako je lepa! Mama! Poglejte, kako lepo rožo sem dobil! Mama, ali vidite?« Zravnali smo se in pogledali na pot. Bratec — veseli, srečni obrazek, rdeča ličeca — je držal v rokah drobno rožo z drobnimi, zelenimi listki in z drobnimi, modrimi cveti. — »Ali vidite, kako je lepa?« »Oh, plevel je, plevel!« In svetle, mlade oči so žalostno in neverno spraševale: »Plevel? Ali res plevel?« In bratec se je igrati — naveličal. Strašne so ure spoznanja. Postarajo te, da nisi več mlad. ONJEGIN: V VEČERNI ZARJI. V iarenju daljnem so se zablestele Ah, srce moje, željno sreče, okamenele grodi gor in sc odele iz teme k solncu hrepeneče, v kopreno mraka, kot bi htcle zajemi biserni njegov napoji objeti, ukleniti zadnji solnčni soj... Rad bi bil brst, ki tiho izteguje v maj prste svoje, rad bi bil hrast, ki ne izruje ga vihar groze, in Se rad, da mlad, lehak v bodočnost mračno bil bi moj korak! ... c o d a _ 1 +■ O “v- O -v* "v ^ -v^O' La g Vsem naročnikom in prijateljem Mentorja želi urednik vesele božične praznike in srečno novo leto. LlTLRARNI POMENKI lil. Preden pridemo k nadaljnjemu razmotri-vanju o pesniškem jeziku, se mi zdi umestno ilustrirati rast mladega pesnika začetnika z avtobiografskimi izvajanji enega najpomembnejših sodobnih poljskih pesnikov, ki pod- pira naše dosedanje ugotovitve. Emil Zcgadlo-wicz piše: »Pesnik nastopi, se javlja... Kaj po- meni to? Pač, da ga sili nepremagljiva težnja, razodeti svojemu bližnjemu ono, kar imenujemo notranje življenje. A ne samo to. Vcc hoče: da bi oni bližnji sodoživljal njegovo življenje čustev 111 misli in bi sc tako stvo-rilo nekako tajno občestvo, ki bi se medsebojno podpiralo 111 izpopolnjevalo. 1 emelj in bistvo pesnenja tedaj ni, da se piše in bere — temveč dajanje in sprejemanje, ki sta, združena v aktu milosti, večna melodija. Začetnik ne misli na la višek pesniškega poklica. Ni potrebno. V podzavesti je sicer tudi v njem to, a leta preidejo, preden se osvesti, kaj je poslanstvo čustev in apostolat besede. Motivi, ki poženejo mlademu človeku pero v roko, so trojni. Prvi je, da se izgovori, da poda svoje razgibano, kipeče mlado življenje, torej nekaka fiziološka nuja. Poje o dogodkih, ki niso zapleteni, o žalosti, ki jo povzroči nemirno iskanje samega sebe — najče-*če pa je vsebina njegove pesmi veselje in žalost mlade erotike. Drugi motiv je kratko izraženo, častiželjnost postati pesnik. Pri tretjih ~ zlasti pri duhovno ubranih — se pa že uveljavlja iz vsega početka ona temeljna melodija, ki usmerja k poznejšemu dejstvovanju. Nehote, kaj pa, in še brez sleherne idcclnc ali eniocijonalne težnje, katere v oni starosti, naravno, Še ne more biti. Tako se zgodi, da so v izražanju mladega človeka rečenicc in stavki, ki so never-jetni, nespretni, zmedeni in čudno megleni — vsebinsko pa nakazujejo obzorja, ki so nenavadno oblikovana, in še visok polet, izvirajoč ** sanjavih, nepreglednih fantazij.