Št. 97.
V Gorici, dne 6. decembra 1898.
Izhaja dvakrat ua teden t Štirih izrianjlli, in siaer: vsaktorek in potek, /jutranje iznanje opoldne. večerno izilaisje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Llutom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.......gld. fi-~
pol leta........»   3-—
četrt leta.......»   1-50
Posamične številke stanejo. 6 w, Naročnino sprejema upravništro v Gosposki ulici, štv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni» A. Gabrščok v.;.ik •ian od S. ure zjutraj do (j. zvečer; oi> nedeljah pa od •>. do 12. ure. Sa naročila brez doposlune naročnine se ne oziramo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od tSoCe» trikrat jnesedno in stane vse leto gld. 1-20.
•Soča* in «rrimorec> se prodajatTV tJ6rict*v to-bakarni Sdnvarz v Šolski ulfci in Jellersit?. v Nunski ultii; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delia Coserma in i'ipan v ulici 1'onie delia Fabbra.
Tečaj XXVIII.
(Večerno izdanje).
Uredništvo In odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v n. nadstr.
zadej. — Urednik sprejeinlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopiei naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reCi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se uošiljajo le apravuiStvu.                                             ¦'    Jj
Neplačanih pisem ne sprejeinlje ne uredništvo ne
upravništvo.______
Oglasi in poslanice se raCunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„GoriSha Tiskarna« A. Galu-Sček tiska in zalaga fa|en «.So5e,» m .Primorca* se ^Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih o do G pol ter stane vselotno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «8tov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstiea.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog* in narod!
Abstinenca v deželnem zboru.
(Zadnji članek).
Doslej smo govorili o vzrokih, ki so pognali slovensko poslance iz deželnega zbora v abstinenco, kakor tudi o razlogih, ki govore za vstrajno nadaljevanje te politike. Zadnjič smo naglnšali, da so za abstinenco danes še vedno isti vzroki, kakor ob izstopu, ker merodajni čiuilelji Se niso ugodili zahtevi, katero so naglašali naši poslanci v znani izjavi. I) o k i e r pa s e to ne z g o d i, ali il o k I e r s e r a z m e r e s p I o h d r u g a i e n e s p r e ni e rt e n a in S S o v e n c e m na korist —- sedanji slovenski poslanci ne pojdejo v deželni zbor!
Samo po sebi je loroj umevno, da nafti poslanci ne tirajo abstinence iz hudomušnosti ali radi abstinence same, marveč, ker imajo velike smotre pret! o c-m i, vsied česar morajo stopiti v ozadje vse navadite želje in željiee našega prebivalstva. Narod, ki ne zna zatajiti vsakdanjih želj in potreb, ko gre za velike čine, ne doseže tuli nikdar nič velikega sebi v korist, mar-v«'č tujci ga bodo fleparih le z drobtinicami, mu bo lo pa istočasno kradli cele hlebe — in se po vrhu Se roga I i.
Ker torej poslanci dobro vedo, zakaj so nastopili pot abstinence in kaj hočejo — bo abstinenc ne politike takoj konec, k o j i m b >.) n a p r a v! j e n zlat m osti č e k v deželni zbor, aH pa, kakor smo že naglašali, ako se razmere v deželnem zboru tako premen«?, da Slovenci ti ose ž eni o s v o j e n a m e n e tudi proti volji sedanjih mugoUvv nasprotne .stranke.
It.odične so lahko kmiihiuaeije. ki naredi"- konec sedanjemu žalostnim položaju v deželi m deželni samoupravi hr spravijo v<e stroje v pravi tek, pri čemur bodo zadovoljno sodelovali tudi >!o\en»ki poslanci, toda jj vseh lakih nuv.nostth ne kaže javno ra/pr.tvbati. Slab pohbk, ki vm. ixb>bc!-, kar misli in hoče! Zalega.le! se omejujemo le na štiri nožnosti, ki jtpra\:;o Sloveii-e v deHni zbor.
1. Prva možno.I je ta. da ilalb.iti-ki poM.mei sami ponudi;e Slov« n« t-m spravo: ako ne vsi vs;r n •-¦kateri, ki bi se (drt-.di tudi za Kur!au:jo nesrečnega terorizma laikih advokatov in citatov v Gorici. Sloveiic« Zahteva,, o za se č e trli aa u p r.i v n i o Isek. v katerem hočejo pozitivno »U-lati in stopati pred zbor v odsekov ein imenu z načrti raznih potrebnih  zakonov   in s predlogi   velike
«Gor. Tiskarna* A. GabrŠČck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
****************
»Vi »v* »Te »v* »vt »vr »T* »vc »TtaTt »7<r- »v' »ve Vvc »T«1 »v*
Modušnim domoljubom
<> priliki iMa^i.Movljenja
^Šolskega   Doma"
dne 2. dec. 1898.
svoje domoljubne občule v sonetih poklonil Mlinarjev Jože.
I.
Dva sveta brata sla sta med Slovane, Da spreobrnila bi jih v kristjane: In res sta vžgala prave vere luč, In s knjigo  dala jim  k  prosveti  ključ.
Učila sta dolince in gorjane, Krstila vse po vrsti veri vdane. Goreča nista štedila si pluč, Ni vstrašil ju ne bič, ne vraga guč. Za to Slovan ohranil je v spominu, Kar zanj moža storila, noč in dan Sta neutrudna, zvesta mu do groba. Slovenec priča danes tudi v činu, Da je omiki in napredku vdan, Da vžiga svetih bratov ga svetloba.
važnosti za celo deželo. Doslej je prišlo v zbor le to, kar so Lahi hoteli, ker vse zahteve Slovencev so navadno pokopali že v odsekih. Ta upravni odsek bi torej laški poslanci prav lahko privolili; ako niti tega ne store, je sploh d o gnan dokaz, da Slovenci v taki družbi ne dosežemo sploh ničesar — in abstinenca bi bila na toliko brezobzirnost edini odgovor.
Druga zahteva Slovencev je pa deželni so!sk: zalog, o katerem se je že toliko pisari' . V tem pogledu bi bili prav lahko edini Slovenci in poslanci iz Furla-nije, ki imajo za ta zalog z nami povsem enake koristi in enake razloge, da bi ga zahtevali. Poslanci iz Furlanije so se dali doslej slepiti od svojih tovarišev iz Gorice, češ: v deželni Šolski zalog bi plačevali Lahi dve tretjini, Slovenci bi pa uživali tri četr« tiue. Na taka sleparstva bi Furlani lahko odgovorili: I'o vsej Avstriji imajo deželne šolske zaloge, v katere enako prispevajo vsa mesta, tudi glavna. To je tudi edino pravično, ker mesta dobivajo svoje dohodke iz cele dežele, je torej le pravično, ako tudi nekaj več plačajo nego za-se potrebujejo. Le poglejmo Gorico! Tu so vse mogoče šole, vsi možni državni in avtonomni uradi, od katerih ima mesto velikanske dobičke! In vendar so šole in uradi za celo deželo ali vsaj za velik del dežele. V Gorici ima sedež n. pr. okrajno glavarstvo za čisto slovenski okraj, ki šteje (»'.LS/tj prebivalcev ; koliko denarja pride le v»led te oblasti v Gorico! itd. — Država vzdržuje v Gorici dve vadniei, v kateri hodi do fioO mestnih otrok; tu prihrani mesto do 10.00(1 gld. na leto! — Od železnic v celi deželi dobi le Gorica v e s il o h o ti e k. ki znaša veliko tisočakov ! — Od mitnic dnin mesto veliko denarja! Kdo ga phiča, ako ne ljudstvo z dežele, ki pusti tudi drugače ves svoj denar v mestu! -hi kdo plačuje užiluiuo, ki je v Gorici eden prvih virov dohodkom? Ali ne največ ljudstvo z dežele?!            Pravično je torej, d.i mesto tudi prispeva k i-crn^kom, katere ima dežela z — deželno S o i o. To načelo velja povsod, zakaj ne na Goriškem?*)
Tako bi lahko rekli tudi poslanci iz Furlanije, kajti tudi gr a d i sč. a n s k i okraj bi   bil   potem   na   boljem,   dasi   razmeroma
•, T<> v «..L'..w.r li..li .Naio.lu" n.i SL.-induioztii ih<i;,- z On:;ik"r'.i. i.; pi',.,;i o li-iu prt-ihiii-ai puwiu ••:::ik.., Lik«>r .tairiicn" in .Scie.incSiu* i:i dni;'i li-i:Mi-i,i l:-;". Vri««},
II.
Pozdravljen bodi torej šolski hram, Ki v mlada srca cepil bos kreposti! Napredek pravi mile nam mladosti, i lasti najvrednisi je tvoj program.
Nikdar, nikdar nas ne bo tebe sram! Kdor domoljub, učeni kot priprosti, Donašal rad ti bo, da bo zadosti: Priraščen vedno boš ti k srcu nam.
Brez krepke rose ni pa rašče čvrste: Vse kote, prve do najzadnje vrste, Poškropi blagovito ti nebo!
Kar se pod tvojo streho bo sadilo, Naj bi stotem« sad nam obrodilo, V ščit. bodi svetih bratov ti oko!
III. Kako pač krasna doba je pomlad! Ozaljšana kot deva pri poroki; Pod cvetjem skriva tisoč zlatih nad,— Ž njo žuborijo pevčki in potoki. Poletje pa še kaže cvetja sad, Jesen naznanja nam trgatev s poki; — Ko spravljen je po shrambah ves zaklad, Izginejo bojazni vse in stoki.
daje Goric« veliko manj dobička kakor goriški in tolminski. Ako nekaterniki prištevajo Gorico Furianiji, je to le sleparstvo!
