49r štev. V Kranju, dne J^i decembra 1910. XL-leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 660 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez iitodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvojena pristavi gosp. K. Flori ana v < Zvezdi i. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila ae plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. POZOR! Danes smo priložili poštne položnice. Upamo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji p. n. naročniki ki nam sigurno pridobe še novih. Naše denarstvo. Na trga je občutiti že dalj časa močno pomanjkanje mobilnega kapitala. Tesna io trda je za denar vsepovsod v državi; celo prvorednim in povsem legitimnim kreditnim zahtevam ustrezajo zavodi le stežka in neradi; kredit je vezan na trpke pogoje. Daveča tesnoba bremeni ves kupčijski svet. Navzlic vobče medlim kupčijam živimo v razmerah, kakor jih srečavaš ob čarih izvrstoe konjunkture. Vzrokov je iskati v velikih kreditnih potrebah države, dežel in mest, ki rabijo »a investicije težke denarje; nadalje v dejstvu, da so poskočile cene malone za robo vseh vrst in da so zategadelj vezane znatno višje glavnice v kupčijskih in obrtnih obratih; pristopila je nedavno iz politične rezone demarša od fžila denarno zadrego v državi. Tudi na naiem domačem trgu v veliki meri čutimo splošno pičlost denarnih sredstev in kreditno tesnobo. Maogi kreditni vrelci, s katerimi se legitimno običava računati, so ali zaprti ali pa oddajajo le nezadostno ob strožjih pogojih. Na nagem trgu je poostrila položaj znana zadružna nesreča. Vzbudila je nezaupanje vna njega kapitala nad mero in neupravičeno izzvala pavšalno nezaupljivost, proti potrebi se udajajoč zlobni gonji in sovraštva izvirajočeeau obrekovanju zakotnih nemškh časopisov. Neprerečno dejstvo je, da živimo v težkih časih in da je spričo daveče kreditno tesnobe marsikdo nezasluženo v velikih zadrugah, Slovenci smo gospodarsko Šibki, sleherna izguba ja za nas hud udarec. Zategadelj je treba o pravem času očuvati se saj za bodočnost. Politični tok je dalj časa že odločna in nepritajeno proti nam, zadnje čase pristopa de od severa prihajajoč, premišljen, občnten gospodarski pritisk, ki prihaja do izraza, predvsem v denarstvu. V takih časih je prilika preizkusiti prijatelje, priložnost je preveriti se do duše, kako zlo je biti gospodarsko odvisen od tujih elementov. V dobrih časih gnjusno vsiljivi tuji kapital se odmakne zavratno pod glupimi pretvezami. Dokaže se pa ob takih dneh eklatantno, kako nujno rabimo Slovenci krepke in velike denar ae centrale z dalekovidnim stroko vnjaški m vodstvom. Male svote se izgubljajo, razbite na mnoge dele ne prihajajo do pravega učinka ; pa tudi ciljnosti ia vodilne smernosti ni, če manjka centralne dis-pozije. Skupni pohod in skupni nastop! Čase denarnih »tresljajev na velikem trgu bi v nas dokaj lažje prebili, če bi imeli potrebno enotnost v denarstvu. Igračkanje s separatizmom v denarstvu utegne imeti kdaj nepregledne posledice za ves razvoj našega gospodarstva. Niti aolzarstve, niti utopija nam ne nareka teh besed, marveč živa praktična potreba in gola sila gospo iarskih razmer. Pri naši denarni decentralizaciji uhaja potreben ozir na potrebe celokupnosti, nedostaja medsebej-nosti, ker so zavodi preindividualoi, manjka naravno tudi čuta odgovornosti za celokupnost. Skrbno motrimo naše gospodarske razmere, graditev in ne razdiranje imamo pred očmi, ali opozoriti moramo danes na neprimerno konkretno postopanje, ki pa je morda umljiva posledica neorganiziranosti našega denarstva in pa nedostajanja zrni sla za celokupno narodno gospodarstvo. Po celem svetu je tako, da manjši zavodi iščejo moralne in materialne zaslombe v krepkejšib. Tudi pri nas je denarni ustroj takšen. Potreba medsebojne zaslombe gospodarskih tvorov, ki jih zbližujejo gotovi konkretni interesi, pa je prav ob času stisk najbolj nujna, kajti odvisno debro nalagati v časih obilice je končno interes močnejšega zavoda. Zločesta zaslombe, da, zavajaaje je pa, če močnejši slabi in izpodnaša tla slabejšemu ter. mu jemlje brez preudarka zaslombopravtedaj, kadar slabejši najnujnejše potrebuje opore. Taka gospodarska politika ni arijskega pokolenja, ampak semitskega. Tako ravnanja ni podpora, ampak zavajanje. Ta zavajanja se opirajo na dejstva, ki so se žal dogodila zadnje čase v slovenskem središču. Postopanje je tembolj neumestno, ker se je prav od tam dolgo in nad mero zanašalo denar iz denarja potrebne dežele. Danes pa vlada na našem trgu močna napetost, pod katero ječe produktivni sloji in ki dela skrbi zavodom, ki so prav tako slovenski in prav tako potrebni. Mesta odlične gospodarske važnosti nalagajo pač veliko odgovornost ter zahtevajo preudarne dalekovidnosti in obsežnega gospodarskega obzorja. Skrajna vsiljivost napram našim županstvom. Z dežele nam poročajo: Z novim zakonom o zatiranju živinskih kužnih | bolezni so bili odrejeni tudi novi živinski potni listi. PODLISTEK. i. b. Slovenska povest. Daije. Zunaj je hI dež, mrzel veter je pihal. Mati in otroci so stali pod oknom, ker so še ljubili svoje življenje .. . Franc je sedel na strani ob zida, v žalostno življenje zatopljen. «Dovolj . . .!» Vzdignil se je, pogledal jasne in bistro v nol. Glas se mu je tres*l, kakor jok otroka je šel skozi noč ... • Dovolj je tega življenja 1 Smo kakor tujci: Delamo in trpimo, a spati moramo pod jasnim nebom v temni noči. Mokra zemlja vlažna, oblačno in mrzlo nebo odeja . .. Dovolj je... I* Siknil je zadnje besede in planil v hišo. Mati se je stresla. B»la se je zanj. Obupno j« jeknila: « Franc, nikar 1 Ubije te 1» S n ni slišal, v srcu je čutil pogum, v pesti moč in silo . .. Divje' je stopil v sobo in obstal pred vratmi. »Dovolj imamo 1 Hočemo živeti življenje ljudi, hočemo prenočišče pod streho 1 Vaša kri sme, vaši otroci! Ntsmo priberačili v hiši, vsi delajo in se trudijo, mati je postala stara in trudna v tem delu. Delajte z nami kakor oče, kakor od boga postavljeni oče, ki mor . skrbeti in ljubiti svojo ženo in otroke ... 