« Ko Zegadlowicz na ta način očrta mlado rast, preide k svojemu razvoju in pove, kako je boril za formo — obliko, a ko jo je obvladal do vseh potankosti, je zašel v ekstrem: zanemarjal jo je zavestno, prepričan, »da je forma, forma pesniškega izražanja, manj vredna v primeri z besedo, katere preprostost doseže človek po dolgih letih truda in borbe«. Paralelno gre vsebinska poglobitev, ki je v vzročni zvezi z izrazom. »Cim bolj se je oddaljeval zunanji svet in prevladoval notranji, oživljen po konkretni misli tekmujočega duha — tem bolj je ginila tradicija, ginil kanon-verz: ritmi in stavki so sc razvezali in prešel sem v strnjen — brzojavni slog.« Prim. Prager Preste, št. 326, 1. dec. 1929 v prilogi »Dich-tung und Welt«.) Ob tem primeru vidimo potrjeno, kako se bori pesnik za izraz, za jezik, v katerem se vr»i vse njegovo umetnostno udejstvovanje. Tako zelo je navezan na besedni element, da je naše doživljanje in predstavljanje pesnika, kolikor je res umetnostno, doživljanje m predstavljanje njegovega jezikovnega, stilističnega lika in ne človeka v njegovi iizičnosti in duševni usmerjenosti. Ce si predstavljamo 11. pr. Vodnika, Prešerna, Levstika, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca, Cankarja, Meška, Zupančiča, je vedno prav toliko predstav jezikovnih osobt-tosti, v katerih se strinjajo v celotno slikovitost: toplina, barva, temperament in tempo jezikovnega oblikovanja. Pri tem pa ne gre morebiti za osebno določen mik jezikovne indi-vidualitcte, za to ali ono osebno maniro jezikovnega podajanja, marveč za načelno razmerje do jezikovnega doživljanja. Metodično nastajanje jezika je važno za stvariteljsko formo v pesništvu. Stvariteljska sila pesnikova p.i ni v metodičnem procesu dejstvovanja vedno enako tvorna, ker zavisi zdaj od tega, zdaj od onega metodičnega elementa v kompleksu ustvarjanja: doživljanja, snovi, vsebine, oblike, ideje ... To razmerje je odločujoče za kakovost izražanja in po njem moremo govoriti, upoštevajoč seveda svojstvenost ustvarjajočega in strukturo predmeta, o subjektivnem in objektivnem jeziku v tem ali onem pesniškem delu.. O tem pa prihodnjič. * Marijan Krystszcvskij: »Spomin na lep poletni dan« je dobra domača naloga, več pa ni, dasi mi bolj ugaja kakor pesem o Aspaziji. Akb Vas zanima narava, bi jo morali že bolj opazovati in ji tanjše prisluhniti ter svoja do- živetja lepše in živahnejše podati. Saj ste brali že kaj Erjavca, Pengova? Tudi spisi Vašega profesorja Bračuna Vam služijo lahko za zgled, kako je treba pisati izprehode v naravo. Pesem je zgolj verzihkacija. 1'akih nam ne pošiljajte več. Ali tako malo berete, da si ne morete ustvariti lastne sodbe ob primeri, kaj je pesem in kaj ni? In še to: če se se kaj oglasite, glejte, da boste svojo pošiljko zadostno irankirali, zakaj »Mentor« res ne zmore, da bi poleg vsega doplačeval poštnino! Cvetko Zagorski: Tri pesmi ste nam poslali, a vse tri so slabe, začetniško slabe. l'o-guma in veselja Vam s tem, kajpa, nočem vzeti. Po razredu, v katerem ste, sodim, Ja do tropov in tigur 111 metrike se