Ako bi se našli torej v Furianiji možje, ki bi spoznali prave koristi Furlanije, bi se gotovo pridružili Slovencem. Mi si ne delamo nikakih iluzij, da bi upali na skorejšnjo izpolnitev lake možnosti, kajti goriški advo-katje in Čifuti imajo kratkovidne Furlane preveč na vrvici. Naglašamo le, da to bi bila prva in naboljša pot do ozdravljenja nezdravih razmer v deželi. Vzroki abstinence bi odpadli in Slovenci bi v družbi s pametnimi Lahi lahko delovali za blagor cele de« žele in obeh narodnosti], katerima je sojeno, da skupno živita na tem malem koščku zemlje ob italijanski državni meji.
'2. Druga možnost je ta, da vlada poseže vmes med prepirajoči se stranki, toda ne na škodo Slovencem, kakor doslej, marveč, da pritisne na svoje ljubljenčke Lahe, ki delajo slovenskemu narodu krivico. O tem, kako vlada lahko vtakne svoje prste vmes, smo že dovolj govorili. Rečemo le na kratko: vlada ima lahko it al. po-s 1 a n c e n a u z d i c i, si o venski h p a n c. Ako doslej vkljub temu ni nič storila, je dokaz, kako Sna je in kaj imamo od nje pričakovali, ako ne posežejo mogočni si vplivi vmes! Tega pričakujemo! To H se moralo zgoditi, polem vlada ne bo več sklicavala deželnega zbora, ne da bi se poprej dogovorila s slovenskimi poslanci, kakor je naredila zadnjič! — Abstinenca je vladi silno neljuba cel6 na Tirolskem, kjer se laški poslanci že več let ne udeležujejo sej deželnega zbora; tudi na .Štajerskimi se je vlada pogajala s Slovenci, ko so izstopili, dasi jih je nasproti Nemcem le neznatna manjšina! Da pa vlada prezira abstinenco polovice poslancev, ki zastopajo d v e t r e t j i n s k o v e č i n o v deželi, to ji; bilo doslej h: na Primorskem mogoče, kjer živimo zares „im Lande der Unvvahr-sehciiilichkeitcn".
Kakor se je lorej obnašala vlada zadnjič, je naravnost gorostasno žaljenje slovenskega naroda! Odgovor na toliko brezobzirnost je mogoč le lak, kakoršen so dali naši poslanci zadnjič! Vsako drugačno postopanje bi bilo sramot no za poslance in narod!
Razmere se u t e g n e j o spremeniti! To pa je v rokah edino le osrednje vlade na Dunaju,  ker   tržaški mogotci so nam docela
Pomladna nada si nam ti mladina, Ko redno vdeležuješ se pouka, Da le svoj čas vkoristi domovina. Tako zasedaj ti nam šolske stole, Da pesnik od veselja še zanka: Prav plodonosne so slovenske šole!
IV.
Nekdaj je bilo, bil sem ves vesel,
Kol deček že med srečne sem se štel,
Po tleh domačih rad sem se oziral,
O bratih rad sem slišal in prebiral.
Mladenič naše sem najrajši pel,
Ves dom bi bil z obema kar objel!
Mož siv, zmer domu zvest, ne boni se vpirai,
Za dom kot mravlje zrna bom nabiral,
V samoli pač se zdeha mi in toži,
Razburja živce mi vsak blisk in grom,
Češ, bliža dSmu se strašan polom!
A *Š o 1 s k i dom" nam kliče krog in krog;
E d i n o s t 1 e nas reši vseh nadlog!
Dal Bog, da skoro vos moj dom se složi!
^"P^^^f^^^
nasprotni. Osrednjo vlado bi pa morala prisiliti do pravičnega postopanja — združena desnica. »Slov. Narod* sam je bil silno navdušen za to desnico, ko so grozili nekateri slov. poslanci, da izstopijo. Slikal je njeno veljavo, njeno moč, njen vpliv. Prav! Namesto pa, da ruje proti slov. deželnim poslancem, naj raje drega desnico in po-sebe §o slovansko-krščansko zvezo, da zastavila ves svoj vpliv v lo, da osrednja vlada stori — svojo dolžnost! Potem bo konec abstinence v deželnem zboru goriškem!
(Konec pride.)
DOPISI.
I/« RoMiiJii. — (Izv. dopis). Blagovolite sprejeti sledeče v Vaš cenjeni lisi kakor pojasnilo, oziroma popravek dopisniku iz Rofcinja v št. 01- BSoč.ea, kjer se neopravičeno napadu in zaganja v našega spoštovanega g. nadučitolja.
Kdor namreč gospod nadiičilelja no pozna osebno ter čila dotični dopis, si mora nehote domnevati: lo mora vendar bili kak grozen nemškutar, ako ni še celo došel iz „rajha" dol. „Da se pa pravi glas spozna, Ireba je čuti obe plati zvona", tako nekako se glasi slov. pregovor. •— Zato izjavljam s leni, da edino to jo in ostane dejstvo, da je že v pričetku kakor tudi poleni g. naduči-lelj govoril in ludi po končani volilvi na nemško govorjenje odgovarjal slovenski tako, da se je piscu leh vrstic že zdela vsa zadeva nekam čudna. S tem menda je dovolj pokazal javno svoje narodno prepričanje. Torej čast, komur časi! — Čudno se mi pa zdi, da ni pisec dotičnega dopisa tega zapazil, oziroma ni bolel zapaziti, ampak je hipoma uporabil okolnost, ko je omenjeni g. naduč. proli koncu par besedic spregovoril nemški in še tiste v zadevi, ki se ni dotikala volitve, in kakor je sploh navada, da so pred drugimi, katere zadeva nič ne briga in katero se noče obesiti na veliki zvon, omeni v drugem jeziku. Torej ni drugače, kakor da so bodemo morali ob takih prilikah posluževali ,volapika"!
Glede „respekla" do nekatere »gospode", kličem v spomin sledeče: Kedo je bil med prvimi mimo preč. naših dveh gosp. duhovnikov, ki se so neumorno trudili in marsikaj tudi žrtvovali pri snovanji luk. bralnega in pevskega društva,   ki je kmalu po ustanovitvi
Roman Iz (hov Krlitutovlh.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLAOE
Poslov. Podravskl.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
ŠESTA KNJIGA.
Bilo je po njih n.nogo joka in tarnanja. Vendar sredi te žalosti je zmaga, ki jo je dobil žid nad sovražnikom, bila kakor balzam na rane. Ona je jačila slabotnega duha v narodu.
Na ulicah in celo v svetišču ob času slovesnosti tromb so pripovedovali o tem drug drugemu z veseljem in nadejo.
„Le malo časa naj še počakamo, malo časa* — se je tolažil narod. „Treba je samo strpljivosti in vere v Gospoda in Izrael si pridobi to, kar mu je odvzel prišlec.
Na tak način je Ben-Hur dobil veljavo in vpliv nad Galilejo, a vse to radi lega, da bi pripravljal stezo pred Onim, ki je prihajal. .   (Konec  šeste  knjige).
priredilo veselico, katera je povsem Častno i izpala ? Kedo se vsestransko trudi, mimo uže omenjenih gg. duhovnikov, katerima bodi tu j izrečena čast in hvala, pri snovanji mlekarske zadruge, ki bo lahko, kar Bog daj, v gmotnem oziru zdatno povzdignila našo občino ? Ali ni ravno g. nadučitelj, ki se ravna po reku: „Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" Niso K taki vredni j.rešpekta?" Aitro che hujskati! A če misli dot. dopisnik, da je narod že rešen, če bomo samo slovenski govorili, se jako moti. Ne le slovensko govoriti, ampak tudi delati, delati je treba, če ne se lahko zgodi, kakor onemu, ki je klical »živio ta, živio oni", a na konci so ga v zahvalo vtaknili v luknjo, "Rjer je lahko prišel do spoznanja, da je treba malo govoriti, temveč pa delati.
Mi Ročinjci smo lahko ponosni in srečni, da imamo v naši sredini take može, kakor sta ravno preč gosp. duhovnika in g. nadučitelj, ki se vsak po svoji moči trudi, kako bi ljudstvu pomagali in koristili.
Prepričan pa sem, da so čuti g. nadučitelj preponosnega, da bi se oziral na tako prazno govoričenje, s katerim bi ga mogoče hotel kedo pripravili ob ugled, kateri je dosedaj užival in kateri bode tudi še nadalje, ker tudi ljudstvo ni tako neumno, da bi no vedlo, kedo mu hoče dobro, kedo ne. Zatorej kličem: Bog nam ga ohrani še mnogo, mnogo let čilega in zdravega, da bi mogel tudi nadalje, kakor do sedaj, delovati v blagor izročene mu mladine in v blagor naroda sploh. To bo najboljši odgovor onim, ki se toliko zanimajo za Brcšpekt" ljudstva, brž ko ne zato, ker ga sami ne vživajo!
Oglejmo si še „novopečenega" starešino, kakor se ga imenuje v dot. dopisu, t. j. g. Fr. Krega u-a. Človek bi mislil, čila je oni dopis, da mora biti ta starešina, kako bi se hitro izrazil, nekak starokopitnež. K temu omenim le, da bi za marsikatero občino bilo mnogo boljše, če bi bili v enih blaženih časih, t. j. pred 30 leti, kakor tudi sedaj imeli dosti lakih naprednih mož, kakor je ravno omenjeni g. starešina, ki se je že za marsikaj žrtvoval. Kedo jo n. pr. med drugim ludi za naše ceste bolj vnet, kakor ravno on? Ako bi res bil tak, kakoršnoga si želi dopisnik, bi gotovo ne prišel zopet na površje po 30 letih!
