Leto vm., št. 16 („jut?o" xvi., št. 93 a) Ljubljana, torek 2J. aprila 193* Cena t Din .....i-juuijajLui n, »itajeva ulica O. — i'eleton št_ 3122, 3123, 3125, 3126. tnserHtni oc!de!pk- Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tel. 3492 tn 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica S t- 11. — Telefon St- 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica SI. 2. - Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja. Ponedeljska Izdaja TVAH BODO ŠTIRI LISTE Uredništvo. Ljubljana: KnaHjeva ulica 5. Teleloi št. 3122, 3123. 3124 J125 ln 3126 PonedeljsKa L-daja > Jutra« izhaj«--vsai ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašai cih dostavi len* Din 5.- mesečne Maribor: 'Gosposka ulica 1L Telefoi 6L 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 05 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarifu Razen Jevticeve so potrjene še Mačkova, Ljotičeva in Maksimovi' čeva lista, socialistična in Hodžerova pa sta zavrnjeni Beograd, 22. aprila, d. V smislu volilnega zakona je kasacijsko sodišče včeraj zaključilo proučevanje in overovljanje predloženih državnih kandidatnih list za poslanske volitve 5. maja. Kasacijskemu codišču je bilo predloženih 'b te' ordik ie predsednik franen »ke Domorske lige Desain imel govor v ka terem >e oozdravil Jugoslavijo ter Jadran sko -»ražo Pr pr-srčm manifestaciji lug-o--»lo venskega francoskega prijateljstva v mestn h'5 'p godba odsvrala francosko n 'ut?oslovensko h.mno Danes so odpotoval; '"•ancosk gostip s Split spin 22 aprilu AA Da v >b 8.30 ;e priplula . -mltskr i u k o francoska ladja »Ma recha l.vaufev« 7 njo se ie pnpeliale 3-0 jotn knv francoske »L gue Mant me Co f>n- r"dst»'in kom na čelu L' ža pr Sla la "•n*1 ob>sk Jadranske stra že na F^ancosk^m Po ob sku Kotoria m Dubr>vn'ka '•e priplula ladja v Split kier to je spreieln • pris'an;šču nenavadno mno jo 'jud; z sastopn k' civilnih in voiaških -►blast na če>lu 'n z jastopn'k Jadran stra že Kf. p 'adja p'ub vb obali so navduši ie oinoŽTe v Zele^niČarskn ^o-dba -o /q«!v;r3lp !ijT(-*:ifv PTi^ko h'"mno V 'mpnn Jadranske ^tra/p se ip 7ahva'i' ni«»n gpne^ln Rinile nafn oa te rrodfv? za svra 1 iJ 'rancos-kn h'mno ''•"'on/< •p fant Tadranskp ^t^ažp V TiP^^em gl^daPS^n P b la iflto lig- na orireipna wkuskp fTde|pž;l so sp ip ban zastorvn;k' ^blast Talranskp -atražp 'n iriig-' -»dPčniki Ko so s- rv>Hnp s" ? 'P rvrinefii 'a Ta-'ran atavTTvstno pe^prip r hotelu »ro.otinentTalu« k! ie io pol noč- Nato s>o sp gostie prisrčno pordravlia ni poslovil? :in ee vrnili na ladio. da se vrnejo v Franciio Ogromen naval turistov na Jadran Beograd, 22. aprila. AA. Na katoliško veliko soboto je dala železniška uprava v promet iz Zagreba na Jadran 3 kompozicije izletniških vlakov. Zaradi navala izletnikov so odpeljali namestu napovedanih dveh vlakov (1 v Split in 1 na Sušak) trije in sicer 1 v Split, 2 pa na Sušak. Vsi tri ie vlaki so bili nabito polni izletnikov. Za nimivo ie, da je mnogo potnikov zasedlo II. razred, tako je bilo v enem vlaku za Sušak 10 vagonov II. razreda Železniška uprava namerava tudi za pravoslavno veliko noč uvesti izletniške vlake. Ministri na shodih Velikonočnih volilnih shodov so se udeležili tudi člani kraljevske vlade — Govorili so v Skoplju, Tuzli, $iali. Potrebno je vedeti, da se staro ne bo nikdar vrnilo. Kraljev manifest Današnji uradni list je objavil manifest bolgarskemu narodu, ki ga je podpisal kralj Boris in sopodpisali vsi člani nove vlade. Manifest pravi med drugim: Bolgari! Od koraka, ki je bil storjen v življenju vse naše države 19. maja, ne bomo odstopili. Mlada bolgarska država, zgrajena s krvjo stotisočev Bolgarov, bo preosnovana tako, da bo odgovarjala sodobnim zapletenim pogojem življenja in duhu novega časa glede na potrebe narodnega gospodarstva za ozdravljenje notranjega reda v državi s pomirjen jem. V bližnji bodočnosti bo potrebna obnova našla svoj izraz v ustavi, ki jo bo odobril narod 'otresna katastrof 'm n\ iukio aprila d. Včeraj zjutraj je nastal na Japonskem katastrofalen potres, čigar posledic ni bilo doslej mogoče ugotoviti v celoti. Najhu jši je bil na Formozi. Mesta Tešu. šenšiku. šokiung in Tenan so popolnoma uničena. V mno-gih drugih mestih so nastali ogromni požari, ki še niso pojrašeni. Kakor vse kaže. je desorganizaeija javne službe po potresu zelo otežkočila gašenje požaro\ Manjkajo podrobne vesti iz mest Kožar in Bjoricn. s katerima so prekinjene v«e brio javne telefonske in železniškp zveze. Po prvih podatkih ki iib ip sporočila polici ia « Formo7»v izeiib5lo živlien ie 742 ljudi, dočim le ranienib 2.979 Porušenih je 2.395 hiš. poškodovanih pa 2.348. To pa so samo začasne številke. ki neprestano naraščajo. Prvi potres je zabeležil observatorij v Tešu ob 6. uri 2 minuti, drugega pa ob 6.22 po lokalnem času. Samo v pokrajini Sanguku je potres zahteval 45 smrtnih žrtev in je bilo 85 ljudi ranienih Tamkaj je porušenih 980 hiš Po potresu je nastal ogromen požar. Tokio, 22. aprila AA. Po dosedanjih podatkih je velikonočni potres na otoka Formozi zahteval 2750 človeških žrtev. Ranjenih os*b ie 13.00«. med njimi 5300 hndo Potres ie oomšil 4.145 hiš. Potres ^ na FoTrnozi razdeial pokrajino. ki oblega 5 000 kvadratnih kilometrov. Kraii kier ordeluieio petrolej, so ostali nepoškodovani. Lepo vreme pospešuje reševalna dela. in v kateri bodo zajamčene naše nacionalne tradicije od časa preporoda, kakor tudi ideje od 19. maja, ki jih je sprožila moja vojska z velikim idealizmom. Moj narod, sit notranjega razkola in oviranja napredka naše države, more biti prepričan, da se v /lobenem primeru ne bo dovoli! povratek nazaj. Bolgari! Bodite prepričani, da bomo s skupnimi napori dovedli našo državo v srečnejšo bodočnost, dostojno velikih žrtev in trpljenja mojega bolgarskega naroda. Živela Bolgarska! Živel bolgarski narod! Živela mlada bolgarska vojska! Varnostni ukrepi Sofija, 22. aprila. AA. Nova vlada je izdala obširne varnostne ukrepe. Državne urade, zlasti pošte in brzojavc, stražijo oddelki vojske. Georgijev in Cankov zopet prosta? Sofija, 22. aprila. AA. Govori se, da bosta bivša ministra Georgijev in Cankov s svojimi prijatelji še danes izpuščena iz internacije. General Zlatev upokojen Sofija, 22. aprila p. Kralj Boris je danes podpisal ukaz, s katerim je upokojen general Zlatev, predsednik dosedanje vlade. Nemški protest Berlin, 22. aprila, d. Nemška vlada je poslala vsem vladam držav, ki so bile zastopane na seji sveta Društva narodov, ko je 17. t. m. sprejel znano resolucijo, ki se bavi s ponovno nemško oborožitvijo, protestno noto, v kateri izjavlja, da nimajo pravice postavljati se za sodnike nad Nemčijo, ker predstavlja sklep sveta Društva narodov poizkus ponovne diskriminacije Nemčije, zaradi česar ga odločno zavrača Istočasno je nemška vlada sporočila tujini vladam pridržek, da podrobno označi svoje stališče glede na sklep sveta Društva narodov. Smrtne obsodb oficirjev O v... v Grčiji Atene, 22. aprila, p. Ob 5. popoldne je vojno sodišče proglasilo razsodbo, s katero je obsodilo na smrt bivšega generalisi-ma grške vojske Papunasa in generala Ki-misisa. Oba sta vložila prošnjo za pomilo-ščenje. Solun. 22. aprila p. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 8 oficirjev, ki so sodelovali pri zadnji revoluciji. Odlikovanje zaslužnega unittnika Beograd. 22. aprila p. Premeščen je k že-IV stopnje je odlikovan Milan Skrbinšek član in režiser Narodnega gledaPšča v Ljubljani. Iz i»rometne službe Beograd 2 aprila p Premeščen je k železniški kurilnici Ljubljana I inž Stani slav Rožič, doslej višji tajnik strojnega oddelka delavnic v Saraievu Tfifli za I. 1955 je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v LJubljan Pogoj: točno plačevanje naročnine! Nova žrtev planin Na veliko noč se je v Kamniških planinah ponesrečil ljubljanski akademik Mirko Gombač — Reševalci so ga reševali v temni in deževni noči, sami v smrtni nevarnosti — Ponesrečenec je včeraj popoldne umrl v ljubljanski bolnišnici i Moški! Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence) najnovejši izum — kombinirane pilule »VI-IIA-GE« Za zdravljenje seksualne slabosti (Impotence), motenj v funkciji spolnih organov, pri popuščanju moči ter v primerih seksualne nervoze in nesigurnosti vzemite najnovejši izum. kombinirane pilule »VI-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v vseh lekarnah. Glavni depot M. Bogdanoviča laboratorij »Viscit«, Zagreb. Po pošti razpošilja diskretno: noteka »Jelačiču banu« Mr. M. Gavrančie, Zagreb, Jelačioev trg 12-Jo. Cene: poskusna (30 zavojčkov i Din 84.—, originalen paket z žepnim etuiem navouilom Din 217.—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo in poučno orezplačno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri moških m ženskah« ministrstvo soc politike in nar zdravja S br 24.601 — 28 novembra 1934 I Kamnik, 22. aprila Naše planine so spet zahtevale žrtev. Vče raj zjutraj se je napotil 221etni akademik Mirko Gombač iz Ljubljane s svojim prijateljem iz Kamniške Bistrice preko Ko-kr.škega sedla proti Grintovcu. Med potjo sta se pa premislila in sta izpremenila smer. Krenila sta čez Mala vrata v smeri proti Skuti. Pot po Kokrškem sedlu proti Velikim podom je bila na novo zasneže na, v senčnih straneh pa poledenela, da sta si morala sproti delati stopinje. Prišedši s svojim spremljevalcem na Mala vrata, kjer se pot preika s potjo na Mlinarsko sedlo, mu je zdrsnilo, da se je prevalil čez pečino kakih 20 m na mehko snežišče, od koder je zdrsel po snegu in po poledenelem žlebu proti dolini Jurjevcu, kjer je obležal. Njegov spremljevalec videč, da mu sam ne more pomagati, se je brez oklevanja vrnil v Kamniško Bistrico, kjer je alarmiral prvo reševalno ekspedicijo. Brata Er-javška, ki sta zlasti ob praznikih vedno pripravljena za pomoč ponesrečencem, sta takoj odrinila na pot. Istočasno je bila obveščena o nesreči tudi reševalna postaja v Kamniku, ki jc organizirala drugo ekspedicijo, sestoječo iz šestih mož: L*lčaria Franca, Sajca Janeza, Brcskvarja Jožeta. Pun-čoha Maksa in bratov Balantičev iz Stranj. Ta je eno uro za prvo ekspcdicijo krenila v pianine z nalogo, da počaka na prvi polici prvo ckspediciio. Izletniki so v Kamniški Bistrici lahko ves čas opazovali ponesrečenca, ki jc od časa do časa dajal znake življenja. Okrog 17. se je ponesrečenec nenadno dvignil in se opotekajoč premaknil do prve pečine, kjer se je zgrudil in spet obležal. Kmalu so razburjeni opazovalci zagledali ekspe-dicijo bratov Eriavškov, ki sta v rekordnem času z veliko požrtvovalnostjo in naporom prispela iznad police, kjer je ležai ponesrečenec. Z vriskanjem sta dajala ponesrečencu pogum, da ne bi obupal. Okrog 17.50 sta pogumna reševalca prispela na mesto. Ranjenega Gombača, ki ie dobil hude poškodbe no glavi, sta za silo obvezala in mu dala okrepčila. Medtem je nastala noč. Začelo je deževati in med burjo in viharjem snežiti. Brata Erjavška, ki sta v zadnjih letih vodila vse reševalne ekspcdicije, ne pomnita, da bi v lepih planinah doživela tako strašne ure. Z velikim naporom sta spravila ponesrečenca čez prvi ledeni žleb pri Jurjevcu med Malo polico in Malim žlebom, kjer je bilo treba večkrat počakati zaradi vdira-joeega se snega in se zavarovati proti padajočemu kamenju in plazovom. Tu je nastala največja nevarnost za vse tri, da ne Ljubljanska Ljubljana, 22. aprila Po tihem in malo oblačnem velikem petku, ko sta sc slovensko ljudstvo po deželi prav tako kakor ljubljanski občan poglabljala v misterij Kristusove smrti, je prišla krasna solnčna velika sobota. Slovenskega človeka takile dnevi, kakor so velikonočni, čudno zamaknejo v neki prividni svet, ki mu da za nekaj trenutkov pozabiti vse težave. Človek /bere vse nade na en sam kup in se izroči svetu kakor