niste prišli. Morda se Vam, ko pridete do teh poglavij in boste slišali razlago, odpre pogled in dobite smisel za tormo 111 vsebino. Dokler pa boste take peli, zaman pričakujete nagrade, pa čeprav beležite z odličnim spoštovanjem ... Str. Fr.: Lepo je, da mislite na brale v Korotanu, a Vaši verzi so Sc jecljanje. Dolga pot je še pred Vami, pridno se učite in prepričan sem, da bomo nekoč še dobri znanci. Saj imate zavodni list; vanj skušajte priti. Vam ne bo Škodilo. Tinčkov, Betlehem: »Obisk na brez-mei« je naivno preprost 111 nepomemben. Boij bi nam ustregli, če bi nam opisali, kako ste potovali v Betlehem, ali pa tamosnjc življenje, ki bi nam prišlo prav za pozneje. Upamo, ua ne pozabite na nas 111 da sc se kaj oglasite!« Nikolajev: »Domovini« ste zapeli in o »lepoti zemlje slovenske«, a sta obe slabi. .Vzporedite samo svojo »Domovini« Gregorčičevi in videli boste, kako ne smete peti. Ritem, rime in neokusnost jezika! Ce ne verujete, pa berite zadnjo kitico iz »Lepote zemlje slovenske« natisnjeno: Proč glupost velika, če kdo druzga ne zna, ko peti samo o ljubezni do ženske. Saj snov nam za pesem domovina tudi da; ta je: lepota zemlje slovenske. Pako. In zdaj pokažite te verze komurkoli pa ga vprašajte, če mu ugajajo. Kljub resnici, ki jo tako neokretno podajata zadnja dva verza, bo sleherni zmajal z glavo! — Vidite, zadnjič se nisem motil! Tudi ta pošiljka je potrdila mojo prvo sodbo. Zvonko: Pesmi kažeta napredek, a godni le še nista. Zdi se mi, da niste še kdovekaj naših novejših brali. Priporočal bi Vam nujno vse. Menim, da imate kako knjižnico v mestu, kjer bi jih lahko dobili. Videli boste ob njih, kaj Vam še vse manjka! Ijodor J.: »Sentimentalna popevka« je prazno besedičenje, »Otožna pesem« je vsebinsko lepa, a oblikovno neizglajena. Pustite za sedaj svobodni verz in nam zapojte kaj v tradicionalnem, saj ni, da bi človek v njem ne mogel sodobno govoriti! Taras: V Kettejevi maniri ste zapisali »Dijaške apostole«, »Žalostno romanco«, »Res je«, »Pesem o romantičnem blatu« in še »Vsa polna melodij je noč«. Zdi se mi, da ste nam jih poslali, kakor ste jih vrgli na papir. Geni-jalno, kakopa! Če bi se potrudili in jih lepo prepisali pa še to in ono izgladili, bi »Žalostna romanca«, »Res je« in »Vsa polna melodij . . .« lahko toliko pridobile, da bi jih mogoče natisnili. lnvencija Vaša je sočna in šegavosti Vam tudi ne manjka — a ob Ketteju senčite tudi formalne discipline! Aleksandrovi »Vlahi« so Vam odmevali v ušesu, ko ste pisali »Naše ceste«: Po naših cestah čudno pojo: opolnoči pojo, opoldne pojo, pojo žalostno — Bog se usmili! Otroci jočejo, starke kriče vsevprek; oče v zraku klobuk lovi — kletev in kreg — Bog sc usmili! Kruha ni nič — mleka ni nič, oče vihti bič. To je naš kruh in naše mleko — vse za nič! In potem opolnoči pojo in opoldne pojo, čudno pojo, tako žalostno — Bog se usmili! Žalostna slika, ob kateri Vas je šegavost zapustila. Koga ne bi! — Pa se oglasite še kaj, a s takim, da Vas uvrstimo na