1 H navščina in greh je v vaših besedah: Govorite o bogu, o veri, o lepem in vzgled-nem življenju govorite. Kaj vam pomagajo vse molitve, vse hinavsko pobožno vedenje v cerkvi, I kaj vam koristi vse, ki pa ubijate kri svoje krvi, ko tako ljubite meso svojega mesa P Bog vas bo sodil, svet vas je obsodil.. .» H tro in razburjeno je govoril. Ni pomislil, da je njegov oče divji. Silno moč in korajže je čutil v sebi. Oče je sedel na vogala mise. Težko glavo z razmršenimi lasmi je podpiral z nesigurao roke. Roka je mahala in glava je cenenila ob mizo. Nekaj nerazumljivega, votlo donečega je mrmral. .. Oči je imel krvave in bnlil je na sina.. . • Kdor hoče biti oče, mora imeti ljubezen v - srcu, in ne samo grešno hrepenenje po strasti. . . i To ni noben oče. ..!» je jezno povdaril Franca, : zaloputnil vrata in šel. . . Oče ni vedel, je božja j prikazen, ali hudičeva. Glava mu je omahnila in zaspal je, kjer je sedel. Mati in otroci so se tiho kakor polnočni roparji splazili v vezo in se zaprli v kamrico. Otroci so sladko zaspali, mati pa je sedela celo noč v kotu, glavo med koloni, hudo je jokala in zdihovala.' «0 bog, zakaj si me tako kaznoval, zakaj dopusta, da otroci, ti nedolžni, dobri otroci slišijo in vidijo ves ta brezmejen greh ... Ne radi mene, radi otrok bi odvrnil ta greh .. .!» Osemnajst let je že tako zdihovala, osemnajst let je že prosila boga, naj jo reši tega življenja, te kazni, a bog, ta pravični in usmiljeni bog, ni slišal joka žene, ni slišal joka nsdolžn h otrok, ni slišal groznih kletev, bog ni slišal nčjsar . .. «Vseveden si, o bog, in vendar me izkusaš! Ohl Oh...» V tem življenju se je koval značaj, ta meč v življenja boju, v tem življenju je spoznal France vso veliko laž. Tu je videl, da mu niso pripovedovali večnih resnic, ampak laž in pravljice... Bil je podoben človeku, ki je mislil, da bo videl raz hrib solnce in krasoto, večno resnico, a je zagledal blato in veliko, črno laž . . . Bil je t velikem mestu, kjer šumi in buči življenje. Vrgel se je v kopel izobrazbe, dela in itn-diranja. Velikokrat je stopil k njemu človek in ga vprašal: »Imate, vstopnico ste plačali?« In on je dostikrat odgovoril žalosten in potrt: •Nisem plačal, ker sem lačen in žejen. Prosim vas, gospod, pustite me ...» Pustili so ga, ker so bili dobri ljudje in on se je skopal v kopeli, v vrelcu izobrazbe, dokončal je svoje študije ia danes je prišel domov, da pove materi: •Stradal sem, trpel sem, mnogo in veliko sem trpel Obraz mi je upal, lice je bledo in v očeh ni vsč tistega veselja, ki se je svetilo pred davnim, davnim časom. Velikokrat sem sedel na robu propada sam, noga čuti, kako se pogreza zemlja. .. Sedaj, še nekaj minut in izginem ... A prišli so dobri ljudje, pedali mi dobro roko in me peljali na trdo cesto. Usmiljeno srce so mi darovali, ne ker svet tako uči in zahteva, ne, sami so videli, da tem človek, hrepeneč kvišku. Videl sem ljubezen in spoznal sem boga v njih .. . Kone« prih. Tiskovine za te naročajo županstva pri okrajnih glavarstvih zategadelj, da jih glavarstva opremijo z uradnim pečatom. Doslej so dobivala županstva tiskovine tako, kakor so jih naročala : mimerirane os. paginirane, izpolnjene z imenom občine ia perforirane (preluknjane) za odtrgat. Kar naenkrat pa je živino-sdravnilki oddelek pri deželni vladi pričel županstvom usiljevati tiskovine za živinske potno liste iz c. kr. dvorne in državne tiskarne, ki so brez tiskanih imen občine, brez zaporednih Številk in brez luknjic. Tako morajo župani sedaj, ko je njim samim odrejena izdaja živinskih potnih listov, vrhu-tega Se pisati in izpolniti imena občine, nomerirati j in konečoo le rezati strankam namenjeni del s | Škarjami. Da je to delo, ki bi se Se lahko v tiskarni | izvršilo pri izdaji živinskih potnih listov, nadvse zamudno, mora uvideti vsak, samo ne gospodje, ki sede pri vladni mizi v Ljubljani. Ce se pa pomisli, da je na kmetih pri izdaji potnih listov pred semnji vsakokrat tak naval, da je treba zapored po 100 do 500 živinskih potnih listov v najkrajšem čaui izgotoviti, je jasno, koliko mučnega, nepotrebnega in povečini brezplačnega dela povzroča županom taka nepremišljena in ka-pricarska odredba nas h gospodov birokratov. Poleg tega pa je župan še s avojo osebo odgovoren za vsako najmanjšo formalno napako, ki bi se mu znala pripetiti pri izdaji živinskih potn>h listov; takorekoč je v vedni nevarnosti, da ga spravi v hitrici izpolnjena tiskovina v ječo. Kdaj pa pride g. referent živinozdravniškega oddelka deželne vlade in ukazuje županom, kje se morajo iskati živ. potni listi, in da morajo pomanjkljive tiskovine sami izpolojevati. Tu se pač vse neha. Ce morajo županstva drago plačevati tiskovino, bodo vendar tudi odločala, kje in kako se bodo te tiskale. Naš tuhli birokratizem pač ne ume drugega, kakor vtesnjevati pravice avtonomnih uradov in množiti delo — ne sebi, ampak ljudem, ki se žrtvujejo za javno korist. POtUl SpOmlnl. Dalje. Žito v snopju puste ondi na njivah, da se posuši ; nato ga zvozijo naravnost domov na dvorišče — navadno tudi podov nimajo — ter ga zmlatijo s stroji kar na prostem. Res, da se tako izgubi precej zrnja, a na to be gledajo. Slamo, namesto da jo shranijo pod streho, zvozijo na kako bližnjo njivo, zmečejo na kup, malo pohodijo ter jo potem za porabo sproti domov vozijo. G lo otepe, kjer jih delajo, zvozijo iz vasi. Da bi naredili čedne stoge, kot včasih pri nas, ni videti. Slamo moči in spira dež, žge in pari solnce, sploh je izpostavljena podnebnim neugodnostim. Zato pa tako prcperelo, rjavo slamo porabijo za aastiljo, boljšo iz središča za mešanje med seno, oziroma za re-zanico. Umetnih gnojil porabi se mnoga več nego pri nss, čeprav je zemlja od narave precej rodovitna. Postramkih gospodarskih poslopij kakor šup, podov ne poznajo. Njih prostori so v glavnem hiša, katera je, razume se, obširno zidana, ia hlev. Pač pa gl> dajo precej na notranjo opravo stanovanj. Kmetje tudi zrnja ne hranijo v domačem poslopju, da bi ga vozili palagoma po nekaj vreč od časa do časa na trg. Takoj po mlačvi p >lje zmla-čeno žito, pridelek v žitno skladišče, kjer se stehta, zapiše teža ter prejme na račun del zneska. Na- ; tančen obračun se naredi, ko se zrnje proda ter ; se nato izplača cel znesek, din boljše se žito j proda, tem višje je cena ob obračunu. Koliko se \ plača na račun takoj ob prevzetju, določajo itak posebna določila. S cer se pa tako odbor zadruge, oziroma na občnih zborih prgovore o vsem potrebnem. Clani-kmetje so prav zadovoljni, to še tembolj, da oderuhi, Spekulantje, židje in druge pijavke nimajo poleg nikakega opravka. Omenjena kmetijska zadruga v Genserndorfa je prevzela in prodala žita rvojih članov L 1908 kakor razvidno is poročila: rži 26 313 43 kg, pšenice 5571*80 kg, ječmena 318685 kg. Vrednost poslopja, vrednost telezničoega tira k poslopju znaša 126.700 K, vrednost postavljenih strojev 22 100 K, vrednost k temu potrebnega orodja 2000 K. ZoloBra žita in zrnja je zuašala ob sklepu bilance 6178 63 K, vredno«t potrebščin za svoje člane 21 817 83 K. Vplačani deleži članov zasSajo 13.180 K, čisU dobiček v tem letu je bil 2982 89 K. Zamolčati ne smemo, da imajo izpotojila od centralne blagajno v konto korentu (tekočem računu) 265.887 11 K, kateri denar je založen v stavbah, deloma pa v prometu. G Poletni promet je presegal nad 300.000 K. Kraem dolnje v deželi rajfajzensko pocojilniStvo. Takih malih, domačih posojilnic je 531, katere domalega vse so v tako ugodnem položaju, da domače hranilne vloge prekašajo dana posojila, ter posojilnice nalagajo preostajajoči denar v centralno zadružno blagajno. R*dka izjema je, da bi mala kmečka rajfajznovka iskala posojil in denarne pomoči pri svoji zvezi. Denar je cenejši kakor pri nas, oziroma jugoslovanskih deželah. Saj je znana stvar, čimbolj gre človek od severa na jug, dražji je denar in težje se ga dobi. dočira ga v severnih avstrijskih deželah močno preostaja ter pride na korist velepodjetjem, tovarnam