Samo to še rečem, da „kritikovati je lahko, delati težko**, s katerimi prav umestnimi besedami končuje dopisnik iz Cerovega svoj dopis v isti št. »Soče". —Imejmo torej nekaj več značajnosti in plemenitosti v sebi ter uvažujmo, da kar tebi ni prav, tudi drugim ne želi, še manj stori aH pa: »Pometaj vsak pred svojim pragom !* Toliko v pojasnilo vsem onim, ki hočejo videti le sla-bejšo stran, a dobre ne vidijo, oziroma je nočejo videti, Punctum!
Iz zlate Prage. — (Izv. dopis.) Slovenci, Hrvati in Srbi v Pragi smo se združili v jedno društvo. Že lansko leto v decembru so se delale priprave za novo društvo zjedinjene omladine slovenske, hrvatske in srbske. Pravila so bila gotova, pripravljalni odbor  izvoljen,  kateri  bi   moral   predložiti
pravda namu^niSlva in vse urediti, dokler ne začne društvo rednega življenja. Ali radi nedelavnosti odbora se ;e stvar zavlekla.
V   »Slaviji" je obstajal hrvatsko-slovenski klub. Nekateri Slovenci so stavili predlog, naj se spremeni ta klub v klub zjedinjene naše omladine. Ali Hrvati so se temu protivili, ker je bila takrat »Slavija* na slabem glasu kot socijalistiško društvo, kar pa v resnici ni bilo nikdar. Razrušili smo zato hrvatsko-slovenski klub in ustanovili smo po vplivu neke starejše „hišc« v mesecu fe-bruvariju slovenski klub »Slavije«. Mnogo se v tem ni delovalo, šele proti koncu šolskega leta so predavali trije člani.
Hrvati v Pragi so slavili petdesetletni jubilej hrvatskega državnega jezika. Po tem slavlju se je vzbudila zopet ideja jedinstve-nega društva. Glavni povod je bil govor vrlega prvoboritelja naše ideje, dr. Franka P o t o č n j a-k a, na tem slavlju. Sredi meseca majnika je bila ustanovna seja. Povabljeni so bili na to sejo vsi slovenski, hrvatski in srbski akademiki. Vsi niso prišli. Pogovarjali smo se na dolgo in široko, debatovali hrupno in strastno, in konec vsega je bil, da so je le trinajst od tridesetih navzočih izreklo za društvo, katero bi moralo bili na podlagi edinslva našega naroda in katero bi se moralo ludi reprezentovali pred občinstvom. Društvo smo krstili z imenom »Balkan* in predložili pravila namestnišlvu. Koncem meseca junija na . je vrnilo namestništvo pravila — nepotrjena. Vzroki so bili tako malenkostni, da smo videli, da namestništvo nam nikdar ne dovoli takega društva. Ker so se pričele počitnice, se je zavlekla stvar zopet.
V  začetku šolskega leta dne (i. oktobra smo se z nova zbrali in se zopet posvetovali na dolgo in široko, naj H ustanovimo samo-stalno društvo, ali pa naj vstopimo v kako češko društvo, kakor klub. Tedaj je vstal neki Srb in nas vprašal: „G.emu hočete ustanoviti novo društvo, ko imamo vendar mi Srbi že nad trideset let ataro^društvo aŠumadijo" v Pragi? Vstopite v to društvo! Član sme po društvenih pravilih vsakdo bili. In ako vas bodo povpraševali doma: zakaj ste vstopili v srbsko društvo? — ledaj odgovorite: „ker je i slovensko i hrvatsko". Vendar se nismo še zjedinili na prvem .sestanku. Drugi sestanek je imel isti vspeh.
Uvideli smo, da s posvetovanji ne pridemo nikdar do konca in zalo smo odločnejši sklenili vstopili v „šuniadijo" in sklicali nje sejo dne 25. oktobra. NeL.tleri so bili presenečeni in so odgovorjali na vprašanje: vstopiš li v „Šumadijo" ?: »sedaj še ne". Večina nas pa je vstopila v „Šumadijo* in vsaki dan skoro se nam pridružuje nov tovariš. Slovenci smo v „ŠumadijiB vsi, razven I jed ne ga.   Vzrok,  zaradi   česar  ni  vstopil,
poznamo prav dobro, j           Mej  tem je sklical podpredsed. slovcn-
| skega kluba vse Slovence v posvetovanje j radi kluba samega, naj še nadalje obstoja aH ne. V društvo »Sumadijo" tačas nismo I še vstopili. Podpredsednik je stavil predlog: ! Slovenski  klub  naj  obstoja  še  toliko časa,
SEDMA KNJIGA.
I. Jeruzalem gre preroku naproti.
Še istega dne je Ben-Hur v gostilnici v Betaniji predložil načrte svojim tovarišem.
Drugo jutro, komaj je zasvitalo, je odrinil, načelovaje jim, v Galilejo. Prehitela pa ga je tam novica o zmagi na starem trgu v Jeruzalemu, ki mu je pridobila mnogo privržencev.
Predno je nehala zima, je postavil Juda na noge tri legijone, po vzgledu rimskih. Lahko bi bil na*el še dokaj več vojakov med tem pogumnim ljudstvom, toda moral je delati previdno, tako iz obzira na Rim, kakor iz obzira na Heroda Antipatra.
Zadovoljivši se to pot s tremi oddelki, je izbral izmed njih najboljše ljudi, katere je namenil za poveljnike, odpeljal jih v dolino Trahbnitis ter jih tam uril v orožju, zlasti v rabi sulice in meča.
Na to jim je ukazal, vrniti se domu, ter naročil, da jih drugi nauče te umetnosti.
Orožne vaje so postale v kratkem priljubljena zabava teh drzovitežev.
Zadevi prihajajočega Kralja je Ben-Hur posvetil vso svojo dušo, vso mladeniško vnemo ter naznanil to tudi svojim podložnim poveljnikom, toda nazvlic temu bi se moral vstaviti sredi pota, ko bi ga ne bil podpiral Simoiiides, ki ga je preskrboval z orožjem
in z denarjem, moral bi se vstaviti sredi pota, ko bi ne bil imel pomoči od šejka II-derima, ki ga je čuval s puščave ter mu neprestano pošiljal podporo; a navzlic vsemu temu ne bi bii dosegel cilja, ko bi ne bilo pogumnosli in gibčnosti Galilejcev.
S tem imenom so se imenovala štiri pokolenja: Ašerovo, Zabulonovo, Isakarovo in Naftalavo.
Židje v Judeji, rojeni v bližini svetišča, so prezirali te svoje brate s severa, toda Talmud sam pravi: ,Galilejec ljubi čast in slavo, žid pa samo denar."
Sovražeči Rim, isto tako vnelo, kakor so ljubili svojo domovino, so v vsaki vstaji bili prvi na bojnem polju ler šli z njega poslednji.
Tolpoma in po vojaški urejeni, taboreči ob cesti, so šli ob času slavnoslij in praznikov v Jeruzalem.
Prosti verskega in plemenskega fanatizma, so živeli složno s pagani ter podpirali celo Rimljane, kadar so z bistrim svojim razumom raz videli, da delajo v njihov prid.
Vneto so tudi pomagali Herodu pri snovanju lepih njihovih mest Seforica in Tiberijade.
h galilejske zemlje so prihajali možje, s katerimi se ponaša ves narod — skladatelj pesmi vseh pesmij ter prerok Ozija.
Novica o prihajajočim Kralju je močno delovala na domišljijo tega naroda. Že to je-
dokler nam ne da »Šumadija* isto, kar nam da društvo »Slavija" in slovenski klub. Vgo-varjalo se jo temu predlogu", ker »Šumadija* vendar ne more podajati svojim članom v prvem začetku toliko, kakor več slo članov broječe društvo „Slavija". Predlog se je dal na glasovanje. Večina ni glasovala, sedem jih je glasovalo za predlog, jeden proti njemu. Sedaj pa »slovenski klub" ne obstoja več, ker nima članov.
Pomladili smo torej stare srbsko društvo »Sumadijo* z novim, svežini duhom narodnega edinstva. Delovali bomo v tem duhu, kateri edini nas zamore spasiti, ne le v zlati češki Pragi, v metropoli Slovanska in viru slovanske vzajemnosti, ampak tudi tedaj, ko se vrnemo zopet v svojo domovino. Ves naš narod se mora združili v jedno celoto, in sicer ne na temelju kacega zaprašenega državnega prava, katero plesni in mora (udi spie.sneli med starimi pergamenti, ampak na temelju narodnega prava, kalem nam (ia .srečna bodočno-t. Izginili morajo vse umetne meje, katere si nismo vsi varili mi, ampak na-i snvr.igi. Ve.-, naš narod, zove naj so slovenskim, hrvahkim ;ili srb-kim imenom, mora mislili, čutili in delovali edin-s t v e ii o.
Naše ge.slo je in bode; Vse naše delo, vse naše m i š 1 j «• it j e za z je d i-n je ii je našega na rod a.
Domače in razne novice.