prednje strani. Dar imate, o tem me je prepričala ta pošiljka. Onjegin: Zvočna »Nočna pesem« je vsebinsko preplitva, »Ob svetlih dnevih« in Vstani, duša« pa sta ba5 radi globlje vsebine utrpeli na prožnosti in še v nekak pridigarski ton ste zašli. Nikar tega! Ker vem, da mi pošljete boljših, teh ne bom priobčil, dasi bi Vam tudi ne bile v nečast! Marijan: Vidite, nisem sc motil v Vas. Ob »Prvi zmagi«, ki je uvodno poglavje potopisa »Na morje!« sem bil res vesel, ker je pisano šegavo prijetno in — pravilno. Le pošljite mi še ostala poglavja! Ce bo vse tako lepo in zanimivo, o priliki priobčimo. Tudi sonet, čeprav trohejsko ubran, sc Vam je posrečil. Tcrcinski del bi me kar frapiral, če ne bi poznal Ketteja, ki je botroval... Ako boste od številke do številke tako rastli — bo • Mentor« kar vesel, da Vas je odkril! Črtomir: Za začetek Vaša božična črtica »Spoznanje« ni slaba. Lepo ste zastavili in tudi dobro izvedli, le soČnejše dikcije bi rad. Takih nesoglasij: »Na rahlo so tikale snežinke na okno« — a istočasno: »Zunaj se je poslavljalo solnce ...« in nato spet trkanje snežink — ali ono o vranah, ki se pri Vas tudi ponoči »krakaje podijo po polju« — sc pac morate zavedeti, preden daste kaj iz rok. Je lapsus, ki ga ni težko zabrisati, a če ostane, priča, kako površno delate! Le še se oglasite! Vsem: Blagoslovljen božič in srečno novo leto! * Alcno Trpotec prosimo, naj nam sporoči svoj naslov. Današnja številka obsega spet izredno 28 strani. Kljub temu smo morali precej gradiva prihraniti za prihodnjič, tako zanimive Drobtinice iz zgodovine besed in več drugega. Agitirajte za list, da sc bo mogel za stalno povečati! KNJIGE IN ČASOPISI Planinski kralj. Povest s Pohorja. Poslov, dr. Tv. Dornik. (Cirilova knjižn. 29. zv.) Maribor 1929. Založ,. Tiskarna sv. Cirila. Cena bro>. knjigi Din 26•—, vezani Din 35' . Zgodba o planinskem kralju, kmetu Kas-jaku in njegovem domu na Pohorju, je snovno sicer kaj zanimiva, podana pa ni tako, da bi nas mocla povsem zadovoljiti. Vendar bodo povest kljub vsem nedostatkom naši dijaki radi brali in morda sc kdo izmed njih sam navduši za Pohorje in njegove lepote ter nam, če ne sedai, pa kdaj pozneje, spiše izvirno slovensko povest z življenja ponosnih Pohorcev. Snovi bo našel dovolj! Razgled z Ljubljanskega grada. Pokrajinski oris s panoramo. Spis. Jos. Wcstcr. pano-”mo naris. P. Zmitek. 8", 61 str. teksta in karti. Li. 1929. Založ.. Mestna občina ljubljanska. Cena broš. knj. Din io-—. Zares lična in potrebna knjižica, ki hoče “gledalcu predočiti mesto in pokrajino v kra-jepisnem pogledu, obenem pa ga opozoriti na vsakršne turistične, zemljepisne, zgodovinske in kulturne zanimivosti, ki so z mestom in s po-kraiino v miselni zvezi.« In ko bo bralec razgrnil pred seboj 2 m dolgo risbo panorame, se bo čudom začudil, kaj vse se vidi z Gradu. Sezite po knjižici! 1919—1929. Deset let drž. slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru. Z mnogimi slikami. Ured. Drago Humek. 