otrok, smehljajoč sc in ves dober. Hodi za procesijami, obiskuje božje grobove, zavije v krčmo in pri kozarčku vina se mu razveže jezik in govori, kakor da je rojen gospodarski politik, pa saj tudi ve nekaj, pozna vse rane, ki skele nas in ta naš čas. Tako jc stopil v veliko soboto, v dan verskega zmagoslavja, v dan Kristovega vstajenja, sc globoko pravljično razpoložen zagledal v pomlad in srce mu je za-vriskalo, da jc bil kup njegovih nad kmalu še enkrat večji. * Sredi popoldneva, v katerem je Ljubljana bila kakor pozlačena, so po mestu vzvalovile množice, in prej tiha, praznična podoba ulic jc bila zdaj na mah polna vzkipevajočega življenja. Glasovi so rasli. zvoki godb in mehko se razlegajočega petja zborov so osvojili ozračje, se zmagoslavno prelivali drug v drugega in oznanjali: Kristus je vstali • Zapadna stran neba se je odevala v krasno večerno zarjo, ki je z rastočim mrakom vse hitreje ugašala in je mesto zajel večer. V oknih so zagorele sveče. Tradicionalna križanska procesija je privabila sk o pol Ljubljane, ki je uživala pogled na nočno procesijo ob umetnem ognju zdolž Zoisovega grabna. Zvonovi na so peli veselo pesem vstajenja. * Kdo ni z veseljem pričakoval po tako solnčni veliki soboti še lepše velike nedelje. Toda veliko nedeljo zmerom ie pričakujemo in smo v tem pričakovanju skoro zmerom bolj ali manj prevarani — kakor di za nas res prave, resnične nedelje more biti. Morda je pa to pričakovan ie beljše. V upih človek največ dela. gradi — ali pride ali ne pride veliki dan. Sicer smo pa na ta dan, ki je bil siv, nič lep na zunaj, praznovali spomin na -trahotne ure v letu 1805 Po mestu so se vile dolge potresne procesije. Bilo je, kakor da roma narod po trnjevj poti svojega življenja, dela in borbe in moli. da mu Večni da soln-ca in mu prizanese s šibami. zdrknejo preko stene proti Žagani ceči Rešila jih je medtem druga ekspedicija, ki je prispela ob pravem času in jih našla. Začela se je borba na življenje in smrt S ponesrečencem so morali v noči čez strme prepade. Skoro bi se zgodila še druga nesreča. Pri spuščanju z ene police na drugo se je ponesrečenec zapletel med skalovje, odpel se mu je pas in obvisel je samo na vrvi, ki mu je zdrknila pod pazduho. Z nadčloveškim naporom se je Erjav-šku posrečilo, da je sam viseč na vrvi v zadnjem trenutku spet priveza! ponesrečenca toliko, da so ga lahko spustili do druge police. Slednjič so reševalci s popolnoma izčr-panim Gombačem prispeli na glavni plaz pod Kalško goro, kjer 30 čisto izgubili orientacijo. Tema je bila kakor v rogu, a svetilke niso gorele zaradi silne burje in dežja, pomešanega s snegom. Mraz je segal do kosti in ubogi reševalci so tu v besne-čem viharju, spremljanem od grmenja plazov izgubili vsako nado na rešitev. Edini Erjavšek, oskrbnik koče na Kokr-škem sedlu, je ostal miren. Njemu kot do-I bremu poznavalcu vseh sten in prepadov se je po dolgem iskanju naposled vendarle posrečilo najti pot, tako da so reševalci do smrti izmučeni prispeli okrog 24 ure v Kamniško Bistrico, odkoder so ranjenega Gombača odpravili v bolnišnico v Ljubljani. Ob tej priliki je pohvaliti skrajno požrtvovalnost in vztrajnost bratov Erjav-škov in tudi drugih reševalcev. Zahvalit' se je dalje g. Koželju, ki je v tako kratkem času organiziral drugo reševalno ekspedicijo iz Kamnika, in pa g. Kramarju, ki je da! na razpolago svoj avto. Ljubljana, 22. aprila. Davi okrog 2. zjutraj je reševalni avtomobil iz Kamnika pripeljal smrtnonevarno ranjenega Mirka Gombača v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se zelo zavzeli za nesrečnega mladeniča, a so kmalu spoznali, da so njegove ure štete. Ponesrečencu ni pomagala niti najbolj brižna nega. Vso noč in vse dopoldne je ležal v globoki nezavesti, iz katere se ni več prebudil. Ob 15. ga je smrt rešila trpljenja. Pokojnik g. Mirko Gombač je bil sin policijskega stražnika g. Ivana Gombača. očeta štirih otrok, stanujočega v Rožni dolini. Z« očeta, ki je sam nekoliko bolehen, je tragična sinova smrt strašen udarec, saj je bil pokojni Mirko kot izredno marljiv akademik velika njegova nada. Udarec je toliko hujši, ker je Gombačeva rodbina šele nedavno. - decembra lani. izgubila dobro mater, ki jo je bila zadela kap. velika noč A čeprav se glede vremena najbolj bojimo praznika po nedciji, je bil letošnji veliki ponedeljek enak veliki soboti: poln solnca, ki je mlado in staro izvabilo v božjo naravo, kjer sc je naužilo pomladnega zraka in velikonočnih dobrot, s katerimi se je bil vsak dobro založil, da so bili oprtniki izletnikov videti kakor velike gnjati. Če je pa kdo vse te dobrote mogel zaliti še z rujnim vincem, je bila mera dobrot skoroda polna in vse tegobe prijetno pregnane ob spremljavi razigranih pojočih src. Otvoritev razstave Ipolita Majkowskega Na veliko soboto kmalu po enajstih je bila v beli dvorani Uniona otvorjena raz-srfava prof. Ipolita Majikowskega iz Sinja. Zbrane prijalelje umetnosti je nagovoril univ. prof. Evgenij Spektorskij, ki je mod drugim dejal: »Današnjo razstava še enkrat izpričuje kougeuialno simpatijo med severnimi Ln južnimi Slovani. V ruskem pesništvu in v ruskem slikarstvu zavzema namreč pomembno mesto vprav južno isinje morje:. Zadostuje, da navedeni ime slavnega ruskega mar nista Ajvazivskega. No čuda, da je postalo morje za Ruse, ki jih je usoda privedla v Jugoslavijo, posebno mikavno. Sinji Jadran je navdušil zlasti dvojico ruskih umetnikov - slikarjev: Jansena in Majkovv-skega. Oba skušata reproducirati vse odtenke tega^kapriciozuega, izpremenljivega, ma-lodane živega bitja, ki ga imenujemo morje. Razstavljene slike nam kažejo i svetli i mračni, i mi m i razburkani Jadran. S tem morjem je za vsakega izmed nas zvezano nešteto zgodovinskih in umetnostnih emocij. Upa m, da vzbudi pričujoča razstava tudi pri Vas posebno zanimanje.« Po tem nagovo-ru so »i navzočni z velikim zanimanjem ogledali razstavljene slike. 0 slikarju je »Jutro« že poročalo prejšnji teden. Vsi, ki so si ogledali razstavo jadranskih motivov Ipolita Majkowskega, hvalijo znanje, s katerim podaja svoje poetično doživljanje našeea mor jo ter kaže Jadran in njegovo obrežje v vsej barvni slikovitost: in zasanjani lepoti Zaradi tega SPOMENIKI lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki Franjo KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zantevajte album. Telef. 27-87 je ta razstava vredna najširše pozornosti našega občinstva in samo obžalujemo, da ni prirejena v dvorani, ki bi bila primernejša za raastave. Omeniti je treba ie to, da je slikar nastavil sorazmerno prav n zke cene; tako bo marsikateremu manj imovHe-mu prijatelju našega Jadrana omogočen nakup umetniških slik. ki so najlepši spomin na nepozabne dneve ob morju. Razstava ostane odprta do konca aprila. S kolesom se je zaletela v avto Ka velikonočno nedeljo dopoldne se je pred gostilno pri Angelc: na Jezici pripetila nesreča, ki bi skoro zahtevala človeško žrtev. Tik za avtobusom, ki vozi v Ljubljano, je vozil osebni avtomobil, ko se je pripeljala nasproti no rmškem kolesu služkinja Antonija Osilnikova. V red« je pasirala avtobus, potem pa je zav la, ozirajoč se za avtobusom, v loku na levo stran ceste in se z vso silo zaletela v zadnji del osebnega avtomobila, tako da je zletela v loku daleč proč na cesto. Kolo se je pri karambolu docela zdrobilo. Ponesrečenko je lastnik avtomobila takoj prepeljal v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, d« poškodbe niso zelo nevarne. Seveda pa bi dogodek lahko imel zelo tragičen zaključek Vsem kolesarjem naj bi b Ia nesreča svarilo, naj se drže strogo na desni strani ceste in naj pri pasi ran ju avtomobila vedno pezijo, če ne vozi za njim kak drug avtomobil. Konj ga je brcnil pod voz Precej poškodovanega so prepeljali ljubljanski reševalci v bolnišnico 651etnega ključavničarskega mojstra Lotriča Valentina, ki ima delavnico na Tržaški cesti. Lotriča je v soboto dopoldne brcnil na Kongresnem trgu konj od voza z radensko vodo tako nesrečno, da je padel pod voz, ki je šel čezenj. Poškodovanec je ranjen na glavi in ima tudi notranje poškodbe. Bi FILM ZKD BI V ELITNEM KINU MATICI Samo še danes ob y23. popoldne VESELI OTROŠKI RINGARAJA Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Otrok je padel v Škaf kropa Huda nesreča se je pripetila v soboto v Mekinjah pri Kamniku. Pri Jcrasovih so bili pripravili v kuhinjski škat kropa, okoli katerega se je tudi smuka! 3!etni Filip Jeras. V trenutku, ko ni nihče pazil na otroka, ie ta padel v krop. Nesrečnega dečka so strahovito opečenega po vsem telesu prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno in je malo upanja, da bo fantek okreval. Razne druge nezgode Med praznik: je bilo po naših hribih vse živo. Neštevilo izletnikov jo je ubralo v zelenečo prirodo, a tudi neštevilo smučarjev je pohitelo v visoke gore, ki so pokrite s pravkar zapadlim snegom. Žal so planine zahtevale tudi dve žrtvi. Na drugem mestu poročamo o hudi nezgodi akademika Gombača, ki se js bil ponesrečil v Kamniških planinah, a na Ratitovcu se je ponesrečil 221ctni Anton Klančar iz Ljubljane. Pri smučanju je tako nesrečno padel, da si js zlomil levo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico. V bolnišnico je moral tudi sprevodnik cestne železnicc Avgust Č., ki ga je nekdo brez povoda udaril po glavi in mu poškodoval desno oko. Žrtev sličnega napada je postal učcnec France O., ki ga je na Vodnikovi cesti neki pijanec udaril po glavi in ga laže ranil. Mestna uboga Ana Šiligova je v soboto zjutraj vozila voziček po Šolskem drevoredu. Zdajci pa ji je voziček zdrknil v Ljubljanico in jo potegnil s seboj. Staro ženico so rešili iz vode in jo z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Jugoslovenski omladini! V dneh od 11. do 13. maia bo v Ljubljani kongres nacionalne akademske oihladine iz vse države. Ob tej priliki je bil od prirediteljev izdan naslednji proglas, ki je plakati-ran po vseh večjih krajih v državi: Č'uvajte Jugoslavijo! Poslednjo zapoved svojega Prvega Vodje je prejela jugoslovenska omladina v svojem najtežjem trenutku kot najmočnejšo moralno silo: ona je trdno odločena, da z vsemi svojimi močmi brani in izpolnjuje oporoko, ki jo je njej in vsemu narodu zapustil Veliki kralj. Združena dne 17. decembra 1934 ob Njegovem grobu na Oplencu, je jugoslovenska nacionalna akademska omladina sprejela zgodovinsko ^oplensko resolucijo?. s katero je dala izraza svoji odločni volji, slediti mu tudi po njegovi smrti, kakor mu ie zvebto in vdano sledila v življenju. Na sestankih, ki so se vršili v januarju in februarju 1935 v Zagrebu, so zastopniki nacionalne omladine vseh naših univerz sklenili v smislu oplenske resolucije takoj započeti s stvarnim delom. Odločili so se. da osnujejo Savez jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, ki naj poveže vse mlade sile naše domovine v urei^uem in složnem ustvarjalnem delu. Glavni cilj na ta način združenih moči bo: jačati duhovne osnove, na katerih je Veliki kralj Uedinitelj zgradil našo narodno in državno edinstvo. Da bi praznik sloge in edinstva nacionalne omladine našel viden obraz, se bo vršila ustanovna skupščina bodočega Saveza v okviru kongresa jugoslovenskih visokošol-cev. Zato .je bilo sklenjeno, da se bo vršil od 11. do 13. maja tega leta Kongres jug. nacionalnih akademikov v Ljubljani Kongres v Ljubljani mora značiti prelom v zgodovini jugoslovenske omladine On mora biti začetek nove dobe. Svesta si. da leži na njej velika odgovornost pred zgodovino, prisega jugoslovenska omladi na, da sprejema v važni dobi nase nesebič no in navdušeno borbo za dobro vse^a ju-goslovenskega naroda, tako kakor je to po- kazal s svojim življenjem in svojo smrtjo Viteški kralj Aleksander I. Uediniteli. Kongres v Ljubljani mora biti močan izraz te zaobljube, borbe in tega stremljenja. Brez velikih besed, jasno in odločno, tiho. toda z zaupanjem vase stopa jugoslovenski omladinec na delo za svetlo bodočnost ju-goslovenskega naroda. Pri tem ga vodi prisega: :-Čuvajmo Jugoslavijo!