Odlikovanja. • Povodom c-sarjeve oO-letiuce. so bili odlikovani  v Primorju :
Bivši namestnik v 'IV-ln Kina I (lini je dobil baronstvo; biskup pore-fco-puljski, nmns. dr. I'1 a p p je dobil red železne kiom-druge vrste: islr.ski dež. glavar ih: G a m -p i f «.• I I i komlurni kri/, reda Franca Jožefa z zvezdo.
Viležki križ Franca Jožeta so dobili: Anion Anmarolli, župan v /, igradu, Frb.ui G o I m a j e r, dekan v Tomaju. .fos. K r a -g e 1 i, dekan v Tolminu, dr. P r e in e r -s t a i n, notar 'stolaiu, pr.i'. Mu. Majonira v Ogleju, dr. Kg. S r h r e i b «• r, ravnatelj realke v Gorici, A. Trevisan, dekan v Gradišču, Štefan Vidulicli, dr/, pravilnik v Gorici, Jak. Cri.slofol-lti, lekarnar v Gorici, zemlj. davč. ev. nadzornik v Tr»tu A. M a-c: ti k, dr. Andr. S l a n v e r v Voloskem.
Ravnatelj drž. obrtne šole v Tr.-lu vil. Ifeskv je "dobil naslov vladnega svet nika; naslov cesarskega svetnika ,;e dobil lizik v Gorici dr. Ar. J:uzzatlo.
Zlati križec za zasluge s krono m> dobili : naddavkar .Mihael A u d r e j č i č »¦ Gorici, Angelo C. asagrande v Ajdovščini, župan Kaste! i c v Materiji, župnik Z;ini-lič v Voloskem, višji ot>cijal Ž bo na v Trstu.
Šolski vodja liimc v K.islvu, Jos. Forčič v Preserju. poštni koutr. Fr. L e -b a n v Gorici, Vi: ], o g a r, župan na Slonici, Jos. Pavlica, župan v Rihembeigu, so dobili zlati križec za zasluge.
Src'¦! ii križec, za zasluge sta dobila: N. Lavrenčič, nadučitelj v S'.. Petru pri Gorici, in F. Pečenko, obč. tajnik v Bob-u.
Na Kranjskem so dobili med drugimi deželni glavar dr. Oton Deiela plemstvo; Red železne krone III. vrste mej drugimi: dež. odbornika Ivan Mu mik in dr. Fran P a p e ž,  drž.   poslance   dr.   Andrej    r e r -
dino, da pride uničit moč Rima, bi bilo za-doščevalo, da se ogrejejo zanj. toda ko jim je Ben-Hur povedal, da bo ta Kralj premagal ves svet in da bo njegovo kralje?! vo močnejšo od rimskega cesarstva ter v sijaj-nosti nadkriiilo celo kraljestvo Salomona in trajalo na veko — je vsakteri ponujal rado-voljno roke in življenje takemu vladarju.
Juda je vpletal med svoje besede pričevanja prerokov in oni so ga poslušali z živo vero, kajti ime Mesija je bilo že od pamtiveka vsakemu Izraelcu tako drago, kakor ime Jebova.
Pričakovali so <^.\ njihovi očetje in praočetje — in evo oni, srečnejši nego I i, ki so pomrli ter <^a niso dočakali, ga kmalu zagledajo iz obličja v obličje.
Na tem pripravljenju je minila zima in ko je zapihal topli pomladni veter, so trije oddelki Galilejcev stali pod orožjem, izurjeni v orožju ter pripravljeni vsaki hip, pripravljati pot Onemu, ki je prihajal.
»Naj samo pride*, so dejali ti drzovi-teži. »Dovolj bo če se mu poreče: »Tu hočem imeti svoj prestol" in naši meči mu ga postavijo in vzdrže.*
A pri vsem tem ravnanju so Galilcjci poznali Ben-IIura kot sina Jude in ga tudi tako imenovali.
¦     *
I                                                                                                              *
Neki večer, ko jo Ben-Hur s tovariši I sedel pri vhodu v votlino, v kateri je pre-
Ijančič. Viležki križec Fran Josipovega reda mej drugimi: Josip Gor up na Reki, drž. posl. Fran Po v še, župnik Ivan ^Rozman, Luka S veleč, ravnatelj Iv. Subie. Zlati križec za zasluge: dež. posl. Primož P a k i ž, Alojzij Pogačnik, župan v Cerknici, Friderik V i č i č, župan v Postojni. [           Nadalje so odlikovani:  Tajna svetnika
i sta postala bivši podpredsednik zbornice J poslancev Abrahamovicz in člen poljskega J kluba ter sestavilelj programa večine zbor-{ niče grof Albert Dzieduszvcki. Komlurski I križ Fran Josipovega reda : drž. posl. Bulat, j red železne krone III. vrste pa dr. Josip Sernec v Celju.
O 2. decembru t Gorici. — Rekli J smo že, da je bila že razsvetljava na j predvečer tolika, kolikor je moralo biti. Nikdo j ni hotel zaostati.
J          Bilo je sicer čudno gledati  razsvetljena
j okna znanih irredcnlovcev,   tudi takih, ki so povsem znane preteklosti, ali   resnica je, di sii^o delali izjeme. j           Tudi o razobeianju zastav moramo ne-
kaj pripomnili. PričenAi pri dr. Pajerju in dal-e pri raznih laliouskib veljakih nižino opazili niti ene cesarske zastave, m a r v e č s a m o m e s t n e i n s e m l e r-tj e deželne. Vsa hiša polna m e s t n i Ii za-tav in drugih helo-m odrih okraskov biv/.   znaka    rnin-ruinejn ga          ludi   nekaj
znafi! Hegiie biti, i\^ služi to onim gospodom ce!6 v ča.sl, v naših očeh niso prav nič zgubili, pač pa jim moramo pri/.ti.iti m-ko j čednost, katere nočemo imenovati - lod.i kon-J.dovali moramo to dejstvo, da se ne pozabi!
Deželna hiša je bila iu pr-dvečer lepo s plinom razsvetljena. Na dveh htraneh sla bila iz pliuovih plameučkov dva velika \V \V t. j. F.vviva! Kvviva! Torej v-e la-ko! Niti enega: Z! Tudi to si delu zapomnili!
Gonja policije pnill slovenski <ro-bojnlci v Uorlfi. ~ V zadnji sl< v. mik; povedali na k;"dko, <u je bilo v stanovanju »Sočineg.t" lastnika v-ega vkup se-t redarjev, Li .*> zahtevali odstranitev dveh «!ovenških trobojnlc. Na to je bila o Istraiijeiia prva c e s a r s k a z a s t a v a, potem obe troboj-llici.          Kuako   usodo je do/jvel   v-ak Slo-
venec, ki je razobesil Irobojnico. Z d. da je bilo teb le malo. Ali redarji .-o brieji vendarle mnogo posla, kajti ponekod m> morali sami »ih na delo". Sploh »•• je videlo, >\a redarji so imeli že naprej določili nalog v tem pogledu: ra/pod.ivijeni so b:h po mestu iu čakali kakor mačka u.i mis, kdaj se kie prikaže kaka Irolrnjiiica. Takoj so biti v hi"a in v imenu svojih višjih so zahtevali, naj se za.-lava odstrani. Pred »Šolskim Domom" je čakal redar na zastavo že od 7. ure zjutraj. Največji hrup radi Irobojniee je bi! v „Soi,.kem Domu', nudi p- bila /brana vsa mlad"/, okoli .100 na številu, z učiteljskim osebjem in mnogim družini občinstvom. Bili so ;am odborniki društva, drživni po-iauec dr. Gregorčič, nekateri deželni po-lanci m drugi odličnjaki.
Ko je priiVin cerkveno opravilo po^ve-
I fevanja   (katero   je   opravil    č.    g.    kaplan
Koršič), mi razobesili tudi slovensko zasl.tvo.
Takoj   j"   bil   redar v  hiši; dr. Rojic mu je
dejal,   da   zdaj je  v sobi  rorkveilo   opr.svilo,
ko   bo   vsi«   končano,   Ž'1   snamemo zastavo.
Redar je odšel.  V   nekoliko   minutah ;e pri-
I ilrvilo   «i   redarjev,   kakor   da n; v  .Šolskem
I Domu"   revolucija.   Na-top   redarjev   je   vs,-
občinstvo silno razburi!, otrok-4 prestrašil, da
so   trepeiati   in   so   začeli   v-i   \piek  jokati,
I j'dno ličib Ijh-o   M)   ne/ave-lno   odnesli. iH\-
j ci.d Kratkv >e je silno čudi v svoii uradni
oblasti iu je bil s svojim postopanjem uprav
Mirov nasproti odličnim   mo/»-m, kakor je n.
pr. deželnega glavarja naruv^nik, dr/ivm  iu
bivat za časa vaj v dolini TrahottiUs — ;e »lopil predenj jadernik. Arah, ter niti podal pismo.
Mladenič, zlomivši peiVd, je čital:
¦Jeruzalem IV.  —   Niz.ma.
Prerok se je prikazal tukaj. L n Ije pravijo, da je to Elija. Prebiva! je v puščavi v-ee tel. Njegovo besedo so navdahnene /. duhom božjim : on napoveduje prihod tokrat večjega od .sebe in pričakuje ga na vzhodnem obrežju Jordana. Ali la, V' ima prili, ni mar Kralj, katerega pričakuješ tudi lir Pridi ler sodi sam.
Ves   Jeruzalem    gre   pierokn   naproti. So!   sem   tudi   jaz   ga   gledal   in   poslušat. Obrez;:?   Jordana  je.   kakor   Oljska   gora   v zadnjih velikonočnih dnevih, polno Ijudij. Malliih."