8", 90 str. Maribor 1929. Založ. »Učiteljski dom« v Mariboru. Prigodna knjiga, a zelo zanimiva in poučna. Poroča o ustanovitvi in razvoju vseli osnovnih in meščanskih šol v Mariboru, o raznih učiteljskih in mladinskih organizacijah ter v več člankih o osvoboditvi Maribora pred 10 leti in o silnih težkočah, ki jih je moralo takrat premagati slovensko šolstvo. Lično knjigo krasi mnogo slik mariborskih šol ter za on-dotno šolstvo zaslužnih mož in žena. Reimmichl: Zagorski zvonovi. — Dr. M. Slavič: Na Sinaj. Ljudska knjižnica, 32. zvezek, v Ljubljani 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 234. Cena Din 30, v platno vezani knjigi Din 42. — Prvi del te knjige obsega preprosto, a vseskozi napeto povest o zidanju cerkve v Zagorju. Vpletena je romantična zgodba o Osojnikovem Marku, ki je tvegal za novo cerkev vso svojo znatno do-mačijo, a ie bila njegova vnema za novi hram božji končno vendarle bogato poplačana. Ljubezniva zgodba zadovolji bravca, prevod (V. Pirčeva) je gladek. Drugi del knjige pa obsega zanimiv potopis vseučiliškega profesorja dr. M. Slaviča po Sinajskem polotoku. Pisatelj je prehodil deželo poleti 1. 1927. in obiskal zlasti vse kraje, ki so v zvezi s sv. pismom. V knjigi nam zna svojo pot tako nazorno, pestro in zanimivo predočiti, da mu z veseljem sledimo. Ne popiše nam le svetopisemskih krajev samih, temveč imamo jasno pred seboj ves /nnčaj tamošnjih puščav, oaz in življenja v niih. Takih potopisov bi želeli še več. Kakor vse prejšnje, tako moremo tudi ta zvezek l judske knjižnice priporočati. niJASKI ŠAH (Urejuje Bogo Pleničar.) II. Zaprte otvoritvene partije. (Nadaljevanje.) 4. Otvoritev C a r o - K a n. 1.) e2—C4 C7—c6 To, teoretično popolnoma korektno otvoritev je vpeljal pred kakimi 30 leti nemški mojster Caro in dunajski amater Kan in je ^e danes zelo priljubljena. Igra bi sc nadaljevala nekako takole: 2.) d2—d4 d7—ds 3.) C4—ej Lc8—fs ■)•) R*—R4 V tej, navidez površni potezi sc skriva zelo globoka misel. 4. )- Lf s—g6 5.) h2—114 I17—h? 6.) 05—e6! f7Xe6 7.) I.fi—d3 ili črni ima za dobljenega pešca nepopravljivo pozicijo, ki mu bo v teku vse igre delala preglavice. 5. Igra damskega pešca. Ta vrsta otvoritvene igre spada prav za prav pod posebno poglavje. Sem spada "Nizozemska partija«, sprejet in odklonjen dam- ski gambit in otvoritev z damskim pešcem. So to otvoritve, pri katerih na nobeni strani ne pričneta igralca s kraljevimi pešci za dve polji naprej. Oglejmo si najvažnejši otvoritvi te vrste. a) Otvoritev 'A damskim pešcem. 1.) d2—d4 d7—dj V moderni mojstrski praksi je ta način otvoritve zelo priljubljen in se rad igra na velikih turnirjih. Te prve poteze namreč ne vodijo tako hitro k živahnim napadom, kakor je običajno slučaj pri otvoritvah partije z 1.) c2—e7, e7—ej, ampak si mora znati igralec pomagati pri najmanjši ugodni pozicijski priliki, da si organizira napad in v to svrho izrabi vse nasprotnikove slabosti. Pri tej igri je treba biti diplomat in fantast obenem. In vse to napravi igro od vsega začetka silno napeto in zanimivo. Če beli vleče v drugi potezi C2—C4, nastane damski gambit. Črni lahko s potezo 20 — — d*Xc4 sprejme ponujeni damski gambit, ali ga pa odkloni z *•) — — C7—c6 ali tudi 2.) — — C7—c6 b) Nizozemska partij a. !