« Prišel je trenutek, ki zahteva, da dokažo mo svojo vero, odločnost in moč. Mi smo pozvani, da poneaemo oporoko svojega mrtvega Vodje k zmagi, mi in oni. ki so za nami. Omladina. Naj nas kralj Peter II. najde na mestih! Pripravljamo se na čas. ko bo on prijel v svoje roke krmilo naše Jugoslavije! Slava Viteškemu kralju Uedinitelju! Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! Ljubljanico regulirajo 400 let Ljubljana, 5 aprila. Pred dnevi smo zabeležili, da se bodo po 1. maju pričela regulacijska dela na zadnjem odcepu Ljubljanice od Novega trga do Malega grabna. Z dovršitvijo tega dela bo regulacija Ljubljanice v mestu v glavnem končana — v načrtu je potem med večjimi deli samo še zgraditev zatvornice s hidro centralo pri cukrarni — in tako smemo menda upati, da bo struga po tolikih križih in težavah vsaj do konca leta 1936. urejena. Takrat bo Ljubljana lahko triumfi rala, da je rešila nalogo, ki je bila zastavljena mestu približno tkao dolgo, kakor je stara Emona, in da je s tem dovršila priprave za gospodarsko sanacijo Barja. Kar pomni človeški spomin, je bilo Barje zaradi slabega odtoka Ljubljanice izpostavljeno vsako leto dolgotrajnim povodnjim. že Valvazor navaja, da so bile povodnji v letih 1190, 1537 in 1589 naravnost katastrofalne. Struga Ljubljanice tvori v mestu nekak visok greben, ki zadržuje odtok viso- kih voda, mlini in razne mestne utrdbe, ki so bile svoj čas zgrajene ob strugi, pa so poplave še večale, tako da je bilo Barje tri četrt leta skoro stalno pod vodo. Zato je že bivša avstrijska vlada sredi 16. stoletja začela misliti na resno akcijo za izsuševanje. Takrat (1554) sta bila poklicana v Ljubljano dva italijanska inženjerja, Miklavž Vendacolo iz Mantve in Štefan de Grandi iz Bologne, ki sta prva nasvetovala predor med Gradom in Golovcem, sedanji Gruberjev prekop. A zadeva je po tistem za dobrih 200 let zaspala, čeprav so se od raznih strani stav-ljali vedno novi predlogi. Neka nizozemska družba se je celo ponudila, da izvede načrt za osušitev Barja t.-ez vsakega plačila, samo pod pogojem, da se ji dovoli eksploa-tacija na ta način osušenega ozemlja za dobo desetih let Medtem ko so tekla teoretična posvetovanja, pa so povodnji naraščale leto za letom, da so bile pritožbe Bar-janov na dnevnem redu. Ne le prebivalci Barja, temveč tudi kmetje iz višje ležečih dolin okrog Cerkniškega jezera, Unca in Pivke so bili trdno prepričani, da so vseh povodnji na njihovih poljih kriva samo zavlačevanja regulacijskih del. Kmetje iz Cerkniškega kota so nekoč celo z raznim orodjem oboroženi prikorakali v Ljubljano in razbili jez in mlin škofijskega posestva. Leta 1762 je takratni upravitelj tobačne režije Zorn pl. Mildenhcim zaprosil, da sme na lastne stroške posušiti del Barja. Zgradil je tako imenovani Curnovec, s čimer je bilo osušenih okrog 700.000 kvadrat, klafter barjanskega sveta. Ta uspeh je vzdramil poklicane oblasti k živahnejšemu zanimanju za stvar in z dvornim dekretom z dne 9. maja 1770 je bila za vodstvo načrtov in del imenovana posebna strokovna komisija s patrom Gabrielom Gruberjem, profesorjem mehanike Ljubljane kot tehničnim šefom. Gruber si je delo zamislil tako, da naj se struga Ljubljanice poglobi, med Golovcem in Gradom pa naj se izkoplje kanal. Dve leti nato so pričeli z izkopom, a nadzorna instanca na Dunaju je prvotni Gruberjev proračun znižala na 63.500 gld., da je mimo stroškov za postavitev Karlovške-ga mostu in zatvornice ostalo za izkop kanala komaj 13.000 gld. Pri takih razmerah Gruber seveda ni mogel računati na uspeh. Pojavile pa so še nove težave, ki so delo nepričakovano podražile. Teren ob sedanji Karlovški ccsti je bil po večini iz ilovnatih plasti in šote. Pri kopanju se je začela spodaj ležeča šota dvigati in naraščati, da so imeli akordni delavci vsak dan novega posla. Tako so stroški naraščali iz dneva v dan in so dosegli po komaj eni tretjini izkopa že 139.372 gld. Ko sta izbruhnila še dva požara zapored, ki sta uničila precejšen del mesta, se je vsa nejevolja javnosti in visokih instanc naperila proti Gruberju. Bil je odstavljen, nadaljevanje dela pa poverjeno podpolkovniku Struppiju iz Ljubljane. Dne 25. novembra 17S0 je bil prekop svečano otvorjen. Stroški za 2 km kanala z zatvornico vred so znašali v čelen 219.809 gld. 18 krajcarjev. Ko je Ljubljanica stekla po njem, je talna voda na Barju takoj padla za 70 cm, a ko so se v naslednjih letih izvedla še nekatera izboljševalna dela (poglobitev struge Ljubljanice, Kodeljev prekop, odstranitev mlinov), pa še za na-daljnih 1.60 m. šele zdaj je bilo mogoče začeti s smotrnim obdelovajnem barjanske zemlje. Iz prejšnjih močvar so vstali rodovitni travniki in njive. V naslednjih letih so zgradili po barjanski ravnini okrog 37 km cest in je bilo izkopanih skoraj 50 km stranskih jarkov. Na Barju sta oživela delo in promet. Ko je bil 1877 ustanovljen glavni močvirski odbor, je v osuševanju Barja nastopila nova doba. Odbor je dal takoj po strokovnjakih sestaviti podroben načrt osuševalnih del. ki pa je moral prccej dolgo čakati na realizacijo. Kakor so takrat strokovnjaki dognali, je racionalno obdelovanje Barja mogoče samo na dosedanji plasti šote. šota pa se mora vzdrževati vedno v talni vodi. ki se mora držati približno 1 m pod sedanjo šotno površino. Dunajska vlada je tedaj pripravila poseben zakon, po katerem so se zavezali prispevati za izvedbo regulacijskih del poljedelsko ministrstvo 45, deželni odbor kranjski 12. Barjani 33, mestna občina pa 10%. Regulacijska dela so se nadaljevala, dokler jih ni prekinil pričetek svetovne vojne. Po prevratu se je komisija za osuševanje Barja, ki je do tega časa vodila vsa dela. razšla in vodstvo je potem prevzela generalna inšpekcija voda. Z neznatnimi krediti, ki jih je imela ta inšpekcija na razpolago, pa so se mogla vršiti skorajda le še vzdrževalna dela v Gruberjevem prekopu. Vsi poizkusi, da se dela obnove in dovrše, so ostali zaman, ker ni bilo mogoče najti potrebnega kritja za stroške, ki so bili predvideni na ogromno višino 40 milijonov Din. šele ko je uspelo zainteresirati za nujnost dovršit ve najvišje mesto, je bil 1931 stavljen prvi enotretjinski prispevek države v znesku 2 milijonov Din v državni proračun. Sredi marca tega leta je gradbeno ministrstvo ustanovilo tehnično terensko sekcijo in v aprilu 1932 je tvrdka Dukič izliciti-rala prvo etapo del. Tako so se dela po dolgem oklevanju vendarle obnovila, in čeprav smo doživeli v zadnjem času spet mnogo dolgih, mučnih zamud, smemo menda vendarle upati, da bo do konca 1936. kakor predvideva načrt, Ljubljanica na veliko korist Barjanov in v slavo in čast našega mesta urejena do kraja. Najhitrejši plavač sveta pride v Evropo Pred dobrim letom je Američan Peter Fick {najbrž nemškega porekla) v Nevhave-liu izboljšal \Veissmiillerjev svetovni rekord v prostem plavanju na 100 m od 57.4 na 56.S. Tisti, ki so dvomili o verodostojnosti tega rezultata. so morali letos opustiti zadnje dvorno, kajti Fick je prod kratkim v istem pla-valiscu plaval na enaki progi še 5/io sekunda bolje. S posredovanjem mednarodne plavalne zveze se je posrečilo tega fenomenal-nega plavača pridobiti za daljšo turnejo po Evropi, med katero bo po dvakrat startal na Madžarskem, v Nemčiji in Franciji. Fick bo gostoval najprej v Budimpešti na tromatebu z madžarskim prvakom Csikom iu Nemcem jFscherjem. Nato bo šel v Nemčijo, kier bo starta v Berlinu i p "iremenu. slednjič na še v Parizu, kjer mu bodo postaviV nasproti Csika, Tarisa in Cartonncnta. Turneia bo v juniju. Umrla je po dolgi in mučni bolezni naša predobra mamica, tašča, babica, sestra in svakinja, gospa PAVLA MAJCEN roj. VABIČ VDOVA PO ŠOLSKEM UPRAVITELJU V POKOJU Zemeljski ostanki preblage pokojnice se bodo blagoslovili dne 23. aprila ob 11. uri pred mrtvašnico križniškega reda v Ormožu, nato pa se prepeljejo na pokopališče v Radvanje pri Mariboru, kjer se bodo ob 17. uri položili k večnemu počitku. OrmoZ-Ljubljana-Maribor-Praga-Zg. Sv. Kungota, dne 21. aprila 1935. Žalujoče rodbine: DR 11 KG VAT, BREGANT, PAPST, DR. MAJCEN, INŽ. NOVAK in VABIC. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri lepa in vesela ljubavna komedija v velefilmu LJUBEZEN CIGANA R. A. Roberts, Adela Sandrock, Georg Alexander Smrtna nesreča Reševanje psa pred vlakom je plačala z življenjem Gorirane, 2*2. aprila. V tvomici tanina v Goričanah je b Ia kot delavka zaposlena 281etna Ivanka Štaleeva, • loma iz Gornje Senice. V nedeljo je oetalo dekle samo doma in ia varstvo hiše eo ji domači pustili lepega volčjaka. Troti večeru je šla Šlalčeva z volčjakom na izpre-hod. Bilo je okrog 19.30, ko je prišla dt> železniškega prelaza pr; kilometru 88. Zapornice eo bile spuščene, ker je pravkar prihajal brzi vl3k Miinehen - Jesenice -Beograd. Ko je volčja k zagledal vlak, se je zdajci iztrgal dekletu iz rok in besno lajajoč planil proti lokomotivi. V strahu, da ne bi prišel pod stroj, je fefarireva efcočfl* za p^m in sa potegnila s prege. Ta s*ffeR>st je pa veljala življenje. Nameri« psa-je lokomotiva udarila njo s taksno čite- dft je odletela več metrov daleč in obležala z razbito glave progi. Zlomite ji je tudLieVO nogo. - ---- - - . - Nesrečo so opazili ljudje a rtttfe. Pobrali So nezavestno dekle in jo prenesli v bližnjo hišo. Na po™* so poki ca 1 i reševalce iz Ljubljane. Se preden je pa prišel reševalni avtomobil v Goričafie. je nesrečna Štalčeva že izdihnila. Prazniki v Mariboru Maribor, 22. aprila. Velikonočno prsznično razpoloženje je povzdigovalo krasno pomladno vreme, ki je nudilo možnost živahne razgibanosti v prosti naravi. Zato je bilo oba praznika polno Mariborčanov v okolici. Razstava slik se jc otvorila na velikonočno nedeljo v veliki dvorani Kazine. Razstavlja znani splitski slikar profesor Stjepan Bakovič, ki je izredno močan v primorski in zagorski pokrajini, pa tudi v tipiki in folklori. .Razstavljenih slik, ki pričajo o izbrušeni tehniki in impuizivni tvornosti razstavila! čevi, je okoli 90. Razstava bo zbudila brezdvonino obilo pozornosti pri mariborskih ljubiteljih slikarske umetnosti. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom predsednik tukajšnjega Umetniškega kluba dr. Ivo Šorii. Velikonočni dar kraljice matere siromašni rodbini Velikonočno veselje se je vselilo v siromašno rodbino Kavčičevih v baTakah v Danjkovi ulici. Oče brezposeln, štirje ubogi otroci. Za Veliko noč sta prispela dva velika zaboja, napolnjena z raznovrstnimi živili, Tereziji Kavčičevi kot dar Nj. Vek kraljice matere. Kavčičeva rodbina, ki je bila ob tem izrazu ljubeznive in dobrotne pozornosti veselo presenečena, je prejela v spomin tudi sliko kraljice matere z Nj. Vel. kraljem Petrom Ii. in kraljevičema Tomislavom ln Andrejem. Krst v gledališču Na velikonočno nedeljo zvečer je bila v gledališču krstna predstava Rasberger- jeve izvirne operete »Prebrisani amor«. Opereta je naletela pri občinstvu na živahen odmev in je moral avtor ponovno pred zastor. Občinstvo mu je živahno aplavdi-ralo. Avtor je prejel več vencev in šopkov. Mrtvaški zvon je tudi zadonel za Veliko noč. V Ormožu je umrla vdova po upokojenem šolskem upravitelju ga. Pavla Ma jen-ova, rojena Vabičeva. Njeni zemski ostanki se jutri v ponedeljek prepeljejo na radvanisko pokopališče. kjer bo pogreb ob 17. Blagi rajnki, ki je bila vzor žene in matere, sveti večna luč, žalujočim iskreno sožalje! ¥ Celje, 22. aprila. Vreme, ^rocesife in prireditve Na veliko soboto, nedeljo in ponedeljek je bilo v Celju nekoliko vetrovno, a sicer lepo, toplo, solnčno vreme, ki je omogočilo prebivalstvu nešteto izletov v bližnjo in daljno okolico. Ob veliki udeležbi prebivalstva so bile velikonočna procesije na veliko soboto ob 16. pri fcapuci-nah. ob 17. pri Marijini, ob 18. pid župni cerkvi, v nedeljo ob 5. zjutraj pa n^ brrbu sv. Jožefa. V nedeljo in ponedeljek ni bilo prireditev, razen nogometnih tekem zagrebške Jugoslavije s SK Celjem in SK Atletiko. Mnogo smučarjev in smučarl; je odšlo na Korošico in Okrešelj, kjer je bila alpska tekma v smuku. Spet vlom Serija- vlomov v Celju in okolici se tar ne more zaključiti. V noči na veliki 10' e-tek je neznan storilec razbil šipo. na okrni strojnice lesne industrije »Jugoles« v Klarv-niški ulici, odrinil zapah in zlezel v notranjost. Iz strojnice je odnesel sedem docela novih, modernih rezil za cirkularko v vrednosti 3777 Din. Rezila imajo zna 5Jco tvrdke » Martin Millers Sohn A. G. \View«. štiri rezila imajo po 50 cm, tri pa- po- <60 cm premera. Rezila te vrste in znamke niso v Jugoslaviji še nikjer v uporabi. Novi grobovi Na velikonočno nedeljo zjutraj je zadela 33 letnega slikarskega mojstra g. Bogomira Schlosserja v Celju, Dečkov trg 2. kap. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je davi izdihnil. Truplo so prepeljali na dom, odkoder bo v sredo ob 17. pogreb na mestno pokopališče. Pokojnik si je jeseni pri znani avtomobilski katastrofi v Medlogu pri Celju, pri kateri se je smrtno ponesrečil višji poštni kontrolor in znani gasilski organizator g. Jernej Vengust. zlomit roko. Bil je odličen član celjske gasilske čete. pri kateri je z veliko vnemo opravljal funkcijo četarja. Na veliko soboto je umri v Celju (Glav-r.i trg 16) 52 letni delavec Maks Grilc. V bolnici za duševne bolezni v Novem Celju je umrl na veliki petek 47 letni zasebnik Rudolf Miki iz Smiklavža pri Ormožu. V celjski bolnišnici je umrla v soboto 4/ letne služkinja Marija Žgankova iz Zavrha pri Veliki Pirešici. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja. Je bilo osrečenib z »Jutrovo« zavarovalnino, kl jim Je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru. ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. V,*ak »Jntrov« naročnik je zavarovan za slačaj smrtne nezgode za Din 10.000.- V splošni bolnišnici je preminila v starosti 33 let viničarka Antonija Kolenčeva. Žalujočim toplo sočutje! Vlomilska in žeparska sodrga tudi za praznike ni mirovala. Neizslcdcni svedrovci so vdrli v stanovanje soproge upokojenega profesorja Hilde Kovačeve v Gregorčičevi ulici 22 ter odnesli razne zlatnine, prstane in uhane v skupni vrednosti 18.000 Din. Daktiloskop Grobin je izvršil posnetje prstnih odtiskov. Kaže, da je moral izvršiti vlom nekdo, ki je bil o domačih razmerah preccj dobro poučen. Tudi pri posestniku Ernestu Holcerju v Klopcih pri Slovenski Bistrici so bili vlomilci in so odnesli razne reu in nekaj gotovine. Orožniki so aretirali nekega Ignaca J., ki se je klatil tam okoli. Na veliko soboto se je priplazil neopazno k posestnici Ivanki Jakličevi iz Studencev, ki je molila pri božjem grobu, nevaren že-par in ji vzel iz ročne torbice 300 Din. Drznega žeparja niso mogli izslediti. Žrtve možnarjev ia pištole V splošno bolnišnico so pripjljuli 33 letnega posestnika Jurija Lešnika iz hočkega Pohorja, ki se je na Veliko noč obstrelil pri streljanju z možnarjem. Levico ima vso razmesarjeno. Pri velikonočnem streljanju se je ponesrečil tudi 30 letni delavec Martin Svenšek iz Zgornjega Radvanja. Z obstreljeno levico so ga odpravili v splošno bolnišnico. Po nesrečnem naključju se je obstrelil s samokresom v levo roko 17 letni kmečki delavec Karel Kolar iz Ščavnice. Zdravi se v bolnišnici Pestro galerijo mode je nudil današnji prvi letošnji promenad-ni koncert v mestnem parku. Svirala je vojaška godba, na promenadi je bilo obilo mladega mariborskega sveta, ki je kazal novosti letošnje pomladne in poletne mode. Požarna nevarnost je nastala v soboto zvečer v Fochovi ulici, kjer eo otroci zažigali dračje za bivšo dra-gonsko jahalnico. Ogenj je prešel na ograjo in je bila nevarnost večjega požara. Na pomoč so prihiteli vojaki in pogasili ogenj. Napad in nesreča V neki gostilna v Grižah pri Žalcu sta se na veliko soboto stepla 24 letni rudar Alojzij Miklavc iz Liboi in delavec Matija Potočnik. V pretepal je Potočnik z nožem zabodel Miklavca v leko roko. Istega dne je padel Jože Kuzma. krojač pri tvfdki R. Stermecki v Celju, na cesti pri Teharju s kolesa in se občutno poškodoval po glavi. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. Josip Zumer f Cel j«, 22. aprila. V noči na velikonočno nedeljo je umrl y Celju (Glavni trg 14) v starosti 56 let zadet od kapi znani hotelir in posestnik g. Josip Zumer. Na veliko sobo!o »večer se je vrnil iz Ljubljane in je legel malo po polnoči k počitku. V nedeljo -ob pol 9. dopoldne so g« šli klicat zaradi ne>ke poslovne zadeve. Ker se ni javil, so s silo odprli njegovo sobo in z grozo opazili, da je bil že mrtev. Pokojnik je živel do konca vojne pri Sv. Trojici poleg Rogaške Slatine, kjer je imel gostilno in lepo posestvo. Po vojni se je preselil z rodbino v Celje in kupil tedanji hotel »Zvezdo« na Glavnem trgu. Pozneje je kupil tudi posestvo »Mijidvor« na Lavi. Bil je odbornik Združenja gostilničarjev v Celju in vec let tudi član celjskega občanskega sveta. Z veliko vnemo in ljubeznijo se je posvetil svojemu gospodarstvu ter dosegel e svojo marljivostjo in agilnostjo zelo lene uspehe. Zapušča soprogo go. FrančiSco, hčerko Marijo in sinova Albina in Mak^a. Pogreb bo v torek ob 16. izpred hiše žalosti na Glavnem trgu na mestno pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen blag frponrn. budo prizadeti rodbini naše iskreno "sožalje! Lepa glasbena orire^**v v Kraniu Kranj, 22. aprila. Glasbena šola v Kranju je priredila minilo soboto v gimnazijski telovadnici koncert, na katerem je nastopil z nekaterimi godbeniki sokolskega orkestra pomnoženi šolski orkester s Havdnovo »Malo simfonijo« v treh stavkih. Dalje so nastopili gojenec Kumer na goslih, ga. Fakinova na kla-virju. g. inž. Skopal na violini, g. inž. Gre-gorinčič na violi, ravnatelj g. Fakin na violončelu in g. Mavrič na klarinetu. Odveč bi bilo naglašafi. da so bile vse točke izbranega jn pestrega sporeda precizno naštudirane i"n nrav lepo podane. Šolski godalni' -;'!>v> napreduje, sni ga vo- di ravnatelj n " '--'n t m:rno in veščo roko. Vsekakor se • -—o da bo mogoče godalni kormip < ■ ri°-i čnsu izpopolniti tudi s pihali, česar gla^ena šol" ne sme pustiti t vidika. Goienee Kumer tehnično zelo napreduje: zlasti čisto igran ie mu štejemo v dobro. Beethovnov klavirski kvartet št. L, ki na menda prav redko slišimo, je kaj lepo zvenel Izvajajoči (ga. Fakinova in gg. inž. Skopa i, inž. Gregorinčič in Fakin) so ga pravilno interpretirali. G. Mavrič pa je v Fibichovi »Selanki* pokazal, da svoj instrument v vseh legah popolnoma obvlada. Prireditev je zaslužila vso pozornost in pohvalo. Želeli bi, da bi tukajšnja glasbena šola ta koncert ponovila v vseh mestih in trg h naše Gorenji. Ravnatelju glasbene šole g. Fakinu. na cigar ramah je sfonelo vse delo. naše polno priznanje. Slični koncerti pa naj bi bili v bodoče bolje obiskani! Pogreb Avgusta Kelnariča Maribor, 22. aprila. V petek ob 23.30 so na Pobrežju delavci potegnili truplo nesrečnega Avgusta Kelnariča iz vodnjaka. Kopali so po načrtu, ki ga je predlagal inž. Lavrenčič iz Ljubljane, in posrečilo se jim je, tla so nesrečno žrtev že v petih urah iztrgali iz objema zemlje. Pokojnikovo truplo so prepeljali na Magdalensko pokopališče, kjer je bil na veliko soboto pogreb. Ob grobu žrtve dela je izpregovoril prelepe poslovilne besede šolski upravitelj g. Klcmen-čič. Oba praznika je bilo ob njegovem grobu, ki je tik ob pokopališki kapclici, polno ljudi, ki so prinašali pomladno cvctje in ga polagali na gomilo ter prižigali sve-čice. Se med prazniki je bil Maribor pod vtiskom te tragedije, ki bi se bila lahko preprečila, če bi se reševanje vršilo zadosti vešče. FILM I ta Rina spet v filmu Glavna igralka iz »Erotikona«, ki je doživel take uspehe, naša Ita Rina sc je spet vrnila v Prago. Z L. H. Struno bo igrala glavno vlogo v velefilmu »In življenje teče dalje«, ki so ga začeli delati v Baran-dovskih ateljejih. Večina Filma se odigrava v Jugoslaviji, delali ga bodo pa v štirih jezikih. „Bolero" Še ta teden bomo gledali v Elitnem kinu Matici zanimiv film iz življenja plesal-ca-umetnika. Glavni vlogi v njem igrata George Raft in Carola Lombardova. Film se godi v Parizu, tik pred vojno in ob njenem začetku. Prav posrečeno riše atmosfero tistih usodnih dni, ko se je vsa Evropa pognala v ples krvi. Že zaradi tega je film vreden, da si ga vsakdo ogleda, zlasti pa zato, ker je vpletena vanj čudovito lepa ljubezenska zgodba, ki pa vendar ne deluje osladno. Za vsakogar bo res lepo presenečenje. Igra se v nemškem jeziku. »Izsiljevalke" Te dni pride v Ljubljano razkošna in duhovito revijska komedija »Izsiljevalke« (Gold Diggers). Film nam slika življenje plesalk v vsej njegovi lepoti in tragiki. Izdelan je z vsem razkošjem, ki ga Amerika premore in tudi igralci so same prvovrstne moči. Objave Danes ob 17. bo predaval v Jakopičevem paviljonu g. Vladimir Kapus o snovi »Kralj Aleksander kot lovec« in v sredo ob isti uri na istem mestu o snovi »Kralj Aleksander v prirodi«. Na kraljev grob iz Ljubljane v Beograd-Oplenac s posebnim brzini vlakom 11. do 14. maja in nazaj za 185 Din; do posebnega vlaka polovična voznina. 13. maja ves dan ogledovanje Beograda. Prijave do 25. t. m. plačila do 3. maja sprejema in brezplačna pojasnila daje: Dobrodelna pisarna, Ljubljana, šentpetrska vojašnica (Vrazov trg 4). Napredovanje pri pošti. V višjo stopnjo so napredovali: višji svetnik Pavlič Nikola in inšpektorja Pučelik Vojteh in Štamcar Milan, vsi pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Nedalje so napredovali za inšpektorje v V. skupini: Toma-žič Miroslav, Lenasi Hugo in Pevec Janko pri pošti Ljubljana 1 in upravnik Slavec Ivan v Kranju, Avser Kari na Jesenicah (Gorenjsko) in Kumer Matko v Mariboru. Državnim upokojencem, članom ljubljanskega društva, v vednost. Občni zbor Društva državnih upokojencev v Ljubljani, določen za petek 26. t. m., je preložen. Dan občnega zbora bo pravočasno objavljen. Natečaj za izdelavo načrtov za Profesorski dom v Beogradu se podaljša do vštetega 30. aprila. Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V sredo 24. t. m. ob 20 in pol se bo predvajal higienski film o tuberkulozi »Dva brata« s predavanjem g. dr. Fedorja Mikiča. Vstop prost. Eno srce — ena radenska! Tovarna Jos. REICH sprejema mehko in šlg-obljejno perilo v najlepšo izdelavo. velika steklenica Din. 65. srednja . - 35.-mala - . 22.