in bankam. Srednje vzeta obrestna mera hranilnim vlogam je po nižji Avstriji 3s/4%i 'orei ce'° n'žJa kakor pri naših pupilarno-varnih mestnih hranilnicah, katere obrestujejo večinoma vloge po 4'/,. Kakor izkazuje poročilo nižjeavstrijskega deželnega odbora, je obrestovala po naši običajni meri, t. j. po 478% samo ena rajfazoovka I. 1907. Bilo je pa neiaj zavodov, kateri so obrestovali le po 3%. Da se tako cenemu denarju izdajajo tudi posojila primerno, bode naravno, ker ravno v domačih Dopisi. Novice iz selške doline. Zopet žrtev. Dne 13. t. m. ob pol treh popoldne jo ustrelil Franc Vidmar, po domače •Pe-stotnik» iz Luže Matevža Trojarja, po domače • Medveda», posestnika iatotam. Strel je zadel Trojarja v prsi. Trojar je kmalu nato umrl. Oba sta bila iz ene vasi in že delj časa sta si bla nasprotnika. Žalostno za naš kraj, ker so se začeli dogajati tako pogosto usodepolni smrtni slučaji, in še posebno, ker izvira vsa zgolj iz sovraštva. Namesto ! da naša duhovščina ustanavlja različna strankarska j društva in s tem siri sovraštvo v narodu, naj bi | ss ravnala bolj po Kristusovih naukih in oznanjeni vala mir in ljuber.cn med ljudstvom, ki je že itak j nagnjeno bolj k slabemu kakor k dobremu. Ako bi naša dukovščna izvrševala svoj poklic po Kristu-i sovih naukih, bi gotovo ne moglo priti do tako } bridkih razmer. Miiga prometa s tujci, pride drugim faktorjem v dobro. Imamo sicer prometno društvo ia tudi zdraviško komisijo, sedaj ša celo društvo «Zarja», ki bo zimski šport pospeševalo in tudi občna se še nekaj zavzame za tuiski promet, a vse to ne doseže naravne reklame, katero nam dela želemica, ki vozi svetovne ljudi mimo jezera in s tem opozarja tujca na naš »Biser Kranjske*. Nabavljena je oljnata slika Bleda v vrl kosti 2l/sX2 m, katera sedaj visi na državnem kolodvoru v r/ragi za reklamo in katera nas je vel a a 1500 K. Od te podobe nabavili *mo si tudi reprodukcijo, kattra nas je veljala 1200 K. — Namreč 600 podob po 2 K. Veliko od teh r^producij je poslanih že v reklamne nam ne. Nabavilo si je prometno društvo aa Bledu tudi r lit f Triglavskega pogorja, kateri je veljal čez 1000 kron. Izdali smo tudi zemljevid, kateri nas je veljal čez 500 K. Skupaj 4200 K. Zi zgled, kako naj bi skrbela zver.a za promet tujcev za vsa društva in naprave tujskemu prometu namenjene, naj bi bilo nač Istvo «Sa:hsicher Verkehrs Verband«, Vorort Leipr-g, ki poživlja v svojem glasilu «Reue- und Baier-Z .tung» št. 511, z dne 30. nov. t. 1. na strani 1507, da rglase vsi gostilničarji in imejiteiji stanovanj za tujce svoja podjetja v svrho, da se izda skupna knjiga «Somroer in Sachsen*. Enako knjig? naj bi te izdalo tudi za Kranjskem ia obžalovati je, da taka knjiga od Kraaj-ske ni bila v več tisoč h izvodih t.a razpolago obiskovalcem lovske razstave na Du »aju v letošnjem poletju. Omenjena zveza bo ta knjg.-i, ka- i tero izda sedaj, založila v 5000 it vodih ter se razdeli na mednarodni potovalni in prometni razstavi v letu 1911. v Berolinn. Izpred porotnega sodišča. Poboj. Letos na žegnansko nedeljo je bilo v Sajevčevi gostilni v Cerkljah živahno gibanje, saj se je razun praznovanja običajnega cerkvenega posvečenja vršil obenem tudi semenj. Nahajalo se je tudi mnogo mladine. Do večera ni prišlo med fanti do nikake rabuke. Zvečer je pa prišel tja s svojo družbo fant Jožef Gašpirc iz Dvorjan. V veži se je sporekel z nekim fantom, zato ga je pa domači fant in posestnikov sin 23 letni Jožef Kepic na cesti z neko trdo rečjo po glavi udaril. Kepic se je pa tudi sporekel z Antonom Gorjancem, ker ga je slednji nekaj zbadal in zmerjal. Kepic je šel z nekaterimi tovarši v Jenkovo gostilno, kjer je že sedel Gorjanc s svojo družbo. Tu se je začelo znova zbadanje med tema dvema. Okoli 11. ure je zapustila gruča fantov s Kepicem vred to gostilno. Njim je sledil tudi Tone Gorjanc. Pričel je izzivati Kepica, končno pa sta jela klicati drug drugega na ko-rajžo. Konec tega je bil žalosten. Kepic je svojega nasprotnika sunil v obraz, da je padel. Ko se je pobral, pograbi dva kamna in ju vrže proti Kepicu. Sedaj pa je imel Kepic dovolj, pograbil je neko desko ter udaril ž njo s tako silo Gorjanca po glavi, da se je takoj zgrudil. Kepic se je nato odstranil s svojo družbo. Gorjanc je šel opotekaje se do Likozarjeve šupe, kjer ga je drugi dan našel gospodar. Bil je omoten in tožil, da ga glava boli. Ker ni maral domov, je ostal pri Likozarjevih do torka, nato so ga pa domači spravili domov. Zdravje se mu je vedno slabšalo, dne 23. oktobra okoli 5. ure je pa umrl. Kakor je razvidno iz zdravniškega mnenja, je umrl poškodovanec vsled otrpnenja možganov, kajti razbita mu je bila lobanja in se je iz počenih žilic počasi izlivala kri v možgane, kar je provzroČilo smrt. Obdolženec sicer priznava, da je to storil iz jeze vsled vednega Gorjančevega zbadanja. Pravi pa, da ga ni nameraval udariti po glavi, marveč po roki, ker je videl, da ima nož odprt. To ni bilo resnično. Obdolženec, ki priznava, da je udaril Gorjanca, taji, da bi bil on poškodoval fanta Jožefa Gašpirca. Porotniki so vprašanje glede uboja z osmimi proti štirimi glasovi potrdili, vprašanje glede poškodbe Gašpirca pa zanikali. Sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe in v povračilo zdravniških in pogrebnih stroškov, kakor tudi za napravo nagrobnega spomenika v skupnem znesku 465 kron 60 vin. Z zahtevkom 1000 kron odškodnine, ker je bil ubiti edina podpora svojih staršev, zavrnil se je zasebni vdeleženec v smislu § 466 k. p. r. na civilno pravno pot. I Jopee Moderci | redpasniki| Žepni robci | Krila. Ovratniki I Kravate. Rokavice | I Nogovice. Zapestnice Uboj. Na zatožni klopi je ssdel Franc Šuštar 37 let star posestnik v Ojstrcm Vrhu. Osumljen je hudodelstva uboja, učinjeneaa na svojem s aku Janezu Tušku, posestniku na Martin jem Vrhu. Kakor so sodne poizvedbe dognale, sta pila v nedeljo dcnoldno, dne 28. avgusta t. 1. v Kraijevi gostilni v Železnikih obdolženec Šuštar s svojim svakom Tuskom. Nj rabite Ciril -MetodoVe družbe! 1 jr'^"u"S'.'oi ,edoi ob""tb0'-Prisakosati \l prlloja »Gorenjcu" it. 50 z I. 1910. Kranjski dekan Aates Koblar, kater.-ga »o imeli dosedaj na verigi, pa ne mi, temveč drogi, je zopet »fifotal. Požrl je zanj nekaj vročega, pa je ttekel. Ze par nedelj pri prvi raaši muči uboge poslušalca, ki so večinoma vstali zgodaj in prišli v mesto, poslušat božjo besedo. Pa te ne najdejo, ker nepoboljšljivi grešnik se na noben način ne da odvrniti od dejanja, ki gs je že neštetokrat ponovil. Kdor laže, ta krade, pravi znani narodni pregovor. Koblarja peče njegova kosmata vest, ker je nagovarjal okoličauske kmetice, naj zvišajo mleku ceno. O tem se vrše pozvedovanja, in jamčimo Antonu Koblarju, da mu postrežemo v kratkem s prav delikatnimi stvarmi. Bojimo se le, da mu ne bo kaka družinska mati, ki ječi pod pezo sedanje neznosne draginje, spraskala njegovega odurnega obraza ali pa mu ne izbila sedaj že precej starega in zaprašenega cilindra, ki se je svojca« v Ljubljani pri belem dnevu — opoldne — kotatil po ljubljanski «Zvezdi», tako da je ta prečastita duhovna posoda morala teči in ga loviti po tleh. Mi smo zadovoljni z reklamo, katero dela bivši kurat, ki je imel svoje dni nalogo, učiti v prisilni delavnici prisiljence, naj se poboljšajo, pa ga je pozneje zaneslo v kranjsko župnišče, kjer je padel na mehko. Poročali bomo, če ne bo miru, o znani popevki: Anton baron je godel zastonj, pa j' Lenčka plesala in r ... . kazala. Na satanske nasade v sžnočnene uvodniku v «Slovercu» na lastnika ia izdajatelja našega lista bomo odgovorili, ker nam danes — žal — primanjkuje prostora, prihodnjič. Jamčmo mu pa, da dobi pošteno lekcijo. Cestni odbor ia skladovnl okraj je imel dne 5. t. m. pod predsedstvom gospoda Franca Strupija svojo redno sejo. Načelnik konštatira sklepčaost in predloži račune za vzdrževanje deželnih in okrajnih cest v leiu 1911. Stroški za deželne ceste so proračunjeni na 3991 K, ta ootrebščina se pokrije z deželnim prispevkom 2813 50 K in okrajnim cestnim prispevkom 1177 50 K. — Proračun za okrajne ceste izkaiuje 27 839 88 K potrebščine, katera se pokrije z 20% naklado na v*e direktne davke v znesku 139 199 43 K, pri čemur je odšteta osebna dohodnina. — Načelnik naznani, da je za popravo mostu črez Savo pri Smledniku izposodil iz zaklada za preložitev klanca v Rakovici znesek 5358 38 K. Ker so pa rtroški za preložitev klanca v Rakovici že pokriti, se porabi 2% naklada, ki se je pobirala za omenjeni klanec, ?a pokritje stroškov pri popravi mostu čez Savo pri Smledniku. — Načelnik omeni, da cestni odbor vzdržuje cesti, ki vodita na kolodvor v Kranju in na kolodvor v Naklem. Naprosil se bo dtželni odbor, da ukrene vse potrebno, da se omenjeni cesti uvrstita med prave dovozne ceste; potem bo morala za njeno vzdrževanje prispevati tudi dežela in železo šla uprava. — Proračun za deželne in okrajne ceste za leto 1911 je bil v smislu predpisov razpoložen od 21. novembra do 4 decembra t. i. v obči vpogled v občnski pisarni v Kranju; proti proračunu se ni nhče pritožil. Železa! most 601 Kokro zahteva višjo ograjo aH pa nove žrtve! Zidnjtč je peljal v Kranj posestnikov sin iz D. pri G. precej visoko naložen vaz smrekovega lubja. Na mosta ga sreča senen voz. Ker ga fant ni v pravem času zapa?.il, ni bilo več mogoče skočiti z voza. M jst, seveda poln napak, tudi ni dosti širok. Voza zadeneta drug ob drugega, in ker je bilo lubje lažje od sena, se prvi voz nagne. Fant se v kntičaera položaju z nadčloveško močjo oklene žrdi, sicer bi zdrknil kot muha Črez «visoko» ograjo naravnost v pogubo-nosno kokriško brezdao. Uboga mati se je ves teden tresla od strahu, ko so ji povedali o smrtni nevarnosti njenega ljubega sina. Gante te, dokler ni prepozno, ali pa vsaj poizkusite kak užtek ima človek v opisanem položaju I (Prosimo, da se nam sporoča vsi slični dogodljaji, da jih objavimo. Uredništvo.) Prti slovanski klub fotografov amaterja? s sedežem v Kranja se je ustanovil pretekli teden. Namen klubu je, združiti slovenske, kjerkoli bivajoča fotografe amaterje v medsebojno podporo v njih umetniškem stremljenja. Zlasti bode smatral klub kot svojo nalogo, zbirati začetnike in jih podpirati s svetom in dejansko pri njihovih prvih korakih na polju lepe fotografske umetnosti. Na razpolago ima dva fotograf-ka aparata, ki jih bode poslal brezplačno takim začetnikom, ki še nimajo iastnh aparatev. Tudi ima klub Ia tno temnico, kjer bodo mogli člani brezplačno razvijati svoja plošče s povjerni — novinci seveda ob podpori in navodilih izkušen h fotografov. Sploh nndi nori klub svojim članom mnogo ugodnosti. Članarina znaš« mesečno po 1 K za izvršujoče fotografe in po 40 vin. za prijatelje! Vsa pojasnila glede kluba dajeta g. Fr. Bolzhakar, zobotehnik, in g. Al. Novak, učitelj v Kranju. Skrajna nadležnosi. Nek župnik Bilecki v Gubnu na Nemškem razpošilja na ljudi pismo in 8 razglednic ter hoče zanje imeti K 1 20. Ako pošlješ 3 K, dobiš še knjižico .Francesco Ferrer fn ustaja v Barceloni. Tako lahko pošlješ do 7 kron in za vsako krono dobiš eno brošuro več. Naslovi teh brošur so taki, da te oblije kurja polt že samo, če jih bereš. Milo potem javka, da je to denar za katoliško cerkev, ker je Ou- ben dosedaj skozinskoz protestantski. Očividno hoče ta krščanska ljubezen zanesti med mirne farane nestrpni klerikalni boj. In v tak namen je škoda vsakega vinarja. Ako si hoče cerkev postavljati palače, lahko to stori na svoj račun, saj denarja ima sama dovolj. Umrla je danes ponoči v Kranju gospa Marija Sumi, rojena Polak. Pokojnica je bila tašča gotp. učitelja V. Ruia. Žalujoči rodbini naše sožiljel Poučni tečaji sa župane, občinske sveto-Talce In obft. tajaike. Deželni odbor kranjski je sklenil, da se bodo prirejali poučni tečaji po celi deželi, in tam z živo besedo poučevali župani, občinski svetovalci, občinski tajniki in drugi — o njihovi dolžnosti in o načinu izvrševanja teh dolžnosti, tičočih se raznih agend lastnega avtonomnega, pa tudi prenešonega delokroga. Ne bodo to dolgotrajni tečaji, ki bi utrudili udeležence, ampak kratka, enodnevna zborovanja, pri katerih se bo zlasti gledalo na to, da pridejo v razgovor razna vprašaaja, težnje občin, zboljšanje občinske uprave, sploh vse poslovanje županstev. Ti poučni tečaji ne bodo n kakega strogo uradnega značaja, ampak bodo dajali le priliko obč mkim funkcionarjem, poučiti se podrobneje o raznih dolžnostih avtonomne uprave, o dolžnostih pa tudi pravicah, ki jih imajo občinski zastopi in njihovi predstaviletji napram javnemu življenju, napram občanom tudi v izvrševanju socialne naloge, kakor tudi napram višjim oblattvom. Ti projektirani poučoi tečaji bodo obvezni, to je, udeležiti se jih bodo morali zastopniki vseh občin, ker le tako bo mogoče doseči uspehov. — Malenkostne stroške za povračilo tozadevnih gotovih izdatkov udeležencem bo pač rada utrpela vsaka občina, ker ne bodo v nikakem razmerju s koristjo pouka. Troški bodo tem manji, ker se bodo taki tečaji vršili po posameznih okrajih torej v središču občinskih uradnij. Prvi poučni tečaj se bode vršil dne 27. decembra 1.1. v Ljubljani za županstva polit;čnega okraja Ljubljana in okolica. V ta namen so se povabila vsa prizadeta županstva na ta način, da se je razposlala okrožnica vsem županstvom. Županstvom se naroči: 1. da se tega poučnega tečaja zanesljivo udeleže vsi župani, oziroma nj hovi namestniki; 2. da skrbe za to, da se uieleže tega tečaja tudi vsi občimki svetovale in vsi občnski tajniki, kjer jib imajo; 2 da pripravijo svoje predlog?, prešaje ia nasvete, o katerih žele, da bi se razpravljalo, deželnemu odboru najkasneje tri (3) dni pred poučnim tečajem, torej do 24. decembra t. 1. Kakor čujemo, se prihodnji pouč li tečaj priredi v Kranju. Narodna čitalnica v Kranja je priredila dne 10. in 11. t. m. igro « Tujci*. Snov je vzeta is ljudskega življenja v gorski vasi, vsebino smo zadaj č očrtali. Treba nam je same premotriti nastop naših vrlih in požrtvovalnih diletantov v glavnih potezah. Gostilničarja in župana Dobravca je igral g. Djpoli s priznano spretnostjo, njegovo ženo je pogodila po voljno gluha ženska, meden ko je Rupart, njun sin, bil strasten ljubimec. Dostojanstveno je nastopal gospod župnik, s fiiim čuvstvom je igral g. V. Kovačč steklarja Tratnika, nadvse naravna je bila njegova žena, gdč. Marta Savnikova, hčerko Juhjj je pogodila gdč. M. Polakova, uživela se je popolnoma v svojo vlogo gdč. H. Sajovic sva kot resolutna črna Roza. Med občiniskimi pdboraiki je pogodil najboljše svojo vlogo Kos, g. J. Sajovic, izvrsten in naravno dovtipen je bil Tepkarjev Bal, ki si je omislil nadvse primerno muko — gosp. Celešnik, njegov napredek je očividen, kar se sme z veseljem trditi isto tako nasproti Lizi, Dobravčevi natakarici Druge vloge so bile manjše ter so dodale ali predstavi lep okvir. S predstavo smo lahko zadovoljni. Igra bi imela še večji vspeh, če bi se jo vprizorilo kje na deželi, in tega naj nikar ne zamudijo naši vrh diletantje. Is opekarne barona Borna v Tržiča se ču-jejo vprav gorostasne stvari o početju nemšku-tarskih delovodij s slovenskimi delavci. Ne samo, da jih zasramujejo z najgrjimi psovkami, mladoletne delavce celo pretepavajo. Delavci morajo celo letno sezono delati do 7. ali 8. ure zvečer, pa tudi ob nedeljah in praznikih so primorani delati. Pristojne oblasti tega ne vidijo ali pa morda nočejo videti. Zapovedovaoje je seveda nemško; ako delavec ne razume, ga opsujejo ali pa celo odpuste, kakor se je zgodilo junija meseca z nekim akor-dantom. Ker ni dal nemškega odgovora, so ga spodili, pa so se seveda pošteno opekli. Not narodni kolek je naročila družba sv. Cirila in Metoda. Izdelan je umetniško in nosi sliko pokojnega mecena KaroU Kotnika. Izide še te dni. Naročila sprejme pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. PesorI Družoa sv. g rila in Metoda v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solnčao leto; zato se vsi izza dne 31. grudna 1910 prejeti zneski zaračunajo meseca prosinca 1911 in ne pridejo v poštev v bilanco leta 1910. Uljudno prosimo vse podružaične blagajnike in vse oskrbnike nabiralnikov, da pošljejo po čekovih položnicah ali po poštnih nakazaicah prispevke družbi sv. C rila in Metoda najkasneje do 25. grudna 1910. (Naslov: Družna sv. g rila in Metoda v Ljubljani.) Riteika ioiuka mladina priredi na Štefanovo igro »Deklica 1 tamburico* v treh dejanjih s petjem. Vabijo se mladinoljubi. Rateče, zvane kranjska Sibirija, so sedaj sredi adventa brez snega. Čudno 1 Kandldttje v delavski skopie! sa velltve v nezgodno zavarovalnico v Trsta so: lil. kat Alojzij Catar, delavec tobačne tovarne v Rožni dolini št. 185 ; namestnik: Srečko Založnik, elektrotehnik v Trstu, v G orgo Galatti 18. IV. Ivaa Vita so vie, klesar v Polju, v. Siaoa 61; namestnik : Ivan Medica, knjigovodja v Ljubljani, Levstikova ulica 13. V. Silvo Pertot, tiskar v Trstu, v. Giorgio Galatti 18; namestnik: Fortunat Bučer. delavec v Ajdovščini 82. Razsodišče: Pržsedaik: Ivan M. Micbeluzzi. strojnik v Trstu, v. SeogUo 333. Namestniki: I. Ivan Dorčič, misar v Puljn, v. Kandier 9. 2. Antoa J arih, delavec pri Devici Mariji v Polju 22. 3. Vlado Karabaic, kotier v Puljo, v. Giovia 22. Plemenska iivlne. Deželni odbor kranjski je nakupil na Predarlskem 100 plemenskih krav in telic ter večje število bikov montafontktga is siman-' talskega plemena, kateri se bodo razdelili po znižan- ceni med živinorejce. Živali so izvanredoo lepe ter krave dobro molznice. Krave m biki pinegavskega plemena so se večinoma že razdelili. Na Jesenicah so imeli minuli teden bojkot mleka, ki je končan s zmago teaä. Na Savi in na Jesenicah so s 1. decembrom podražile natakarice mleko sa 2 vinarja liter. Ker se je pa dognalo ravno takrat, da se na Savi prodaja zelo slabo mleko, je to žene tako razburilo, da so sklenile, da nobena ne sme vzeti mleka po zvišanih cenah. Ta stavka je trajala štiri dni. Mlekarice so kmalu izpre videle, da so žene s o Udar ae brez razločka političnega mnenja in narodnosti, pa so začele oddajati mleko zopet po starih cenah. Sanketealrenn desaina lakoii. Cesar je sankcioniral zakoniki načrt kranjskega deželnega zbora, s katerimi se izpreminjajo in izpopolnjujejo določila zakona z dne 26. oktobra 1887 o delitvih skupnih zemljišč in o regulaciji tozadevnih skupnih uporabnih in upravnih pravic. Sankcioniran jo tudi zakonski načrt, s katerim se izpreminja zakon z dne 7. novembra 1900 o združitvi zemljišč. Želoinlikn nesreča ae Bohinjski Bistrici se je obravnavala pri deželnem sodišču. Dne 27. junija t. 1. je namreč na postaji na Boh. Bistrici vsled napačno stavljenega menjalnika osobni vlak iz Gorice trčil v na postaji stoječi tovorni vlak. Obtoženci so bili uradniki Mario Rust, premikač Jožef Selan in sprevodnik Adolf Komac. Poškodovanih je bilo kakih deset oseb, med njimi več zelo težko. Škode na materijalu je do 50.000 K. Kot izvedenec je bil zaslišan kontrolor južne železnice g. Sajovic. Senat, ki mu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, je obsodil uradnika Rusta na pet dni zapora, premikača Selana na en mesec strogega zapora, dočim je sprevodnika Adolfa Ko maca popolnoma oprostilo. Obtožence so za* govarjali Rusta g. dr. V. Krisper, Selana g. dr. V. Schweitzer, Komaca pa g. dr. V. Ravnihar. Sovodenj. Tukajšnjo kmetijsko izobraževalno društvo priredi javno predavanje. Predaval bode g. jurist Alie iz Gorenje vasi. Dne 26. decembra t. j. na dan sv. Štefana ob poldveh popoldne v prostorih g. župana V. Freliba v Sovodnjo. Predavalo se bode o napredni ideji i. t. d. Društvo uljudno vabi vse prijatelje, da se udeleži predavanja. Odbor. Amerikaner raca — skore neverjetne I Državni poslanec dr. J. Sašteršič. nekronani vojvode kranjski, je dobil nalog, da sestavi novo ministrstvo. Drobiž Užitninski zakup za okraj Kamnik je pridobila dežela. — V upravni svet tržiške železnice ja poleg deželnega glavarja izvoljen od deželnega odbora tudi dr. Šušteršič. Založnikom ia odjemalcem Toieievrske slatine. Komaj je prišlo to vezno podjetje v slovenske roke, se že konsumentje pritožujejo, da je slatina predraga. In vendar je konzorcij nastavil najnižje eene, steklenice jemlje nata j po najvišjih conah, a od dobička daje lepe odstotke v narodno namene. Kje je torej vzrok pritožbam? Vsak odjemalce ti naj da poslati cenik (Oskrboištvo Tolitovrake ara* trne, p. Guštanj, Koroško) in it tega bo videl, da je slatina res najcenejše, ako se naroča direktno. 1 zaboj 50 steklenic po */i litra verja t embalažo 10 kron. Ako računamo za poštnino 1.0%-*e steklenice ša vedno lahko prodajajo po 28, kvečjemu po 32 vinarjev, ker dobi za vsako prazno steklenice 8 vinarjev nazaj. A zgodilo se je, da zahtevajo gostilničarji za take steklenice kar 40 visarían» Založniki doba 20% popusta, ter bi se s tem dobičkom pa« lahko zadovoljili. Ne ubrjajino domačega podjetji v korist tuji konkurenci! # Župnik tn kuharica pred perotó. V Z*dru se vrSi razprava proti župniku Fr. Tomaševiču in kuharici Antoniji Ostric, ker sta bila najela cerkovnika Kovačiča, da je umoril župnikevo teto Ana Rančigaj s Štajerskega Državno pravdo ištvo predlaga za župnika smrt na veselih. Kolere. V norišnici U delna ja blizu Petrograda je zbolelo 20 strežajev ia pomočnic za kolero. V/.rok : uživanje skvarjenih jedil. Bati ae je, da se ne razširi kolera aa naaobeme, katerih je 2000 v norišnici. Vere Is senmnoei. V Piicediji v ApuKji je kolera. Zdraritveni organi 10 v nedeljo vsled tega desinficirali vsa jasna poslopja. Ko so pričeli uradniki a svojim, ne posebno prijeta« dekana v stp&i cerkvi, je nahujikano pobožno ljudstvo s silo odprlo vrata, ter napadu uradnike, pobotan ženice to pobrale met* in rasno nesnago, ki so jo bili prejo zmedli delavci skupaj, ter jo kot sveta relikvij« odnesle domov. Med tem, ko so iene po* hirale v cerkvi smeti, so se pobožni možje pretepati s policijo. Policaji so bili tepeni. Prišli so orožniki, katere ja pobožno ljudstvo sprejelo s kamenjem. En demonstrant je bil ubit, dva težko ranjena. Sele, ko so račeli orožniki streljati v zrak, se je pobožni narod razkropil na vse strani. Presaja ket|. Da uprežna živel mnogo trpi, to opazujemo dannadan. Vsi opomini in vse obsodbe ne zaležejo dosti. N ekateri ljudje ostanejo sirovi kljub vsem kaznim. Društva v varstvo živeli so sicer hvalevredna, vendar vseh trpinčenj in grozodejstev ne morejo preprečiti. Še mnogo hujše kakor pri nas trpi živina v Ameriki, kjer vse ie bolj hiti za denarjem, zato se ni čuditi, de so tudi v Ameriki nastala mnoga društva v varstvo živali. Vem društvom je zelo uspešno {>riskočil na pomoč šef newyorške policije. Ni zdal kakih strogih naredb, tudi ni pustil zapreti znanih sirovih hlapcev, ki na vse kriplje prete- Eejo svoje kljuseta; nabiti je pustil ne vreta vsa-ege konjskega hleve letak s eledečo vsebino: Prošnja konja. K tebi, moj gospodar, pridem s svojo prošnjo. Nasiti me in ugasi mojo žejo. Po težkem dnevnem dela daj mi ležišče v snažnem hlevu. Govori mi, kajti tvoj glas je bolj učinkujoč kakor vajeti in bič; božaj me in uči me prostovoljno delati. Ne pretepaj me v klencih in ne vleči za uzdo, kadar gre navzdol. In če te takoj ne razumem, ne zagrabi takoj za bič; poglej rajše uzdo, če je v redu in prepričaj se, če me podkve ne zbedajo. Ako ne jem, preglej moje zobe in mi nikari ne reži repa, kajti rep je moja edina obramba zoper muhe, ki me nadlegujejo in trpinčijo. In potem, moj ljubi gospodar, kadar postanem star in slaboten in nesposoben za delo, tedaj ne pusti, da poginem lakote: ustreli me, da ne bom trpel po nepotrebnem. Ta prošnja ima baje čudovit učinek. Nikjer ni več opaziti, da bi vozniki in izvozčeki trpinčili svoje konje. 27 letne etere mati. Cest, biti že v 27. letu stara mati, ima neka kmetica v Bekes-Czabi na Ogrskem. Ona sama je postala mati že s trinajstim lotom. Povila je tako krepko deklico, da je ista postala Sa s 14. letom sposobna za zakon, se tudi omotila in ravno tako povila krepko deklico. Imenovana kmetica je teraj postala že s 27. letom stara meti. Če bo šlo Se tako nsprej, bo lahko ie s 41. letom prastara mali. Nečloveške rasti. Pred dvema letoma je odpotoval is Vidre na Ogrskem kmet Pararvaocs v Ameriko. Doma je pnatil mlado ženo Leno. Leni ja bilo seveda dolgočasno in da ubije dolgi čas, je nesla ljubimkati s mladim kmečkim fantom. Sad tega ljubimkanja je bil otrok ženskega spola, ki je bil zdaj star že osem mesecev. Meseca oktobra je Paranvancs pisal is pensilvanskih rudokopov, da se v kratkem vrne domov. — Zdaj je čutila žena v svojih kosteh mesto ljubezni samo strah. Edina njena misel je bila ta, kake zakriti greh svoje nezvestobe. Sla je okrog polnoči na vrt, kjer je izkopala precej globoko jamo. Ko je bila a kopanjem gotova, je sla v sobo, dvignila spečega otroka ter ga nesla v jamo. Otroka je tiho zasula ter je moral storiti grozno žmrt. Hudodelatvo pa ni ostalo skrito. Odkopali so jamo, v kateri so dobili obroka t grozno spačenim obrazom. Nečloveško mater so seveda zaprli. Njenega moža le ni domov. Minister — kres hlač. Neki angleški minister se je vračal z dopusta. Ker ni prišel še vlak, je sedel minister ua travnik blizu postaje in občudoval naravo. Ko je stopil v svoj voz, je opazil, da ima na sebi vse polno mravelj. Ni po-mišljel dolgo, slekel hlače in hotel stresti neprijetne sopotovalce skozi okno, toda ekspresni vlak« ki je pridirjal od nasprotne shrani, mu je vzel hlače. Minister se je obrnil na železniško osobje, toda noben urednik ni imel dvojnih hlač. Brzo-javili so v London, kjer so ga čakale hlače, toda do Londona je bil zaklenjen v vozu, de ne bi prišla mogoč« kaka dama v voz ter padla v omedlevico. Loterijska srečka dne 10. decembra 1.1. Gradec 14 31 87 21 47 iskana Iv. Fr. Lapi v Kranju. sprejme takoj 275 3-2 vajenca. ¡3 Pridnost imajo liučeni ključavničarji. Posor! Za božične praznik« priporočan svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor: Moko is Majdičevega mlina, rozine, vinske Jagode, strd 1.1, d. Cene jamčeno ceneje kakor vsaka druga tvrdka na Gorenjskem. — Kar se tiče poštenja ter po-strežbe sem že večini znan, ker sem prej služ- boval pri tvrdki K. Puppo naslednik v Kranju. Železničarjem poseben popnst! J. Erg. Potrebla Kranj, Glavni trg v sredini med Omersom in Besenčanom. iiiimiiuiii Edina slovenska kisla voda je po sdravolikib strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je Izborno zdravilo ea katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Ino-mostul896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri OskrHnistVU TolStO- vrške slatine, posta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. JYajvečja bojična okazijska prodaja v konfekciji za dame in deklice ter izgotov-Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke. Športne ranglane in zimske suknje. —-Primerna koristna darila! V nedeljo, dne 18. t. m. je trgovina odprta od 9. do 12. ure dopoldne. jTngleško skladišče oblek O. Jžernatovič £jubljana, Jvtesini trg 5. Kdor ve razločiti dober liker od slabega. hoče imeti želodčni liker Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Sloveccil Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrsko slatino! Vsaka slovenska gostilna -naj ima edino slovensko kislo vodo. j i:i:(.{!(;( i ni-;, t ni (¡rnnccf G. Tonnies v Ljubljani 52-31 133 tovarna za stroje, železo in i kovinolivarna priporoča kot posebnost sage in vae y stroje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. Po slabem pitju St bolan, Od tega boš Vesel, močan! „Florlan" ne slabi in ne omami ampak daje moč in veselje do dela. Postavno varovano. Obrtniki Koledar- za leto 1911 Iadal Jo s. Hauptman, ofieijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima sa 3—3 obrtnike mnogo poučne vsebine. 267 (cis 60 VioirjiV, poslu pi poŠti 70 Vinarjev. DobiVa st 1 Vstb Knjigarnah is pri izda)aW)B. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, ^lojuJL&l^o^raL ulloa Sat. 4« Stifitio-iittio li koutrokcllsto tliobiiibrstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne kriie, štedilnike i. t. d Speci j ali te ta: 83 52-40 valj ioni zastori (Rollbalken). Zastonj in poštnine prosto pošlje na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog: fiomača knjižnica 1911. Seznam izbranih najboljših del slovenske literature £=== in svetovne literature v dobrin prevodih knjigotržnlea Ig. pi. Kleinniayr & Fed. Bamberg, Ljubljana. 271 3-2 kakor bolno živino ozdravit1. Priporočamo MASTIN dosedaj edino rnaš."o!,no varnostno sredstvo, ki je izdeluje doktor pl. Trnkdczy. potrtem srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, ■ da je naša iskreno ljubljena mati,, oziroma sestra, svakinja, babica, prababica, tašča in teta, gospa iVlorij« Sumi roj. Polak danes v soboto, dne 17. t. m. ob pot 1. uri ponoči po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla. Pogrebni izprevod se vrši v nedeljo, dne 18. decembra, popoldne ob 4. uri iz domače hiše na tukajšnje pokopališče. Bodi vzornemu srcu — najblažji spomin ! V Kranju, dne 17. decembra 1910. Žalujoči ostali Največja snažnost! 231 -10 Točna postrežba Udobno, higlienski urejena briunica h V. Rozman 8 KRHIM Nahaja se nasproti S8 inpne cerkue o hiši it 106 a a Prodala najboljših sredstev za negovanje las, raznovrstniti lasnih izdelkov, podložkov ter krepa Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v KmcčKi posojilnici v Ljubljani (nasproti Figovca:: v laatni hiši:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni . a vod. Vloge se obrestujejo po 4Vk Rudolf Rus nrar v Kranju priporoča slavnemu občinstva svojo največjo zalogo ur, zlatnine in sre-brnine 1.1, d. Pripravna božična in novoletna darila. Ker imam direktne zveze s tovarnami in ne kupujem od prekupčevalcev, možno mi Je vsakovrstno blago oddajati po čudovito nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem SI11 a nV kmečki posojilnici je naloženo ¿6 nad 20 milijonov kron. Eeservni zaklad čez 400.000 kron. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. " Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—25 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar Opozarjamo na noro vrsto valjanih „Pekatet", ensko doma de-lanlm za juho In prlkuho. Dobivajo se I* r rumenih 0'0Jih po pol kilograma v najfinejš h kakovostih z na pisom in s sliko: ,,štirje rumenjaki" ,,0sem rumenjakov". 72 43-41 191 52 12 Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K. boljšega 2 K 40h; p ima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega, puhanega ' K 10 h ; 1 kg velefinega aP>JY> snežnobelega puljenega 6 K ^^¿/40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Jzgolovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema sglavnikomn, vsak 80 cm dolg, 6<) cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernloe po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavnioe 3 K, 3 K 50, 4 K; pernice« 200 cm dolge, 140 cm Široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; sgiavnioe 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; spodnja pernice iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. S.Benlsch, Dešenic št 821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 50—17 Okrepčujoče sredstvo za 221 17—4 slabotne na želodcu ia one, ki so si po prehlajenju ali preobložitvi želodca, po zavžitju pomanjkujoče, težko prenavljajoče, prerorke ali premrzle jedi povzročili želodčno bo lasen, kakor želodčni katar, krč v želodcu in bolečine v želodcu, napihovanje i. t. d. je dr. Sngtla Balctrionura. Baldriamun je pri takih želodčnih boleznih, ki so še o početku, dobro želodčno vin j z izvrstnim vspehom. Zatorej zabranjuje tudi posledice, kakor nervosnost, bresspalnost, napada vrtenja, utoionjo 1.1, d. Zbog svoje sestave iz najboljšega Samos - vina in baldrian - kapljic, malinčnega si*upa, čresojevega soka in »barbare učinkuje Baldriamun tud: pri zaprtju in obenem tudi okrepčujoče na ve* človeški organizem. Dr. Engela Bald ianum ne vsebuje nikakih škodijlvlfi sestavin ter ga preneso tudi slabotne osebe in otroci. Najboljše je, ako se ga uporablja zjutraj na tešče in zvečer, predno se vleže spat, v množini likerskega kozarca. O trokom in slabotnim osebam se liker zredči z vročo vodo in osladi s sladkorjem. Dr. Engela Baldrlanum se dobiva v steklenicah po S In 4 krona v vseh lekarnah, drogerljah la boljših trgovinah na Kranjskem, osobito v Kranju, Kamniku, Skofji Loko, Radovljici, Tržiču, Jesenicah, Idr^i, Vrhniki, Ljubljani, Litiji i. t. d., kaker tudi v vit h večjih in malih kraj h Avstro-Ogrske. Svari se pred ponaredbami! Zahteva naj se isrpeno dr. ENGELA BALDRLANUM. 180202300214303000320000003030 Poslano.*) Slavno uredništvo! Sklicuje se na § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 št. 6, zahtevam, da v zakonitem roku in v zakoniti obliki sprejmete glede na .Poslano" Emilije Žolgar de dato Tržič, 30./1?. 1910, priobčeno v Vašem cenjenem listu .Gorenjec" z dne 3. dec. 1910 št 48 nastopni stvarni popravek: Ni res, da si jaz pridobivam kako premoženje s tem, da se kar sam ponudim za glavnega dediča. Ni res, da sem se ponudil za glavnega dediča dne 7/6. t. 1. pri 81 letni Tereziji Ahačič sploh aji pa na škodo 12 sodedičev; res pa je, da me je Terezija Ahačič v moji odsotnosti pred poklicanimi oporočnimi pričami imenovala svojim glavnim dedičem, res je, da od te dedne postavitve nimam prav nobenega dobička in res je, da noben so-dedič ni oškodovan. Ni rea, da sem jaz dal za-pnstnico po preteku 30 nr pokopati; rea je pa. da se je pokop izvršil po odredbah v to poklicane oblasti. Ni res, da sem bil v strahu zaradi knjižice št. 273.358; res pa je, da je Terezija Ahačič knjižico št. 273.358 še pri življenju in še pred oporoko podarila in izročila gospej Juliji Engelsbergej, kar je razvidno iz dotičnih sodnih zapuščinskih spisov. Ni res, da sta se moja sinova na sv Andreja dan malo povozila z avtomobilom med štanti in v gnječi ljudstva, res pa je, da sta poizkusila radi nekega popravila avtomobil od tovarne do mostu in nazaj Ni res, da so bili kramarji in trgovci v kakem strahu; res pa je, da se radi imenovane vožnje nikdo ni pritožil na občinskem uradu. Ni res, da je bila imenovana vožnja nedopustna; res pa je, da je dotična proga kot državna cesta vsakemu vozu na razpolago. Ni res, da je policaj od mene kot župana v toliko odvisen, da ne bi vršil svoje dolžnosti napram mojima sinovoma. — Ni res, da sta moja sinova vzrok možitve kravarice Kat-rice; res pa je, da je imenovana Katrica vzela za moža svojega ženina, s katerim je bila že dalj časa zaročena. — Ni res, 'da jaz kot župan odtegujem potrebnim ljudem občinska drva in jih dajem svojim; res pa je, da dobi vsak potreben občinar občinska drva, če se pravočasno oglasi za vpis v dotično razdelilno listo. Ni res, da se pišejo licence nepravilno; res pa je, da dobi licenco, kdor jo sme dobiti in kdor plača pri-stojbino. V Tržiču, dne 7. grudna 1910. C. B. Mally, župan in tovarnar. •) Uredništvo je odgovorno za ta spis le toliko, kolikor zahteva zakon. Hotel Trzbesinger, Celovec Vellkouiha cesta šL 5 se priporoča potnikom, M prenoCnieJo o Celoocn. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. — Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi kegljišče, pozimi zakurjeno, — Poleti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. 281 1—1 Lastnik: Ivan Millonig. Tehnična pisarna in stavbno podjetje INGENIEUR H. UHLÎR 280 5-1 Ljubljana, Resljeva cesta št. 2. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb. Martinova cesta 20 » Patlft Martinova cesta 20 Postaj« e električne cestne ••••••J£ železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—20 LJUBLJANA ::: Zalagatel] društva c. kr. avstr. dri. uradnikov Bogât» zaloga > hfitra vsake trato v vteh oênah. Ogledala, illkê v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. špeoljallteta : Qoslllalikl stoli. Pohištvo It železa, otroške postelje In vozički pc vsaki ceni. tfodrocl Iz It in t -tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno »odo od 180 gld. naprej. Olvan z okraski. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. la sooo : postelja, nočna omar loa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stenske ogledalo. Špaoijalltete v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, tile In za letovišča 62 gld. Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okrajni! hranilnica 4 Kranjn obrestuje hranilne vloge po 7 26-25 Splošni rezervni zaklad \ (lastno premoženje) nad 278.000 kron. Končen leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550000 kren, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. Ta najstarejši denarni zavod v Kranjn nradnje na r-otovžss vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, eb smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. IH!lim!>l»i»l)lvlHIH»l»l brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in a vso svojo davčne močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter žnpnlsča cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo aa tudi vioino kpj'jioe drugih hranilnio in posojilnic kot :: gotov denar no da. bi ao prekinilo obrestovanje. ■ i ■ ■ i 12-8 ne rao-ete jenti ali ako se populite slabo, odpomorejo vam zdravniško preizkušene Kalserjeve 243 želodCne melisne karamele kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna in okrepi. rUdi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turah. -- Paket 80 In 40 vinarjev. Dobivasejih:k. šavnik, lekarna pri «Sv.Tro jici. v Kranju, h. roblek, lekarna v Tržiču. ■ ■ ■ S POZOR! Slav. občinstvu v mestu Kranju in okolici najuljudneje naznanjam, da som prevzel od gosp. J. Potnika 11 264 62—4 ■ar BRIVNICO katero sem tfredli prav ndobno in higijenskl Prodajam in izdelujem lase, kito in raznovrstne podložke hitro in po najnižji cent. Največja snaga. Točna in hitra postrežba, f8PS: Mirko Eaoeoš. bs: s hraaihtiet v Radovljici je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pot okraju Radovljica na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47«. od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljico, z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — m poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Salo nalagalo o. kr. sodnije in drugi c. ur. uradi vse vloge od nedoletnih otrok in druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnica v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16Vi, 19V2, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolgt-malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K S 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestno hranilnice v Radovljici so pa dolga docela iznebi, dasi plača v celi dobi še sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilničui pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradu je vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. 1«fi_24 Pivovarna Jul 0 f priporoča svoje priljubljeno pivo, kakor marčno **• pivo I. in II. vrste, bavarsko, vležano v sodčkih In steklenicah, pričakujoč obilnih naročil. Ustanovljeno leta 1818. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2 Delniška glavnica K 5,000.000 K. Sprejema vloge na knjižice in tekočI račnn ter Jih obrestuje od dne \loge po čistih M E Rezervni fond K 450.000. | Podružnice v Spljeto, Celovcn, Trstn in Sarajevu 73 52-41 Ol 2 O Kupuje in prodaja srečke ln vrednostne pa- ,H pirje vseh vrst po dnevnem knrzn. : M m JîlIflIïllIrllIMiîMP Na debelo in »a drobno! Anton Adamič veletrgovina tf£3£S&£& KRANJ :: Glavni trg. Važno za Božič in boži čno drevo. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos velikansko ter krasno zalogo igrač in daril za božič. Radi olilega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvo poslre''i po jako ugodnih cenah in brez konkurence, kakor še ni bilo dosedaj. 26113 8 Posebni oddelek in razstava igrač v I. nadstropju je vsakemu brez obveznosti nakupa pripravljeno v prijazen pogled in prepričanje o cenah. Val tka isbera daril za odrasle, božičnih razglednic, okraskov za drevo, pratik in ====== koledarjev. - Konc. zobarski atelje hi tiri V Kranj« od sedaj nadalje samo v Konc. zobotehnični atelje O. Seydl 205 52—15 : Edini : zobnS?. atelje u Kranju Globočnih u Isti fiišf, hjer je lekarna. Ordlnaclle osak dan, fndi ob nedeljah. Ne zamenjajte mojega zobozdravniikega in zobotehniskega ateljeja ■ konc. zobarikim ateljejem, ki Je v prejšnjih časih v Kranju ordiniral samo ob nedejah. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa zobotehniška dela izvršuje izkušen zobotehnik, ki Je moj sodelavec že lzpočetka in ki v tem posln ostane tudi že nadalje. Tako mi je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi in najrazličnejšimi potrebščinami in pripomočki. Glinaste peči 147 52 26 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in najvacja tovarna pači in glinaatih izdatkov v Ljubljani. Zlate svetinje: Berlin,Pariz, V»Itd. /? Najboljše kosmetlčno ZObOčistllno sredstvo Jzdefovatefl 0. S«ydl Xjubljana, Spifol.-Strifor. u/. ? Črtajte ln priporočajte I Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in aktuelnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja perio-I UU J.UUJII dično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPAT1CA) 4. snopič: Bira, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije—V nebesih. — Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . 7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu čenstohovskem Po konfisk. II. izdaja. 8. snopič: Joj, j o j, ta neznosna draginja! Cena 30, oat SŽO vin. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah Dobiva posojilnica O ^adoLJljici regis trovana zadruga i omejenim poroštvom 5 podružnico r>a ^c$cr>icar> sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/o:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v lotu 1900: Rezervna zaklada iznaia : Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici $njr vsak dan ~fjNg od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvzemši nedelje in praznike. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.