■) d2—d4 (7—fj Ta poteza črnega ni tako sigurna kakor ^7—dj, sc P* kljub temu še mnogo igra. Interesantno bi bilo sledeče nadaljevanje: 2.) c2—04 — — Manj energično bi bilo 2.) C2—C4, vendar -tudi dobro. 2-) — — f {Xe4 3.) Sbi—cj SgR—f<> 4 ) I.ci— g5 t-7—c(i 5.) SciXc4 LfR—e7 6.) Lfi-dj Sf6Xe4 '7.) I.g{Xc7 Od8Xc7 S.) I,djXe4 'n beli ima prednost v lej poziciji. Prihodnjič še nekoliko o nepravilnih otvoritvenih igrah, nakar zaključimo poglav je o otvoritvenih partijah. (Dalje prih.) Šahovske novosti. Dne 15. januarja 1930 sc prične v San Remu (italijanska riviera) veliki mednarodni velemojstrski šahovski turnir, katerega r.e bodo udeležili sledeči matadorji: Aljehin, Bogoljubov, Maroczy, dr. Vidmar, Niemcovič, Rubi.nstein, rartakower, Yates, Colle in še nar drugih, s katerimi pogajanja še niso zaključena. Ta turnir bo v bodočem letu največja šahovska privlačnost. V Leningradu sc je vršil letos največji povojni šahovski kongres, ki je imel naslov »Mednarodni delavski šahovski kongres« in je bil združen obenem z velikim mojstrskim tur- nirjem. Kakor znano, je šah v Rusiji na bolj razširjen in skoro je ni hiše, da ne bi našli v njej šaha. Zato sc tudi najmočnejši šahovski mojstri rekrutirajo iz Rusije. 8. partija. (Igrana v Ljubljani februarja 1929) zelo vodi Beli VI. F. Črni: Leo Z. 1.) d2—d4 d7—d j 2.) C2—C4 C7—e 5 3.) d4Xe5 d 5—d4 4.) .12—a3 Sb8—c6 5.) fi-f4 f7—f6! 6.) ejXf6 Sg8Xf6 7-) 82—83 .17—a?! 8.) Lf 1—g2 Lc8—f 5 9.) Ddi—34 I-fs—d7 10.) Lg2 h 3 Lf8—c; it.) Lh3Xd7 Dd8Xd7 12.) Sgt—f3 0—0 13.) Sbi—di d.i—d 3! 14.) C2—C4 Sf6Xe4! 15.) Sd2Xc4 Ta8—e8 16.) Sf3—d2 Tf8Xf4 H fina in popolnoma korektna žrtev k sigurni zmagi ■7-) 83Xf4 Dd7—g41 18.) D.14—di Dg4—114 1 19.) Kei—fi DI14—Ii3 1- 20.) Kft—et Sc6—d4 2t.) in beli sc vda. Razpis božične nagrade. Problem štev. 9. (Od C. Horna.) Črni: Kej, Lf8, Sg3, Thj, pešci b4, c6, 03, C7, f4 in (6. 9.. i p« I P ■ž ... a b c d e f g h Beli: KC7, Dd3, Lf3, Sd8. Mat v dveh potezah. Izžrebani rešilec bo prejel od uredništva Mentorja popolnoma nov šah. Rešitve je poslali na uredništvo najpozneje do 31. januarja 1930. Imena rešilccv in rešitev problema v 6. štev. Mentorja. Rešitev problema štev. 7. 1.) Lh2—C7 Ta8Xh8 2.) Kfi—h "tt ali 1.) Lh2—07 Ta8Xai + 2.) LI17—bi +1 ali 1.) Lh2—07 Ta8—a6 ali .-15, a.*, a3, a2 z.) Lh7—g6, ali fj, 04 itd.^ ali 1.) I.I12—C7 Ta8—bS’, c8 itd 2.) Lh7—g8 ali 1.) Lh2—07 f?—(z 2.) Dh8Xa8 Na vsako drugo potezo tekača h2 ima črni protipotezo Ta8—37 Izmed 23 rešilcev sta pravilno rešila samo Bogdan Pušenjak, stud. gymn„ Marib.ir in Leopold Govekar, kaplan, Križe. ZA DOBRO VOLJO O, ta strašna matematika! Ris- K. Jakob, IV. letn. Tehn. sred. šole v Ljubljani. Bo sc ujemalo. »Zakaj je ,zemlja’ ženskega spola?