Ben-Hurovo lice se zjasni od veselja.
„To pismo*, zakličo, w\o napravilo konec našemu pričakovanju. Pojavil seje glasnik, ki napoveduje prihod Kralja."
Prečita! je pismo svojim tovarišem in tudi oni so se jako razveselili.
»Jutri*, reče jim Juda, „se napotite domu in prišedši tjekaj recite onim, ki se imajo bojevali z vami, naj bodo pripravljeni ter naj ne spuste orožja iz rok, kajti vsaki hip vtegnem vas pozvati. Pojdom temu preroku naproti, da se prepričam za-se in za vas, ali je res Kralj že blizu, ter da pošljem vam o njem novice. Med tem pa se krep-čajte z nadejo,"
deželni poslanec veleč. g. dr. Anton Gregorčič. Ta je bil ubogi grešni črviček nasprol i oblastnemu policijskemu oficijalčku! In sredi govora, kateri je imel dr. Gregorčič o ce sarjevi 50-Ietniei — je prihumel Kralky s svojim spremstvom v sobo ter zahteval, da se takoj zastava odstrani. Dr, Gregorčič je moral slavnost pretrgati — oziroma d o k o n č a l j o j e in poslal otroke domov. Vsega ljudstva se je lotila sila razburjenost, katero je še .množila navzočnost redarjev, zlasti pa skrajna odurnosl oficijala* Kratkega. Na enodušno zahtevanje vseh navzočih je padla zajedno tudi svilena črno-rum ena zastava — in „Šolski Dom", postavljen v spomin cesarjeve 50-letnice, je ostal gol—kričeč dokaz petdesetletnice našega mučajiijštvjj, v Avstriji!! In treba je bilo veliko prizadevanja prvakov, da so ljudstvo pomirili, sicer bi se bila dogodila mnogokaka nesreča v .Šolskem Domu*.
Sled tem časom se je nabrala polna iriiia Ijndij. uajvor I/ihonov in znanih irre-deiitoveov (I udi Mor lira i d o t ni izostal!), ki so so smejali, se roga I i in >o zaničljivo pio-kali. Iz lit. nadstropja nasp-otiic hi><« pa je h-11'I o kamenje v sobo »Šolskega Doma*. Neka žena je bila zadeta v rame; če/ nor- jo •»• začela rana skeleli, da d r u 'r' i dan u i m o g 1 a v z d t g n i t i roke. Kedar-tvo vsega tega ni opazilo in bilo je treba -c-lc od strani piiz.idotih Slo-vei;;-fv, da so ->e oglasili z dokazi! Imelo je par po-Ia le s        trobojnico!
Tako je končala „<osar.-.ka slavno-d1" v na-ein ,Šo!»kem JJomu*, katero m ohranijo v vtten spoinni vM navztvi. Ti dogodki so nam jasna pr.f-a. v J-ako-nih časih živimo v tej ljubi Avstriji; doka/ so nam, da nimamo prav nikak»y.i ra/.iog.t. govorili o srrči in zadovoljno.-! i. par pa, da je živa i.-tina le I o, kar je govorila .Sufa" v p<t»-k. natnreč;da: .Letos obh a j a ni o ob južnih mejah bridko .10-!»' tn ieo «, voji-g-i { rpijen ja !fc
Bodimo lotvj pametni iti \y cepimo niajti raz-odufga ijud.-lva z bor-oilitVujoni, ki nima v na^i zgodovini nikake [('.-.nične podlage, ampak dr/.iu o se u-tinih i->timloslij, l.idere ka/jiii«; IjinMvu. 1Vpr.1v mi britke, Spoznanja treba na \s»*j čili!
Mrzol curek pitrijotlskt   odusevlje-
iioitl. ..... Nekje bli/i   (Jo.ie,' Jt- htio zbrano
..'. di c. občinsko jt.ti.i-ii^tvo na banketu. Mnog" se je govorilo iti uapijalo, patrijolivka ••pm so se t.rala v nei/.merui rad«»--ti. Ali okoli \. mv jmpotduc ji- doila ve>t, kako so v Goriri preganjali >i o v en s ko trobojuico •-- i) vse je \!s|ini!o. kakor bi jih polil /. mr/.lin cinkom. Ni bilo vee >ii-aii ne p.itrijot.^krga govora ne enega samega .vivio*. ampak v--.ikdo .-e je vpia^il: kam deremo po taki poti V!
3Iii(tj<tr.sk» zastava je visela x>. dc-eember ves dan poleg nadškutij -.ko kapele. T o je z a s t a v a t u j e d r ž a t e, katei a nuna nikake pravite mli na Hrvaškem! In voiid.ir je pro.-to p!<ipo!.da v (Jorici, kjer - o p a r »* d a r j i p r e g a n j a > i si o v e n-<-¦ k e t r o !> o i n i c e, z a s t a v e s o s e d n j e v o j v o d i n e k r a n i s k e! Kateremu S!o-veueu naj ne Zavre krv v žilah, košnjo taki« .-.plolfce proti naši narodni svetinji r! Kdor ne spoMtijo nase trobojnice. ni vreden našega -.poslovanja! To naj si le hiagnvoie zapomniti razni mogotci v državi ! Da boilo »m-lo vshiati na na-i /.ohišji madjar.-ke za-lavo. ?;..-•• pa ne — tega kratko s;ikar ne l-onio  trpea !
Naši trohojnica belo - modru - ruti eč a •»• pravo\vi;av!'0 prip )Zt«aua /." od I. IMn. Ta Irobo-nt". ;o /.-i.rdtm zastava ^>*"'iiij.' vnjv.nliii.« Kran^ke. .\>po barve so v gri«u ^rofovine goriške Vsa naša dru-tva jo imajo polnjeno v svojih pravilih, torej zopet in zopet pripoznano od oblastni]! V (Jorie; ;o .e imela u-id ,narodna straža" I. l,sit».! To trobojuico ,narudue straže* hrani zdaj kot d ra-¦^ o c e n z a k I a d i /. tiste dobe ,N a-r o d n a r. i t a l n i e a*  v *> o ¦ k a n u.
Pod to zastavo -mo se vsikdar zbirali Slovenci na svoje n,; rod ne veselice. .Besede*. tabore, shode, zborovanja itd. Nj> smo raz-obe*ali vsi-kdar. kodar smo hoteii kot svobodni državljani dati ž njo izr,«/ svojemu veselju ob veselih prilikah, ali počastiM kak pomemben dan, počastiti katerokoli visoko ali nam drago o-ehn. Skratka: ta tro bojni c.i je našemu narodu tako globoko v srcu, kakor nobena druga zastava, ona je naša narodna svetinja, za katero gremo v ogenj, gremo na boj proti vsakomur, ki bi jo žalil. Kdor udi to zastavo, žali do krvi ves narod slovenski, — in tak žali vee naj se pazi, da ga ne doleti jeza najgloblje razžaljenega naroda.
Slovenska (robojnica vihra ob vsaki svečani priliki po vsej Sloveniji. Še zadnje čase smo jo videli ponosno plapolati po Trstu in okolici, celo v Pulju, v Celovcu, Mariboru in Celju, nikjer je niso žalili drugače zagrizeni naši nasprotniki.
Tudi v Gorici smo jo Slovenci razo-bežali. Naša društva so jo rabila ob vsaki priliki, »Podporno društvo8 je spremljalo ž njo vse svoje umrle ude k večnemu počitku. V prejšnjih časih niti goriški Lahoni niso kazali sovraštva do te zastave.
Toda zadnja leta je prišlo drugače. Za žnpanovanja Venutijevega (sina poštene solkanske Slovenko, kateri se mora rodbina Venuti zahvaliti za vse, kar ima!) in za go-
spodstva znane klike je pričelo preganjanje Slovencev na vsej črti — torej tudi slovenske trobojnice. Vemo, da sta Venuti in Lenassi vplivala pri glavarstvu, da si je to izposlovalo od namcstništva nalog; odstraniti trobojnico povsod, kjer bi bila v Gorici razobešena, češ: ta zastava ima barve tuje države, e igo je ž njo združeno izzivanje druge narodnosti itd.
Tako torej: barve go'riš'kega grba, vb.ar ve sosednje^v-oj vod**«*. Kranjske so — barve tuje države?! >— Mi vemo sicer, da te barve imajo tudi Črnogora, Srbija, Bolgarija, Rusija, (kupčijska), Francija, Nizozemsko, Meklenburško, pa tudi Meksiko, Tripolis, Havaj, Tahiti in še druge, ali kaj jena tu m a r i ta slu ča j n o s t ?! To so tudi naše barve, trobojnica je zastava slovenskega naroda, ki je pripoznana in odobrena, — in zategadol zahtevamo, da jo avstrijska država varuje z vso svojo avtoriteto in močjo pred vsakoršnim žaljenjem naših nasprotnikov. Državne oblasti' so zatorej dolžne, varovati slovensko trobojnico z isto močjo, s kafcoršno varujejo čast in ugled črno-rumene zastave! Slovenski narod to tudi zahteva!
Ali ču j, narod slovenski, kaj se godi v Gorici s Tvojo krasno trobojnico! Tu v glavnem mestu dežele goriške' smatra tudi e. kr. poliliška oblast slovensko trobojnico za izzivanje Lahov, zato da jo je treba tudi s silo odstraniti, ako jo Slovenci razobesimo! ¦ - Kaj so počeli proti njej 2. decembra, pripovedujemo na drugem' mestu.