• Ljubljana, 22. aprila. Zagonetni napad na šiviljo Tončko Sever-jevo v Slomškovi ulici je še zmerom nepojasnjen. Policija je že v petek napravila temeljito racijo po mestu in okolici. Policijski organi so bili budni tudi v soboto in tudi med prazniki. Preiskava je težavna, ker K napadu v Slomškovi ulici Aretacija osumljenca, ki pa bržkone ni krivec — Severjeva Se ni mogla dati podatkov jo zdravniki, da utegne okrevati, saj je okrevala nekoliko starejša Kalanova, ki j« bila pri roparskem napadu huje poškodovana. Policija je zaslišala več strank iz soseščine Sove rje ve. Dive ženski Rta povedali, d-a je okrog hiše večkrat lazil visok moški kostanjevih las, ki je prihajal zlasii ob petkih beračit. Na podlagi podanega opisa je policija domnevala, da bo ta najbrž brezposelni 481etni delavec Anton S., doma iz Hru-šice. Ker ga v Ljubljani ni bilo, so ga v soboto zjutraj poiskali na njegovem domu v Hrušici orožniki in ga privedli v Ljubljano. S. je pri zaslišanju odločno zanikal da bi bil v petek v Slomškovi ulici. Povedai je, da je bil v šiški, odkoder je krenil v Prešernovo ulico, kjer je nekaj časa sedel v dalmatinskem vinotoču. nato se je pa vrnil domov. Policija je zaslišala lastnika vinoio-ča in tudi točaj-a, ki pravita, da S. ni bil tam. Prav za prav S. tudi ni mogel podali alibija za ča6 med 9. in 11. uro. Seveda s tem še ni rečeno, da je on storilec. Pri njem niso našli ničesar, kar bi ga obremenjevalo, ne denarja, ne kakih krvavih madežev. Zdaj ga še vedno zaslišujejo. Kakor kažejo raani znaki, napad v Slomškovi ulici ni bil izrazito roparskega značaja. Bolj verjetno je, da je Severjeva. pri-šedša s trga. zalotila doma nenričakovrnega gos!a in ga prijela, ta pa je v naglici pograbil bl:zu stoječi likalnik in jo udaril po glavi. Kolikor je mogla ugotoviti policija. ni bilo iz sobe rvič odneseno. šivilja Tončka Severjeva ni nihče videl napadalca. Na drugi strani otežuje preiskavo dejstvo, da je Severjeva, ki bi edina hliko dala konkretne podatke, še vedno nezavestna. Sicer se nesrečna žrtev zdaj pa zdaj z«ve, toda ee spet onesvesti. Čeprav so njene poškodbe zelo hude, meni- Nušičev »Narodni poslanec« v ptujskem gledališču Dramski odsek ptujskega Sokola je 16. t. m. spravil na deske našega lepega, a od Muz preveč zapuščenega gledališča Nuši-čevega »Narodnega poslanca«. Bil je to za nas dogodek, saj je Nušičev »Narodni poslanec«. dasi star že skoro štirideset let, še danes živ in aktualen. Ker je pri nas tako zvanega kulturnega življenja tako malo. se je gledališče napolnilo z občinstvom, ki je prišlo po dolgem času v gledališče tudi zato, da sliši slovensko besedo, saj sicer kraljujejo v našem hramu igralske umetnosti nemški in ameriški zvočni filmi. V tem oziru izpolnjuje dramski odsek občutno vrzel. KAV/1 H/l G zajameetur neškodljivo* Bila je to njegova tretja predstava v tekoči sezoni. Kot prvo nam je v režiji agil-nega meščanskošolskega učitelja Hasla prikazal Pecije Petroviča »Du^e«, ki so izpričale predvsem močno voljo in veselje članov Sokolov do dela. dasi v umetniškem oziru niso čisto zadovoljile. Vsekakor pa je Vuga podal starega hlapca z velikim razumevanjem in vživetjem. Treba bi bilo poglobljenega študija in močnejše, prepri-eevalnei'"« igre. Več uspehi so dosegli z Lipahovim »Glavnim dobitkom«, kjer so Štruc, Hasl, Spat. Poličeva in Černivčeva ustvarili tipe, ki jih bo težko pozabiti. Z »Narodnim poslancem«, ki je obenem proslava petdesetletnice Nušičevega književnega udejstvovanja, pa se je režiserju Ilaslu posrečlo postaviti na oder ne samo nekaj dobrih tipov, marveč tudi nekaj pristnega življenja z vsemi komičnimi ir» tragikomičnimi stranmi. Res, nekatere scene so bile odigrane, kakor bi jih gledali okoli sebe prav v sedanjem času. K temu so poleg režiserja pripomogli predvsem Spat, Sancin, Drofenik, Letič, Krašnerjeva, Poličeva, Crnivčeva in Drobinova. S to predstavo je sokolski dramatski odsek zaključil letošnjo sezono, prihodnjo jesen pa namerava pričeto delo nadaljevati, uprizoriti hoče vrsto lažjih in težjih iger in tako dvigniti v mrtvilo toneče kulturno življenje našega mesta. Zdravko Ocvirk: Otrok »Ali me boš vedno rad imel?« »Vedno. Ljubim tvojo bližino, tvoj korak in vse, kar je s teboj.« »Bojim se, da me boš nekoč pozabil.« »---« »Skoro bo večer. Solnce že umira. Kaj še čakava? Daj mi roko!« Sla sta po polju proti domu. Oba sta molčala. Ko sta že bila blizu doma, je Minka vprašala: »Ti, kaj pa je to — vedno?« »Vedno te bom ljubil pomeni, da te ne bom pozabil nikoli. »Vedno« je doba mojega življenja.« * »In zdaj vaju zavezujem za vse življenje.« Zunaj je solnce in lep dan, tu je tišina in Bog. Za roke sta se držala, ko sta odhajala od oltarja. Bila sta kakor otroka, ki se bojita drug za drugega. Minka je lahno rdela. Ponosna na svojega Ivana je šla mimo ljudi. Zanjo se je odprl nov svet. »Kaj ne, kako lepo je življenje v dveh!« Ivan je hodil v službo in Minka ga je vedno težko pričakala. Potem se mu je vrgla krog vratu in spet je bilo kakor prvi dan: smeh in poljubi. »Vidiš, to je — vedno« ji je ob koncu dejal. »Kaj pa je danes s teboj, Minka? Si bolna? Tako bledo je tvoje lice.« »Res mi ni nekaj dobro. Pa to bo prešlo. Le to mi povej, Ivan, zakaj si prišel sinoči tako pozno domov?« »Z znancem sem bil v družbi. Je moj najboljši prijatelj. 2e nekaj let se nisva videla.« »Le kako. da mi nisi že prej ničesar o njem povedal. Saj veš, da jaz ničesar ne skrivam pred teboj. Nu, saj ni nič hudega. Le vprašala sem.« * V restavraciji pri »Zaljubljenem srcu« sta obhajala obletnico zakona. Ona je napijala njemu in on njej. Potem sta se smejala in poljubljala. »Minka, tako rad bi imel otroka. Prav tako bi ga ljubil kakor tebe « ^Tudi jaz bi ga rada. Fantička.« Ivan je molčal. Vse tisto lepo občutje, ki je s teboi. če imaš otroka, je stalo pred njim. Da, on je vedel, kako lepo je biti oče. »Minka, kaj ne, da mi ga boš dala? Nič manj ne bom potem pozabljal nate. Hvaležnost bo utrdila najino ljubezen.« Solnce je zahajalo kakor tisti dan pred poroko. In ko sta se vračala domov, je rekla: »Ti, zdaj pa vem, kaj je to: — vedno.« * »Le kaj ti je danes Minka? Tako bolna si videti.« Minka molči. »Morda si vročična? Lezi rajši! Bojim se zate.« Minka molči. »Veš, bil sem pri prijatelju. Tako lepo me je prosil, naj ostanem pri njem. Toliko važnih stvari mi je imel povedati. Pravi, da sem edini človek na svetu, ki mu lahko zaupa. In on ima veliko tega, kar ga teži. Tako sem torej ostal vso noč. Saj nisi huda, kaj ne?« »Če bi poznala mojega prijatelja ia če bi vedela, v kakšno veliko pomoč sem mu. bi mi gotovo odpustila. Ti nisi ena tistih, ki tega ne razumejo. Zato, Minka. si še huda name?« »Nisem, Ivan.« -Er±o s: doSra.'. jc hitel zatrjevat. »Vedel sem, da mi boš odpustila. Saj ne moreš drugače.« Drugo obletnico zakona sta praznovala. Gostilna: »Življenje je kakor vit Dogodki po širnem svetu Prekrasen skok Na pariškem jahalnem turnirju se je posrečil edini ženski tekmovalki na prireditvi ge. Hassenbachovi krasen skok, ki so ga ovekovečili s filmskim posnetkom Zanimivosti iz Strese Posebni dopisnik znanega češkega lista »L i do ve Novinv, je priobčil zanimiv članek o doživljajih, ki so jih imeli italijanskih prilik nevajeni inozemski gostje o priliki konference v Stresi. Poročevalec popisuje natančnost it.aKj.an. carinikov, ki so češkim novinarjem zaplenili celo rezervne čevlje in izraža prepričanje, da s-e iz te zaplembe najlbrž ne bo izeimil mednarodni spor med Prago in Rimom. Drugi carinik je zopet osumil poročevalčeve fotografske potrebščine in šel v svoji vestnosti tako daleč, da je po svoji služb, vestnosti pokusil fiksirno sol. Ker pa se poprej ni najedel plošč, ni moglo priti '—- la po voden j filmskih operaterjev in šele uro na to so ga našli vsega zbeganega ter ga odipeljali na varno. Flandin je ostal nepoškodovan samo aat-o, ker se je po svoji orjaški rasti mogočno vzdihoval izmed množice in ga zato ni mogla odnesti kam v stran. V silovite k!ešee pa so prišli inozemski novinarji, ko se je bilo treba odpeljati s parnikom v Pallanzo. Obenem ž njimi se je vkrcal na parnik skoro bataljon drugih civilnih oseb. ki so mahema zasedli vse prostore. Tretjina teh čuvarjev javno varnosti je takoj zaspala, ostali pa so napeto poslušali razgovore novinarjev in si marsikaj zapisali v svoje beležnice. Položaj je postal za novinarje naravnost grozen. Gospod Sauerv.-ein od »Parie Soi-ra« je nepremično sedel v svojem kotu, dasi je sicer pogumen ko lev. Gospa Ta-boiris od »L' Oervrea« je Mc-ia ko zid ponudila svoj sedež enemu izmed spremljevalcev. ki je galantno sprejel njeno ponudbo. Fert;naxu je drhtel monokel in mož je očividno mukoma premišljal, kaj nevšečnega je napisal dan prej na naslov Italije v svojem »Eeho de Pariš«. Dopisnik »Lidovih Novyn« takisto ni imel v tem pogledu čiste vesti in je premišljal, kje bi se dalo skočiti k telefonu in pre-scKcaM nekoliko oddanih neprevidnosti. Na temelju naštetih prijetnosti, pravi d.opi'Snik. se da zaključiti, da je v Italiji zelo. zelo lepo in vsakomur mora imponi-rati čvrsta in brezhibna organizacija. Najbolje so se nedvomno počutili nemški tovariši, ki so navajeni takega reda., saj se v Nemčiji vedno sučejo med celo vojsko detektivov. Gosti iz drugih držav tega izkustva nimajo, zato jim je bilo sem in tja nekoliko nerodi.no. vozitia »fcE Francoski prekomornik »Mexique.« ki se je te dni vrnil iz Amerike v francosko ladjedelnico St. Nazaire, je imel na tej vožnji neka i nenavadnih dogodkov. Najprej jc izvršil neki potnik samomor, in sicer kmalu potem, ko se je ladja oddaljila od ne\vyorškega pristanišča. Nekaj dni pozneje je znorel član ladijske posadke. Morali so mu obleci prisilni jopič. Za zaključek pa so odkrili na ladji štiri vtiho-tapljene potnike, in sicer visokošolce s Kube. Pobegnili so z doma in se v zadnjem trenutku vkrcali no ladjo. Vsi štirje so sinovi dobro situiranih staršev, ki živijo sedaj na Španskem. Sodilo jih bo francosko sodišče, kazen pa bodo odsedeli v španskih ječah. Nesreča pri avtomobilski dirki Pri avtomobilski dirki na 10(X) milj razdalje v Italiji se je te dni prekucnil voz tipa Maserati. Dirkalni avto se je v diru obregnil ob neko drugo vozilo, mu izbil kolo, zlomil telegrafski drog ter se obrnil po viseči poti navzdol, kjer je povozil do smrti dve deklici, tretjo pa hudo ranil. Nato se je prevrnil in popolnoma razbil. Vozač dirkalnega avtomobila in njegov spremljevalec, poslanec Scarfiotti, sta bila poškodovana. Potegnili so ju vsa razpraskana izpod razvalin razbitega vozila. prmea Med neko ceremonijo, ki se je vršila pred kratkim, je princ Waleški javno nosil naočnike. Angleški tisk, ki je o tem poročal, pravi, da rabi tudi prinčev oče. kralj Jurij, naočnike že precej let. Do tega kralja so bili naočniki na dvoru strogo za-branjeni in še 1. 1841. se je moral celo neki župan v Bedfordu. ki ni mogel čitati brez naočnikov, odpovedati čitanju neke spomenice kraljici Viktoriji. Potemkinov življenjepis Z naslovom »Od Pavlihe do prvega državljana« je izdal Robert Michel v Berlinu knjigo, ki opisuje življenje ljubimca Katarine Velike. Michel se naslanja na obstoječe vire. posebno na dnevnik ruske carice. da naslika moža, ki je iz preprostega vojaka postal ruski knez, vojskovodja in politik. Potres v Perziji Prebivalci Šahija in Sarija v provinci Mazanderan v Perziji je te dni zbudil iz spanja močan potres. Bili so trije sunki, ki so ljudi tako oplašili. da so mnogi zbežali iz toplih postelj na prosto, kjer so prebili vso noč. Potres je napravi! ponekod znatno škodo. Več rahlih sunkov so čutili tudi v Teheranu. Peščeni viharji v Ameriki Iz Kansasa v Ameriki poročajo, da so se v srednjem zapadu Zedinjenih držav zopet ponovili peščeni viharji, ki so napravili ogromno škodo v državah Kansas, Coio-rado. W'yoming ter v zapadni Oklahomi. Te.vdsu ter New Mexicu. Viharji so divjali čez Jowo in Arkansas do Ohia in Tenne-seeja. Škoda, ki jo zaradi tega trpi poljedelstvo, je ogromna. Samo na pšenici cenijo škodo na 30 milijonov dolarjev. Na tisoče farmarjev je zaradi nevzdržnosti V sedanjem položaju ostavilo kmetije ter se odpeljalo proti vzhodu z namenom, da rešijo vsaj golo življenje. Prah namreč povzroča zlasti pri otrokih pljučna vnetja in vdira skozi tesno zadelana okna v stanovanja. V mnogih krajih so trgovine opuščene, šole zaprte. Ponekod se je peščeni prah zaradi deževja spremenil v kepice blata ,ki pada z neba. Te posledice peščenih viharjev čutijo Američani tja do Chi-caga. Vlaki, ki prihajajo z zapada in juga, so pokriti s prahom in blatom ter imajo velike zamude, ker so signalne luči često tako olepljene s peskom in blatom, da mora strojevodja potrojiti pozornost med vožnjo. Si li morete predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljete V ZNAMENITI RADENSKI in jo pijete pri samem izviru, kolikor si želi srce? Predsezona (maj, junij) 700.