« — »Ker se ne ve natanko, koliko je stara.« Pravijo, da je resnična. K profesorju Kon-sku blagega spomina in velikega želodca je pri- Rešilecm, ki so označili prvo potezo z LI12—g3, ali f4, ej, d6 in b8 sporočam, da črni lahko odgovori v drugi potezi z Ta8—a7, radi česar je mat v drugi potezi nemogoč. G. Josip Peterman, Celje, je navedel poleg gornje še drugo varijanto, prezrl pa je, da črni vendar lahko odgovori z Ta8Xai. G. L. J. v Veržeju pa sporočam, da bi bila njegova rešitev zelo lepa, če ne bi njegov črni pe^cc f3 šel nazaj, kar je pa po dosedanjih šahovskih osnovnih pravilih nedopustno. Listnica šah. urednika: Poslanih šahovskih nalog in problemov za sedaj ne morem priobčiti. Morda pozneje. F. A. Veržej, in vsem drugim: Za rešitev problema štev. 8. je čas do konca decembra t. 1. R. K., Šoštanj: Radi premajhnega prostora za šah. rubriko Vaši želji ne morem ugoditi. Če bo list imel več naročnikov, bo imel večji obseg in tudi bo naš kotiček večji, zato nabirajte novih naročnikov! šla kmečka mamica s cekarjem, v katerem je ždel precej rejen petelin. Mamica sc je boječe približala gospodu profesorju in ga ponižno nagovorila: »Gospod, tole sem jim prinesla in pa rada bi jih vprašala, ali bo sin zdelal šolo?« Gospod Konšek je malo pomislil, nato pa prijel za cekar in potežkal petelina: »E,« pravi nato ženici, »kar brez skrbi bodite, za zadostno bo že pel!« Temeljito. Poročnik svojemu slugi: »Janez, pojdi na postajo in ugotovi, kdaj odhaja zadnji vlak v Beograd.« Prešle so tri ure, preden sc je vrnil Janez ves prepoten. Poročnik: »Za Boga milega, kod si se pa klatil tako dolgo?« Janez: »Moral sem čakati nazarensko dolgo, pa sem vendar dočakal: Pravkar sc je odpeljal zadnji vlak v Beograd.« Iz naloge. ». .. Preganjana zver je bežala od skale do skale. Slednjič pa ni mogla več dalje. Pred njo je zijal prepad, za njo pa lovec«. Iz programa živinorejske razstave. Ob devetih prihod živine. — Ob desetih prihod častnih gostov. — Ob dvanajstih skupno kosilo. Ni bilo prav. Učitelj: Vedno so sc našli slabi bratje. Tako so prodali Jakobovi sinovi svojega brata Jožefa za 30 srebrnikov. Ali jc bilo to prav: Zidek: Ne! Učitelj: Zakaj ne? Zidek: Dali so ga prepoceni. V raztresenosti. Profesor roparju, ki mu jc vzel suknjo: Ali ne dobim nobene garderobne številke? Mreža. (Miroljub, Vižmarje.) Spomenik. (Miroslav, Slov. Kraj.) 1 n 2 a a 3 a 6 a a 5 a a a 4 a a a a 7 b b b c 8 d d e 9 g h h 10 i i i H j j j 12 k k k 13 kil M m m n 15 n n n 11 16 o o o p 17 r r r s t :. samoglasnik J. moško krstno ime 3. soglasnik 4. mejna reka med Avstrijo in Nemčijo S- dežela v srednji Italiji 6. svetopisemska oseba 7. mesto v Španiji 8. moško krstno ime 9• poljsko orodje 10. dan v tednu it. obrtnik 12 turško sv. pismo 13. ropar perutnine 14. polotok v Arabiji 15. vodna ptica 16. mesto v Indiji 17. dežela ob Jadranskem morju. Po sredini navzdol dobiš ime slovenskega pisatelja in njegov rojstni kraj. Črkovnica. (O. E.) I a i 2 a | a | a 3 | a | a i "a a| c 1 4 i c 1 c-' e e e | e e :| 5 1 e e e | e 1 i'l lil i| i ! k | 6 k! k 11111 1 i 1 | m | m [ n n | n 7 i 0 10 / 0 P 1 P l> rl r 1 r | 8 Mr| r 1 s | s j s 1 s | 9 1 s | s 1 s 1 l 1 tl 10 | t 1 v 1 vi 1. soglasnik 7. avstr, dežela 1. žensko krstno ime S. cvetica 3. trg na Gorenjskem 9. rokodelec 4. zemljišče 10. zver 5. poljska ptica 11. soglasnik. 