Mi Slovenci najodločneje proloslujemo proti takemu tolmačenju polivke oblasti, katero smatramo za n a j h u j s e r a z Ž a I j e-ii j e. k a i e r o n a m j e m o g o č e d o živeti v tej dr ž;i vi. Zate-adel zahtevamo, da viije oblaki storijo svojo dolžnost in dajo ž a 1 j e n e m u n a r o d u p o p o 1 u o z a-doičenje. Ni zadosti, da se odlok na-iiu-.-tm.Mva razveljavi in da dobe nekaterniki le dolg nos, marveč zahtevamo, da so žali 1 c i e k s e m ,i I a r i š k i k a z u u j e j o. Ako se to ne -/.godi, bo slovenski narod vedel, česa mu je pričakovali v tej državi, bo vedel, uravnati svoje stališče nasproti vladi in polili^kim oblastvenikom. — Da te he-ede iii.M> le ..Sočina" fantazija, se visoka gospoda lahko vsak hip prepriča!
Kaznii-uia putrijotlskii demonstracija. - V potek popoldne jo prikorakalo kakih 10 solkanskih fantov pred glavarstvo, kjer so zavpili likral BživioM ! Potem ,so '-li pred .Šolski Dom", kjer so zapeli cesarsko pesem. Hedar jih je ustavljal in jim petje branil, a ga niso poslušali. Na to je p-.slal redili po poiiH.,'«. To vso je videl i-\ dr. Gregorčič, «i ondi stanuje, je pri-.'-.cJ k Soikanconi ter jih pregovoril, da so odšli. Kmalu na to jo prišlo v galop (i redarjev, ki so odšli — z dolgim nosom!
Solkanci zdaj vidijo, da j;-Jako nevarno, prepevati ce-arsko pesem! Drugič naj pojd raje tisto .Le pustilo, naj kričijo!' -morda se jim ne bo tako hudo godilo. Čemu 5>a se bodo razpostavljali toliki nevarnosti s cesarsko pesmijo? Kaj je lega Slovencem treba? Čemu dražiti goriške Lahone?! Bodimo vendar enkrat pametni!
Krasota  naših   .ruskih"  zastav.
Prijatelj našega lista nam piše:
V nedeljo je šol skozi I). Vrtojbo neki Nemec s soprogo in otroki. Vrtojba je bila polna .ruskih" zastav. Ko ji* torej oni Nemec /aglidal naše krasno .ruske" zastave, je vskiiknil proti svoji soprogi obrnjen: .Seliau, vvio schon!" (Poglej, kako krasno!} V Gorici oni seveda ni dano, občudovati krasoto naših .ruskih* rastav. Pa so krasne res le naše .ruske-* zastave! Kaj ne, gospodje italijančki?!
Semenj sv. Andreja, ki jo pričel vče-raJ» j(> pokazal v Gorici pravo živahnost. Vso ulice, posebno pa Travnik in llašlolj, so bilo prenapolnjene ze včeraj v. ljudmi z Goriškega in od drugodi.
Opozarjamo našo ljudi na naše domače slovensko trgovce, pri kaleri'i naj se poslu-žijo (za blago in sličue potrebščine priporočamo g. M o s e t a sredi Baštelja). Svarimo pa ob jednom ljudstvo pred' raznimi šarlatani, ki prihajajo ob takih prilikah v Gorico sloparit ljudi.
Odprto pismo !?. Abundijti Cotitiiui,
višjemu redaifekemu komisarju v Gorici: Vam podrejeni uradnik g. V. Srha m r nek in nadzornik g. J a n e ž i č sta prišla i. t. m. v moje stanovanje in mi sporočila Vaš nalog, da moram sneti slovenski trobojnici. Na ta nečuveno žaljiv ukaz za ves slovenski narod sem zahteval pisanega povelja. Gosp. Schamanek mi je dal v Vašem imenu svojo uradno besedo, da dobim pisano povelje v 24 urah. -- T e h 24 u r j o p r e-t e k! o ž e v s o b o t o 3. i. m. o b 9 uri zjutraj, a danes je torek C. decembra — pisanega povelja pa le še ni. To mi je dokaz, koliko velja uradno dana beseda slavnega redarslva v Gorici. Da na vse take ljubeznivosti ne bom molčal, marveč iskal popolnega zadoščenja, to je umevno samo po sebi. S primernim spoštovanjem
A. Gabršček.
Društvene vesti.
PBeseda* v Čitalnici v nedeljo večer je bila krasna, dovršena v vsakem pogledu. »
Polna dvorana odličnega občinstva se je iz-borno zabavala do konca. Žal, da smo morali odložiti obširneje poročilo do prihodnjič.
Društvo .Sloga" je imelo včeraj od-borovo sejo, katere sta se udeležila tudi državna poslanca. Razpovor se je vršil o položaju v deželi. Med drugim je prišla na vrsto insinuvacija v »Slov. Nar." z dne 30. pr. m., ki je trdil: .da nas je polit, društvo .Sloga", koj ko se je začelo učiteljsko gibanje, oficijalno naprosilo, naj goriškim učiteljem ne odpremo predalov našega lista, to se pra :, naj goriško učiteljstvo pustimo na cedilu, n je klika okrog „Soče" laglje zaduši".
Ker se odbor noče spuščali z „Nar." v polemiko, je sklenil le, podati v domačih listih to-le pojasnilo:
Dne 4. novembra t. 1. so bila odposlana uredništvom ,Edinosti", .Naroda", .Slovenca" in .Slov. Lista" doslovno enaka pisma v zasebno informacijo o položaju na Goriškem. Pismo je končalo tako-le: »Na ta pojasnila se odbor nadeja, da slavno uredništvo bo previdno nasproti dopisom, k i bi imeli n a m e n, luijskati proti deželnim poslancem v celoti ali posamič ter proti političnim osebam ali korporacijam v naši deželi".
Dostave k uredništva: V tem pismu torej ni bilo govorjenja, naj .Narod" goriškim učiteljem zapre predala, marveč ga je opozorilo, kakošen je položaj v deželi, kako mislijo vodilni krogi ter je bila v pismu le izrečena nadeja, da bo .Nar." previden proti dopisom, ki bi imeli namen, hujskatl. In res se je nabralo dopisov v .Slov. Nar.' .iz učit. krogov" kar cela truma. Pošteno razpravljali svoj položaj, stvarno se baviti ž njim, tega učiteljem nikdo ne zabranjuje; tudi kritikovati se sme javno, povedati to in ono mnenje, ali nikakor pa ne na tak način, na kakoršen to delajo učitelji. In če se jim potem odgovori, kakor zaslužijo, so pa strašno užaljeni!-------—
Občili zbor „CeciIljanskega društva"
je bil dne 24. pr. m. v bogo-slovnici, Zborovanje je otvoril predsednik proč. g. .lož Pavlica. Z gorkimi besedami se'je spominjal pokojnega kneza in nadškofa, kateri je bil pokrovitelj društvu in vnet za preosnovo cerkvenega petja.
Povdarjid jo, da hode le tedaj mogoče vspošno napredovali v curkv. polju, ako bodo pevci za vaje plačani. Kdor meni, da opravi vse z navdušenjem in požrtvovalnostjo, naj le sam poskusi. Omenil jt. napake, da, ko se ustanovi pevski zbor pričeli hočejo takoj s težkimi, čvelero- ali vsaj troglasnimi mašami. Počasi ali gotovo naj bi napredovali. Preveč so tudi gleda na izvanredne nastope in prilike* prezira se pa in zanemarja petje ob navadnih nedeljah. Društvu je namen, budili in navduševali, posamezniki pa morajo v svojem kraju svojo doižuost vršiti. V Gorici naj bi društvo stopilo v dogovor z gg. župniki in ordinarijatom. Veseli ga, da se množijo prijatelji ceikvene glasbe.
Tajnika sta poročala o delovanju obeh odborov. Dohodkov je bilo 10S gld. 39 kr., stroškov i 01  gld. 78 kr.
Enoglasno so sklenili, naprosili prevzvi-šenega nadškofa in kneza, da blagovoli vspre-jeti pokroviteljstvo društva.
Msg. Cernic je predlagal, naj se vsi orgljavci po deželi vpišejo v društvo; letnino za nje plačil cerkev; vslanove naj se na cerkveno stroške župni arhivi; gleda naj se še posebe, da se v deškem semenišči in bogoslovju goji bolj cerkveno pelje.
Dr. Andrej Pavlica je omenil, naj bo tudi pri altarju pravilno petje; naj se odpravi, oziroma določi .oglejski" način petja.
G. župnik Kosec je predlagal, naj se priredi in vpelje ljudska pesmarica; .Cecilija'* je pretežka in ni priročna; začelo naj bi se z učenjem po taki pesmarici že z otroki v šoli.
Msg. dr. Sedej je opozarjal, naj se od besede preide na dejanja. Predlaga, naj se vspe-ljejo tečaji posebno v zimskem času za or-glavce.
Novim predsednikom je bil izvoljen g. Jos. Marchesan, predsednikom pa dr. Sedej. V slovenski odbor so izvoljeni g. Danilo Faigelj, glasbeni vodja; g( Fr. Setničar, tajnik; Iv. Koršič, blagajnik. Ostali so 4 odborniki gg. Tomaž Jug, Mih. Zega, naduči-telja, Angclj Čargo in Ivan Kurincič.
Razgled po svetu,
Člani desnice, ki so bili dne 2. t. m. na Dunaju, so se bili zbrali ta dan na poseben banket. Govorili so raznoteri poslanci, med njimi tudi Slovenci: Š u k 1 j e, F e r j a n-čič, vit. Berks. Vsi govorniki so poudarjali nerazrušnost desnice. Prav, da je neraz-rušna, samo veliko vprašanje, če slovenski poslanci v tej .nerazrušnosti" ne delajo samo tlake vladi, od katere ne dobe  nič dobrega.
Pri nns se vršč dan za dnevom skoro žaljenja in preziranja, s katerimi bije v obraz Slovence železna pest vlade!
Minlstcrski predsednik, grof Thun dobi baje v kratkem dostojanstvo kneza, ministerskega predsednika naOgerskem, barona Banffvja pa nameravajo povišati za grofa.
Državni poslanec dr. Menger, član nemške opozicije, je tudi  dobil red železne
krone, a ga ni hotel sprejeti iz ^narodnih m politiških vzrokov", kakor je pisal mini-sterskev.u predsedniku.
Deželni zbori bodo sklicani na dan 27. decembra; zasedanja imajo trajati samo tri ali štiri dni, nadaljevanje bo meseca mar-cija.
Vlada je pa — po zadnjih poročilih — odločila, da se bo vršilo za letos namenjeno zasedanje dež. zborov še le spomladi in po leti ter da bo — če mogoče — v januvariju, februvanju in marciju zboroval državni zbor.
Premcinba t namestništvih. — Štajerski namestnik markiz Bacquehem — kakor znano — stopi v pokoj, čeprav ima še le 52 let. Naslednik mu bo grof Clarv-Aldringer, dosedanji dež. predsednik v bleziji, ki je že dospel v Gradec. Tomu pa bo nasledoval grof Jos. T h un-Hohe list e i n, ki je bil do sedaj okr. glavar v Bre-gencu.
„Društvo avstrijskih narodov«* nameravajo ustanoviti na Dunaju.
Temu društvu bi bil namen, organizo-vati občno dobrodelnost v svrho pomoči po elementarnih nezgodah. Mnogoštevilni viri dejanske človekoljubnosti naj bi se zjeduiili, da bi bilo mogoče, dati prvo in hitro pomoč vsem onim, katere zadenejo elementarne nezgode. Pri takem društvu seveda no sme biti nikakih razlik na narodnost in drugih obzi-rov. Protektorat je prevzel nadvojvoda Hai-ner.
V posebnem oklicu je citati: Vsi prebivalci Avstrije naj postanejo jedna sama, velika armada, sestoječa iz prostovoljcov-člo-vekoljubov, ki naj pomagajo premagati grozno sovražnike človeštva, revščino, lakoto in bedo, z združenimi močmi.
Prispevke in darila naj se pošiljajo na odbornika g. Jos. vit. B r e n n e r - F e 1 s a c h-a na Dunaju IV., kjer so dobe tudi zahtevana pojasnila.
Med člani ustanovnega odbora so tudi gg.: Alfred grof Goro ni ni, dr. Leop, Grego r e c, Fran P o v š e, Jur. B i a n k i n i, jugoslovanski drž. poslanci.
Poseben oklic tega društva dobe vso občine od okr, glavarstev,
Mirovna pogodim mod Zjod. amerišk. državami in bpanijo šo vedno ni podpisana. To se zgodi najbržo pred otvorjonjem ameriškega kongresa.
Med tem časom pa delajo pristaši don Carlos-a na vso kriplje na Španskem, da bi spodkopali veljavo vladajoče rodbine ter pripravili don Carlos-a na prestol, kateri bi bil po nazorih nekaterih agitatorjev pravi dobrotnik državi!
Kreta. —Dne 1. t. m. so ^kroeanske" velevlasli prijavile porti imenovanje grškega princa Jurija za nadpoverjonika  na Kreti.
Razgled po slovanskem svetu.
Vel ed a sen dar. —¦ Vladika Josip Ju raj Strossmaver v DjaKovu je podaril ljubljanski občini 1000 gld., da da izvršiti v mestni dvorani sliko, ki bi predstavljala alegorično podobo, kako so Slovenci po politični upravi med seboj ločeni in kako so v zvezi s Hrvati po njih idejah itd.
Druga želcznižka zveza s Trstom.
»Piccolo* je dobil z Dunaja vest, da se zbornici poslancem predloži predlog, podpisan od 300 poslancev, s katerim se poživlja vlada, naj povspeši gradnjo druge železniške zveze s Trstom preko Karavank. V tem predlogu bode baje rečeno, da je večina zbornice protivna železnici čez Predel, ampak želi, da se zgradi železnica čez Karavanke. Potem pa bode odločiti, naj se ta Črta na-baljuje čez Divačo-Loko ali pa Bohinj. Sicer pa pride vprašanje o drugi železniški zvezi s Trstom še-le pozneje na vrsto, ko bode rešen zakon o lokalnih železnicah.
Wi!helmov obliž.
Ta obliž, kateri se izdeluje izključno le v lekarni Franca "VVillicliiin v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) se rabi z dobrim vspehom v vsakem slučaju, ico se sploh rabi kak obliž. Posebno koristen je pa pri slarili, nevnetljivih bolečinah, kakor pri kurjih očesih, roženiei, ozeblih udih in pri zastarelih turih. Dolično bolno mesto se očihti, potem se obliž namaže na kos lofela ali usnja in se nanj položi.
Cena zavitku 40 kr,, 12 zavitkov 4 yi., 5 dn-celov, ducet po # gl. 50 kr.
Manje kot 2 zavitka, katera staneta poštnine prosto 1 gld. a. v., se ne razpošilja.                   IV
Ustanovljeno leta 1863.
j           Prvi primorski zavod za izde- ]
; lovanje aromatiških  izcedkov, likve- ] ! rov itd. tvrde                                      i
Fratelli Marepj
Gradišča, Isonzo*     ;
Čistilnica na par:
konjaka, slivjvke, tropinovca iti najfinejših
likverov.                         [
Tovarna vinskega kisa
po edino racijonelnisistemi »Pasteur1*.
Obravnava
proti  anarhistu
Luigi Lucheni-ju.
Knjižica je sestavljena iz verodostojnih virov in pisana prav po domače. Knjiga je okrašena z lepo sliko rajne cesarice. Cena je jako nizka, stane samo 20 kr. po pošti 33 kr.
Naročila sprejema in brzo odpošilja trgovska tvrdka z papirjem, knjiga mi in vsemi pisarniškimi predmeti
Anton Jeretič v Gorici.
iOO do 300 sli mesečno ffLffKK K
vseh krajih a prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica.in ni nikaka nevarnost. — Ponndbe pod Ludvvig fister-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.       10- S
Otvoritev gostilne.
Podpisa nT hazna nja m sTa v. obei nstvu v mestu in na deželi, da sem odprl v Kapucinski ulici štev. 2  v lastni hiši
gostilno pri »zlatem križu"
(po domaČe „pri Lisi"). Tam točim dobro belo   in črno vino, svoj pridelek iz Prvačine in Dom« b erga, izvrstno Puntignmsko pivo, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri.
Lepa, čedna prenočišča. Za v oko-li«o vozne priložnosti.
Priporočam se slavnemu občinlvu za mnogobrojen obisk ter ostajam
z odličnim spoštovanjem Ivan Kotnik, gostilničar in posestnik cl.                               v Kapucinski ulici 2.
jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Biessner, y Nnnsla ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovžčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Trna veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno črk na perilo.               (P. cl.)
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Koran štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor -  kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — Sr.rob — ječmen — kavino primeso   -  moko
—  gris - drobne in debele otrobe — turšico — zob
—   sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20   51
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debela
tor pristnega črnega iu belega vina.
Špedicijska posloTiiica
HvaliO v
30 r.!   ti   v ulici Morelli 12 se toplo priporoča Slovencem Gorici in z dežele.
Najbojji goveji prah
iz Barthelovega krmilnega apna obvaruje pred Hzanjem in zrenjem lesa. Žabranjuje mehkobo kostij in medlost, vzroča slast v zrenju, krepi prenavljanje, poveča množino mleka in moč za delo ter da izvrstna meso.
Za vso govejo živino je pri letošnjih slabih piCah velike važnosti.
Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na pcsfcušnjo 5 klg. za 1 gld.
M. Bartliel & Comp. Dunaj
X., Replergasse 20.
Id. lavlin v lonci
št. 10
nasproti gostilne ,Belega zajca* priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maSe In poroke, voščenih sveč. mrtvašk.h oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, les' nih stojal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih ve: -;ev, papirja (manžete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. BftP"» Vse po nizkih cenah H! -S53B Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela.
Krojaški mojster
FRANC ČUFEK
V Gorici                <fr
, v ulici sv. Antona štv. 1, df*
izdeluje                         <W
,        VSAKOVRSTNE OBLEKE       ^
, za moške po meri, bodisi fine ali priprosle. d*
-----              10 52~J5     Am
Priporoča se svojim rojakom v Gorici   i^
i in na deželi, posebno pa učencem? ljud-   vft
skih in srednjih šol za obila naročila.   A*
ODLIKOVAN
fotografski aielier
na Travniku šfev. // a Gorici,
podružnica
na Acfiuedottu št. 25 v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu   v  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
t
t
t
Ambrož   Furlan
trgovec
z Jedilnim blagom
— na Tržaški cesti šlev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor, moko,
žito, otrobe, cement, vse poljske in
domače pridelke, prodaja ftudi kroglje
za igro, likerje ter žganj« na debelo
in na drobno.
Podružnica je:
v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
Postreže vestno in po zmerni ceni.
priporoča
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORTCA       Via danimo H 41 52   44
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
briških, dalmatinskih in i s i e r s k i h vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici vse krajo avstro - ofrorsko monarhije v sodili otl litrov naprej. >"a zahtevo pošilja tudi uzorre.
Cane zmerne. Postrežba poštena.
Muzikalije -"Kt
izdano po „Glasbeni Matici" v Ljubljani in raznih drugih izdajateljih ima v zalogi in prodaja po originalnih cenah
Anton Jeretič v Gorici
ki ob enem priporoča svojo dobro urejeno  knjigoveznico,   v katero 'prejema vsaklero knjigovežko delo, od najcenejega do nnjfinojepn,   po ziihniih četudi. Nadalje izdeluje in prodaja zvezke za šolo po navodilu si. c. kr. dež. šolskega sveta, iz dobrega papirja, za samih 60 nove. IOO komadov.
te.^A-ftA4444i4^4A4A44^$A4^ft^^r^^ti4t$^^f
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVGA
pri
ulici 6hega št. 7.
je v bližini južnega kolodvora jedina narodna gostilna
S PFGI10G1SG1, katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
t^^^^^^^^f-^^^v-^^v^v***?*
ZAHVALE.
Spoštovani gospod! Zahvaljujem Vas. da ste mi poslali tako izvrsten lek proii kašlju in bolim v prsih. Porabil sem 1 steklenico trpotče-vega soka, pa mi je skoro prešel kašelj in boli v prsih. Pošljite mi še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka In poleg tega tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divr^-i, 19. oktobra 1807.
Z velespoštovanjem
Vam zahvalni JAKOB SUPPAN Trpotcev sok (Spitzvve-fforich-Saft), ki tako izvrstno deluje proti ks5!j,i, bolim v prsih, težkemu dihanju ter jo tudi za zastarelo bolezni, ko dobiva vedno svež v lekarni k Zrinj-skemu, H. J3 rod j oviti, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotcev sok je iz moje lekarne ki Lna na škatljici sliko Nik o le gubica Zrinjskega, bana hrvaškega.
Cena škatljiei trpotčevega soka s točnim navodilom je 85 novčičev. . Poleg trpotčevega soka je dobro tudi gorski čaj proti kašlju rabiti.
Cona jednoga zavitka gorskega čaja proti kašlju s tocmm navodilom je 35 ne. Jedno in drugo se pošlje vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor posije denar naprej, naj pri-racuni za tovorni list in zabojček 20 nove. Lekarna k Zriiijskciim H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkim on som sem naročit od Vas eno steklenico krepilnfh švedskih kapljic: te so meni in mojim zmm-eem tako dobro storile, da moram Vas na tem dobra;; lekn iisijtoplcjo znlivalUi. It volite mi za moje z«au."o So 3 steklenice po SO r.ive h poštnim povzetjem poslat?.
Modras, dno 20. maja tSSS. Spoštovanjem
VID ZANIČ
Prave kropilne švedsko kapljico delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolim, popravljajo prebavo, Čistijo kri jačijo želodce. Od teb kapljic se izgubi vso boli želodca in črev, dobi se pa dober tek.
Treba je paziti na varstveno znamko, ter samo ono krepilne švedsko kapljico so iz mojo lekarno, ki imajo na steklenici sliko Nikole Subiča Zrinjskega, bana hrvaškega.
Cona jedne steklenice kre-piluih švedskih kapljic s točnim navodilom stane 80 novo.
Pošilja so vsaki d;.u proti poštnemu povzetju.
Kdor pošljo denar naprej, naj priračuna za tovorni Ust in zavitek 20 nove.
Lekarna k Zriiijskemu
11. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročilu, ki z naš njo 5 gld. ali več, gp po. siljiijo trn iiko.
Visoko spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kosteh. Ko je začela uporabljati Vaše ..mazilo proti bolim po kosteh", je vstala že po 3 dni. Ir« današnji dnn, hvala Bogu. hr«!š. Zahvaijujoč Vas na tem !»'erti?-.Bi mazilu, ostajem Vami pokoril!
BART0L LISIČKI V Strmcu pri Slubici, 22. aprila IB3B.
Mazilo proti kostoboli (Fhiid), je jako dobro ločilo proti trganju in pokanju po kosteh, revma-tizmu, bolečinam v križu, proti preltlajenjn, pri prepihu itd. Mazilo okrepča izmučene žile, ter kropi starejše ljudi, ki trpe na slabosti nog.
_ Vsak zavitek mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikole & ubiea Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo tako je mazilo iz moje lekarne, katero tako varstveno znamko nosi na zavitku.
Cena jednemu zavitku tega mazila je 75 kr.
Razpošilja se vsaki dan proti poštnemu povzetju.
Kdor pošlje denar naprej, naj za tavorni list in zavitek priračuni 20 kr.
Lekarna k Zriiijskemu
JI. mtODJOVIN*
Zagreb, Zriajski trg št. 20.
SBBQG0BflBB50E0BQGBGB
ftsnsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. n, gosjiocfom pekom v deželi, da ima v zalo«
kvasu najboljše kakovosti
po TA> kr. kg.
Olnniti seje na O.   I).   Conforio  na Kornu
ši. .12 iti v pekarne: Karola Drašček, na Komu št. 3,
Peter Tomasmi v Habatišui St. 12, .Andrej Kad v tile-
diščni ulici šl. 5 in Ivana Hudinja a ulici 1'nn-ar ŠI. U>,
%a<^$*&&$»&$&
*$          l "šojam ii  slavnemu občinsUu,  nazna-
4%  niti, da prevzamem in iavrjuji-m l.i.'no <^3   naročila na
«? kavo, čaj, olje,  riž,  makerone. *p- dellkatese. sadje, ribe, vina Itd.
i§          l'o5iljaiv«.   v  oiiiolili  ]»i  .")   K.  oddajam
Hlj,j   po  pn^ti,  one od  'Mi  K.  riaprrj  pa |»o ž<'-
j|5,   li'/,nici s povzclji-m.
*?'          Take pošiljnlvc *¦¦ iz|dačajn v>akomiir.
*^   prisebno p. ii.  ^f.'. krrniarjiTii,  drii/.iuatn in
4*^   onim, ki rabijo za ibnu različne jes!\iin> al:
«','   žele o raznih prilikah  nabavili  si sperijali-
*5J   leti', kalen; s,. ,,u d,.Zt.|i ne dolii,   ali p.i i.-
+A   zelo dra;''). u. pr. morska ribo in rah«,
Tj,   svožo &adje, fino olja Itd.
c^'  Glavni moj namen je razpošiljati
*$'    dobro blafto in po nizki ceni.
^y   f.'eniko ibipo;ijein railovoljiin in brezplačno. Li          Za   p.   n.   i-r.   livovc«   imam   pn.sebcu
«f?<   cenik   in   zaiiioivm   dajali   hla^o   po   tako
4^   nizkih kupih, da m' ne bojim konkurence. 4*j<          Tudi spi-cjfinam za.siopsiva iu v-ak(/j;ika
p-   po,ri.d..vaiuu.
z?.          Z odličnim spoštovanjem
cM                                 Enic.st IV^aii
*|                                                 TfIST
^|{ 01.)                     v ulici S. Francc8co štv. 6.
Teodor Slabanja
srelirar
v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča velečastili duhovščini in ceikvcniui pred slojnikolii svojo ilelauiieo za izdelovanje ecrkrene posode iu orodju. Staro bla^o popravi, pozlati in jiosiclui v Ofrnjii po najnižji ceni. Da si pa zanioirjo tudi bolj revne cerkve naročili cerkvenega kovinske-,, iilajra, olajšuje jim to z^orej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati Idajjo, ako mu poiem h izplačujejo na oluoke. Obroke si pa proč. p. n. ^"s|>oi! muočevabr sam lahko dolnfi. — Pošilja vsako blajj" 11!»                          pošlimi« prosto!

Trpini na plucali. v j»t1ii, na (Iuliii in Iriikoalui!
Kdor so hoče iznehili enkrat za vselej pluriiili ah Iraknahiih bolezni tmli zasbi-rolib, bolozni na rluhu, katere so rlozdevajn neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plučah in v grlu A. Wofffsky. Tisočere zahvalniee-jamčijo prihlnnsl te-'u čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki pratis. 1'rislne^ra dobiva se edino pri tvrdki A. Wolffsky, Berlin, itv. 37. i!ii   It                                               2:.l S.
(joriško pivo!
svojo po",dmo"'!,!!!.'!!'u'iam.1zw!zuo!' nun'ml "S ni!'-žano piv., n.ijboljrc kakovo-ti. dobiva s,, v M.dfk.1 po «:,. -¦„. «4 in \ II. kakor !mh v p.....|.niii sN-kh • nicah. Zaj.-duo naznanjam,   da.emv   i.iiii.-l.-m   le'..
i-enje S.dlr, Ji' piva' 1,"' naj bolj!' ttlulrn:'' /'a I e'ki trn,''
FVoscc'p.'n. o.hVu.alee. da m- z zaupanjem ,.: •
!S»ij5o 'pollSlm. Z^lijodSncj-im «p»'si!lvS'i> ""'
Vv. Wnnrk,
¦jAmA^A^A^A {autiaiauin: SIDRO. A^A^A^A^A«
LINIMENT. CAPSICICOMPGS.
iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in i gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domaČe zdravilno sredstvo vedno le v orfjr. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidromtf namreč, iz R1CHTBRJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
j  Ricfiterjeva lekarna »pri zlatem levu"
i
mvT-VTi^v^riv