— Din. deset dni. Stanovanje, hrana (hotelska ali dije-tetična), kopeli, vse takse in zdravniški pregled. Srce, ledvice, živci, obča starostna slabost, notranje žleze, kamenci, skleroza, nervoza. Direktno z železnico v Radence s prestopom v Ormožu in Ljutomeru, ali z brzim vlakom v Maribor in z avtobusom v Radence. Avtobus ima takoj zvezo na brzi vlak ob 4. uri popoldne in pripelje ob 6. uri v Radence, a ne vozi v nedeljo in praznik. Idealno za odpočitek, krepitev duševnih in telesnih delavcev! Najpametnejši Španec Neki madridski list je razpisal originalno anketo. Gre za to, da se najde najpametnejši Španec. Za takšnega se vsak čitatelj lista lahko označi sam, vendar mora navesti vzroke in utemeljili razloge svojega pa-metnjaštva. List je prejel doslej že na tisoče odgovorov z obširnimi izjdvami, zakaj se prijavniki smatrajo za najpametnejšega moškega. Zaradi otroka so Ji prizanesli z vislicami Pešcansko okrožno sodišče je te dni sodilo 37 letno prodajalko perutnine Julijano Bognarjevo, ki je o božiču 1933 ustrelila svojega moža Štefana Bognarja. medtem ko je spal, njegovo truplo pa razsekala in ga vrgla v greznico. Bognarjeva je namreč brez vednosti svojega moža, mesarja, prodala kos zemljišča. Mož jo je zaradi tega javil oblasti, nakar je ona sklenila in izvedla maščevanje. Imela je ljubavno razmerje z drugimi moškimi ter je v preiskovalnem zaporu povila otroka. Na razpravi, ki se je končala te dni, je bila morilka lastnega moža obsojena na dosmrtno ječo, to pa samo z ozirom na osem mesecev staro dete, ki bi drugače ostalo brez varstva. Samo z ozirom na otroka so ji prizanesli z vislicami, na katere hi morala priti po določilih zakona. Ni še prepozno! Čeprav se bližamo že petemu mesecu v letu, vendar še ni treba obupati nobenemu — saj je še zmerom čas: z vsakim dnem lahko postaneš naročnik ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki te bo razvedrila in poučila! Nemška hvala o lepotah blejske pokrajine Gerda de Baranovska je naša dobra prijateljica. Gotovo so mnogim znani njeni podlistki, ki jih je doslej že nad sto priobčila v »Novem dunajskem žurnalu«. Mnogo piše o naših krajih. Je stalna korespon-dentka belgijskih listov, kamor poroča o Av striji in Jugoslaviji. V kratkem bo izdala zbirko novel, ki jim je vsebino zajela na Gorenjskem. Morda še bolj kakor kot pisateljica pa je ugledna dama dobra znanka naših športnikom. Pred dvema letoma je v MilVstattu izskazala mnogo prizadevanja v prid naši plavalni reprezentanci. Kako se vnema za naše kraje, zlasti pričuje priief-no napisan članek o Bledu, ki ga je nedavno objavila v dnevniku »Deutsche Berg-werkszeitung«, ki je glasilo težke industrije v Porur>u, in v diisseldorfskem dnevniku »Mittag«, ki redno prireja družabna potovanja v Jugoslavijo. Iz članka posnemamo nekatere odstavke: V nebo strme triglavski vrhovi, lnhro vzvalovljena se nagibajo ramena Straže k zemlji. Pojoče vprašujejo fantje v tiho se gugajočem čolnu dekleta, zakaj so jih zapustila. Vprašujete prezgodaj, odgovarja pesem in odgovarjajo dekleta štiriglasno, fantom, ki jim poklanjajo otožno slovensko pesem. Osmeroglasno zdaj prepeva zbor. Kako muzikalni so slovenski kmetje! Kako sigurni v taktu, v nastavkih, v glasovih. Jasno in čisto, vzvišeno in ponižno kakor koral se dvigajo glasovi proti plavemu ne-besju, proti gradu na strmi skali, plavajo preko jezera, kjer gostje prid-žujejo sapo, prevzeti od hrepenenja in slutnje, da jim tu govori duša naroda. Zdaj prepevajo pesmi svoje domovine, pesmi o Bledu: Po jezeru bliz' Triglava, čolnič pla-\i... S^ara pesem govori o lepotah Gorenjske. In potem pesmi Prešerna, največjega slovenskega pesnika, ki ga je ugrabilo leto 1S4#>! Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja... O otoku Blejskem vri- ska pesem, glasovi se razvezujejo, se spet združujejo v harmoniji, da zadonijo mogočno v zmagovitem finalu. Navdušeno zveni pesem v čast jezeru, ki ga dandanašnji imenuje in pozna že vsa Evropa. Kajti če dandanašnji govorimo o novem St. Moritzu v južnovzhodni Evropi, potem pač menijo jugoslovenski Bled z njegovim elegantnim življenjem okrog poletne rezidence kralja, o letovišču, kjer knezi prire jajo v salevh »Toplic« diplomatske ban kete, kjer zvečer živahne Hrvatice in ču sivene Slovenke pletejo kolo s častniki kraljeve garde. Osem korakov levo, osem korakov na desno, štiri korake levo. štiri ni desno — še hitro govori sama zase dekle nekod od Rena, ki sta jo tovariša v plesu na levi in na desni odtrgala. Vse se popri-jema za roke, v krogu se gibljejo plesale:, enkrat sem. enkrat tja, to je stari kmečki ples. ki se pričenja skromno, lahkotno '.a prekanjeno, da se naposled konča strastio kakor kakšen čardaš. Razkošje na Bledu je zapadnoevropsko. V širokih hotehh hallov se gostje razgo-varjaio o prof. Baumgartnerju. slovečem arhitektu in ustvaritelju »Toplic*, ki sta mu bili domača obrtniia in slovenska umetnost zvesti pomagalki, tako zvesti, da sr.i zasenčili obrtnijo mnogih velikih mest na zapadu. Pod stiliziranimi lesenimi rešetkami in kandelabri, pred ogromnmi šipami za celo nadstropje visokih oken, sprič i gradu, ki se leskeče v solncu. se pogovarjamo tudi o zimskih prireditvah na Bledu Hajdarbej, turški poslanik nam je pripovedoval celo o avtomobilskih dirkah na za-mrzlem jezeru, kar bo iz Bleda napravilo naše drugo Eibsko jezero, pripovedoval nam je v curlingu in skijoringu, o konjskih dirkah na jezeru. V Beogradu akreditirani diplomati res lahko ustvarijo Bled v jugoslovenski St Moriu Pomlad pod EiHelovim stolpom Celo v kamniti puščavi okolu pariškega Eiffelovega stolpa Je čutiti njen dih: vrtnar zasaja gredice, ki bodo čez noč v cvetju Iz akvaristove torbe O boleznih in zajedalkah Lepa je naša slovenska pokrajina. S prijazne Dolenjske s svojimi od vseh strani z grički obrobljenimi vdolbinami, kjer izginjajo vod'ice kar v zemljo, nas po vede pot v zapadtni smeri na Notranjsko, ki jo jra, ki so biLi okuženi z ihtioft.irijem tako zelo, da so za boleznijo poginili. Ker si ne moremo misliti, d>a bi se našel med akvaristi čk>-vek, ki bi vt*ie prodajal okužene ribe, moram-o predpostaviti, da ne pozna pošiljatelj bolezenskih pojavov. Da bi ljubitelji ne kupovali okuženih rib, si oglejano nekatere simptome, ki jih opazi lahko tudi začetnik. Bele pikice na plavutih in tetesu, nam pričajo o ihtioftiriju, m<**ro-belkaste, bele, sive ali pa rjavobefkaste maroee po trupu nas pa opozore na gi.ro-daktila daktilogira, hil-odona. na Oihloheto in pa na kastionekatrix, a tudi na prehla-jeno površnico. Ribe z odiprtimi škrsrami, z neprilegajočiimi se luskami, z neprirod-nim rdečilom zlasti na sprednjem dolnjem delu trupa so tudi bolne. Ribe, ki imajo po telesu šopke, ki nae spominjajo na vato, so okužene z glivicami, ribe z bePrm: aH črnimi moaoUčki so pa legla dru£!h ribjih šSkodJjivcev. Ribe, ki neprestano plavajo nihajoč pri tem z vsem trupom, ribe, ki padajo na dno ali pa ki jih vleče k gladini, niso zdrave, kakor tudi ne ribe ki imajo pritegnjene plavuti in ki so mr-j šave. Plavuti, hrbet in boki morajo biti čisti, manjkati ne sme nobenih lusk, a j>oleg tega mora biti riba živahna in požrešna. G-lede oblike trupa nam pa že oko, odmosno čut pove, ali Je pravilna. Zlasti toplovodmicam moramo posvetiti pri nakupovanju posebno pažnjo. Dobro je, če si kupec pogleda prej akvarije trgovca in če opazi v kateremkoli akvariju kak bolezenski znak. bodisi samo na eni ribi, naj nakup rajši odHoži. fe potočkov, jarkov in ribnikov prenesemo z rastlinami >ahko tudi kako večjo -zajedalko v akvarij, kakor je na primer krapna uš. ribja, polžna ali pa navadna pijavka. Vse se lotijo rib in polžev. Pijavk pa ne smemo zamenjati z manjšimi ploščatimi črvički bele, rjavobele, temno, i rjave ali pa temne barve, ki jih najdemo j često na listih vodnih rastMn. Ti črvički i spadajo v skupino ploskavcev in lahko bi kdo mislil, da ima pred seboj mladiče | pijavk, črvički so 2 do 4 mm široki in i 1 do 2 cm dolgi, če se dotaknemo plo-i skavca s prstom, dobimo občutek, da smo i vtaknili prst v razstopino sode. Ti črvič- ! ki so nedolžni, i •Isto velja za rdeče aH pia belkaste vodne pršice, ki so klopu podobne. Ličinke kačjih pastirjev in vodnih hroščev so pa riba min polžem nevarne, zaradi česar jih je gojiti v posebnih posodah. Tudi črta-lasto ranatro, vodnega ščipalca, vodno stenico je gojiti odvojeno že zaradi prehrane Razen obrobljenih kozakov in njih sorodnikov pa lahko gojimo med ribami brez nevarnosti naše vodne hrošče, katere hranimo kakor ribe z nastrganim mesom. Majhni hrošči so mične živaMce in povečajo vrvenje v sobnem akvarija. Sedmo kolo državnega prvenstva Primorje spremlja precejšnja smola črno-beli so si z 9 možmi vendarle priborili eno točko proti Concordiji — Tudi Hašk in Hajduk sta igrala neodločeno — BSK, Gradjanski in sarajevska Slavija poraženi Letošnja velikonočna nedelja je bila proti vsem običajem zasedena s tekmami za državno prvenstvo. Spored je bil kompleten. Tekme so bile vseskozi važnosti primerno ogorčene, prinesle pa niso nobene posebne senzacije, če izvzamemo nepričakovani uspeh Jugoslavije nad BSKom, ki je zadnje čase redno nadvladoval svojega lokalnega protivnika. V Ljubljani je gostovala zagrebška Concordia" Prazniki so izvabili mnogo ljudi iz Ljubljane tako da je bil obisk za nekaj stotin ljudi izpod običajnega števila. Črno-beli imajo letos očividno smolo. Zadnje tri tekme so absolvirali nekomplet-ni, vedno imajo že v začetku igre po kakega onesposobljenega igralca. S Concor-dio so igrali pretežen del samo z devetimi ljudmi in če so kljub temu :zbili neodločen rezultat — celo zmaga ni bila povsem izključena! — so lahko s tem rezultatom popolnoma zadovoljni. Pridobljena točka jih je. vsaj začasno, dvignila s predzadnjega na osmo mesto. Concordia pa je stopila za mesto nižje, s tretjega na četrto mesto. V Beogradu je Jugoslaviji uspelo tesno premagati svojega nevarnega rivala. Jugoslavija se je povzpela v tablici nekoliko višje. BSK pa je zdrknil na predzadnje mesto. Hašk in Hajduk sta si v Zagrebu v prvem srečanju delila točki, kar je brez dvoma večji uspeh za Hajduka nego za Ha-ška. čelo tablice je ostalo torej nespremenjeno BASK je s tesno zmago nad Sarajevčani — obenem edina zmaga dneva na tujih tleh — našel priključek k vrhu. Z boljšim količnikom se je postavil pred Concordio, ima poleg tega eno tekmo manj. Sarajevčani rinejo počasi pa sigurno navzdol. Naposled beleži Gradjanski že svoj tretji poraz V treh bitkah, v ostalem je igral vse tri »na tujemc. ni izbil niti ene pike in sedi vztrajno na zadnjem mestu. Osiječani so vsaj trenutno zelo dobro plasirani, njihov količnik pa kaže. da jim pozicija sredi tablice ni povsem trdna. Razen vrha in konca se je v tablici marsikaj spremenilo. Hašk Hajduk BASK Concordia Slavija—O Jugoslavija Slavija—S Primorje BSK Gradjanski 5 4 1 1 12:7 9 6 3 2 1 19:6 8 5 3 1 1 15:7 7 6 2 3 1 8:5 7 7 3 0 4 10:23 6 4 2 1 1 6:5 5 7 2 1 4 12:12 5 5 1 1 3 5:16 3 « u 1 0 2 6:5 2 3 0 0 3 2:9 0 Primorje: Concordia 1:1 (0:0) Primorje; Logar—Hassl, Jug—Zemljak, Slamič, Boncelj—Janežič, Kukanja, Rudi, Bertoncelj II., Žemljic. Concordia: Puhar—Beloševič, Paviša— ■Cimermančič. Jazbec, Belak—Pleše, Vaija-revič. Martinovič. Ralič, Solerti. To je bila težka borba, v pravem pomenu besede prvenstvena. Lepa tekma ni bila, tudi ae borba ni razvila v enakih pogojih za obe strani. Sodnik je že od začetka spregledal marsikatero ostrost, igralci so to njegovo šibkost kmalu opazili in temeljito okoristili. Rezultat takega načina borbe ;e bil. da so črno-beli izgubili že v prvih minutah Bertonc.ija v napadu, kmalu nato je bil izločen še Slamič, tako da je moštvo astalo brez dveh zanesljivih opor in skoro vso tekmo igralo samo z devetimi možmi. Vse to je šlo samo v škodo nivoju igre, ki je do kraja ohranila žilavo borbenost brez izbere sredstev Concordia je večji del napadala, toda nudila je pri vsem tem zelo mlačno igro. v večnem nervoznem tipanju se moštvo nikakor ni moglo zbrati za odločilne poteze, imelo pa je v žilavi nasprotnikovi obrambi kaj težko oviro. Črno-beli so pričeli tekmovanje v slabi formi, tekma z BASKora je pokazala lep napredek, toda obenem ;e še! prvi igralec na listo maro-derjev. z desetimi možmi so tekmo odločili v svoj prid. Povratna igra z istim nasprotnikom je kljub lepemu začetku nesrečno končala a lista maroderjev se je povečala za nadaljnja dva igralca. 