6. Po sredi od zgoraj navzdol in od leve na desno izveš kaj je vsak čitatclj Mentorja. Računska naloga. (J. P., Celje.) 7+{fi+l9+[Yv+5(2+3) + l]} ! 3(2 i-j) O; • 2)]| Rešitve do 1. januarja 1930 na uredništvo. Nagrada: Westcr-Žmitck, Razgled z ljubljanskega grada. Rešitev ugank v 3. številki. Ura. Poglej dobro na uro! Dva kazalca dva okvira, sestavljena iz črk. Veliki kazalec kaže 1, mali pa 2. Vzel boš torej iz. večjega kolobarja vsako prvo in iz manjšega vsako drugo črko ter jih postavljal po vrsti drugo za drugo boš dobil: Memento homo, quis pulvis es et in pulverem reverteris! Pravokotnik: Donava, Otokar, aorist, žerjav, Savica, usnjak, Arabec, pogreb, asfalt, kokain, ogljik, redkev, Iglava, Apolon, alpaka. — Dravska banovina. Posetnica: Državni nastavljenec. Prav so rešili. V Mariboru: I r. Modrinjak; v R i b n i c i na D o 1.: Elza Majerič in Helena Žerjav; v Št. Vidu nad Ljubljano: Ivo Arhar, N. Benkovič, Ant. Mušič, Dan. Zolgar, Jos. Janež, Andr. Andolšck, Mil. Gole, Fr. Kastelic, Sl. Omejec in Mirosl. Vode; v Veržeju: L. Jan, Fr. Arnšek, Iv. Rovan, Jož. Cigan, Han/. Pučko in Jo/. Gutovnik. 7.a nagrado je bil izžreban Ant. Musič v Št. Vidu. a a a a a a a c t d e e i I I i j k k k I I n n 000 r r r 1 u v v KNJIGARNA NOVA ZALOŽBA Trgovina s pisarniškimi potrebščinami r. z. z o. z. v Ljubljani, na Kongresnem trgu priporoča dijakom in njih staršem bogato izbiro vsakršnih šolskih in pisarniških potrebščin, vse knjige za šole, zvezke, pisalno in risalno orodje, barve, papir za risanje in za načrte itd. * Kdor kupi za ioo Din, dobi na izbiro: Podobe iz sanj (Cankar), ali dramo Kasijo (Majcen), ali pesmi Tristia ex Sibcria (Mole) kot dar. — Pri Novi Založbi je izšla Literarna veda (dr. Keleminova). Trgovske knjig« In šolski zvezki. Vedno v zalogi: glavne knjige, amerikan-ski journali, štrace, spominske knjige, bloki, mape i. t. d. Na debelo! Na drobnol nrrr. jflnEžič LJUBLJANA Florijanska ul. St. 14 Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. LJUDSKA POSOJILNICA res- zadruga z neomej zavezo, v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. 1 udi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din. TISKARNA SLOVENIJA DRUŽBA Z OMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI VVOLFOVA ULICA ŠT. 1 IZVRŠUJE VSA V TISKAR. STROKO SPADAJOČA DELA PO ZMERNIH CENAH V ČASOPISI, KNJIGE, BROŠURE, VABILA, PLAKATE ITD. ITD. USTANOVLJENA LETA 1889. Telefon Stev. 16. PoStnt ček. 10.533. Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev (1 milijarda in 200 milijonov kron). MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnama varen.