3orba s Concordio ie zopet dva igralca za dogleden čas izločila če bo šlo v tem stilu in tempu naprej, bodo morali črno-beli nadaljevati ligaške borbe z juniorji! Tokrat so se bili brez izjeme z veliko požrtvovalnostjo Ln so dali vsi iz sebe vse do zadnjega. Pred vsem je bila ožja obramba kljub preobremenjenosti vedno na mestu, nasprotnemu napadu sploh ni dala priti na strel. Logarja je enkrat sonce premagalo. sicer Jazbečev strel, čeprav precizno izveden, ne bi bil obtičal. Njegova parada. ko mu je bil Valjarevič na nekaj metrov pred golom je bila vsekakor mojstr« ska. Logar bo že zelo uporaben vratar. Srednja vrsta je bila pred vsem v oporo obrambi. Kukanja jo je po Slamičevi izločit-.". dobro povezal, le fizično je prešibak za to mesto. Napad je igral le nekaj minut. Napravil ie nekaj lepih potez, ki so dale naslutiti uspešno igro. še brez Pepčka se nI vdal, narobe, potegnil je igro v nasprotnikovo polovico šele ko je šel Slamič na krilo in sta morali spojki vedno bolj pomagati v ozadju, se je ta de! moštva povsem zdrobil in drugi polčas je igral napad v postavi Slamič—Zemljič. Concordia r. j? sama napisala negativno spričevalo. V nastali situaciji ni znala izkoristiti prilike in ne le po naključju je odnesla eno piko domov. Napad, ki je bil gotovo najslabši del moštva si je ustvaril nekaj šans, kakor jih je v vsaki igri tekom devetdesetih minut na tueate, drugega nič. Nekaj ša-blonskih kombinatomih potez, s katerimi je prihajal do kazenske črte. to je bil ves repertoire znanja, ki ga je serviral, strelca. razen Valjareviča, ni v vsem kvintetu, odločnosti pa ne premore niti eden. Halfi so se večinoma mogli posvetiti samo svojemu napadu, ta posel so opravili dobro. Edini gol je zabil Jazbec iz prostega strela. Obramba je bila malo zaposlena in ni imela težavnih problemov. Težko je presoditi. kako bi se bila držala v borbi s kompletnim nasprotnim napadom Dogodki so se razvijali tako: C. prične proti soncu, takoj zbere svoje mr/i in v 4. min ima Martinovič šan3C. pa jo zastrelja Napad Pr. izvede nekaj kombinatomih potez, v 7. min. starta Jazbec na Pepčka. katerega morajo odnesti z igrišča. Tudi v okrnjenem sestavu napad črno-belih sprva ne izgubi na prodornosti, vendar pc preteku četrt ure se mora vdati C doseže vrsto kotov. Logar ima sem ter tja mnogo posla, pa dela sigurno. Sredi polčasa gre Slamič na desno krilo in statira do konca 'gre V 85- min. zruSijo Janežiča v kazenskem prostoru, enajatko bije iz nerazumljivega razloga Slamič k!jur> blezuri in jo pošlje v aut Do konca je igra skromna glede sredstev, ali ostra, žilava in delno brezobzirna Po izmenjavi strani prinese prva poteza Pr popoln uspeh: Kukanja poSlje prost strel pred gol Zemljič prenese preko vratarja in za vsako sigurnost pospeši de Janežič žogi smer v m rožo 1:0 za Primorje rn oglušujoč aplavz. Takoj za tem ustvari Zemljič Slamiču čisto pozicijo, toda nje- gov strel utegne Puhar odbiti. C. je poslej stalno v napadu, toda obramba Pr. deia obupno in v skrajnem naporu drži doseženi naskok. Od 20. min. dalje začenja Pr. z zavlačevalno taktiko, vse, kar je razpoložljivo, brani. V 33. minuti bije Jazbec prost strel skoro s sredine igrišča, žoga gre točno v desni zgornji kot, za trenutek posije sonce in prevari Logarja: žoga gre neizprosno v mrežo ln z 1:1 je igra odločena, še imajo črno-beli takoj nato priliko za ponoven naskok, toda Zemljič zastrelja sigurno pozicilo, takoj potem je C. stalno v napadu, v 37. min. Valjarevič nevarno prodre, toda Logar pogumno in sigurno prepreči nakano. V nekaj kočljivih prilikah ima C. še nekaj šans, rezultat pa ostane nespremenjen. G. živkovič je tehnično gotovo dobro sodil. Tudi objektivno. V veliki meri pa je njegova krivda, da je prihajalo na igrišču do težkih dogodkov, od katerih so imeli nekateri še težje posledice. V neprijetni atmosferi je ohranil živce v oblasti, kar mu je šteti v precejšnjo zaslugo. Jugoslavija: 3:2 (3:1) BSK Beograd, 21. aprila Današnja prvenstvena tekma med Jugoslavijo in BSK ki se je odigrala pred 12.000 gledalci na igrišču Jugoslavije, je gotovo prinesla najbolj nepričakovani rezultat 7. kola državnega prvenstva, Jugoslavija je v zadnjem času igrala zelo slabo in nihče ni pričakoval, da ji bo uspelo premagati svojega domačega protivnika. Poleg tega pa je zmaga Jugoslavije tudi popolnoma zaslužena. Jugoslavija je v prvem polčasu prevladovala ter so bili njen izkupiček v 20 minutah kar trije goli. V drugem polčasu se je Jugoslavija pred vsem branila. Goli so padh takole: v 3. min. je Zečevič odlično streljal kot. V gneči je hotel Mi-trovič streljati žogo preko gola, a mu je ušla pod prečko v mrežo, v vodstvo je torej Jugoslavija prišla po avtogolu BSK. V 18 minuti postavi Sekulič na 2:0, a kmalu nato zabije Zečevič z daljave 10 m neubranljivo tretji gol za rdeče. Po golu, ki ga je zabil šurdonja za BSK. sta šli moštvi v odmor. Končno stanje 3:2 je postavil s svojim golom Vujadinovič. Sodil jc odlično g. Podupski iz Zagreba. Hašk: Hajduk 1:1 (0:0) Zagreb, 21. aprila Pred 4000 gledalci sta si danes delila točki domači Hašk in splitski Hajduk. Tekma ni bila lepa pač pa zelo ostra, tako da je moral ne baš dobri sodnik g. Goraoič iz Beograda izključiti v drugem polčasu po enega igralca Haška in Hajduka namreč Medariča in Kragiča. V vodstvo je prišel Hajduk z golom, ki ga je v 2. min. drugega polčasa zabil Rosic. Izenačil je Petrak v 22. min. Nato sledi ostra borba obeh moštev za zmago, vendar brez uspeha. Bask:Slavija (S) 1:0 (0:0) Sarajevo, 21. aprila Dokaj težko si je Bask danes proti domači Slaviji priboril obe točki. V prvem polčasu je bil Bask skoraj docela potisnjen v obrambo, ali Slavija zaradi velike smole ni mogla realizirati niti enega svojih napadov. v drugi polovici so se Beograjčani popravili ter s tesnim rezultatom 1:0 dosegli zmago. Iz števila kornerjev, ki znaša 10:2 za Slavijo, se vidi, da je bila Slavija zelo nevaren nasprotnik Basku. Gol za Bask je zabil Tomaševič. Dobro je sodil g. živanovič iz Zagreba. Slavija O.: Gradjanski 2:1 (2:0) Osijek, 21. aprila Slavija je izvojevala z velikim naporom težko zmago. V prvem polčasu je bila v premoči in se je odlikoval njen najpad, ki pa je v n. polčasu postal žrtev preostrega tempa. Gradjanski je igral slabo v I. polčasu, v drugem pa se je nekoliko popravil. Prvi gol za Slavijo je zabil šule. drugega pa Hrubec. Edini gol za Zagrebčane je dosegel 2ivkovič. Dobro je sodil g. Klein, ki je moral v 23. min. drugega polčasa izključiti Zagrebčana Pogačnika zaradi nesportnega obnašanja. Ilirija proti Concordiji uspešna V stilu znane „četrt ure" so domači včeraj dosegli zasluženo zmago nad zagrebškimi belo-zelenimi Ilirija; Herman—Svetic, Berglez-Unter-reiter, Varšek, Sočan—Ice, Lah, Pikič in Grintal. Slapar. Concordio; Puhar—Beloševič, Paviša— Cimermanič. Jazbec, Butkovič—Pleše, Valjarevič. Martinovič. Pavelič R.. Solerti. Ilirija: Concordia 3:1 (0:1) Pnjateljsko srečanje med belo-zelemm iz Zagreba in našim istobarvnim moštvom je ostalo dolgo res samo prijateljsko. Ves prvi del igre je potekel v tem znamenju, igra je bila monotona in brez velikih preten-zij. Domači so igrali proti vetru in soncu, imeli so v moštvu dokaj vrzeli, pa je nasprotnik kljub ležernemu tonu igre mestoma prevladoval. Le velikemu oklevanju nasprotnikovega napada pred golom Ln srčnosti ter skoro brezhibnemu delu domače obrambe je pripisati, da je ostala mreža domačega moštva brez večjih izgub. Nasprotno si ni domači napad, razen ene same prilike, ustvaril nobene možnosti za realizacijo. Stvar se je po reprlzi nekoliko spremenila. Domača napadalna vrsta v drugi izdaji se je obnesla, nasprotnikova obramba je dobila najprej malo več dela, potem še nekaj komadov v mrežo; vse to je igro razgibalo, vlilo ji je nekaj potrebnega življenja in iz prijateljskega igračkanja v prvem polčasu se je počasi razvila mala borba, ki je calikovala na prvenstveno bitko. Coneordiaši so igrali prvi del igre na ugodnejši polovici in so v domačem moštvu trčili na nasprotnika, ki jim je dovolil, da tx> svojo igro razvili. Ugajala je njihova povezanost, ob pomanjkanju primernega nasprotnikovega starta so izvajali kombinacije, v katerih je žoga kar tako romala z noge na nogo Preko kril so mnogo prihajali pred gol. uspevale so Jim poteze po sredi, v obrambi so imeli manj posla. Le nasprotnikova obramba je btla trdna bariera. preko katere zagrebški napad n1 mogel Jazbec je bi? gonilna sila vse mašinerlje dobro je razdeljeval žoge. po potrebi je pošiljal na-prei zdaj eno zdaj dru^o krilo povezal napad z obrambo v harmonično celoto, pri čemer sta mu stranska krilca odlično poma- 0 gaia. V napadu je bila le v levi zvezi rahla vrzel, sicer pa je kvintet v polju dobro delal, enako pa pred golom povsem zatajil Strelca ni bilo, mnogokrat je to funkcijo prevzel nase Jazbec. Ob močnejšem odporu v drugem delu igre so se pokazale šibkosti moštva. Tako je bil Paviša zelo nesiguren branilec. Butkovič in Cimermanič sta se odkrila kot krilca srednje kakovosti. Tudi v napadu ni več vse funkcioniralo kot spočetka Skracka. moštvo je pokazalo nekaj tehnike in kombinacij, dokler mu nasprotnik ni zmešal štrene, potem pa ni bil več prvovrsten protivnik. Ilirija ni so zaigran prav za prav prvih dobrih dvajset minut drugega polčasa. Nekoliko energičnih potez na nasprotni gol je obrodilo tri izsiljene zgoditke — in protivnik je bil na tleh. Do tedaj pa je Dilo v moštvu marsikaj narobe. In pozneje zopet. Na mestu je bila ves čas samo najožja obramba, ki je Dils kot celota obenem najboljša formacija na terenu. Morda je v sigurnosti Ber-glez za spoznanje zaostajal za Sveticem, toda obrambni trio je kot celota napravljal vtis zanesljive Opore svojega moštva. Manj razveseljiva je bila slika v sredini. Pred vsem ni bli Varšek primerna zasedba za srednjega krilca, tekom vse igre je komaj spravil skupaj nekaj posrečenih potez; iz ene take akcije je sicer rezuRiral drugi — Slaparjev — gol. Niti Sočan niti Unterrei-ter se ne moreta pohvaliti, da sta bila mnogo boljša od svojega tovariša na sredi. V drugem delu igre sta se do gotove mere popravila Napad je na ta način trpel že na pomanjkanju pomoči od zadaj, k temu se je pridružila še lastna nemoč in ni čuda. če ni mogel pritt do Izraza Spočetka je še nekam kazalo, da bo po desni strani kaj uspelo, tekom igre pa se je kompleten kvintet »zenačil« in pri tem je ostalo do polčasa V drugem delu igre je zasedel levo krilo popularni Vane in se na mah pretvoril v gibalno silo napada. Jug na desnem krilu je bil manj izrazit. Slapar je bil v rvezi bMj na svojem mestu kot na levem krilu Dasi je srednja vrsta tudi v drugem delu Igre močno plavala je vendar napad prejemal več žog, ker je obramba z vetrom pofrMala dolee žosre v polje z moštvom se izvaiaio eksp^menti ki so tvegani ali ne bi kazalo, da se vsaj ogrodje moštva ustali? K i Potek igre Do prvega polčasa je bila igra. kakor omenjeno, precej v stilu prijateljskega srečanja. Concordiaši so s svojimi kombinacijami. ki jim Ilirijani niso zoperstavili potrebnega starta prehajali po mili volji v nasprotno polovico. V 14. minuti je lepo kombinacijo po sredi zaključil Pavelič z ostrim strelom, ki mu tudi Herman ni bil kos. V nadaljevanju igre. kljub premoči gostov še dokaj odprte, si Ilirijani ustvarijo šele v 41. min. edino resno šanso: Ice lepo strelja kot, Puhar ponesrečeno starta na visoko žogo in Pikič pošlje z glavo v prazen gol; toda v zadnjem hipu je Jazbec na črti in reši. Drugo polovico uvede ilirijanski napad z ostrim pritiskom. V 4. min. popelje Do- berlet bliskovito naprej, njegov center je idealno lep prestriže ga Pikič z glavo m Puhar komaj še boksne ven; žoga gre do Juga. ki skozi luknjo neubranljivo realizira. 1:1 .Ta del igre pripada sploh ilirijan-skemu napadu, v 10. min. ima Jug zopet podobno priliko, ali je za korak prekratek. V 13. min. je C. mimogrede v napadu in Martinčič neubranljivo potrese mrežo. Toda sodnik ne da gola zaradi of-sida. Potem v 15. min. pošlje Varšek uspešno Slaparja naprej, ki iz precejšnje razdalje opali pod prečko. V 19. min. strelja Jug kot, Dober-let starta v svojem stilu in z glavo pretvori. S tem se je strelivo domačih izčrpalo. Igra je ostala sicer do kraja razgibana, velikih dogodkov pa ni več obrodila. Sodil je prav dobro g. Jordan. Zagrebški nogometaši tudi v Mariboru in Celju Zagrebška Jugoslavija je bila z dvema zmagama v Celju uspešnejša kot zagrebški Železničarji, ki so v Mariboru igrali dvakrat neodločeno Maribor, 22. aprila Nameravani velikonočni nogometni turnir, na katerem naj bi sodelovali vsi mariborski klubi ter en zunanji klub. se iii izvedel in sta si tako SK. Železničar in SK Svoboda preskrbela nasprotnika, da se mesto ne bi ostalo brez nogometnih tekem. Povabila sta moštvo zagrebških Železničarjev, ki je nastopilo v nedeljo p o-ti mariborskim Železničarjem, danes pa so gostje odigrali proti SK Svobodi prijateljsko tekmo. Železničar (Z) : Železničar (M) 2:2 (1:0) Zagrebčan; niso nasprotnik velikega formata. V gotovih trenutkih sicer znajo lepo zaigrati, toda pred golom so — kar ae da — neodločni, razen tega so v zelo slabi kondiciji. Odličen pa je bil vratar Madža-rac, ki je branil v stilu prvorazrednega vratarja. Mimo njega bi bilo še omeniti branilca Koprivnjaka in desnega krilca Je-lenaka, ki sta prav za prav stebra moštva. Gostje so predvajali lep nogomet, tcrda le v prvem polčasu, ko so izvedli nekaj lepih kombinacijskih potez, v drugem polčasu pa skoraj niso prišli več do besede. Domačini, ki so nastopili s petimi rezervami, niso povsem zadovoljili in bi po poteku igre sodeč lahko zmagali z razliko 2 do 3 golov. Rezultat je v prvi vrsti pokvaril vratar Mahajnc, ki ima oba gola na vesti. V* krilski vrsti je bil edino dober Turk, ki je neumorno in uspešno delal v napadu in v obrambi. Napadalna vrsta je bolehala zopet na hiperkombinaciji pred nasprotnikovim golom in tako pokvarila ali zastreljala več zrelih pozicij. Edina formacija. ki je svojo nalogo brezhibno opravila, je bila obramba. Igra sama je bila sicer ves čas prece.i živahna, toda malce preostra. Sodil je gospod Nemec. Svoboda : Železničar (Z) 3:3 (2:1) Današnja igra je bila nekoliko boljša od včerajšnje, in to predvsem po zaslugi gostov, ki so bili tudi danes v vsakem oziru boljši nasprotnik. Svoboda danes ni nastopila s kompletnim prvim moštvom, toda reči moramo, da so tudi rezervisti pokazaii povsem zadovoljivo igro. Tehnično premoč gostov so domačini nadoknadili z elanom in požrtvovalnostjo in če bi bil vratar vsaj nekoliko sigurnejši, bi Zagrebčani odšli z igrišča poraženi. Sodi! je g. Vesnaver. Jugoslavija (Zagreb) : SK Celje 3:2 (2:2) Celje, 22. aprila Na Veliko noč je gostovalo v Celju prvorazredno moštvo zagrebške Jugoslavije in odigralo na velikonočno nedeljo popoldne na Glaziji prijateljsko tekmo s SK Celjem. Gostje so premagali Celjane z istim rezultatom kakor lani. Moštvo Jugoslavije je nudilo dobro tehnično igro z lepimi kombinacijami, Celjane so prekašali tudi v hitrosti, startu in podajanju. Celjani, ki si niso letos priborili r.iti ene zmage, so Igrali zopet zelo primitivno Ln brez sistema. Napad je bil neenoten in neodločen. Krilska vrsta pa preveč defenzivna. Novi vratar Jandl, bivši član Ilirije, se je na tem svojem prvem nastopu v celjski enajstorici izvrstno uveljavil. Tekma je bila sicer živahna, a po krivdi Celjanov premalo zanimiva. Prve pol ure je bila igra izenačena, potem pa so prešli Celjani v lahno premoč. Po odmoru so se napadi 20 minut menjavali, nato pa so Celjani popustili in so gostje prevladovali. Gostje so že v prvi minuti po krivdi celjske obrambe zabili prvi gol. V 26. minuti so pretvorili enajstmetrovko v drugi gol. V 33. minuti je Olje zaradi nesporazuma med zagrebškim vratarjem in branilcem znižalo rezultat na 2:1. v zadnji minuti pa je z enajstmetrovko izenačilo. V 14. minuti drugega polčasa so gostje zabili tretji gol in postavili končni rezultat. V 26. minuti je sodnik prezrl roko v kazenskem prostoru Jugoslavije in ni diktiral enajstmetrovke proti gostom. Tekmo je sodil g. \Teble objektivno in v splošnem zadovoljivo. Na igrišču se je zbralo nad 400 gledalcev. V predtekmi je mladina SK Celja premagala mladino SK Jugoslavije iz Celja v razmerju 5'1 (3:1) LOČENEC želi znanja v avrho ženitve s samostojno damo-obrtnico. Lastnik velike obrti v Ljubljani. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod >29 let«. Jugoslavija (Zagreb) : Atletfki 4:3 (4:2) Celje. 22. aprila. Danes popoldne je igrala zagrebška Jugoslavija prijateljsko tekmo z Atletiki in zasluženo zmagala. Atletiki so igrali požrtvovalno, a mnogo preostro. Gostje so bilj do 22. minute drugega polčasa v premoči. nato pa je sodnik neupravičeno izključil srednjega krilca Jugoslavije, nakar so prišli Atletiki v rahlo premoč. Tudi je sodnik v 35. min. prvega polčasa prisodil neupravičeno enajstmetrovko proti gostom. Goli za Jugoslavijo so padli v 28. 38, 43. in 44. minuti prvega polčasa, za Atletike pa v 13. in 35. min. prvega ter v 45. min. drugega polčasa. Sodil je g. Krel! slabo. S svojimi napačnimi odločitvami je zlasti oškodoval goste. Atletikom je tudi dopustil ostro igro in bi moral po vseh pravilih izključiti iuralca Krempuša. Občinstvo je burno protestiralo proti njegovim odločitvam. Y predtekmi je rezerva Atletikov zm«. gala nad rezervo Celja s 3 : 1. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Primorje jun. : Litija l:f (1:0). Primorje rez.. : Dobrna 4:2 (1:2). Ilirija rez. : Reka 2:1 (2:0). Murska Sobota: Rapid (Maribor : Mura 3 : 3. Ntiri Sad: Kak : Vojvodina 1:0 (0:0). Varaždin: Slavija : FC G raz 2:1. Zajtreh: Gradjanski : PC Graz 3:0 (1:0). Praga, DFC : Slovan (Dunaji 4:2. Bo-hemians : Slovan (Dunaj > 3:2. Brno: Favoritner FC : Moravska Slavija 4:2. Dunaj: Austria : Slavija (Pragai 4:2 (3:2), Rapid : Sparta (Pragai 2:1 (1:0>, Rapid : Slavija 4:'o za mladi moderni snort v Rusiii dovoli dobri. S sličnimi rafveselHvirm uspehi so se polesr atletov uveljavili tudi atletinje (disk 38.90. skok v višino 1.45 me-ira itd.). Plavalni rekordi V Ameriki kar drvio za rekordi. V Chicasra so nedavno znani nlavači postregli z vrsto novih svetovnih znamk. Dame -o nlavale 4 X 100 v v naholjšem ?a~u 4:15.3. Potem pa Medica! Ka prosi 300 m prosto je >šel« od 3:24.4 na 3:21.6. dan prej pa je slično opravil tudi 3^0 v v času 3.:04.4. Hrbtni pla-vač Kiefer se mu ie pridruž.il z novo znamko na 20o m. in sicer 2:24.4, ki jo je dotedaj branil Kojar s 2:32.2: na 220 v je potreboval 2:25.1. Sicer pa je treba Jack^ Medico omeniti še enkrat! 8 let ni bilo nikogar, ki bi bil irušil Weissmullerjeva rekorda na 300 m. odnosno 220 v prosto. Medica je plaval 200 m 2:07.2 (Weissmuller 2.:08), 220 r pa 2:07.9 Bukova drva« na ogl -M »Jutra«. 7647-15 Vrednote Seseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Ola Vakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenat. Čeme — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 7 Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova ? Oin. Najma- išl inesek 17 Oin. " ^č stavbnih parce* ? krasni legi. pod ugod uimi pogoji prodam. Vo-lovod in elektrika Poja« nil3 laje Andrej Kregar SL Vid št. 59. 6676-20 mmm Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje aaslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Oin Industrija! Obiskujem na Hrvaškem špecerije. železnine in industrije ter prodajam mineralna olja. Sem vpeljan in bi vzol še kak dober predmet s 6eboj. Izčrpne ponudbe na oglas, oddelek »Jutrai pod šifro »Hočem zaslužiti«. 7834-5 ieseda 1 Oin. davek 2 Din. ta tifrr ali dajanje naslova i Oin Naimanjši znesek 17 Oin Samo odraslim pošljemo o o v I katalog 3. oazvan »Šola ljubezni« sreče in jbojrsirau.-t. i g-i lovoljsiva v zakonu lia tilog je opremljen i mte resautmm> slikami u spe ;ijalnib poiročij nigijenskif pripomočkov v zakonskem tivljenju kot n pr ienska •p moška zaščitna sredstva pariške novosti in fotoirrs fije in lir- intimne «pf '.ijalitt-te za zak mskv. tiv Ijenje Pošljemo iiskretno. zaprto brez tunani-r-: na »lova tvrdke kot priporo čeno pismo proti povzetju za Din 17.50 Zelo zanimiv prospekt • MOŠKI. USPEH TAKOJ!« oošljemr proti povzetju ta Din 17.50. .SOLO LJUBEZNI« - ln • MOŠKI. USPEH TAKOJ!« Fioancier*. Zagreb, .lic* 9 lelelon mterurO 44-09 Naročila i letele se izvr kujejo takoj 12S-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šilro ali dajanje naslova Oin Najmanjši znesek 17 Din Fotografski atelje popolnim inventarjem zelo ugodno prodam N"ash>v vseh poslovalnicah Jutra 705S-30 Beseda 2 Din, davek 2 Din ia šifro ali dajanje naslova Din Najmanjši znesek 20 Din Drž. uslužbenec mlad. bogat, išče gospodično šiviljo, lepe zunanjosti. — Dopise prosi aa oiia- oddelek »Jutra« pod » Zenite vc. Beseda 50 para. davek 2 Oin ra šifro ali daianje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo solnčno. s posebnim vhodom, v centru mesta iščem s 1. majem. Ona do 300 Din. Ponudbe na ogl. o<3-dclok »Jutra« pod značko »Stalen 100«. Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro aii dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Stroj za izdelovanje lesne volne kupi Anton Roječ, Stična 7S2S-S POTREBUJEMO stroj za gttmbnice (Knopflochmaschine) in stroj za prišf van je gumbov (Knopfannahmaschine). Ponudbe na ogl. odd. »Jutra'< pod »Dobro ohranjen stroj«. 3781 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo ljubo mamo, ospo IVANKO obsuli s cvetjem, izrazili sožalje in nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti, izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica bo v sredo, dne 24. aprila 1935, ob 8. uri dopoldne pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 22. aprila 1935. Žalujoči ostali. Telefon ^059 Suha drva. premog Karbopakete dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5 -S? Vsem dobrim ljudem, ki so z nami sočustvovali in bili v pomoč v najtežjih trenutkih, ko nas je zapustil ljubljeni mož, očka, sin in brat iajžetf Jernej iskrena, vdana zahvala. Sveta maša zadušnica se bo darovala v frančiškanski cerkvi dne 24. t. m. ob sedmih zjutrai Ljubljana, dne 23. aprila 1935 Žalujoča vdova, hčerka, mati ia ostalo sorodstvo. 3783 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod JOSIP 2UMER HOTELIR IN POSESTNIK v noči od 20. na 21. aprila v starosti 56 let nepričakovano preminil. Pogreb bo v torek 23. aprila ob 16. iz hiše žalosti na Glavnem trgu na mestno pokopališče Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 24. aprila, ob pol 7. uri v župni cerkvi sv Daniela. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin Celje, dne 21. aprila 1935 FRANČIŠKA ŽUMER, soproga MARIJA, ALBIN in MAKS, otroci, in ostalo sorodstvo. 'rejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli 'iibnikai \aiuuuc aokitrut a mmsš? liol uskarnaija t-rani Jezeršek - Za inaerauu deJ je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani