Glasilo Občine Mengeš september 2022, letnik XXIX, številka 8 V občini Mengeš je potekalo državno tekmovanje v oranju Ravnatelj Sašo Božič: Prepričan sem, da je mengeška osnovna šola zelo dobra šola 28. sejem v Mengšu: Skozi oko kamere in skoraj tako, kot je potekal ... Gasilska olimpijada Celje 2022 — zaključek Mengeški oratorij 2022 Mineva 5 let od obnove vaškega vodnjaka v Loki pri Mengšu. Vodnjak je v preteklosti predstavljal eno od središč za druženje krajanov. (ff, J hV\ 7 W '-T' ' 1: »i; X (A < J CS O ¿Z P IT ZA TRAKTOR zbiramo prijave > TEČAJ VARNE VOŽNJE (izbris točk) zbiramo prija ve ^ M ^ > TEČAJ VARNE VOŽNJE (mladi vozniki) zbiramo prija ve M M ^ i 11I ■ mM > ■■ ■ ..'i /VK' i TEČAJ za viličar, TG M, Vars tvo pri delu zbiramo prijave ^M W f SPEAK UP' DNEVI ODPRTIH VRAT 19.9. - 23.9. IN VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA ODRASLE IN OTROKE IGRIVI TEČAJI ZA OTROKE, TEČAJI ZA ODRASLE, PRIPRAVE NA MATURO, SPLOŠNI TEČAJI, POSLOVNI TEČAJI, KONVERZACIJA MAJHNE SKUPINE INDIVIDUALNI PRISTOP AKTIVNO SODELOVANJE OB UČENJU Z NAŠO METODO BOSTE ZAGOTOVO PREMAGALI STRAH IN SPREGOVORILI V IZBRANEM TUJEM JEZIKU! KAJ SE DOGAJA? AIA - Mladinski center Mengeš Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb page aiamladinc, e-mailu: drustvo.aia@gmail.com, spletni strani: https://aia-mcmenges.si/, T: 070-732-070 HIBRIDNA PREDAVANJA IN DELAVNICE (brezplačno) preko aplikacije ZOOM in kombinirano v MC (predhodne prijave) * preko Zooma ali v MC, tečaj PROGRAMIRANJA Python, ob ponedeljkih, 19. 9. do 24. 10., od 17.00 do 19.00, Maja Tušar * preko Zooma ali v MC, predavanje SENEGAL, v petek, 30. 9., ob 18.00, Tina Škorjanc * preko Zooma ali v MC, predstavitev QIGONGA, v sredo, 5. 10., ob 17.00, Andraž Purger * Zoom predavanje CENTRALNA AMERIKA, v petek, 21. 10., ob 18.00, Zoran Furman DRUGI DOGODKI IN ANIMACIJE * IZMENJEVALNICA OBLAČIL, v soboto, 24. 9., od 16.00 do 19.00, Tea Vuga in Dora Smole * HUMANITARNA AKCIJA za družine v stiski v Mengšu in okolici, do 30. 9., vsak delovni dan, od 16.00 do 22.00, zbiramo živila z daljšim rokom trajanja in druge življenjske potrebščine, v predprostoru MC, Blanka Tomšič * ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, Sanja Tomšič PLES IN VADBA * HIP HOP: mini 2 ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00, in četrtkih, od 17.00 do 18.00; malčki ob sredah od 16.00 do 16.45; mini in 17.00 do 18.00; mlajši pionirji v torek, od 17.00 do 18.00, v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji v torek in četrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci v torek in četrtek, od 19.00 do 20.00; hip hop mamice v ponedeljek, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič * NIRVANA: ob sredah, od 20.00 do 21.00, Maja Sršen * PILATES: ob sredah, od 19.00 do 20.00, Sanja Tomšič * JOGA: ob petkih, od 20.00 do 21.00, Maja Maselj UČENJE IN SVETOVANJE * BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente, Maša Povše. PGD Loka pri Mengšu Športno društvo Loka pri Mengšu Kulturno društvo Antona Lobode Vabilo V soboto, 17. septembra 2022, vas od 10.30 dalje vabimo na tradicionalno srečanje Vaške igre 2022, na katerih se bodo v športnih igrah pomerile ekipe Prostovoljnega gasilskega društva Loka, Športnega društva Loka, Kulturnega društva Antona Lobode in Turističnega društva Dobeno. Igre bodo potekale na igrišču v Športnem parku v Loki pri Mengšu. Poleg zabavnih iger vas čaka bogat srečelov, po zaključku iger pa bo za vse obiskovalce sledilo družabno srečanje. Vabljeni! Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com S J montazäpQsavec svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob naročilu več kot 7 vrat, lipbled. ■ Pesem gozda v vaiem domu! KAZALO Uvodnik..................................................... 3 Občina.......................................................4 Intervju .................................................... 16 Kako govorimo - kako pišemo ..................22 Mengeški utrip.........................................23 Iz življenja cerkve.....................................30 Topole.......................................................31 Zanimivo ................................................. 32 Šport.........................................................34 Naša zgodba............................................36 Nekrolog ..................................................38 Zahvale................................................... 40 Nagradna križanka...................................43 SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Treba jih je oddati v formatih .doc brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v formatu .jpg, in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevek, oddan po tem roku, ne bo objavljen v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30. septembra 2022. Moja generacija Ne štejem svojih let. Rodila sem se takoj po drugi svetovni vojni. Zato je za menoj sedem desetletij. Vsako ima svojo zgodbo ali posebno, namišljeno sliko na steni. Rada sem se družila s starejšimi. Zdeli so se mi pametnejši. Njihove zgodbe so bile kot nadaljevanke. Posnemala sem besede in stavke in jih tkala v svoje zgodbe. A mnogi, ki sem jih takrat občudovala, so izgubili žar, zgodb ni več ali se ponavljajo. Še vedno menim, da starosti ne moreš meriti samo v letih ali po zunanjosti. Ogledalo je res tisto, ki kritično označuje gube in gubice. Oči pa so tiste, ki štejejo drugačna leta. Nasmejan obraz in žar v očeh sta odraz duše, ki se ne stara. Moja ciljna skupina so zato tudi mladi. Vsi ti šele pletejo svoja gnezda in svoje zgodbe. Razpeti pa so med službo in družinskimi obveznostmi. Mnogi nas starejše zavračajo. A vse več je tistih, ki iščejo stik in so pripravljeni sodelovati pri raznih dogodkih in akcijah in so tudi sami ustvarjalni. Takim rada prva ponudim roko. Na Dobeno se je preselilo mnogo mladih družin in še prihajajo. Nimamo javnega prevoza ne trgovin. Imamo pa sonce, svež zrak, mnogo idej za prihodnost in mnogo prijaznih prostovoljcev. Prijaznost mladih, upoštevanje različnosti in spoštljiv dialog, le tako mi leta zlahka zdrsijo z ramen. Frančiška Hunjet, predsednica Turističnega društva Dobeno, pesnica Mengšan - september 2022 3 MENGŠAN JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si. Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si • Uredniški odbor: Branko Lipar, Frančiška Hunjet, Milica Tomšič • Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Štebe • Lektoriranje: Karin Geršak, Oranžna nit, Jaka Geltar s. p. • Grafični prelom: Handi Behrič, Artline d. o. o. • Tisk: Schwarz d. o. o. • Distribucija: Pošta Slovenije d. o. o. • Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, telefon: 01 7247 106, e-pošta: irena.kosec@menges.si • Naklada 3.300 izvodov • Revija izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš. Vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357 • Spletna izdaja Mengšana ISSN 2536-3999 • Fotografija na naslovnici, zadnji strani: Urška Vahtar. Naslednja številka Mengšana izide 13. oktobra 2022. >G PQ Nove investicije v Vrtcu Mengeš Občina Mengeš je skladno s potrebami Vrtca Mengeš zagotovila sredstva za nakup novega pralnega stroja, za skupine pa nove garderobne omare. Najbolj opazna pa je investicija v štiri nadstreške, ki so bili prenovljeni zaradi dotrajanosti. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je povedal: »Novi nadstreški v enoti Sonček ponujajo optimalno svetlobo in vsem otrokom tudi ob slabem vremenu gibanje na prostem.« »Spremembe so edina stalnica v življenju« Je nekoč zapisal grški filozof Heraclitus. Na ta rek se večkrat spomnim, ko razmišljam o tem, kaj vse se nam je zgodilo v zadnjih dveh letih. Najprej je udaril covid, ki je močno spremenil naša življenja in naše navade. Računalnik in internet sta postala obvezna oprema učencev in učiteljev, domače dnevne sobe, spalnice, kabinete smo preuredili v učilnice in domače pisarne. Družbeno življenje je skorajda povsem izginilo, povečale so se ločitve in duševne stiske. Mnogim je koronavirus vzel službe, mnogi so zaradi njega ali z njim žal tudi umrli. Ko smo se na covid nekako navadili in je postal del našega vsakdana, je februarja letos udarila še vojna v Ukrajini, ki je koronavirus praktično izbrisala iz medijev. Vsi so poročali samo še o vojni, kjer smo lahko iz minute v minuto spremljali dogajanje na bojišču. Tudi vojna je zarezala v naša življenja, saj se soočamo z rekordnimi cenami ener-gentov in hrane. Inflacija se že močno pozna v naših denarnicah. Na srečo pa nad našimi glavami ne letijo rakete in bombe. Upam, da tako tudi ostane. Prav tako upam, da se bodo svetovna politika in odločevalci kmalu streznili, saj imam občutek, da jih vse prepogosto vodijo zgolj lasten ego, pohlep in nenasitna želja po moči. Zato menim, da potrebujejo močan premik v glavi, da bodo lahko stopili en oziroma raje dva koraka nazaj. Ne nazadnje nas na nujnost streznitve opozarja tudi narava. Letošnja suša in požari so spremenili podobe gozdov, hribov in rek. Požrtvovalnost gasilcev, reševalcev, prostovoljcev in pomoč sosednjih držav so preprečili hujšo katastrofo in večje število žrtev. To je dokaz, da če stopimo skupaj in si nesebično pomagamo, lahko naredimo svet lepši. Za vse. Ne samo za peščico izbranih. Spremembe se v zaključku letošnjega leta obetajo tudi na slovenskem političnem parketu. Predsednik Pahor se poslavlja, izvolili bomo novo predsednico ali predsednika. V mesecu novembru pa nas čakajo še lokalne volitve, s katerimi se tudi v naši občini obetajo spremembe. Za konec pa želim vsem učencem in učiteljem uspešen začetek novega šolskega leta. Naj vam bodo spremembe v življenju izziv in priložnost za osebno rast in graditev boljšega sveta. Vse dobro vam želim! Nove nadstrešnice so skladne z arhitekturo objekta enote Sonček in hkrati ponujajo optimalno svetlobo ter z zunanjim prostorom povečujejo površine igralnic, kar je posebej pomembno v zadnjih letih, v času koronavirusa. Občina Mengeš v dogovoru z Vrtcem Mengeš vsako leto izvede manjše investicije na ali v objektih oziroma enotah, ki so del Vrtca Mengeš. V letu 2022 je v času poletnih počitnic, ko je vrtcu manj otrok, zamenjala štiri nadstrešnice v enoti Sonček. Nadstrešnice, ki so otrokom omogočale gibanje na prostem tudi v času slabega vremena, so bile dotrajane. Nove nadstrešnice so skladne z arhitekturo objekta enote Sonček, hkrati pa ponujajo tudi optimalno svetlobo in z zunanjim prostorom povečujejo površine igralnic, kar je posebej pomembno v zadnjih letih, v času koronavirusa. Vrtec Mengeš je v letu 2022 pridobil tudi nov pralni stroj. Skladno z dogovorom med občino in vrtcem je bil obnovljen oziroma zamenjan tudi del garderobnih omaric. Občina Mengeš tako v dogovoru z Vrtcem Mengeš vzdržuje objekte in opremo za nemoteno delovanje vrtca. Bogo Ropotar, podžupan Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo 4 Mengšan - september 2022 V Športni dvorani Mengeš poletne priprave za najboljše košarkarje in košarkarice V juliju in avgustu so se v Športni dvorani Mengeš zbrali košarkarice in košarkarji, ki so želeli v času počitnic izboljšati svojo tehniko in telesno pripravljenost. Rok Razdevšek, vodja poletnih priprav, je pojasnil: »Vsem zainteresiranim košarkaricam in košarkarjem smo želeli omogočiti priprave na enem mestu, torej ne samo tehniko in kondicijo, vključili smo tudi individualno delo, igro 1 na 1, tekmovanja in drugo.« Poleg Roka Razdevška, ki je bil kondicijski trener, so na taboru sodelovali tudi štirje košarkarski trenerji - Slavko Duščak, Rok Heiligstein, Predrag Radovic in Anže Trafela, ter fizioterapevt Tim Drenovec. Vsi trenerji so ugotavljali, da je Športna dvorana Mengeš izredna priložnost za razvoj košarke tudi v občini Mengeš. Slavko Duščak je povedal: »V šolskem letu 2022/2023 bom začel s treningi košarke za dekleta, ki bo potekala v šoli kot obšolska dejavnost. Treningi bodo potekali v ponedeljek, torek in petek od 16.00 do 17.00. Ker je prijavljenih veliko deklet, je v interesu, da bi naslednje leto začeli tudi s fanti.« V šolskem letu 2022/2023 bo Slavko Duščak začel s treningi košarke za dekleta, ki bodo potekali v šoli kot obšolska dejavnost v ponedeljek, torek in petek od 16.00 do 17.00. Slavko Duščak, ki je na taboru sodeloval kot trener za košarko, je pri trenerskem delu izpostavil pomen kakovostnega dela za razvoj mladih perspektivnih igralk in igralcev ter delo s skupinami in v skupinah, ki imajo primerljivo znanje: »Na poletne priprave smo sprejeli le najboljše košarkarice in košarkarje oziroma tiste, ki igrajo v prvi in drugi ligi. Le tako smo lahko zagotovili za vse zanimiv tabor.« Predrag Radovic, prav tako košarkarski trener, ki že 7 let sodeluje pri poletnih pripravah, prej še v stari telovadnici OŠ Mengeš, pa je povedal: »V Športni dvorani Mengeš smo dobili neverjetne pogoje za trening. Ne samo zaradi možnosti treh ločenih vadbenih površin, ampak tudi zaradi zunanjih površin in druge opreme v dvorani.« Prvi teden poletnih priprav za košarkarje in košarkarice se je začel v ponedeljek, 18. julija 2022, drugi v ponedeljek, 25. julija 2022, in zadnji v ponedeljek, 1. avgusta 2022, ki se je podaljšal še za tri dni. Udeleženke in udeleženci so z delom v manjših skupinah ali individualno izboljšali košarkarsko tehniko in telesno pripravljenost, gradili pa so tudi ekipni duh in zmagovalno mentaliteto. Med udeleženci so bili tudi člani slovenske moške košarkarske reprezentance Matic Rebec, Mirko Mulalič in Rok Radovic, članici slovenske ženske košarkarske reprezentance Eva Lisec in Zala Friškovec ter uspešni predstavniki mlajše selekcije košarkarjev, tudi Jan Vide, ki je v sezoni 2021/2022 igral na najpomembnejših tekmah Real Madrida. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo V juliju in avgustu so se v Športni dvorani Mengeš zbrali košarkarice in košarkarji, ki so želeli v času počitnic izboljšati svojo tehniko in telesno pripravljenost. Sodelovali so le najboljši košarkarice in košarkarji oziroma tisti, ki igrajo v prvi in drugi ligi. Sprejem prvošolčkov v Športni dvorani Osnovna šola Mengeš je v četrtek, 1. septembra 2022, sprejela 4 razrede prvošolčkov, ki so skupaj s starši prišli v Športno dvorano Mengeš. Najprej jih je prijazno pozdravil Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš, in jim zaželel dobrodošlico: »Vesel sem, da ste se nam pridružili in nas obiskali danes skupaj s starši. Vidim, da ste tako kot mi nestrpno pričakovali današnje srečanje. Za vas smo pripravili posebno presenečenje.« Pred predstavo je prisotne nagovoril tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Dobrodošli v Športni dvorani Mengeš in Osnovni šoli Mengeš. Želim vam veliko znanja in uspeha, ne samo v šoli, ampak tudi na drugih področjih.« Nagovor je zaključil s posebno prošnjo za starše, da se prilagodijo spremenjenemu prometnemu režimu: »Celostna obnova Slovenske ceste se bo začela v drugi polovici septembra. Prosimo, da za varnost vseh udeležencev v prometu spoštujete prometni režim na Šolski ulici in parkirišču za Kulturnim domom Mengeš, ki se bo spreminjal in bo prilagojen izvedbi del.« Prvošolčke in njihove starše je pred Športno dvorano Mengeš pričakal poseben okvir za fotografiranje, ki so ga številni otroci in seveda starši izkoristili za spominske fotografije vstopa v prvi razred Osnovne šole Mengeš. Prvošolčke in njihove starše je pred Športno dvorano Mengeš pričakal poseben okvir za fotografiranje. Številni otroci in seveda starši so izkoristili prijetno pozornost in za spomin na vstop v prvi razred Osnovne šole Mengeš naredili več fotografij. V avli dvorane so prvošolčke pričakale njihove učiteljice in pomočnice, imena učenk in učencev so bila razporejena na štirih šolskih mizah, saj je Osnovna šola Mengeš v šolskem letu 2022/2023 sprejela 4 razrede prvošolčkov. Vsi prvošolčki so dobili posebne medalje s svojim imenom in priimkom ter se v dvorani razporedili na klopi. Nekateri so se poznali že z vrtca in so bili bolj razigrani, spet drugi so bili bolj zadržani. Po razdelitvi medalj se je začel uradni sprejem s prijaznim pozdravom novega ravnatelja Osnovne šole Mengeš Saša Božiča, ki je bil namenjen predvsem prvošolčkom in je izvabil čustven odziv staršev, predvsem mamic. V nadaljevanju je prisotne pozdravil Franc Jerič, župan Občine Mengeš, ki je pozdravil prvošolčke in posebej nagovoril starše s prošnjo, naj sledijo spremembam ter spoštujejo prometni režim na Šolski ulici in na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Sledila je gledališka predstava, nato pa so predstavile učiteljice prvega razreda in s prvošolčki prvič odšle v njihove razrede. V razredu so učiteljice za otroke pripravile zanimive dejavnosti, ki jim je sledila prva šolska malica. Med tem časom je ravnatelj Sašo Božič zbranim staršem podal najpomembnejše informacije v zvezi z obiskovanjem prvega razreda. Povedal je, da lahko starši, ki otroka pripeljejo, avto parkirajo na parkirišču pred KD Mengeš in opozoril, naj z avtom ne vozijo do zapornice šolskega parkirišča. Za ukrep zaprtja parkirišča se je šola odločila zaradi varnosti otrok, ki prihajajo v šolo peš po Šolski ulici. Staršem je predstavil še ostale vidike delovanja in organizacije dela v šoli. Po kratkem predahu in kavi je po starše posameznega razreda prišla razredničarka in jih odpeljala do njihovega razreda. Učenci so si za slovo od prvega dneva šole vzeli še balon in se polni vtisov s starši odpravili domov. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Mengšan - september 2022 6 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠTUDIJA V TUJINI ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022 Rok za oddajo vlog je 13. oktober 2022, do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dostopna na internetni strani Občine Mengeš (pod rubriko Objave/Javni razpisi, Javni razpis št.: 609-4/2022) in v tajništvu Občine Mengeš. Franc JERIČ, l. r. Župan Občine Mengeš Župan Občine Mengeš na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13) in 28. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/15) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST Občina Mengeš ponuja organizatorjem volilne kampanje za predsedniške volitve (v nadaljevanju: organizatorji), ki bodo dne 23. oktobra 2022, brezplačno plakatiranje na naslednjih plakatnih mestih: Mengeš Ob Slovenski cesti: - avtobusni postajališči Kulturni dom Ob Glavnem trgu: - avtobusno postajališče Veliki Mengeš na desni strani iz smeri Kamnika Loka - parkirišče pri mostu ob cesti Na gmajno Topole - pred gasilskim domom Dobeno - na Dobenu pri studencu. Organizatorji lahko plakate namestijo na samostoječih panojih z največjo dovoljeno oglasno površino 2 m2. Vsak organizator lahko na posameznem mestu namesti le en pano. Organizator volilne kampanje organizira in plača stroške izdelave, namestitve in odstranitve panojev. Plakatiranje z volilno propagando v času volilne kampanje na drugih plakatnih mestih ni dovoljeno. Franc JERIČ • župan, l. r. Številka: 041-5/2022-1 • Datum: 2. 9. 2022 />J, Atletski f} klub Mengeš Rekreativna tekaška vadba O D R A S LI < J a o KOMU JE NAMENJENA? ► Tekačem začetnikom in rekreativnim tekačem. ► Vsem, ki si želijo uvod v tekaški svet, poskrbeti za svoje zdravje in se družiti v skupini podobno mislečih tekačev/vadečih. KAKŠNA JE VADBA? Program vadbe je zastavljen tako, da vadečim z vključevanjem sredstev tehnike teka, osnovne motorike in vadbe moči nudi raznovrstno tekaško pripravo. ► Vadba je zmerno intenzivna. ► Primerna je tudi za vse tiste, ki se bodo želeli udeležiti različnih rekreativnih tekaških prireditev. ► Za vse, ki se želite kar najbolje pripraviti na zmerne tekaške izzive. KJE BO VADBA POTEKALA Vadba bo potekala v Mengšu na atletskem stadionu poleg športne dvorane in okoliških zelenicah, parkih. Za več informacij lahko pokličete na 031695 559 (Anže), 031501368 (Klemen) ali obiščete našo spletno (www.akmenges.si) ali Facebook stran. REKREATIVNA TEKAŠKA VADBA 40 50 € / mesec 1xtedensko € / mesec 2x tedensko 18.30 -19.45 / PONEDELJEK in SREDA / Oktober - Junij Pilates vadba poveča moč in vzdržljivost telesa, odpravlja negativne posledice sedečega načina življenja, izboljša telesno držo in gibljivost, zmanjša ali odpravi bolečine v hrbtenici, okrepi mišice medeničnega dna in izboljša koncentracijo. URNIK VADB V STUDIU MATLUX «MG« EEHEJEH TQ»IX SE EDA flllltX pnn «IHH* HESF1U *M(|UTLS M» VUU It lunA K» HUTfi HMMN4 11 muvEf H« HVVANA 11:1 JFIUTU Apnu UHIMII H.KflUTEi v .•. CCN1. ltu»PUIES Storitve *Naturopatski pregled *Tuina masaža *Pilates *Joga *Plesne delavnice ^Individualni pilates na reformerju *Zvočna kopel in vodena meditacija Oddaja prostorov za: *Masažo *Individualne vadbe na aparatusih *Vadbe in delavnice do 12 oseb *Vadbe in delavnice do 25 oseb *Individualno svetovanje *Predavanja (projektor) *Naturopatsko svetovanje (iridoskop) *Pedikuro 746 Mengšan - september 2022 t Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah - s plugi krajniki in z obračalnimi plugi. Vsak tekmovalec je moral preorati 20 x 70 m veliko tekmovalno parcelo strnišča. V občini Mengeš je potekalo državno tekmovanje v oranju V petek, 2. septembra 2022, sta se v občini Mengeš z otvoritvijo pred Lovsko kočo Mengeš začela 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje dijakov in študentov biotehniških šol v oranju, potekalo pa je tudi državno tekmovanje žensk v spretnostni vožnji s traktorjem. Svečana razglasitev rezultatov je bila v soboto, 3. septembra 2022, v dvorani gradu Jable. Državna tekmovanja so potekala na zemljiščih Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je pripravil tudi zanimiv spremljevalni program. Tekmovanje v sodelovanju z različnimi partnerji organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, zmagovalca pa se bosta udeležila svetovnega prvenstva. Seja DS: Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se sreča vsako leto prvi dan državnega tekmovanja oračev. Obravnavali so aktualno temo - predlagane spremembe evropske zakonodaje na področju fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Slavnostna otvoritev in začetek tekmovanja Slavnostna otvoritev 65. državnega tekmovanja oračev Slovenije in 27. državnega tekmovanja dijakov in študentov biotehniških šol v oranju je potekala pred Lovsko kočo Mengeš. Najprej sta lanska zmagovalca ob slovenski himni dvignila slovensko zastavo. Vse prisotne je najprej pozdravil Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije: »Ponosen sem, da nam je do danes uspelo polje, ki je pred nami, in tudi druga polja inštituta ohraniti takšna, kot so bila, in da so v dobrem stanju. Tudi na teh poljih inštitut še naprej opravlja svojo dejavnost. Danes želim vsem prijetno tekmovanje in bivanje ter vas vabim na ogled spremljajočih dejavnosti.« Sledil je nagovor Staneta Pejovnika, predsednika Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki je opozoril na pomen tekmovanj in promocijo znanj s področja: »Zveza vsako leto organizira različna tekmovanja, v katera se vključuje več kot 50.000 mladih, od tega se jih največ udeleži tekmovanja v logiki. Izbirna tekmovanja zmagovalcem omogočijo udeležbo na mednarodnih tekmovanjih in tako je tudi danes. V preteklosti smo že večkrat dokazali, da imamo v Sloveniji izredna znanja na tehničnem področju in da na tem področju sodimo med najuspešnejše države v Centralni Evropi.« Marjan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo, je prisotne nagovoril v imenu Konzorcija biotehniških šol Slovenije: »V konzorcij je povezanih 13 šol, ki jih obiskuje več kot 5.000 dijakov in skoraj 900 študentov. V letu 2006 smo prenovili programe, ki so v Seja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sejni sobi Občine Mengeš V sejni sobi Občine Mengeš je v petek, 2. septembra 2022, dopoldan potekala seja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Člane komisije je najprej pozdravil Franc Jerič, župan Občine Mengeš, ki je na kratko predstavil občino Mengeš in jim zaželel uspešno delo. Cvetko Zupančič, predsednik komisije, je povedal: »Komisija se vsako leto sestane na prvi dan državnega tekmovanja oračev. Veseli smo, da nas gostite pri vas na občini.« Komisije je obravnavala aktualno temo, predlagane spremembe evropske zakonodaje na področju fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Na seji je bila prisotna tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. teh časih ponovno potrebni prenove. Predvsem je pomembno, da imamo vso potrebno infrastrukturo, saj lahko le tako posredujemo mladim potrebno znanje in izkušnje, da ne bodo napak delali na domačih kmetijah. V veliko pomoč pri vlaganju v mlade pa je tudi velika srčnost naših učiteljev.« Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa je toplo pozdravil predvsem tekmovalce: »Moj prvi stik z oranjem je bil, ko sem očetu, ki je oral s konjem, prinesel malico, pa seveda za konja oves. Ne glede na napredek, ki ga je prinesla tehnika, je danes enako pomembno narediti dobro brazdo - ravno in enako globoko. Vsem tekmovalcem želim čim bolj enakomerno brazdo, sodnikom pa dobro oko in nepristransko ocenjevanje.« Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je tekmovalcem zaželel: »Vidim, da se temperatura dviguje in da so tekmovalci že 746 Mengšan - september 2022 polni pričakovanj, zato jim bom zaželel le, da je dež dovolj namočil polje, da bo brazda lahko čim bolj ravna in enakomerna. Tekmovanje, kot je današnje, je namenjeno tudi druženju ter izmenjavi znanja in izkušenj. Izkoristite ga.« Sledil je nagovor Franca Jeriča, župana Občine Mengeš, ki je vsem udeležencem tekmovanja zaželel: »Vesel sem, da vas lahko pozdravim v občini Mengeš. Želim vam prijetno druženje in bivanje pri nas, predvsem pa, da se boste radi vračali. Vsem tekmovalcem pa želim uspešno tekmovanje, zadovoljstvo v doseženem delu in uspehih.« Nato je prisotne nagovoril še Aleš Kovšca, predsednik Državnega sveta RS: »Ko govorimo o novih razmerah v svetu, po epidemiji covida-19 in vojni ter vremenskih spremembah, se vse pogosteje omenja beseda prehranska samozadostnost oziroma zagotavljanje prehranske varnosti. Predpogoj za dobro žetev sta prav gotovo dobro pripravljena zemlja in kakovostna obdelava tal, zato zahvala Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, da skrbi za prenos znanj in izkušenj.« Tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se je dotaknila področja prehranske varnosti: »Veliko je izzivov, s katerimi se na področju kmetijstva srečujemo v zadnjem obdobju. Prav gotovo je eden od njih, ali bomo imeli dovolj hrane, ali smo samooskrbni. Pri tem pa je pomembno tudi ohranjanje, varovanje tal, biodiverzitete ... Najpomembnejša naloga pa ostaja spodbujanje mladih, da se bodo odločali za kmetovanje. Omogočiti jim moramo dostop do znanja in izkušenj, predvsem pa dobre pogoje za delo. Današnje tekmovanje je izredna priložnost za prenos znanja, da bodo mladi in starejši izmenjali izkušnje. Zmaga naj najboljši, tisti, ki bo imel tudi malo športne sreče.« Ministrica je na koncu govora otvorila tekmovanje. Kratek uvodni nagovor o pravilih tekmovanja pa je imel Jože Benec, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki je pojasnil: »Najboljši slovenski orači se bodo pomerili v oranju strnišča in ledine. Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah - s plugi krajniki in z obračalnimi plugi. Vsak tekmovalec bo moral preorati 20 x 70 m veliko tekmovalno parcelo strnišča. Kakovost oranja pa bo ocenjevala strokovna komisija.« Posebej je opozoril, da so pripravili tudi predstavitev trajnostne oziroma minimalne obdelave tal. Otvoritev je povezoval Matjaž Repnik, za kulturni program pa je poskrbela Mengeška godba - veterani. Na otvoritvi se je s stojnico predstavljajo tudi Turistično društvo Mengeš. Nova državna prvaka v oranju sta Igor Pate, ki je zmagal v kategoriji obračalni plugi, in Anton Filak, zmagovalec v kategoriji plugi krajniki. V spremljevalnem programu, ki je bil tako v petek kot v soboto, so potekali dan koruze v organizaciji KGZS Zavod Ljubljana, predstavitev Kmetijskega inštituta Slovenije, predvsem delovanja bioplinarne, ogled poskusnih posevkov, ogled specialne kmetijske mehanizacije in državno tekmovanje žensk v spretnostni vožnji s traktorjem v organizaciji Zveze kmetic Slovenije. Tekmovanje so poleg Zveze za tehnično kulturo Slovenije pripravili Kemijski inštitut Slovenije, Občina Mengeš, KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Biotehniški center Naklo, Lovska družina Mengeš in Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. Prireditev pa so podprli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Deželna banka Slovenije d. d., Krka d. d., Novo mesto, Občina Cerklje, Interexport d. o. o., Turistično društvo Mengeš, Allium z. o. o., Jata Emona in Zavarovalnica Grawe d. d. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Benigna hiperplazija prostate Poznamo več strokovnih izrazov za to bolezen: benigna hiperplazija prostate ali benigna hipertrofija prostate ali bolj razumljivo: nerakavo povečanje prostate. Izraz hiperplazija se nanaša na povečanje števila celic, hipertrofija pa na povečanje velikosti prostate. Gre za najpogostejšo bolezen prostate, saj se pojavlja v kar 50 % pri moških, starejših od 50 let, in pri večini moških, starejših od 80 let - torej še zdaleč niste sami s težavami prostate! Kaj je prostata Prostata je moška spolna žleza, po velikosti in obliki podobna divjemu kostanju, ki pa se z leti povečuje. Leži pod sečnim mehurjem, med sramno kostjo in danko ter obdaja sečnico, skozi katero se izloča seč. Skoznjo poteka tudi semensko izvodilo, ki se izteka v sečnico. Naloga prostate je, da proizvaja izločke, ki so del semenske tekočine, in skladišči cink, ki ščiti prostato pred vnetji. Vzrok za nastanek težav Točnega vzroka za benigno povečanje prostate še ne poznamo, verjetno pa gre za spremenjeno ravnovesje hormonov, ki je pogojeno s staranjem (noben moški pri 30-ih nima povečane prostate). Zaradi upada testosterona se razmerje hormonov prevesi v korist ženskih hormonov. Telo poskuša pomanjkanje kompenzirati s povečano proizvodnjo moških hormonov (dihidrote-stosterona), ob tem pa pride tudi do rasti tkiva prostate (zlasti fibroblastov). Posledica je pritisk prostate na sečnico, kar privede do motenega pretoka urina skozi zoženo sečnico. Značilni znaki in simptomi Posledice povečanja prostate se pričnejo kazati postopoma, tako da večina moških teh sprememb niti ne zazna ali jih pa pripisujejo staranju. Pojavijo se lahko: pogosto uriniranje (tudi pogosteje kot na 2 uri); oteženo uriniranje (napenjanje pred in med uriniranjem); težave z začetkom uriniranja; zmanjšan curek urina, prekinitve curka, razpršen curek, kapljanje urina še po končanem uriniranju; občutek neizpraznjenega mehurja; inkontinenca; boleče in pekoče uriniranje; nočno prebujanje zaradi tiščanja na vodo; tiščanje v predelu nad sramno kostjo. V primeru, da benigno povečanje prostate ni zdravljeno, lahko to sčasoma privede do hujših komplikacij, kot so akutni zastoj urina v mehurju, okužba sečil, krvavitev iz prostate, kamni v sečnem mehurju in celo okvara ledvic. Zelo pomembno je, da pravočasno prepoznate simptome in se odpravite k splošnemu zdravniku, ki postavi diagnozo na podlagi rektalnega pregleda in preiskave krvi (določitev PSA - beljakovine, ki jo proizvaja le prostata). Po potrebi vas zdravnik napoti do specialista urologa, ki opravi nadaljnje preiskave. Zdravljenje Blaga oblika benignega povečanja prostate se ne zdravi z zdravili, saj se pri tretjini bolnikov težave umirijo same od sebe. V tem primeru se svetujejo le redne kontrole. Ob večjih težavah se zdravnik odloči za zdravljenje z zdravili, ki sproščajo gladko mišičje v prostati in ob izhodu iz mehurja (učinek se pokaže že po 2 do 4 tednih), ter z zdravili, ki delujejo postopoma in dolgoročno tako, da zavirajo pospešeno rast žleze in posledično zmanjšajo volumen za 20-30 %. Uspešnost zdravljenja se kontrolira na 6 do 12 mesecev. V primeru neučinkovitosti zdravljenja z zdravili se operativno odstrani odvečno tkivo. Priporočila za obvladovanje blažjih težav Priporoča se zdrav življenjski slog: gibanje, zadosten vnos tekočine (vsaj 1,5 l vode ali čaja na dan), omejitev alkohola, kave, začinjene hrane, izogibanje mrazu in vlagi, vzdrževanje normalne telesne teže ... Poleg tega si lahko pomagate z zdravili naravnega izvora in prehranskimi dopolnili. Zdravilo naravnega izvora, ki vsebuje izvlečke plodov žagastolistne palme (palmeta), predvidoma deluje tako, da zavira encim 5-alfa reduktazo in posledično vpliva na zmanjšanje žleze ter s tem olajša uriniranje. Učinkovitost so potrdili po vsaj šestmesečnem rednem jemanju. Odsvetuje se sočasno jemanje s hormonskimi zdravili in zdravili za redčenje krvi, previdno pa tudi pri souporabi ginka, ingverja in česna. Od zdravilnih rastlin, ki so poznane v ljudskem zdravilstvu, se za omenjene težave s prostato uporabljajo kopriva (korenina), navadna buča (semena in olje) in drobnocvetni vrbovec (posušena zel). Pomembno sporočilo za konec Benigna hiperplazija prostate ni rakavo povečanje prostate in se praviloma ne razvije v raka prostate. Gre za spremljajoči proces staranja, ki ga žal ne moremo preprečiti, lahko pa s pravočasnim ukrepanjem bistveno vplivamo na kakovost življenja. Ob obisku v lekarni vam bomo pomagali razrešiti dileme in vprašanja v zvezi z vašimi težavami in po potrebi svetovali jemanje zdravil naravnega izvora. Besedilo: Andreja Savnik, mag. farm fiftÜUM X A (A < J CS O LEKARNA MENGEŠ biitiiitit E01J 777 02 25 ur« 1 11tTlttE(tili si Mengšan - september 2022 9 | V letu 2022 je bil sejem v Mengšu konec ° avgusta V letu 2022 je potekal 28. sejem v Mengšu, ki sta ga organizatorja Kulturno društvo Mihaelov sejem in Toma prireditve ob podpori Občine Mengeš organizirala zadnji vikend v mesecu avgustu. Sejemsko dogajanje se je začelo v petek, 26. avgusta 2022, z večernim koncertom skupine POP DESIGN. Uradna otvoritev 28. sejma v Mengšu pa je že tradicionalno potekala v soboto dopoldan. Na otvoritvi je Matjaž Repnik, predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem, povedal: »V 25 letih društva se je v letu 2020 prvič zgodilo, da ni bilo sejma v Mengšu. Covid-19 je prinesel številne spremembe tudi na drugih področjih sejmarjenja. Vesel sem, da so z nami ostali zvesti podporniki, donatorji, sponzorji in prostovoljci.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, pa je na otvoritvi v uvodnem pogovoru povedal: »V letu 2022 je sejem v Mengšu nekoliko prej, namesto oktobra je zadnji vikend v avgustu. Po letu premora bo druženje, ki nam ga ponujajo sejem in dogodki na sejmu, več kot dobrodošlo.« Uradna otvoritev sejma pa je bila v soboto, 28. avgusta 2022, ob 10.00. Obiskovalke in obiskovalce je najprej pozdravila Mengeška godba, nato pa glavni predstavnik organizatorjev Matjaž Repnik. Posebej je opozoril na spremembe, ki jih je prinesel covid-19: »Tudi v letu 2022 smo vložili veliko volje, znanja in truda, predvsem pa veliko prostega časa v organizacijo sejma v Mengšu. Vsem, ki ste pomagali in nas kakor koli podprli, hvala, vsem obiskovalkam in obiskovalcem pa želim prijetne sejemske dni in da bomo v nedeljo tudi letos rekli 'sejem bil je živ'.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, se je v svojem nagovoru posebej zahvalil vsem organizatorjem: »V letu 2022 bo sejem zaznamovalo druženje, pogovor, izmenjava mnenj, kar smo v zadnjem letu vsi pogrešali. Letos je nekoliko manj stojnic, pa vendar je sejemsko dogajanje na odru bogato kot vsa druga leta.« Sledila sta nastop orgličarjev Kulturnega društva Mihaelov sejem in program za najmlajše. V popoldanskih urah je v prireditvenem šotoru zadonela harmonika, nastopili so Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem in člani Kluba harmonikarjev Stopar. Vsi obiskovalci so se lahko tudi v letu 2022 prepričali, da je v Mengšu harmonika doma. V soboto zvečer je bil tradicionalni sejemski koncert Mengeške godbe, tokrat z gostom - imitatorjem Tilnom Artačem. Sledil je nastop Vilija Resnika, ki je obiskovalce popeljal v zgodnje nedeljske jutranje ure. V nedeljo, 28. avgusta 2022, je v prireditvenem prostoru najprej potekala sv. maša za božje varstvo pri prostovoljnem delu gasilcev, nato pa so zaigrali Sejmarji - glasbena sekcija KD Mihaelov sejem. Obiskovalke in obiskovalci so lahko prisluhnili še tamburaški skupini in veteranom Mengeške godbe. Prireditveni šotor za izvedbo dogodkov na 28. sejmu v Mengšu je bil postavljen na parkirišču Kulturnega doma Mengeš. Prvi obiskovalci so ga obiskali že v petek, 27. avgusta 2022, ko je zvečer oder zavzela skupina POP DESIGN. 746 Mengšan - september 2022 Matjaž Repnik, predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem, se je v svojem nagovoru zahvalil vsem za vloženo voljo, znanje in trud v organizacijo 28. sejma v Mengšu, predvsem pa zaželel vsem obiskovalkam in obiskovalcem, da bi bil sejem živ in priložnost za druženje. IT l! m Za varen začetek šolskega leta povečana varnost v okolici šole Tudi v letu 2022 je v sredo, 24. avgusta 2022, potekala seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš. Na seji so se dogovorili, da se v zadnjem tednu avgusta na vpadnice v naselje Mengeš postavijo table z napisom »Spet smo z vami« ter da se poveča varnost v okolice šole in na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Za varnost v cestnem prometu je bila s strani uprave občine posredovana tudi informacija, kako bo potekala obnova Slovenske ceste, ki se bo pričela v sredini septembra. Predstavnike sveta je uprava obvestila, da so bile tako kot vsako leto obnovljene horizontalne cestne oznake po celotni občini. Na Šolski cesti, ki je prometno zelo obremenjena, pa so bile talne oznake obnovljene v celoti. Na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš so bile predstavljene aktivnosti za povečanje varnosti v cestnem prometu, prisotni so bili tudi predstavniki Policijske postaje Domžale in medobčinskega inšpektorata. -risana /m Po otvoritvi so oder zavzeli orgličarp Kulturnega društva Mihaelov sejem. V popoldanskih urah pa je v prireditvenem šotoru zadonela harmonika in vsi obiskovalci so se lahko tudi v letu 2022 prepričali, da je v Mengšu harmonika doma. Mengeška godba je sodelova 28. sejma v Mengšu v soboto pripravila izreden, tradicional imitatorjem Tilnom Artačem. Glasbene nastope sta popestrili mladinska in odrasla folklorna skupina Svoboda Mengeš. Sejemsko dogajanje pa predstavitev domačih obrti in poklicev, ročnih spretnosti in kmečkih opravil. 28. sejem v Mengšu se je zaključil v nedeljo pozno popoldan s skupino Joker. Organizatorja sta bila nad številom udeležencev navdušena in sta napovedala, da bo tudi 29. sejem v Mengšu leta 2023 verjetno v novem, avgustovskem terminu. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Podobno kot pretekla leta bodo na najbolj izpostavljenih odsekih za povečanje varnosti v cestnem prometu prisotni varnostniki. Na sestanku so bili prisotni predstavniki Policijske postaje Domžale, ki so pojasnili, da bodo prisotni na križišču Šolske in Slovenske ceste ter na parkirišču pri Kulturnem domu Mengeš. V prvem in drugem tednu šolskega leta bodo poleg policistov na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš občasno prisotni tudi predstavniki medobčinskega inšpektorata. Skupaj bodo preverjali spoštovanje prometnega režima na Šolski ulici in na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Na sestanku so preverili še projekte oziroma pobude, ki jih je svet prejel za zagotovitev varne poti v šolo na različnih odsekih v občini. Posebna pozornost je bila namenjena postavitvi javne razsvetljave v naselju Topole, ki bo zaključena septembra, ter rekonstrukciji Slovenske ceste, ki se bo začela po 15. septembru. Urban Kolar, direktor Občinske uprave Občine Mengeš, je pojasnil: »Zaradi začetka šolskega leta se je začetek gradnje prestavil za dva tedna, in sicer na sredino septembra. Občina bo skupaj s šolo in vrtcem obveščala občanke in občane ter starše otrok o poteku gradnje oziroma možnosti dostopa do šole in vrtca.« Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Mengšan - september 2022 11 Gradnja javnega kanala za odpadno komunalno vodo na Grobeljski cesti je zaključena Občina Mengeš je tudi v letu 2022 pristopila k obnovi najbolj dotrajanih delov vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter dogradila del manjkajočega omrežja na Grobeljski cesti. Obnovitvena dela potekajo na Murnovi ulici in v Loki pri Mengšu. Franc Jerič je pojasnil: »V letu 2021 je bilo obnovljeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje na Zadružniški ulici, na odseku ceste Dobeno -Šorn je bil zgrajen del javnega, sekundarnega vodovoda, zaključena je bila obsežna celostna obnova infrastrukture na Pristavi. V letu 2022 smo že zaključili obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na Slomškovi ulici in zgradili manjkajoči krak kanalizacije na Grobeljski cesti, v teku pa je še obnova na Murnovi ulici in na cesti Loka - Dobeno, v naselju Pot na Dobeno.« Obnova vodovoda in kanalizacijskega omrežja na cesti Loka - Dobeno bo zaključena v septembru, dela na Murnovi ulici pa predvidoma v oktobru. Gradnja kanalizacije na Grobeljski cesti je zaključena V juniju se je začela, v avgustu pa končala, novogradnja javnega kanala za odpadno komunalno vodo za objekte ob Grobeljski cesti. Zgradili so 115 metrov javnega kanala in obnovili vodovod ob trasi kanalizacije. Delna zapora je odstranjena in promet ponovno poteka nemoteno. Posebna zahvala gre voznikom za upoštevanje prometne signalizacije in prebivalcem objektov za strpnost. Obnova vodovoda in kanalizacijskega omrežja v Loki pri Mengšu V juliju so se začele obnovitve na cesti Loka - Dobeno, in sicer del Gasilske ceste in Pot na Dobeno, od kamnitega mostu do odcepa Na Gmajni, v dolžini približno 440 metrov. Na omenjenem odseku poteka obnova 230 metrov vodovoda in 18 vodovodnih hišnih priključkov ter točkovna sanacija kanalizacije. Odsek ceste Loka - Dobeno se bo obnovil v celoti, dela bodo predvidoma zaključena v septembru. Dela na odseku ceste Loka - Dobeno, kjer poteka obnova 230 metrov vodovoda in 18 vodovodnih hišnih priključkov ter točkovna sanacija kanalizacije, bodo predvidoma zaključena v septembru. Obnova vodovoda in kanalizacijskega omrežja na Murnovi ulici V juliju so se začela obnovitvena dela na Murnovi ulici, kjer se obnavlja 420 metrov vodovoda, 337 metrov kanalizacije in 35 vodovodnih in kanalizacijskih hišnih priključkov. Poleg omenjene obnove kanalizacije se gradi pločnik, saniralo pa se bo tudi celotno cestišče in obnovila javna razsvetljava. Dela se bodo zaključila konec oktobra, do takrat pa ostaja popolna zapora ceste. Obnovitvena dela potekajo v sodelovanju z JKP Prodnik. Franc Jerič je povedal: »Pričakujemo, da se bo tradicija obnove oziroma nove gradnje obeh omrežij skladno z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala tudi v letu 2023. Brezhibno omrežje je namreč garancija, da lahko v občini pijemo svežo in neoporečno vodo iz pipe.« Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Del Detelove ulice je bil v celoti saniran Na odseku Detelove ulice je bil zaradi dotrajanosti cestišča v celoti obnovljen odsek do Grobeljske ceste. Zamenjan je bil spodnji ustroj cestišča, zamenjani so bili poškodovani oziroma manjkajoči robniki, v celoti je bilo asfaltirano tudi cestišče. S tem je občina ponovno zagotovila varno pot oziroma vožnjo za vse udeležence v prometu. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo 746 Mengšan - september 2022 Začetek del na Slovenski cesti se je prilagodil začetku šolskega leta Pogodba z izbranim izvajalcem Trgograd, d.o.o., za celostno obnovo Slovenske ceste v Mengšu je bila podpisana v ponedeljek, 8. avgusta 2022. Izvajalec je bil 23. avgusta 2022 uveden v delo. Z delom pa bo zaradi novega šolskega leta začel sredi septembra 2022. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je ob podpisu pogodbe z izvajalcem del povedal: »Tranzitni promet je obvoznica preusmerila s Slovenske in Prešernove ceste, zato smo decembra 2021 na Ministrstvu za promet podpisali sporazum o sofinanciranju ureditve Slovenske ceste v Mengšu. V sporazumu smo zapisali, da bo Občina sofinancirala obcestne površine in obnovo komunalne infrastrukture, ministrstvo oziroma direkcija pa voziščno konstrukcijo in cestno opremo. Namen prenove je vzpostavitev prometne ureditve, ki bo umirila promet na Slovenski cesti, s ciljem vzpostavitve osrednje, reprezentativne ulice v občini Mengeš in prijaznejše uporabe tudi za pešce in kolesarje. Promet bo potekal dvosmerno.« Predstavnik izvajalca del je zagotovil, da bodo obnovitvena dela izvedena kakovostno in v pogodbeno dogovorjenem roku. CCJ Javno naročilo za izbor izvajalca je bilo objavljeno v aprilu, postopek izbora najugodnejšega izvajalca pa se je zaključil 19. 7. 2022. Za izvajalca je bil izbran najugodnejši ponudnik, podjetje Trgograd, d.o.o., iz Litije. Direktor podjetja g. Andrej Poglajen je ob podpisu pogodbe povedal: »Obnova Slovenske ceste je obsežna investicija, v okviru katere bomo sodelovali z različnimi javnimi podjetji oziroma izvajalci javnih del za ureditev oziroma prenovo infrastrukture, ki je vključena v cestišče, in prebivalci, ki mejijo nanjo. Pričakujemo, da bo obnova, ki so jo občina in občani po dolgih letih prenašanja tranzitnega prometa skozi središče mesta, stekla hitro in da bo potekala po dogovorjeni časovnici.« Projekt obnove Slovenske ceste ne spreminja dvosmernega prometa Slovenska cesta se bo uredila kot enotna površina v skupni širini 7 metrov, kar poleg cestišča vključuje tudi površine za pešce in kolesarje. Na območju rekonstrukcije bodo vključena tudi stojala za kolesa, predvidena omejitev hitrosti pa bo 30 km/h. S prenovo ceste je predvidena tudi prenova avtobusnih postajališč, ki so s talnimi oznakami urejena tudi za dostop slepih in slabovidnih. Na Glavnem trgu je načrtovana nova javna površina, ki je oblikovana kot delno ozelenjen, odprt prostor. Za osrednji motiv trga je predvidena prestavitev Marijinega znamenja, ki je v preteklosti že stalo na tem mestu. Z novo prometno ureditvijo bo na križišču Grobeljske in Slovenske ceste več prostora za pešce, na severnem delu se bo uredil razširjen pločnik za tržne površine. Na zahodni strani Slovenske ceste pa se bodo na razširjeni del pločnika umestili klopi in posamezna drevesa. Del površine bo tudi tlakovan Prometni režim v času obnove Slovenske ceste v Mengšu V četrtek, 1. septembra 2022, je ob sprejemu prvošolčkov v Osnovno šolo Mengeš Franc Jerič, župan Občine Mengeš, vse starše opozoril: »Zaradi obnove Slovenske ceste bo spremenjen prometni režim na Slovenski cesti. Z izvajalcem smo sicer dogovorjeni, da bo določena dela izvedel fazno, vendar pa je obnova celostna, zato se bo v določenih obdobjih treba prilagoditi. Vse starše prosim, da spoštujejo spremenjeno prometno ureditev tako za motorna vozila kot za pešce in se o tem pogovorijo tudi z otroki.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je tudi pojasnil: »Cilj rekonstrukcije je ureditev privlačnega javnega prostora, ki bo povečal vtis celostne podobe Mengša. Obenem pa apeliram na vse stanujoče ob Slovenski cesti, da v času rekonstrukcije tudi sami pristopijo k ureditvi pročelij hiš in tem pripomorejo k lepši in boljši ureditvi samega mesta. Seveda pa je v prvi vrsti naš cilj vzpostavitev pogojev za oblikovanje mestnega jedra, umiritev prometa in s tem povečanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, zlasti pešcev in kolesarjev, ter zmanjšanje obremenitev okolja s hrupom in izpušnimi plini, tudi z ureditvijo kolesarskih površin.« Pogodbena vrednost investicije znaša 3 milijone evrov v DDV, od katere bo 36,2 odstotka zagotovila država, ostalo pa proračun Občine Mengeš. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo 746 Mengšan - september 2022 4 v- 'v ' jI A jtmM Na fotografiji se vidi preplet, ki ga bodo restavrirali. Arheologa pa odstranjujeta in pripravljata za analizo les dveh povsem lesenih objektov. Na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš so arheologi v kulturni plasti prehoda iz mlajše bronaste dobe v starejšo železno, ki jo imenujemo tudi doba žar-nih grobišč, našli ostanke stavb in drugih predmetov, ki kažejo, da je bilo to območje stanovanjske naselbine. Draško Josipovič, vodja arheoloških izkopavanj, je pojasnil: »V dobi žarnih grobišč so bile stanovanjske naselbine na ravnini in ne na manj dostopnih hribovitih delih kot kasneje v času starejše železne dobe.« Na severnem delu območja stare telovadnice Osnovne šole Mengeš so v kulturni plasti žarnih grobov, na vzhodnem delu našli dva povsem lesena objekta. V enem objektu so našli ostanke suhega sadja, predvidevajo, da je šlo za hruške, ostanke semena, ki so ga poslali v analizo, in več lupin lešnikov. Draško Josipovič je pojasnil vidne ostanke: »Predvidevamo, da sta bila objekta ogradi za prašiče. Hrana, ki smo jo našli v objektu, je bila namenjena prašičem. V okolici smo našli tudi več prašičjih kosti, nekaj je bilo tudi čekanov divjih prašičev, ki pa so jih ulovili.« Lesene zidove zahodne stavbe so deloma že odstranili in jih shranili za nadaljnje analize. »Biologi bodo povedali, za katero vrsto lesa gre. Predvidevam pa, da bo ali hrast, jesen ali kostanj, drevesne vrste, ki so odporne na vlago.« Preostanek lesenega zidu stavbe, ki je bila najverjetneje pokrita s skodlami in verjetno deloma s slamo, bodo prevzeli v Restavratorskem centru v Ljubljani, kjer ga bodo pospravili v posebno posodo za razsoljeva-nje. Nato ga bodo po desetih do dvanajstih letih utrdili in začeli raziskovati. Draško Josipovič pa je komentiral leseno najdbo: »Leseni deli obeh stavb so teoretično stari vsaj 2.800 do 2.900 Na fotografiji je viden obseg stanovanjske naselbine, ki so bile v času kulture žarnih grobišč na ravnini in ne na manj dostopnih hribovitih delih kot kasneje v času starejše železne dobe. let, torej so iz poznega 9. stol. pr. n. št., iz obdobja prehoda iz pozne bronaste dobe v zgodnjo železno dobo.« V kulturni plasti žarnih grobišč so arheologi na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš našli tudi dve stavbi za bivanje. V obeh stavbah sta se ohranili tudi peči; v prvi sta dobro vidna tako peč kot delovni prostor pred pečjo, v drugi pa je ta del slabše ohranjen. Draško Josipovič med pogovorom pojasni, da je imela dobro ohranjena peč še kupolo, ki pa se je zaradi starosti sesula vase: »Sistem gradnje stavb je bil v teh časih podoben kot v mlajših obdobjih, ki sledijo na tem območju. Leseni koli, ki so bili pomembni za nosilnost in so jih večkrat utrjevali, ter lesene ali slamnate strehe. To se vidi po manjših luknjah v tleh. Večje luknje so namenjene shranjevanju in jih imenujemo shrambne jame, podobno kot jih še danes kopljemo na taborjenju, da hrana in pijača ostaneta hladni.« Omenjeni stavbi za bivanje sta bili ločeni z lesenimi vertikalnimi deskami, odkopanih je bilo 10 desk. Draško Josipovič je povedal: »Predvidevamo, da je šlo za podoben način oziroma ograjo, kot jo imajo danes vrstne hiške.« Draško Josipovič je tudi pojasnil: »V dobi žarnih grobišč so bile naselbine na ravnini, zato predvidevamo, da na tem mestu ni bilo gospodarske dejavnosti. Tako zaenkrat kažejo tudi najdbe na tem območju, predvsem pa najdbe na Gobavici, ki so vse mlajše od 9. stol. pr. n. št.« V zahodnem območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš pa v teh plasteh niso našli nobenih predmetov ali ostankov stavb. Draško Josipovič je pojasnil: »Predvidevamo, da je bil hudournik, ki je prišel iz prevala na Gobavici, v tem času še aktiven, zato tu niso gradili, ter da je zaradi kasnejših stavb na tem območju izgubil svojo moč oziroma se pojavil v manjši meri in le občasno.« S to kulturno plastjo bodo na območju stare telovadnice Osnovne šole Mengeš zaključili z arheološkimi izkopavanji. Predvidoma bodo z izkopavanji zaključili v juliju, ko bodo območje zasuli in najdene predmete po obdelavi in zaključnem poročilu predali v hrambo Medobčinskemu muzeju Kamnik. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 -ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13) in 28. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/15) je župan sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI PRAVIL ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022 • V času volilne kampanje mora glasilo del prostora nameniti za predstavitev kandidatov, in sicer tako, da zagotavlja enakopravnost vseh kandidatov. • Objava bo omogočena v oktobrski številki glasila Mengšan, ki bo izšla 14. oktobra 2022. • Organizatorjem volilne kampanje se za predstavitve kandidatov za predsedniške volitve v času volilne kampanje zagotovi po največ eno stran. Cena objave: Cela stran (210 x 297 mm)............... 200,86 EUR + 22 % DDV Pol strani (182 x 126 mm) .................100,43 EUR + 22 % DDV Tretjina strani (182 x 82 mm).................. 65,28 EUR + 22 % DDV Četrtina oziroma 1/4 strani (89 x 126 mm)............... 50,21 EUR + 22 % DDV Šestina oziroma 1/6 strani (89 x 82 mm)................... 35,15 EUR + 22 % DDV Osmina oziroma 1/8 strani (89 x 61 mm).................. 25,11 EUR + 22 % DDV • Oglas bo objavljen pod pogojem predložitve dokazila o predhodnem plačilu objave na račun Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, številka računa SI56 011000100001698, sklic SI 00 3000. Potrdilo o plačilu je treba predložiti skupaj z vlogo in oblikovanim oglasom. • Vlogo in oblikovani oglas za objavo v formatu pdf za tisk ali jpg v visoki resoluciji za tisk (v oglasu mora biti naveden naročnik oglasa) lahko oddajo pooblaščeni organizatorji volilne kampanje do petka, 30. septembra 2022, do 10. ure na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš (s pripisom »Predsedniške volitve 2022«) ali na elektronski naslov: obcina.menges@menges.si. • Oglasna sporočila z volilno propagando bodo objavljena po vrstnem redu prispelih popolnih vlog. • V glasilu Mengšan - oktober 2022 se ne objavijo drugi prispevki s politično vsebino, vezano na predsedniške volitve 2022. Franc JERIČ • župan, l. r. Številka: 041-5/2022-2 • Datum: 2. 9. 2022 Mengšan - september 2022 754 Tako je največjo in najuglednejšo javno ustanovo v naši občini označil gospod SAŠO BOŽIČ, ki je pred dvema tednoma uradno prevzel dolžnosti njene najodgovornejše osebe. Dosedanji ravnatelj gospod Milan Burkeljca se je po petnajstih letih uspešnega vodenja šole odločil, da bo nekoliko umiril (pre) hiter ritem svojega življenja. Njegov delovnik bodo poslej sestavljale naloge pomočnika ravnatelja in učitelja zgodovine. »Turbulentno dogajanje zadnjih nekaj let, kakršnemu so bile izpostavljene šole, je bilo res izčrpavajoče. Težko je daljše obdobje vzdržati tak tempo, ob tem pa svoje delo opravljati vestno in odgovorno v skladu s predpisi ter svojo vestjo,« je na kratko označil svojo odločitev. Sašo Božičje že več kot dve desetletji na neki način tudi Men-gšan. Leta 2005 se je tu zaposlil kot učitelj računalništva, zadnjih pet let pa je bil tudi pomočnik ravnatelja. Šolo mu je tako uspelo dodobra spoznati, kar mu bo zelo pomagalo pri njenem vodenju. Uveljavil se je tudi v Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, saj je bil predsednik sekcije pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Slovenije. Začetek šolskega leta z novim ravnateljem je seveda vreden pozornosti v našem lokalnem mediju, zato v posebnem razgovoru z njim navajamo nekaj njegovih misli in načrtov. Tu in tam se je razgovoru pridružil tudi dosedanji ravnatelj. Pa še kratko pojasnilo: Ker se poznamo že od vsega začetka, v času skupnega delovanja na šoli pa smo vzpostavili medsebojno spoštljiv odnos, smo se dogovorili, da za ta razgovor uporabimo enostavnejši način za medsebojno nazivanje, le z imeni. Torej: Sašo in Milan na eni strani ter Branko na drugi. MILAN, kakšno šolo 'predajate' svojemu nasledniku? V času mojega vodenja šole se je številčno zelo povečala, kar za 300 učencev. Jasno, tudi vseh vrst zaposlenih je znatno več: leta 2007 nas je bilo 75, letos pa že 120. Tudi prostorske pridobitve so velike, v zadnjih letih je naše prikazovanje neznosnih prostorskih razmer naletelo na pozitiven odziv Občine Mengeš. Vsa leta smo skrbeli za kakovosten pouk in bogat program spremljajočih aktivnosti, ki otrokom omogočajo razvoj na različnih področjih. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar odlikuje mengeško šolo, ji daje prepoznavnost, svojstvenost? MILAN: Mislim, da je to velika raznolikost dejavnosti, ki obo- SAŠO, kako bi na kratko predstavili svoje zasebno življenje? Sem Ljubljančan, kjer živim z družino - ženo in dvema otrokoma, osnovnošolcema. Kolikor nam le čas dopušča, smo v naravi. Lepo se imamo. Ob potepanju raziskujemo in spoznavamo nove kraje. Najraje pa smo na severnem Primorskem, od koder izhaja moja družina. Soča, gore, zanimiva zgodovina, prijatelji - vedno se kaj dogaja. Sinovoma so zelo všeč tudi kmečka opravila. V prostem času se ukvarjam s tekom, kolesarjenjem, hojo v hribe, badminto-nom, smučanjem, potapljanjem. V mladosti sem bil aktiven športnik - atlet, glavni disciplini pa sta bili tek na 110 in 400 metrov z ovirami. Kar uspešen sem bil, večkrat sem bil državni prvak, rekorder in reprezentant. Sedaj stojite na novi karierni stopnički. Kakšne misli vas prevevajo? Na šoli sem zaposlen že sedemnajst let, dovolj časa, da sem dodobra spoznal njeno delovanje in organizacijo. Jasno mi je, da sem se podal na zahtevno pot. Na šoli poleg izvajanja rednega pouka dnevno poteka še ogromno dejavnosti in aktivnosti, kar je treba koordinirati, da celoten šolski program poteka kakovostno in nemoteno. Kot 'švicarska ura', če se izrazim v prispodobi. Izvaja ga res dober šolski kolektiv, pomagala mi bo odlična ekipa. Dovolj razlogov, da sem se odločil sprejeti izziv. V zgodbo vstopam pozitivno, z optimizmom, a tudi realistično. gatijo pouk. Seveda se tudi druge šole trudijo na tem področju. Zagotovo pa smo ena redkih šol, ki načrtno skrbi, da lahko učenci svojo ustvarjalnost predstavijo staršem in širši javnosti na tradicionalnih prireditvah v kulturnem domu. Vsaka ima svoje ime: Sonce za vse, Iskrice v očeh, Kdor vesele pesmi poje, Prvošolčkov dan, Šola tako in drugače. Z njimi pripomoremo k večji prepoznavnosti šole in povečamo kakovostno kulturno ponudbo v občini. Mnogi učenci pa imajo možnost storiti prve korake v javnem nastopanju. SAŠO: Ponudba je res zelo velika. Otroke običajno zanima veliko stvari, se pa zato hitro zgodi, da so si izbrali preveč. Tudi zato, ker so si sami ali starši v njihovem imenu izbrali še dejavnosti, ki potekajo izven šole, morda celo v drugih krajih (glasbeni, plesni, športni in drugi programi). Marsikatera družina 746 Mengšan - september 2022 in otrok imata zato pozneje težave. Vsekakor menim, da predstavlja programska ponudba odličnost naše šole in jo bomo še naprej negovali. Je pa važno, da ima otrok dovolj časa tudi zase, za igro, druženje s prijatelji, počitek. Tu pa je glavna vloga predvsem staršev. Kaj pa socialna občutljivost? Mislim, da ta zelo pripomore k občutku o prijaznem obrazu šole. Ne nazadnje, če se prav spomnim, je šola že pred dobrim četrtstoletjem kot ena prvih v Sloveniji s solidarnostnimi sredstvi zgradila dvigalo za gibalno ovirane osebe, od leta 2002 (letos je torej okrogla obletnica) deluje šolski sklad za pomoč socialno ogroženim učencem, spet eden prvih v Sloveniji. Šola izvaja razne solidarnostne akcije in programe ... MILAN: Res je, šola mora biti socialno občutljiva, zato smo jo ohranjali ves čas. Lahko rečem, da smo bili pri tem uspešni in da smo lahko ponosni. S tako naravnanostjo šola lažje kljubuje gospodarskim krizam in podobnim neprijaznim časom ter pomaga najbolj prizadetim družinam. SAŠO: Skrbi me, kako bo v tem šolskem letu. Velik skok stroškov se je že zgodil, zlasti zaradi energentov. Bojimo se nadaljnjih podražitev. Sami kaj dosti ne moremo narediti in vplivati na zneske na položnicah. Odločilno je ukrepanje države. Glede malice je že pripravljen predlog zakona, da bi ostala cena nespremenjena, glede kosil pa se vlagajo razne pobude. Družine, ki bi se zaradi draginje znašle v stiski, naj se, kot doslej, obrnejo na 746 Mengšan - september 2022 šolo, da skupaj najdemo rešitev. Šolski sklad bo seveda pomagal, kolikor bo mogel. Potrudili se bomo, da bi našli še dodatne vire. V mislih imam pomoč v obliki denarnih ali materialnih prispevkov s strani domačih podjetij, obrtnikov, trgovskih podjetij, kmetijskih proizvajalcev. Navsezadnje gre v številnih primerih tudi za otroke njihovih zaposlenih delavcev. Preprosta resnica je, da šole brez staršev ni. Tako kot ne more biti dobre šole brez tesne povezanosti z njimi. Se strinjate s to trditvijo? SAŠO: Strinjam se. Oboji bodo pri skupnih ciljih uspešni le, če bodo med seboj tesno sodelovali. Za sodelovanje pa je potrebno medsebojno zaupanje. Šola mora zaupati staršem, da bodo otroku po svojih najboljših močeh omogočili varno in spodbudno okolje, ki bo podpiralo njegova močna področja, mu pomagalo in ga spodbujalo pri šibkih področjih ter pred otroka postavljalo realne, sposobnostim primerne cilje. Prav je, da otroku privzgajajo pozitiven, spoštljiv odnos do šole, morebitne pomisleke ali vprašanja o šolskih stvareh, s katerimi se ne strinjajo in jih želijo razjasniti, pa razčistijo tam, kjer je mesto za to. V šoli, seveda. MILAN: Menim, da velika večina staršev s šolo zelo korektno sodeluje. Sprejeti pa je treba, da se vedno najdejo posamezniki, ki stvari pogosto po nepotrebnem radi zapletejo in naredijo problematične, čeprav se pozneje izkaže, da lahko v kulturnem dialogu uredimo vse, potrebna je le pozitivna naravnanost. Nestrpnost nikoli ne rodi ničesar dobrega. V šoli si prizadevamo, da s starši komuniciramo odprto in spoštljivo, strokovno, kajti vsi delamo za isti cilj, za dobro otrok. Seveda pa nastane težava, če o tem, kaj pomeni 'v dobro otrok', ne mislimo enako. In naj ponovim: v kulturnem in odprtem dialogu se da rešiti vse. Ne mislim, da imamo strokovni delavci vedno prav. Ob kakovostnih dodatnih informacijah in argumentih pa smo svoja stališča vedno pripravljeni spremeniti. V zadnjih letih je precej polemike v laični in strokovni javnosti o tem, da je filozofija vzgoje pri nas po pribl. dveh desetletjih neustrezna, ker da mladim ustvarja nerealen vtis o odnosih v družbi; da poudarja pravice brez obveznosti, ne izpostavlja odgovornosti, jim ustvarja lažen vtis, da je za 'moje' težave in neuspehe kriv nekdo drug. Vzgojne ustanove so mnenja, da je za tako stanje kriva predvsem domača vzgoja. Dr. Zdenka Divjak Zalokar, denimo, pravi: »Starši so veliko bolj zaskrbljeni za svoje otroke, kot je smiselno. Manjka zaupanje v njihove sposobnosti, čustveno stabilnost, vzpostavljanje socialnih odnosov. Otroci so zato negotovi in prestrašeni. Otroštvo mora biti čas preizkušenj, porazov, zavrnitev, odrekanja. Današnji otroci so spoznali, da je treba malo pojokcati, zagroziti, da ne gredo v šolo, in že si starši to prevedejo, da potrebujejo pomoč. In jo tudi dobijo! Otroci pa tak način delovanja usvojijo in ga prenesejo v dnevno prakso.« Kakšno je vaše mnenje? SAŠO: Drži, da so pri določeni starosti otroci zmožni znatno večje samostojnosti in odgovornosti, kot jim pripisujemo starši. Otroštvo ni le čas zabave, igre in brezskrbnega življenja, temveč tudi čas učenja različnih veščin, ki bodo otroku pomagale na poti v uspešno in srečno življenje. V mislih imam zlasti socialne veščine s poudarkom na negovanju prijateljstva, zmožnosti em-patije, prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja, načrtovanju in doseganju svojih ciljev in še kaj. Vsak izziv, ovira, težava ali konflikt predstavlja za otroka izkušnjo, iz katere se nekaj nauči. S ščitenjem pred temi situacijami otroku odrekamo pravico do izkušenj, ki jih bo nekoč zanesljivo potreboval. Seveda pa je naša dolžnost, da mu stojimo ob strani in pomagamo, ko presodimo, da sam ne bo zmogel. Kot strokovnjak za računalniško izobraževanje ste gotovo pristaš hitrejših korakov. Se motim? SAŠO: Povsod je potrebna premišljena strategija. Pogrešam sistemski pristop, kot so ga z obveznimi predmeti računalništva uvedle številne države. Znanje računalništva bo tudi v bodoče gotovo eno od ključnih področij za nadaljnji razvoj države in uspešno poklicno pot posameznika. Za našo šolo lahko rečem, da bomo v drugi polovici tega šolskega leta pričeli z načrtnim izvajanjem računalniškega opismenjevanja učencev v prvih petih razredih. Načrtujemo, da bodo tako postopoma vsi učenci zgradili računalniško pismenost, primerno svoji starosti. Prav pa je, da opozorim še na temnejšo plat te tematike. Ugotavljamo izrazit porast pretirane uporabe mobilnih naprav in računalnikov med otroki. Brez omejevanja uporabe se ta le povečuje. Na dalj- ši rok pušča škodljive posledice, ki vplivajo na zdravje, vedenje, samopodobo, zasvojenost, nemotiviranost za učenje in drugo. Stanje je zaskrbljujoče. Starši morajo spremljati problematiko, vsak pri svojem otroku pa se vprašanja lotiti skrajno odgovorno. Zadnji dve leti je šolski utrip boleče in z neprijetnimi posledicami zaznamoval COVID-19. Za novo šolsko leto je načrtovan povsem drugačen pristop preprečevanja okužb v šolah in vrtcih. Se vam zdi ustreznejši, primernejši? SAŠO: Vsekakor. Upajmo, da ne bomo več doživeli tako močnega vpliva COVIDA na šolsko delo. V šoli bomo dosledno izvajali vse priporočene ukrepe, na starše pa apeliram, da dosledno upoštevajo navodilo, naj otrok v primeru okužbe oziroma obolelosti ostane doma. Sicer pa bomo učence in tudi starše podrobno informirali o dogajanju in o potrebnih ukrepih. Z doslednostjo bomo gotovo kos situaciji. Že sedaj naj rečem: HVALA. Mnoge slovenske šole se soočajo s pomanjkanjem strokovnega kadra. Ponekod menda ne bo mogoče normalno izvajati pouka. Kako je na mengeški šoli? SAŠO: Zaenkrat nimamo posebnih problemov. Med letom pa lahko številni razlogi vplivajo, da kadrovska slika postane zaskrbljujoča. Upam, da se to vendarle ne bo zgodilo. Vidim pa problem v naslednjih letih. V Sloveniji bo takrat pogoje za upokojitev izpolnilo veliko število učiteljev (10-15 %). Država bi že sedaj morala imeti program ukrepov, kako bo preprečila kadrovsko krizo. Naštejte pet lastnosti, s katerimi naj bo »opremljen« učitelj/ica mengeške šole? SAŠO: Strokovnost, zanesljivost, odgovornost, samoiniciativnost, prizadevnost. MILAN: Odgovornost, zavzetost, srčnost, strokovnost, socialna občutljivost. Za zaključek, gospod novoimenovani ravnatelj - beseda je vaša. SAŠO: Prepričan sem, da je Osnovna šola Mengeš zelo dobra šola. Po svojih močeh se bom potrudil, da bo taka tudi ostala. Verjamem v naše otroke in njihove starše, v naše učitelje in lokalno skupnost. Vsi skupaj delamo za isti cilj. Da ga bomo dosegli, pa je ključno sodelovanje med vsemi naštetimi, še posebej medsebojno zaupanje med šolo in starši. Na šoli bomo naredili vse, da to zaupanje utrdimo in ohranimo. Vsem našim učencem želim uspešno šolsko leto, ki naj po dolgem času poteka normalno od prvega do zadnjega šolskega dneva. Besedilo: Branko Lipar • keljce in Saša Božiča Foto: Samo Zelko, • Foto: zasebni arhiv Milana Bur- v rje, 1 norje. ... * 746 Mengšan - september 2022 28. sejem v Mengšu Skozi oko kamere in skoraj tako, kot je potekal Tl/HAJ SEN DOMA*« lepanie kose, izdelava ko< ie.. di priprava iabolčnika, izdela1 predpra: LH6: I SiJ^vvl ftm W ^P M T Martina, Boštjan, Matjaž, Zdravko in Maja:. "Za nami so večmesečne priprave, letošnji sejem, pred nami pa, upamo in želimo, da tudi 29. sejem v Mengšu" Polglasnih in stara hišna imena Stara hišna imena so pomemben del kulturne zgodovine, saj se kljub menjavi lastnikov navadno niso spremenila. Zapisana so tudi na nagrobnikih. Ohranjala so se z ustnim izročilom in pisnimi viri (katastri in župnij, knjige 19. oz. 18. stol.). Nekatera so postala blagovne znamke družinskih podjetij in kmetij, večinoma pa se pozabljajo. Korak pri njihovem ohranjanju je vpis v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. S hišnimi imeni na ličnih glinastih ploščicah so označene tudi stavbe po Mengšu. Nastala so iz osebnih imen in priimkov prvotnih gospodarjev (Pr Gregca, Pr Ruzal, Pr Ručgi, Pr Batalinat), pa tudi glede na lego domačije (Pr Umejc), na geografski izvor gospodarja (Pr Čeh, Pr Palučan), njegov poklic ali družbeni stan (Pr Štancrja, Pr Masarja, Pr Bognrja, Pr Mežnrja), telesne oz. duševne značilnosti (Pr Čvrlaž), glede na status, videz ali funkcijo stavbe (U Kajž, Hutel, Faruž) ... Najopaznejši na glinastih ploščicah je polglasnik, označen kot 2, medtem ko je v knjiž. jeziku navadno zapisan s črko e, pred r pa tudi izpuščen (rjav, prt, vrtni rman, nedrje, metrski). Še na začetku 20. stol. so ga pred r zapisovali z e (smert, vert, serce). Načelo, da se govorjeni 2r v nezadnjem zlogu piše kot r, se upošteva tudi Besedilo in foto: Helena Škrlep pri hišnih imenih: Pr Mlinrja, Pr Janhrja, Pr Mahanikrja, Pr Mršet. Ta imena so zanimiva za raziskavo narečij oz. krajevnega govora. V našem samoglas. sistemu je polglasnik najbolj poseben, saj ga od slovanskih jezikov najdemo le še v bolgarščini in nekaterih srbskih narečjih. Tudi na SV Slovenije ga ne poznajo, v Mengšu pa je tako kakor sicer v gorenjščini zelo pogost, ker se pojavlja še kot ošibitev samoglas. i, u in a: Kaplanija, Ta star gasilska dom, Pr Matička. Opazna značilnost našega govora je tudi ukanje (o pred naglasom preide v u): Pr Kuvač, Pr Škufel, Pr Pulanc. No, zdaj veste, kaj je narobe obrnjeni e na glinastih ploščicah in zakaj je tako pogost. Po mojem vedenju pa je polglasnik označen še premalokrat. Kot rojena Mengšanka obžalujem, da hišna imena niso zapisana dosledneje po domače - v marsikateri zapis se je vtihotapilo preveč knjiž. jezika, npr. Jalenuva pečarija bi morala biti pačarija, Slamnik > Slamank (celo Svamank, če upoštevamo še starejše švapanje), Pr Ucvirk > Pr Ucverk. Morda bi kazalo kako ploščico še popraviti/zamenjati, da bi se tudi Nemengšani lahko srečali s pristno staro mengšanščino. Da pa je govor težko zapisati, ker besede krajani izgovarjajo različno, lahko potrdi vodja tega projekta Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. tt Eh D H K U a S u S AIA dogaja — program mladi mladim na Sejmu v Mengšu Letošnje sobotno dogajanje na tradicionalnem sejmu so popestrili mladi člani in prostovoljci AIA - Mladinskega centra Mengeš ter ostali izvajalci, ki so sodelovali z nami pri pripravi bogatega programa. Dogajanju na odru je vodila moderatorka Maša Povše. Po uvodnem pozdravu sta se predstavili mladinska, tekmovalna hip hop skupina Moveo iz AIA z energično formacijo »Explode«. Za najstarejšimi plesalci pa najmlajša skupina, malčki Moveo iz AIA, ki so zaplesali na pesmi »Iko iko« in »Where are you now«. Plesalci trenirajo pod vodstvom trenerk Sanje Tomšič in Eve Bauer. Za tem so se plesalcem pridružili mladi gledalci in zarajali skupaj z njimi. Sledila je delavnica Igrajmo se impro pod vodstvom Nike Manevski, študentke dramske igre, ki je aktivna na različnih področjih umetnosti, s sodelovanjem Zoye Petrič in Neže Jankovič. Za njimi so se predstavile Mengeške mažoretke in twirelice s popularnimi Iko iko, Mama mia in Barbie girl. Nato smo si ogledali predstavitev krajšega treninga kickboxa (vse bolj priljubljene borilne veščine) Športnega društva Sonkal, ki trenirajo v prostorih Playbox športnega centra. Trening je vodil Ivan Budimir. Sledila je otroška predstava Pustolovščine Bibi in Gustija, ki jo je pripravila Pravljična Frtina. Za njimi sta se predstavili baletki Lana s krajšim baletnim insertom in Tea z modernim baletom, ki sta skupaj z Vanjo otroke povabili tudi na kratko baletno delavnico z ropotuljicami. Program se je nadaljeval z mladima, talentiranima pevkama, Živo Gornjec Hodnik in Asjo Gliha iz glasbene šole VOX. Za konec pa smo si ogledali plesno točko RISE, ki so jo zaplesali predstavniki različnih starosti Moveo iz AIA. Zunaj na ploščadi so ta čas potekale različne športne, zabavne in ustvarjalne delavnice ter druge aktivnosti - poslikava obraza, strel na gol, met obročev, streljanje z lokom, ciljanje s frizbiji, slackline, ping pong na veliki in mali mizi, glasbene delavnice Glasbene šole VOX, delavnice kreativnega risanja pod vodstvom umetnice Maje Maselj, gibalne urice angleščine - Speak Up, kolo znanja, ki so ga pripravili mengeški taborniki - Rod RUP, vožnja z gokart hoverboardom in izmenjevalnica oblačil. Vabljeni, da se nam pridružite na naših aktivnostih! Besedilo: Blanka Tomšič • Foto: prostovoljci AIA Folklorno poletje Mengeški folklorniki so bili aktivni tudi med počitnicami, saj se ravno v poletju odvijajo številni festivali in prireditve, ki privabljajo gledalce v okviru turističnih in sejemskih prireditev ali pa imajo že dolgoletno festivalsko tradicijo. Med slednje zagotovo sodi tradicionalni mednarodni folklorni festival v Beltincih, ki je letos obeležil svojo okroglo 50. obletnico. Štiridnevna prireditev se odvija v lepem ambientu v zavetju mogočnih hrastov parka ob beltinskem gradu. Mladinska FS Mengeš je nastopila v nedeljo, 24. julija, na osrednji festivalski prireditvi slovenskih folklornih skupin, kjer smo lahko najprej v povorki nato pa na odru uživali v predstavitvi plesov vseh slovenskih pokrajin. Beltinci so res nekaj posebnega, saj ohranjajo svojo prvobitnost in domačnost, tako da smo ob gostoljubnih in prijaznih domačinih preživeli lep festivalski dan. V ponedeljek, 1. avgusta, smo se predstavili na Slovenskem dnevu v okviru tradicionalnega beljaškega sejma »Villacher Kirchtag«. Nastopi v zamejstvu so vedno nekaj posebnega in so nam še posebej v veselje, saj s tem krepimo sodelovanje in promocijo svojega kraja in same Slovenije. Lepo je spoznavati in malo pokramljati z drugimi udeleženci iz Slovenije ter spremljati zanimanje obiskovalcev za naše dobrote na stojnici turističnega društva. Po naših nastopih pa smo uživali še na koncertu Alpskega kvinteta, ki vedno pritegne ogromno ljudi na osrednji trg. Poletne nastope smo sklenili s sodelovanjem na našem domačem sejmu v nedeljskem popoldanskem programu, svojo dejavnost pa smo predstavili tudi na stojnici. Veseli smo, da so se na naše povabilo odzvali tudi tamburaši iz različnih krajev Slovenije in tako popestrili folklorni program pred domačimi gledalci. V jesen in novo folklorno sezono pa vstopamo z vabilom, da se nam pridružite ljubitelji folklorne dejavnosti in tudi tisti, ki to želite postati. Program je tudi v novi sezoni pester in zanimiv, z nastopi tako doma kot v tujini. Lepo vabljeni na naše termine rednih vaj: • OTROŠKA skupina: vsako sredo, od 17.30 do 18.45, v šolski avli • MLADINSKA skupina: vsako sredo, od 20.00 do 21.45, v šolski avli • ČLANSKA skupina: vsak četrtek, od 20.30 do 22.00, v gasilskem domu Loka. Besedilo in foto: Boštjan Svete 746 Mengšan - september 2022 Eh P H K >W H U g H S Beljak 2022 Beljaški sejem ali znani Kirchtag 2022 se je po treh letih zopet začel s Slovenskim dnevom, tradicionalno na ponedeljek, tokrat 1. avgusta. S strani organizatorja beljaške občine nas je k sodelovanju povabil g. Gerhard Lepuschitz kot že vrsto let prej. Tokrat smo gostovali že dvanajstič. Ob Turističnem društvu Mengeš, ki je bil organizator gostovanja, so se nam tokrat pridružili člani Mladinske folklorne skupine Svoboda Mengeš s svojimi muzikanti. Z nastopi so navdušili občinstvo, ki je v velikem številu spremljalo dogajanje na beljaškem glavnem trgu skozi ves dan. Ob 11. uri smo imeli slavnostni sprejem udeleženih predstavnikov slovenskih občin pri županu Beljaka Guntherju Albelu. To so bile občine Bled, Brda, Globasnica, Moravče in Mengeš. Turistično društvo je ob predstavitvi naše občine pripravilo tudi kulinarične izdelke, ki so jih obiskovalci zelo pohvalili. Nudili smo potice in flancate, ki so jih naredile naše pridne članice TD Mengeš. Kaj povedati o Slovenskem dnevu v Avstriji, na Koroškem, v Beljaku? Če strnemo občutke ob tem, da imamo Slovenci v Avstriji, v Beljaku ob farnem praznovanju, ki traja cel teden, svoj dan - Slovenski dan in da nas sprejmejo in v velikem številu obiščejo na stojnicah s slovenskimi izdelki, smo na to lahko ponosni. V razgovorih z domačini in obiskovalci smo dognali, da najraje pridejo in načrtujejo ta dan za obisk sejma, kar nam je lahko v čast. Tu se igra in poje v slovenskem jeziku, kar obenem da moč in spodbudo tudi domačim, slovenskim ljudem na avstrijskem Koroškem. Večerno dogajanje ob nastopu Alpskega kvinteta je posebno doživetje, ko se na trgu in okoli njega zbere do 5000 ljudi. Posebej pa nas je na koncu vse presenetil župan Günther Albel, ki je vsakemu dekletu in ženi na koncertu podaril medeno srce z napisom Kirchtag 2022. Pa še volitve niso pri njih pred vrati! V pesmi in glasbi nas je pot vodila domov skozi Karavanški predor. Na avtobusu smo imeli tudi slavljenca, ki je ravno praznoval abrahama, namreč naš nepogrešljivi kulturnik Boštjan! Besedilo: Jože Vahtar • Foto: Miha Požar Odvoz povoženih V • ■ • živali Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo dobili obvestilo, da v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna RS, zagotovi odvoz povoženih živali (tako divjadi kot domačih živali). Praktično to pomeni, da od petka, 12. 8. 2022, trupla povoženih prostoživečih živali, pri katerih ne obstaja sum bolezni, zbira Veterinarsko higienska služba pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu. Pravila, ki sedaj veljajo: • Povoz domačih in prostoživečih živali na cestah in železnicah najditelj sporoči direktno na številko NVI VHS ali na številko 112 (Regijski center za obveščanje); VHS Ljubljana 01 4779 353, 01 4779 828, 01 4779 150. • Za odvzem materialnih dokazov za potrebe evidentiranja izgub divjadi kontaktira regijski center lokalno pristojnega upravljavca lovišča. V dopisu se navaja tudi najdba poginulega divjega prašiča ob sumu APK, ki pa se pogojuje s posebnimi varnostnimi ukrepi. Do sedaj je bilo v navadi, da se je o povozu obvestila lovska družina, ona pa je poskrbela za odstranitev s cest ali železnic. Lovci smo odvzeli materialne dokaze (čeljusti ali pri samcih rogovje) in odpeljali trupla na zbirno mesto k lovski koči. Sedaj so za to po teh pravilih zadolženi drugi, kar v praksi pomeni, da smo še vedno zadolženi za odvzem materialnih dokazov za evidentiranje, in to kar na licu mesta povoza. Praktično to pomeni, da moramo odstraniti bodisi čeljust ali odrezati glavo in truplo pustiti na mestu povoza, da ga odpelje koncesionar. Če bi delali po »stari« navadi, bi nam koncesionar zaračunal vsako intervencijo odvoza trupla povožene divjadi od naše LK 350 €! Sicer navajajo, da bodo še vse stvari uskladili v odredbi ali zakonu. Glede na to, da so tu tudi drugačni interesi (samo povozov prostoživečih divjadi je preko 6000 kosov), si lahko zamislimo, kako birokrati rešujejo take zadeve. Sicer pa prostovoljstvo: kaj je že to, ko je v igri denar? Besedilo in foto: Jože Vahtar, starešina LD Mengeš Kako vozimo — kolesarski pasovi v ■ v* • občini Na Kamniški cesti in delu Slovenske ceste je kolesarski pas, označen s prekinjeno belo in neprekinjeno rdečo vzdolžno črto na vozišču. Ob tem je bila sredinska, prekinjena črta izbrisana. Preberite, kako pravilno vozimo po takšnih cestah. Na navedenih cestah je bila spomladi izvedena prometna ureditev - horizontalna cestna signalizacija, in sicer sta označena kolesarska pasova na obeh straneh vozišča. Kolesarski pas na cestah v naselju, ki je od prometnega pasu ločen s prekinjeno vzdolžno črto, je poleg prometa koles in mopedov namenjen tudi vožnji drugih vozil. Načrtovanje kolesarskih površin je projektirano in izvedeno v skladu s Pravilnikom o kolesarskih površinah. Pri takšni označitvi pa je med vozniki motornih vozil še vedno dvom, kako pravilno voziti po takšnem vozišču. Motorna vozila se morajo voziti ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, kar pomeni, da se vozijo tudi po kolesarskem pasu. Ločilna prekinjena vzdolžna črta pomeni, da je možna vožnja po njej oziroma čeznjo. Ko vozilo dohiti kolesarja na kolesarskem pasu, mora za njim voziti toliko časa, da ga lahko varno prehiti, in nato nadaljuje vožnjo ob desnem robu vozišča. Za kolesarje pa je pravilno, da se vozijo po kolesarskem pasu. Nepravilno je, če motorno vozilo vozi med označenima kolesarskima pasovoma. V tem primeru namreč vozi po nasprotnem prometnem pasu v nasprotni smeri. Srečno vožnjo in bodite spoštljivi do drugih udeležencev v prometu. Sem pričakoval, da bo mogoče Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podal razlago, kako naj se udeleženci ravnajo na cestah, ki imajo zarisane kolesarske pasove. Ker pa do te do sedaj še ni prišlo, bo mogoče ta napotek dobrodošel, da se bomo smiselno in pravilno ravnali na voziščih, kjer so označeni kolesarski pasovi. Le-ti niso v uporabi samo v naši občini, pač pa tudi v drugih občinah širom po Sloveniji. Besedilo in foto: Miro Urbanc Mengšan - september 2022 Izlet mengeških upokojencev v Istro Kako hitro mine mesec. Tokrat smo se podali na raziskovanje hrvaške Istre, natančneje Dvigrada, svete Foške in mesta Bale. Napovedan je bil vroč junijski dan, tako da nas je malo skrbelo, kako bomo preživeli vročino. Prav hudo pa nam ni bilo, saj se pozna vpliv morja, veter nam je hladil razgrete glave in seveda slamniki in dežniki so nam delali senco. Najprej smo se ustavili pod Kraškim robom v prijazni gostilni Viki burger, kjer so nam postregli z dobro kavo in čudovitim razgledom na viadukt Črni Kal ter Trst in Koper in še veliko drugega. Na mejnem prehodu nismo imeli nobenih težav in do Dvigrada smo se pripeljali, kot bi mignil. Z velikim spoštovanjem smo se podali v osrčje starodavnega srednjeveškega mesta, o čigar veličini danes pričajo samo kamniti ostanki, ki pa so dovolj zgovorni, da začutimo vso pomembnost mesta, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe arheologov. Mestu so skozi zgodovino dajali pečat različni narodi: Rimljani, Goti, Langobardi, pa Slovani, Germani, Dalmatinci in Hercegovci. Hudo so ga prizadele epidemije kuge in malarije in prebivalci so se začeli izseljevati v okoliške vasi, s seboj pa so odnašali tudi kamne, s katerimi so gradili nova naselja. Leta 1714 se je življenje v Dvigradu ali Monkaštelu končalo. Toplo priporočamo ogled, tudi zato, da se zavemo, kako je vse minljivo. Pot smo nadaljevali do cerkve sv. Foške. To je impresivna zgradba, zgrajena na samem, daleč od vseh naselij, na mestu, kjer je močno energijsko sevanje iz zemlje, ki izjemno pozitivno vpliva na ljudi. Vsako leto je 13. februarja v čast rojstva sv. Foške veliko romanje in pričevanja govorijo o različnih ozdravljenjih ljudi. Ogled mesta Bale smo začeli pred športno dvorano, ki je bila razglašena za najlepšo na svetu, saj se tradicija in modernost skladno prepletata. Občudovali smo palačo družine Soardo-Bembo, v kateri danes domuje italijanska skupnost, in župnijsko cerkev, ki navdušuje z mogočnostjo in kripto. Ogled smo zaključili v centru Ulika, kjer smo občudovali kosti dinozavrov in zbirko ptic. Potem pa je bil čas za kosilo, ki smo si ga privoščili tik ob morju, v hladni senci lokala v kampu San Polo. Pripravili so nam čudovito kosilo in vsem lačnim in žejnim, ki boste obiskali Bale, priporočamo, da si lakoto potešite pri gospodu Ivici. Tudi plavali smo. Morje je bilo toplo in bilo nam je lepo. Domov smo prišli v poznih večernih urah. Veseli in polni vtisov. Zahvaljujemo se Matjažu Repniku za pomoč pri organizaciji izleta. Besedilo: Marija Štebe, predsednica DU Mengeš • Foto: Andreja Polanec Na izlet v Savinjsko regijo Mesec je naokrog in mengeški upokojenci smo se odpeljali v nove dogodivščine. Tokrat smo raziskovali Slovenske Konjice in Roglo - Pot med krošnjami. Dan je bil lep, mi pa ravno prav razigrani. Tako smo se s svojo vodičko Tejo podali na pot po mestu, ki sprejme obiskovalce s sloganom: V objemu žlahtnih zgodb in vina. Slikovita starotrška zasnova mesta je položena med skrivnostno Konjiško goro, ki naj bi bila znotraj votla, na njenem dnu pa naj bi bilo jezero, ki ga čuva zmaj, in sončne zlate griče vinorodnih Škalc. Zgodbo o zmaju, ki si je vsako leto vzel najlepšo mestno deklico, nam je v starem, srednjeveškem jeziku povedala dojilja v srednjeveški opravi tako doživeto, da smo se za nekaj časa prestavili v davne čase. Mesto je zgled prijaznosti in urejenosti, ki sega celo tako daleč, da so hiše po celem mestu okrašene z enakimi rožami. Ponašajo se z mnogimi priznanji najlepšega izletniškega mesta v Sloveniji. Leta 1998 in 2014 so dobile zlato medaljo tudi na evropskem tekmovanju. Čudovito obnovljeno staro mestno jedro, ki se ponaša z 870-letno zgodovino, prav po sredini deli potoček Ribnica na levi in desni del ulice, ki jo tvorijo enonadstropne, strnjene hiše, vse po vrsti obnovljene tudi z evropskimi sredstvi, ki so jih znali pridobiti. Zares vredno ogleda. Priporočamo. Pot nas je potem vodila na 1517 m visoko Roglo v osrčje mogočnih pohorskih gozdov, na Pot med krošnjami, ki je turistična uspešnica, nagrajena z nagrado SNOVALEC, ki jo podeljuje Slovenska turistična organizacija. Sprehodili smo se po 522 m dolgi poti in se povzpeli na 37 m visok stolp, pri tem opazovali drevesa v nenavadni ptičji perspektivi od krošnje do korenin, spoznali značilne rastlinske in živalske vrste, za dodaten adrenalin pa je poskrbel spust po toboganu z vrha stolpa. Nujno doživetje. Kosilo smo si privoščili v gostilni Gorska reka, kjer so nam prijazno postregli z okusno hrano, mi pa smo ga začinili s plesom na dvoriščni strani gostilne na plesišču ob reki Dravinji. Čudovit dan smo tako užili v vsej lepoti. Besedilo: Marija Štebe, predsednica DU Mengeš • Foto: Teja Peperko, Marija Štebe 746 Mengšan - september 2022 Obujeni spomini na poti osamosvojitve Na predvečer obletnice raketiranja radijskega oddajnika Domžale smo se zbrali veterani vojne za Slovenijo in počastili spomin na ta dogodek izpred enaintrideset let. PD Mengeš z Argentinci na Triglavu Vodniki PD Janez Trdina Mengeš vsako leto mladim Slovencem iz Argentine omogočimo varen vzpon na najvišji vrh Slovenije. Tako smo tudi letos na ta simbol slovenstva pospremili mlade udeležence iz skupine RAST 51, ki so v času močne preizkušnje pokazali notranjo moč in se uspešno spopadli z gorskim izzivom Tudi nekdanja JA je kmalu spoznala, kako močno orožje so mediji, predvsem radio in televizija, ki je dnevno poročala o stanju v naši deželi in s tem obveščala ožjo in širšo svetovno javnost, zato jih je že v prvih dneh vojne uvrstila med strateške cilje, ki jih je bilo treba onesposobiti. Tako se je sredi dneva 2. julija zgodil napad na Oddajni center Domžale (OC). Dve reaktivni letali JA sta to izvedli z raketami in ga začasno onesposobili. Na širšem območju oddajnika so se nahajale enote TO Domžale, ki so skrbele za njegovo obrambo. Žal zaradi nenadnosti napada in neprimerne oborožitve teritorialci niso resneje ogrozili napadalcev iz zraka, obvarovali pa so radijski oddajnik pred veliko verjetnostjo terorističnega napada s tal. Napad je tako k sreči minil brez človeških žrtev. Prizadevni delavci OC so izjemno hitro usposobili stari oddajnik, ki je bil v rezervi, in poročanje novinarjev, prežeto z domoljubjem, se je nadaljevalo in veliko prispevalo k uspešnosti slovenske osamosvojitvene vojne. Zato se ob tej priliki še enkrat zahvaljujemo vsem novinarjem, ki so v tistih usodnih dneh poskrbeli, da so informacije o vojni v Sloveniji pravočasno obšle svet. Tudi sedaj, ko divja neusmiljena ukrajinska vojna, lahko opazimo, kako pomembni so mediji, kako vsaka vojskujoča se stran v svet pošilja svoje novice, na nas pa je, da iz njih izluščimo resnico in posredno prispevamo k njenemu čimprejšnjemu končanju. Po krajši slovesnosti smo vsi prisotni ostali na druženju, ki je v veliki meri služilo tudi obujanju spominov na prelomni čas v zgodovini slovenskega naroda Besedilo in foto: Janez Gregorič V petek zjutraj, 22. 7. 2022, smo z Rudnega polja zlagoma startali v smeri Vodnikovega doma in okoli 15. ure polni sonca v očeh dosegli Kredarico. Po namestitvah v sobah, preskušanju samovarovalne opreme in dobri večerji je bil čas, da pospremimo dan k počitku. Soboto smo začeli s krepkim zajtrkom in okoli 8.30 že veselo pozirali pred Aljaževim stolpom vrh Triglava. Vzpon je minil brez težav in tudi ob povratku ni bilo pretirane gneče, kot bi jo pričakovali sredi poletja. Po spustu so sledili krst na Kredarici, kosilo v Vodnikovem domu in varen povratek na Rudno polje. Srečno na poteh in lep pozdrav do naslednjič! Besedilo in foto: Tamara Mravinec, PD Janez Trdina Mengeš SERVIS LCD TV APARATOV KENWOOD TELEFUNKEN m BLAUPUNKT FIN LUX JVC TOSHIBA HITACHI avsi audio räkt ^ video servis SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 13 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servls.sl Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure Mengšan - september 2022 Eh P H K H U g H S Tabor gasilske mladine GZ Mengeš V petek, 19. 8. 2022, se je gasilska mladina GZ Mengeš v spremstvu mentorjev odpravila na tradicionalni tabor na Debeli rtič. Na pot je odšlo: 16 mladih iz PGD Mengeš, 12 iz PGD Loka pri Mengšu in 14 iz PGD Topole skupaj s 14 mentorji iz vseh treh društev. Najprej so se ustavili v največjem obmorskem mestu Koper in se napotili na ogled Gasilske brigade Koper. Prijazni gostitelji so z videom predstavili svojo dejavnost, saj so letos obeležili 70-letnico delovanja. Seveda so mladim razkazali tudi strojni in vozni park ter ostalo reševalno opremo in prostore gasilskega doma. Po končanem ogledu so se zapeljali do Debelega rtiča, kjer jih je že čakalo njihovo začasno domovanje. Najprej so se razmestili po sobah in nato je že sledilo kosilo. Popoldne je bilo namenjeno razvedrilu v prijetnem okolju in osvežujočem morju. Po nekaj urah kopanja, supanja in potapljanja se je prilegla večerja. Na večer pa so sledile zabavne igre na plaži in nato počitek. Drugi dan tabora je po jutranji telovadbi sledil zajtrk. V dopoldanskih urah so imeli predavanje za tečaj »pionir II« in veščino »preventivec«. Vsako prosto sekundo v dnevu so namenili kopanju, uživanju na plaži in igranju kart. Po kosilu je sledilo nadaljevanje izobraževanja za tečaj »pionir II«, najmlajši pa so se zabavali ob družabnih igrah. Pridružil se je tudi predsednik GZ Mengeš Boštjan Čebulj, ki je mlade in mentorje pozdravil ter jim zaželel lep in uspešen tabor. Seveda tudi popoldne ni manjkalo kopanja, supanja, skakanja v vodo in potapljanja. V večernih urah so se pomerili v nogometu, nekateri so se zabavali ob disko glasbi, nato pa se vsi dokaj utrujeni odpravili na nočni počitek. Tudi v nedeljo se je dan začel po ustaljenem redu s telovadbo in nato zajtrkom. Sledilo je izobraževanje za tečaj »pionir II«, najmlajši pa so se odpravili na sprehod in medtem opravili še praktični del za veščino »preventivec«. Po kosilu je bilo malo počitka, nato pa so se polni energije odpravili na bazen, kjer so preživeli preostanek popoldneva. Tako je bil naposled čas za večerjo, ki jim je dala novo energijo za povečerne aktivnosti ob družabnih igrah in zabavi ob glasbi. Predzadnji dan so se zbudili v lepo sončno jutro brez oblačka. Po telovadbi in zajtrku so se odpravili na kopanje, za tem je sledilo predavanje o gasilsko-reševalni opremi, prvi pomoči in razvrščanju. Ta dan so dobili obisk župana Občine Mengeš Franca Jeriča. Po kosilu so sledili izpiti za tečaj »pionir II«, nato pa so odšli še na zadnje kopanje na taboru. Sledil je nogomet, kjer so igrali prijateljsko tekmo med starejšimi in mlajšimi mentorji. Po večerji so vadili še za državno tekmovanje. Dokaj utrujeni so popadali v postelje, saj jih je naslednje jutro čakal odhod proti domu. Tudi letošnji tabor so uspešno zaključili s pridobljenimi novimi čini in v prijateljskem druženju v lepem okolju obmorskega letovišča Debeli rtič. Celotni tabor je minil brez zapletov in drugih nevšečnosti. Mladi gasilci so se na domove vrnili okrepljeni z novim znanjem o marsikateri gasilski tematiki in seveda polni prijetnih spominov na druženje. Besedilo: Miro Uibanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu 746 Mengšan - september 2022 Gasilci GZ Mengeš so sodelovali v intervenciji pri požaru na Krasu V teh dneh, ko vročina že malo popušča, mnogi slovenski gasilci šele dodobra spoznavajo, kaj so doživeli v zadnjih desetih dneh meseca julija. Tudi širša slovenska javnost je ob posebni oddaji TV Slovenija »Stopimo skupaj za slovenske gasilce« spoznala razsežnosti največjega požara v naravi, ki je v juliju pustošil na Krasu. Hkrati pa smo tako podoživeli, kakšno veliko delo so opravili gasilci iz cele Slovenije, skupaj s pripadniki civilne zaščite in drugimi prostovoljci. Z ozirom na razsežnosti požara in zelo neugodne razmere, visoke dnevne temperature in veter je bilo treba aktivirati državni načrt za zaščito in reševanje. V okviru tega so bile posamezne gasilske zveze aktivirane za sodelovanje v intervenciji. Tako je tudi GZ Mengeš v okviru GZS Regija Ljubljana 3 zagotovila pomoč z gasilci in gasilsko tehniko. V dneh od 19. do 28. julija je tako iz GZ Mengeš sodelovalo: 18 gasilcev iz PGD Mengeš, 16 gasilcev iz PGD Topole in 22 gasilcev iz PGD Loka pri Mengšu. Skupaj so v intervenciji opravili domala 1000 delovnih ur. Ob tem pa so uporabili tudi gasilska vozila z vodo in seveda vozila za prevoz moštva: GVV-2, GVC, GVGP-1 in GVM-1. Vsi sodelujoči gasilci so se brez poškodb in srečno vrnili v svoje domove. Kljub težkim razmeram, ki so spremljale intervencije, so zadovoljni, da so s svojim prispevkom pomagali obvladati in dokončno pogasiti ognjeno stihijo, ki je zajela okoli 3500 ha kraških gozdov in travnikov oziroma pašnikov. GZ Mengeš se zahvaljuje tudi županu Občine Mengeš za razumevanje in podporo za naše sodelovanje v tej vseslovenski akciji gasilcev. Prav tako se gasilci zahvaljujejo za nesebično pomoč v obliki napitkov in energijskih ploščic, s katerimi so jih oskrbeli prostovoljci doma in na terenu. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu V akciji zalivanja robov požarišča i ■ M Gasilska olimpijada Celje 2022 — zaključek V preteklih glasilih sem priobčil podatke o sodelovanju ekip GZ Mengeš na dosedanjih olimpijadah. MLADINCI: 1. PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, 6. PGD Mavčiče MLADINKE: 7. PGD Podgorica-Šentjakob, 11. PGD Andraž nad Polzelo, 13. PGD Zbilje ČLANI A: 3. PGD Podgorci, 8. PGD Tinje, 22. PGD Oplotnica, 25. PGD Starše, 37. PGD Potov vrh-Slatnik ČLANICE A: 4. PGD Semič, 11. PGD Krka Novo mesto ČLANI B: 1. PGD Hajdoše, 2. PGD Šmartno na Pohorju, 3. PGD Kebelj, 4. PGD Korovci ČLANICE B: 1. PGD Hajdoše, 4. PGD Žiri POKLICNI ČLANI B: 1. PGD Krka Novo mesto Besedilo : Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšu (slika_3 in slika_4), PGD Topole (slika_1 in slika_2) Na letošnji olimpijadi naša društva v tekmovalnem delu niso sodelovala, so pa posamezna društva s po nekaj člani sodelovala kot prostovoljci pri sami izvedbi prireditve. Tako so opravili nekaj redarskih del in opravili pomoč pri pripravi obrokov za sodelujoče. Navzoči pa so bili tudi na slavnostni otvoritvi olimpijade 20. julija 2022. Gasilska zveza Slovenije je v sklopu spremljevalnih dogodkov v četrtek, 21. julija 2022, organizirala sprejem za udeležence bivših olimpijad in dobitnike priznanj Matevža Haceta, najvišjega priznanja v gasilski organizaciji. S strani GZ Mengeš so se navedenega sprejema kot tekmovalci udeležili Franc Jerič, Franc Hribar, Peter Jemec in Janez Koncilija. V Celju je v soboto, 23. julija 2022, ugasnil olimpijski ogenj, pred tem pa so bili razglašeni uradni rezultati tekmovanj. Slovenske tekmovalne enote so nas zelo dobro zastopale in dosegle naslednje rezultate: 746 Mengšan - september 2022 H > K tf H O H >N N Zlata maša mengeškega rojaka Janeza Kompareta Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija 2022, je bilo pri večerni maši v mengeški cerkvi sv. Mihaela še posebno slovesno: praznovali smo zlato mašo - 50 let duhovnega poklica našega rojaka gospoda Janeza Kompareta. Cerkveni pevci smo se združili v mogočnem zboru in se radi pripravljali na slovesnost. Pridružili so se nam: trobilni kvartet (Franc Kompare ter Janez, Jože in Jošt Per), sopranistka Nina Kompare, organist Uroš Urbanija in dirigentka Andreja Polanec. Zlatomašnika sta pri oltarni mizi spremljala mengeški duhovni pomočnik Štefan Babič in jubilantov brat duhovnik msgr. Tone Kompare, ki je bil hkrati zlatomašni pridigar. Ponosni smo lahko, da je iz mengeške župnije izšlo 11 duhovnikov, med katerimi sta tudi brata Kompare. Janez Kompare se je rodil 3. 12. 1947 v Mengšu. Služboval je v šestih župnijah: kot diakon eno leto na Vrhniki, kot duhovni pomočnik tri leta v Metliki, kot župnik pa pet let v Žužemberku in 11 let v Gornjem Logatcu. Leta 1992 je prišel za župnika na Brezovico, leta 2000 pa v Dolnji Logatec, kjer je še danes. Duhovniška pot, po kateri je hodil teh 50 let, je zaznamovana s služenjem troedinemu Bogu in župljanom. Je duhovnik, ki z veseljem in zaupanjem, predvsem pa s samim načinom življenja oznanja Jezusa in njegov evangelij. Res smo blagoslovljeni, ker je bil Janez iz naše sredine po božji volji poklican za duhovnika in ker smo lahko slovesno praznovali njegovo zlato mašo. Ob spremljavi orgel in trobilcev so mogočno in slavnostno za-donele pesmi Zlatomašnik, bod' pozdravljen (Gregor Rihar), Ti si Peter - Skala (Franc Kimovec), Hvala večnemu Bogu (Michael Haydn) in Marija, skoz' življenje (Ignacij Hladnik), bolj tankočutno pa bile zapete Ti si duhovnik vekomaj (Jože Trošt), daro-vanjska Sveti Oče, darujemo ti (Emmanuel songs - Brothers) in obhajilna Jezus se ob morju ustavi (uglasbil jo je sv. Janez Pavel II.). Vse pesmi je v mašno celoto povezovala Maša št. 5 Jožeta Trošta. Po zlatomašnikovem blagoslovu smo se vsi navzoči zbrali pred cerkvijo. Druženje je potekalo ob pogostitvi sodelavk Župnijske Karitas Mengeš. Prijetno je bilo poklepetati s slavljencem in drug z drugim. Besedilo in foto: Nikolaja Mušič Mengeški oratorij 2022 Kot vsako leto se je tudi letos zbrala skupina zagnanih animatorjev in organizirala oratorij, kjer so otroci iz Mengša in okolice skupaj spoznavali in se učili o življenju svetnika Ignacija Lojolskega. Oratorijski teden je za otroke teden veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, igre, medvrstniškega druženja in poglabljanja osebne vere. Za mlade animatorje pa je oratorij velik izziv, da začutijo vrednost darovanja, se naučijo skupinskega dela, koristno preživijo del počitnic in si pridobijo mnogo izkušenj za življenje. Priprave na oratorij so se za animatorje začele februarja, prve udeležence pa smo pozdravili v nedeljo, 21. avgusta 2022. Med tednom so se otroci udeležili številnih delavnic, vsak dan so bili 30 746 Mengšan - september 2022 priča katehezi, skupni molitvi, veliki igri in iznajdljivo odigrani gledališki predstavi o Ignacijevem življenju. V sredo smo se odpravili na izlet v Kamnik k frančiškanom, kjer smo imeli sveto spoved in sveto mašo. Izlet smo nadaljevali v Arboretum Volčji Potok, kjer so se otroci zabavali na igralih in s petjem na travniku. Oratorij smo zaključili v nedeljo s sveto mašo. Animator Jakob Medved je o oratoriju povedal: »Verjamem, da bodo otroci od oratorija odnesli veliko prijetnih spominov in da se, tako kot vsi animatorji, že zelo veselijo oratorija v prihodnjem letu.« Še posebej bi se zahvalili voditeljema oratorija Patriciji Volf in Mateju Cimermanu, loškim gasilcem, gospodinjam za okusno pecivo in odlične malice ter Karitasu, ki so oratorij omogočili in popestrili. Besedilo: Mengeški animatorji • Foto: Matic Benda in Barbara Medved Praznik v Topolah V nedeljo, 21. avgusta, smo Topolci 22. slovesno praznovali prvo pisno omembo kraja oziroma »Topolsko žegnanje«. Leta 2000 je bila na pobudo duhovnika in sovaščana dr. Rudija Koncilija in ob pomoči Mateje Jemec ob 750-letnici prve pisne omembe Topol velika razstava o zgodovini kraja, njegovih ljudeh in njihovih običajih. Iz zgodovinskih virov smo tako izvedeli, da so Topole prvič omenjene v listinah z datumom 13. avgust 1250, ki jih je podpisal oglejski patriarh Bertold Andeški. V listinah so potrjene pravice stiških menihov do posesti v Topolah, ki so jih pridobili tistega leta. Praznovanje smo zaključili s slovesno mašo pred gasilskim domom. Leta 2003 smo Topolci prostor pod Plešo, ki je bil ves zaraščen in zanemarjen, uredili in postavili kapelico sv. Lucije. Kip svete Lucije nam je darovala župnija Mengeš. Kapelica je postavljena ob poti in studencu, kjer so se romarji iz Štajerske na svoji poti v Skaručno ustavljali in počivali. Božjepotna cerkev v Skaručni je posvečena sv. Luciji. Od takrat dalje praznujemo »Topolsko žegnanje« na prostoru pod Plešo ob kapelici. Naša praznovanja vedno privabijo veliko obiskovalcev tudi iz Mengša in sosednjih krajev. Posebno pa smo veseli, da se svete maše in druženja udeležijo mnogi Topolci, ki so se odselili iz Topol, se pa na ta dan radi vračajo, da se srečajo z domačimi in sovaščani. Zadnja leta so mengeški godbeniki redni gostje našega žegnanja. Z igranjem pri sveti maši in kratkim koncertom po njej dajo našemu praznovanju še posebej slovesen značaj. Za godbenike je to tudi prvi nastop po počitnicah in nekakšno ogrevanje za dolgo igralno sezono. Ob letošnjem žegnanju se je malo spremenila tudi okolica. Lubadar je napadel nekaj lepih smrek ob robu ploščadi in je bil nujen sanitarni posek. Pri spravilu lesa so se poškodovala tla in je bila potrebna sanacija. Nov pesek in nova ograja na stopnicah, za kar se zahvaljujemo Občini Mengeš, pa sta dala poseben pečat temu lepemu kraju. Za izvedbo žegnanja je potrebnih kar nekaj parov pridnih rok. Nekaj jih potrebujemo za urejanje okolice, nekaj za peko peciva, nekaj pa za izdelavo cvetličnih aranžmajev. Ob tej priložnosti iskrena zahvala vsem, ki z veseljem sodelujejo pri pripravi in izvedbi žegnanja. Posebna zahvala pa gospodu župniku Marku Koširju, ki z veseljem pride v Topole darovat sveto mašo. Da je v Topolah na žegnanjsko nedeljo res lepo, pridite naslednje leto, tretjo nedeljo v avgustu oziroma prvo nedeljo po velikem šmarnu, v Topole in se prepričajte. Besedilo: Peter Jemec • Foto: Bogdan Urankar Srečanje DU Mengeš v Topolah V poletni vročini po navadi ne prirejamo družabnih srečanj v zaprtih prostorih, zato smo se odločili, da se 5. 8. srečamo v Topolah na igrišču. Kljub mišljenju, da v takšni sparini, kot je bila, srečanje ne bo možno, smo se vseeno odločili, da se dobimo. Prevladovalo je tudi mnenje, da je igrišče za gozdom in Pšato, da bo potem na večer neznosno komarjev. Srečali smo se okrog 18. ure pri brunarici. Takrat je bil verjetno najbolj vroč dan, saj je termometer kazal 38 stopinj. Vendar je popoldan senca od nadstreška brunarice, kmalu pa tudi od bližnjega gozda. Vsi prisotni so zatrjevali, da je bilo vreme popolnoma znosno. Prostor, kjer smo sedeli, pa smo preventivno zaščitili z razpršilom, ki odganja komarje, tako da je bil pred njimi popoln mir. Pridne gospodinje so napekle pecivo, pijačo smo imeli v hladilniku, bili so vsi pogoji, da se prijetno družimo. Ko je vročina popustila, pa smo se še malo zavrteli, kar se za družabno srečanje tudi spodobi. V prijetni družbi čas hitro mine in tako se je tudi letos zaključilo srečanje v Topolah. Upajmo, da bodo naslednje leto enaki pogoji za druženje, da se bomo ponovno srečali. Besedilo in foto: Aleš Milena u J o A o Eh Mengšan - september 2022 o > g < N Oddih težkih invalidov, tudi iz Mengša Zadnji teden julija, ko je poletje na vrhuncu, smo člani Medobčinskega društva invalidov (MDI) Domžale preživeli v hotelu Primus na Ptuju. Teden s težkimi invalidi in njihovimi spremljevalci je minil, kot bi mignil. Lahko rečem, da je srečanje že kar tradicionalno, saj smo bili že tretje leto. Bilo nas je 42 iz vseh občin in kar nekaj tudi iz Mengša. Po postankih za vstope smo se z avtobusom dobro razpoloženi odpeljali v naš hotel. Prijazno osebje nas je sprejelo kot dobre prijatelje in nam razdelilo sobe. Udobno smo se namestili, si odpočili in poklepetali. Ogledali smo si okolico, bazene in zdraviliški del. Vsako jutro smo se srečali v naši „ambulanti", kot smo jo poimenovali. Poskrbeli smo za meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola. Pa tudi kakšno prasko smo oskrbeli. Poklepetali smo o težavah in jih sproti reševali. No, resnih težav k sreči ni bilo. Vsako jutro smo pol ure poskrbeli za svoje telo z jutranjo telovadbo v senčki parka. Sproščeni smo odšli k zajtrku in nato v bazen ali na ogled Ptuja. Pomagali smo drug drugemu in se tako še bolj spoznali. Večini je bil to edini oddih v letu. Tisti, ki so želeli, so lahko obiskali romarsko središče Ptujska Gora. Z medsebojno pomočjo smo se odpeljali s kom-bijem in si ogledali prelepo cerkev. Obenem je potekal tudi festival ARSANA, ki je imel bogat glasbeni spored. V bazenu je bilo zelo živahno - smeh, klepet in skrb za vse je bilo vodilo ves teden. Prijeten klepet ob večerih je popestrila glasba v hotelu. Teden je prehitro minil in tudi midve, Zdenka Novak in Vida Čeh, ki sva vodili skupino ves teden, sva dobili toliko prijaznih besed, da se morava zahvaliti prav vsem. Želja, da pridemo naslednje leto spet, ostaja! Besedilo in foto: Zdenka Novak in Vida Čeh, prostovoljki MDI Domžale 746 Mengšan - september 2022 Zabavno-plesni tabor Po dveh letih smo ponovno organizirali tabor pri Toplicah Sv. Martin na Muri na Hrvaškem, saj smo pretekli dve leti zabavno-plesni teden zaradi ukrepov, povezanih s covidom, organizirali kar v AIA — Mladinskem centru. Letos je bilo na taboru zelo pestro, saj se ga je udeležilo 25 otrok, starih od osem do šestnajst let, in 12 prostovoljcev. Iz Ljubljane do Ljutomera so se mladi odpravili z vlakom, v Ljutomeru pa jih je pričakal turistični vlakec, ki jih je zapeljal do našega tabora, kjer smo jih pričakali preostali prostovoljci. Po kosilu so se mladi po skupinah pomerili v masterchefu in svoje kreativne umetnine iz sadja in sladkih dodatkov predstavili komisiji. Zvečer so pripravili evrovizijske nastope in nadaljevali s plesno zabavo. Naslednje dni so sledile različne aktivnosti. Učili so se novih plesov v plesni dvoranici v termah, si privoščili kopanje in tobogane v Martinlandiji. Potekale so razne ustvarjalne delavnice in zabav-no-športne dejavnosti, od upcycling delavnic (poslikava starega hladilnika z alkoholnimi flomastri), upcycling delavnice prenove stolov, o kateri smo posneli tudi kratek filmček, izdelave origa-mov in zapestnic do Naj odštekanih frizur, Disneyjevega večera in Poti preživetja. Organizirali smo tudi dejavnosti izven tabora, od programa v adrenalinskem parku Accredo, obiska farme jelenov s turističnim vlakcem, ogleda koncerta Severine za mladinke do celodnevnega izleta v Pomurje, kjer smo se za supanje, pedaline in kanuje ustavili na jezeru pri Expano centru, po slastni pizzi pa si privoščili Terme 3000. Letos se nam je kot prostovoljka pridružila tudi profesionalna kuharica, ki je mladim pripravljala domače obroke in jih razvajala z njim najljubšo hrano. Ne glede na raznoliko starost udeležencev, je bila skupina mladih izredno prijetna, mladi so odlično sodelovali v aktivnostih, uživali v druženju in prostovoljce na koncu celo presenetili z lepo zahvalo in sladkim presenečenjem. V AIA - Mladinskem centru se s septembrom in oktobrom začenjajo raznovrstne dejavnosti, Mladinski center pa bo odprt tudi za prosto druženje. Vabljeni! Besedilo: Blanka Tomšič • Foto: prostovoljci AIA Društvo Lipa Domžale vabi na dneve odprtih vrat tudi Mengšane »Razpetost med službo in domom ter mnogo skrbi, vse to je za nami. Končno lahko počnemo tisto, za kar nismo imeli časa 35, 40 ali še več let,« lahko preberete na spletni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, krajše in bolj znane kot Društvo Lipa, kjer vas že od ustanovitve v letu 1997 vabijo, da z njimi pridobivate ali obnavljate različna znanja, se udeležujete kulturnih dogajanj in delavnic, v športno-rekreativnih skupinah poskrbite za svoje fizične sposobnosti, na zanimivih strokovno vodenih izletih pa si ogledate domače in tuje zanimivosti in znamenitosti. Epidemija je letos sicer malce spremenila življenje in delo društva, ni pa spremenila študentov in študentk univerze, ki so jo pridno, tudi na daljavo, obiskovali do konca preteklega šolskega leta, kar nekaj študijskih programov, posebej s področja kulture, pa ste lahko spremljali tudi med počitnicami. Vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje si je med počitnicami prizadevalo, da že obstoječe oblike študija še obogatijo in pri tem je upoštevalo interese slušateljev. Tako so prisluhnili številnim pobudam, ki so povezane s konkretnimi aktivnostmi. Nordijska hoja je danes ena najbolj zdravih oblik rekreacije. Število ljudi po svetu, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, strmo raste in tako je tudi pri nas. Kljub temu velika večina ljudi ne pozna pozitivnih učinkov nordijske hoje. Razvila se je iz smučarskega teka in je bistveno drugačna oblika rekreacije kot pri nas bolj uveljavljeno pohodništvo. Razliko med njima bomo spoznali v mesecu oktobru, ko bomo pričeli z dodatno športno dejavnostjo. Pridružite se nam vsak četrtek ob 18. uri s pričetkom v mesecu oktobru. Zbirno mesto bo park Martina Krpana za gostilnico Ten Ten. Vse, česar še niste vedeli o dosedanjih študijskih programih, novih urnikih in vsem drugem, kar vas bo zanimalo, boste izvedeli na dnevih odprtih vrat, ki bodo 20. in 21. septembra 2022, med 9. in 12. uro, v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - Društva Lipa Domžale, Ljubljanska cesta 58. Tam si boste lahko ogledali tudi razstavo izdelkov posameznih študijskih krožkov in predstavitve novih študijskih programov, sedanji in bodoči študentje pa se boste lahko pogovorili s predavatelji o vsem, kar vas bo zanimalo. Dobrodošli! Besedilo in foto: Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa »Frizerski salon Melita« praznuje 30-letnico delovanja Leta 1992 je mlada frizerka ga. Melita Strnad najela prostor za svojo dejavnost ob čistilnici Jerman v Mengšu. Odločila se je za samostojno pot potem, ko je nekaj let delala pri zasebnici in nato v brivsko-frizerskem podjetju v Ljubljani. Nabrala si je dovolj izkušenj, da je lahko začela na svoje. Gospo Melito je za ta poklic navdušil oče, ki je bil tudi frizer. Spoprijela se je z delom in ob tem za poklic usposabljala kar nekaj vajenk, od katerih se je ena celo za nekaj časa pri njej zaposlila. Hči Polona je kot mala deklica zatrjevala, da ona pa že ne bo frizerka, a ker jabolko ne pade daleč od drevesa, je kaj kmalu spremenila odločitev in se po zaključku osemletke odločila za isti tradicionalni družinski poklic. Po zaključenem šolanju se je novopečena frizerka Polona zaposlila kar v maminem »podjetju«, kjer se je dodobra vpeljala v posel. Skupaj sta delali in se druga ob drugi učili in brusili v tem lepem poklicu. Ko se je gospa Melita upokojila, je hči Polona pogumno prevzela lokal in postala samostojna podjetnica. Mama se je odločila še nekaj časa vztrajati v tem poslu, saj ima svoj poklic rada in se še čuti sposobna delati. Zdaj sta vlogi zamenjali in obe se radi pošalita, da sta imeli oziroma imata dobro «šefico«. Po nekaj letih se je pokazala priložnost, da zamenjata lokacijo dejavnosti. Hoteli sta ostati v Mengšu, saj so se stranke na to navadile. Zdaj sta že nekaj let na novi lokaciji, kjer razveseljujeta zveste in naključne stranke iz Mengša in okolice. Pohvalita se tudi s tem, da je precej strank, ki so »Frizerstvu Melita« zveste od samega začetka. Besedilo: Milica Tomšič • Foto: Vido Repanšek Ker smo že ugotovili, da jabolko ne pade daleč od drevesa, se nekje v bodočnosti lahko nadejamo tudi razširjene ponudbe kozmetičnih storitev, saj zdaj Polonina hčerka Pia že obiskuje Višjo kozmetično šolo. Za bodočnost se torej ni bati. Tako ga. Melita kot ga. Polona zdaj opažata, da za njun poklic ni več tako velikega zanimanja kot nekdaj. Za ta poklic moraš imeti smisel, čut za estetiko in seveda veliko spretnosti. Največje plačilo za vložen trud je zadovoljna stranka, ki se vedno znova vrača. Ob 30. obletnici delovanja »Frizerstva Melita« v Mengšu vsi, ki tja zahajamo po nego in urejene frizure, obema čestitamo. 746 Mengšan - september 2022 g Evropsko veteransko " prvenstvo 2022 v badmintonu Med 7. in 13. 8. 2022 je v ljubljanskih Stožicah potekalo Evropsko veteransko prvenstvo 2022. Prijavljenih je bilo 1089 tekmovalcev iz 33 držav. Badminton klub Mengeš sta zastopala naš trener Uroš Bregar, skupaj v paru z dvakratno olimpijko Majo Tvrdy (v kategoriji mešanih parov 35+), in Sandi Komlanc v kategoriji moški posamezno 55+ in v paru z bolgarskim kolegom v kategoriji 55+. Uroš Bregar in Maja Tvrdy sta v prvem kolu premagala angleški par z 2 : 0 v setih (21 : 18, 21 : 16), v drugi tekmi pa sta morala priznati premoč drugima nosilcema turnirja iz Nemčije in tretjima z lanskega svetovnega prvenstva. Sandi Komlanc se je dobro boril, a nasprotniki so bili tokrat premočni. Tudi ostali, mlajši in starejši člani BK Mengeš, smo bili prisotni na Evropskem veteranskem prvenstvu, in sicer kot linijski sodniki (21 članov), kot glavni sodnik pa je sodeloval Peter Šala, ki je svoje delo opravil z odliko. Pohvaliti gre tudi naše navijače iz Mengša in širše okolice, ki so poskrbeli za pravo navijaško vzdušje. Uspehi odraslih rekreativcev Tudi za odrasle rekreativce lahko rečemo, da je za nami uspešno sezona, saj smo osvajali najvišja mesta, tako v rekreativni ligi Li-Ning kot tudi v mednarodni ligi ADA. Čestitke vsem! Nova sezona je pred vrati in mi smo pripravljeni na nove zmage. Besedilo: Helena Šinkovec, Bregov Poldi • Foto: Uroš Bregar 746 Mengšan - september 2022 Zelo uspešna sezona Badminton kluba Mengeš V pretekli sezoni smo imeli v Badminton klubu Mengeš največje število vadečih otrok in mladine. Kar 52 otrok je redno treniralo, če prištejemo še otroke, ki hodijo na vadbe badmintona v okviru interesnih dejavnosti po osnovnih šolah, pa se številka povzpne na 120 otrok. S tem smo postali največji in najuspešnejši klub v regiji, hkrati že sodimo med večje klube v Sloveniji. Za nami je res uspešna sezona, tudi glede na vse naše dosežke. Z otroki smo sodelovali na številnih regijskih, območnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini, s katerih smo letos prinesli rekordno število medalj. Poleg naslova državnih prvakov naši otroci v svojih generacijah letos zasedajo tudi najvišja mesta na državnih lestvicah. To so opazili tudi v Badmintonski zvezi Slovenije in tako smo letos prejeli prvi vpoklic naših otrok v državno reprezentanco. Ponosni smo, da so opazili odlično igro našega člana Vida Tomazina (trenutno 4. na državni lestvici do 15 let), ki se je pridružil pripravam in treningom državne reprezentance, Slovenijo pa zastopa tudi na mednarodnih tekmovanjih. V Srbiji (Novi Sad) je v mednarodni konkurenci osvojil 3. mesto v dvojicah skupaj v paru z Jurijem Vodanom Jecljem (BK Branik Maribor). Z vsemi medaljami v otroških in mladinskih konkurencah smo dokazali, da se za podmladek ni bati, ter da je in bo, vsaj kar se tiče badmintona, »v Mengšu šport doma« še naprej. Kot klub smo se letos prvič udeležili tudi enotedenskih badmin-tonskih priprav, in sicer najprej na začetku avgusta v Slovenj Gradcu, konec avgusta še na Ravnah na Koroškem. Na Ravnah smo imeli skupne priprave BK Mengeš, BK Medvedgrad Zagreb, BK Karizma in BK Pišece. Pod vodstvom glavne trenerke Renate Horvat (BK Medvedgrad Zagreb) in trenerjev Uroša Bregarja in Boštjana Breznika je na pripravah sodelovalo kar 40 otrok. Na pripravah je bilo tudi 14 naših mlajših članov, ki so nadgrajevali tehnično znanje, pridno so delali tudi na kondiciji ter se pripravljali na tekme, ki so pred nami. Po uspešno opravljenih treningih nas je zadnji dan prišel pozdravit in nam zapet še domačin z Raven na Koroškem kantavtor Adi Smolar, ki je lepo zaokrožil priprave. V drugi del sezone startamo že v petek, 2. 9.-4. 9, ko bomo tekmovali na 28. mednarodnem TEM Mirna International 2022 turnirju, na katerem bo sodelovalo 200 igralcev iz 10 držav. Vse otroke in mladino, ki bi se želeli preizkusiti in igrati badminton na rekreativnem ali tekmovalnem nivoju, vabimo k vpisu v naš klub (www.badminton-menges.si). Besedilo: Helena Šinkovec, Bregov Poldi • Foto: Uroš Bregar Novice z »balin placa« Res je, da se novice z našega »balinca« kar vrstijo. Zadnja, ki nas je razveselila, je ta, da je naša ekipa, ki tekmuje v 1. državni ligi, dosegla zmago, ki je bila odločilna za obstanek v ligi. Premagali smo ekipo »Gradnja« iz Logatca. 7. julija smo organizirali balinarski turnir za ženske. Prijavilo se je šest ekip, vendar je ena ekipa Kamnika udeležbo v zadnjem trenutku odpovedala. Prišel je čas dopustov in to je bil razlog. Ekipe Komende, Škofje Loke, Bičevja ter 1. in 2. ekipa iz Mengša so se v lepem vremenu in družabnem vzdušju zabavale, tekmovale in uživale. K dobremu vzdušju so prispevale tudi naše balinarke, ki so poskrbele za postrežbo v lastni režiji. Svoje je pridala še Slaščičarna Flere z okusnimi slaščicami. Uvodni pozdrav sta podala predsednica DU Marije Štebe in predsednik BD Jani Lucin. Zmagovalke turnirja so bile igralke naše 2. ekipe v postavi Milena Aleš, Danica Tomazin, Olga Železnik in Marjanca Lavrič. So se pa naša dekleta udeležila turnirja na Budničarju. Težava je bila v tem, da je naša ekipa lansko leto osvojila prehodni pokal. Ta pokal se mora naslednje leto prinesti na turnir. Ker pa so bili naši igralci v tem času na dopustu, nam ni preostalo drugega, kot da angažiramo svoja dekleta in upamo, da nas rešijo. Prinesli smo pokal in dekleta Marjanca Lavrič, Olga Železnik, Majda Ficko in Danica Tomazin so nekako rešila čast kluba. Odigrale so dve tekmi proti vrhunskim balinarjem in obe izgubile. Na turnirju je bilo 16 ekip. Tudi udeležba je vredna in vse pohvale in zaupanje za naprej. Udeležili smo se tudi turnirjev, na katere smo bili povabljeni. Bili smo v Tržiču, Logatcu in Kranju. V času mojega pisanja pa je naša ekipa na Planini pri Kranju. Rezultate boste prebrali v naslednji številki. Naša 1. ekipa je obstala v 1. državni ligi. Izgubili smo enega člana ekipe, ki ga bomo pogrešali. Smo pa pridobili dva kakovostna igralca, ki bosta to igralno sezono s svojo kakovostjo balinanja naredila manj stresno. Fantje že trenirajo in se pripravljajo na začetek prvenstva, ki se prične septembra. V septembru startajo tudi vse tri veteranske ekipe. V naši naslednji izdaji Mengšana vam podam še kakšne novičke, ki so sedaj aktualne, vendar še niso dokončane. Do takrat pa balinarski SREČNO! Besedilo: Marjan Tomazin • Foto: Jani Lucin Taj Ekart - SSK Mengeš Mengeški skakalci navdušujejo Po krajšem julijskem premoru so tekme v smučarskih skokih v Sloveniji znova v polnem razmahu. Preizkušnje si namreč sledijo kot po tekočem traku - iz enega vikenda v drugega, nemalokrat pa so na sporedu tudi sredi tedna. Na Ljubnem ob Savinji so v začetku prejšnjega meseca priredili tradicionalno prireditev za pokal Flosarja, ki sta se je udeležila tudi dva člana Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš. Anže Lanišek, ki je bil v prejšnji zimi že drugo sezono zapored najboljši slovenski skakalec v svetovnem pokalu, se je na 90-metrski napravi pod Rajhovko zavihtel na tretjo stopnico odra za najboljše, naš mladinski reprezentant Taj Ekart pa je v isti konkurenci zasedel trinajsto mesto. Na tekmovanju za slovenski pokal v Kranju se je nato 18-letni Komendčan med skakalci, starimi do 20 let, prav zadnji dan minulega meseca izkazal s tretjim mestom, med mlajšimi mladinci (do 16 let) pa je Nik Bergant Smerajc iz SSK Mengeš na 110-metrski napravi pod Šmarjetno goro isti večer poletel na najvišjo stopnico. Timo Šimnovec je preizkušnjo v Kranju končal na trinajstem mestu. V ljubljanskem Mostecu pa so se konec avgusta na prireditvi za slovenski pokal med seboj merili kadeti in kadetinje, med katerimi se je v konkurenci do 15 let s tretjim mestom odlično odrezala Živa Andric. Med enako starimi fanti je bil Alen Pe-stotnik na 60-metrski skakalnici pod Rožnikom deveti. Med leto mlajšimi kadeti se je Erik Tomažič uvrstil na četrto mesto, Jaka Perne pa je pristal na 18. mestu. Živa Andric se je konec julija uvrstila tudi v slovensko reprezentanco za pokal upov Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Hinterzartnu, kjer je med posameznicami skočila na četrto mesto, na ekipni preizkušnji pa je prispevala svoj delež k prepričljivemu zmagoslavju Slovenk. Začetek šolskega leta je sicer nadvse primeren čas tudi za prve smučarske skoke. Če imate otroka, ki bi se rad preizkusil v tem lepem športu, pokličite na telefonski številki 040/188060 ali 041/750-404, na katerih boste dobili vse potrebne podatke o treningih v SSK Mengeš. www.sskmenges.si / skijumping.menges@gmail.com Besedilo: Š. M. • Foto: skijumping.pl 746 Mengšan - september 2022 g Osvojili Ararat (5137 m) o N Ekipa sedmih članov BK Mengeš smo se sredi julija odpravili na 9-dnevno avanturo - Maša Jeraj, Nina Ifko, Helena cg Šinkovec, Andrej Bensa, Jure Šinkovec, Peter Ifko, Uroš Bregar in prijatelja Mitja, Damjan ter vodič Marko. V soboto, Ararat leži v vzhodnem delu Turčije, na meji z Armenijo in Iranom. Gre za mirujoč vulkan, katerega vrh je vedno pokrit z ledom in snegom. Za večino Armencev je gora Ararat "mater sveta". Številni kristjani, pa tudi številni muslimani, verjamejo, da je to kraj, kjer se je Noetova barka ustavila po veliki poplavi in od koder je oživljeno človeštvo. Perzijci so to goro imenovali "Ararat Noah". Ararat v turščini pomeni "Gora bolečine", v kurdskem jeziku je to "Ognjena gora", Armenci pa ga imenujejo "Masis". Naše doživetje v Turčiji je bilo nepozabno. Prvi dan smo izkoristili za ogled Istanbula, v zgodnjih jutranjih urah pa smo z letalom že odrinili proti vzhodu - do letališča v Igdirju, ki je eno od manjših letališč v Turčiji. Od tam smo se odpeljali do mesta Dogubayazit - in tudi tega smo »prečesali« in se spoznali z domačini. Mesto Dogubayazit leži jugozahodno pod goro Ararat in je širše izhodišče za organizirane vzpone na vrh gore. V ponedeljek pa je šlo zares. Z minibusom smo se pripeljali do izhodišča, do vasi Cevirme na nadmorski višini 2200 metrov, kjer so našo opremo naložili na konje. Ti so nas spremljali do tabora 1 in kasneje do tabora 2. Prvi tabor leži na 3400 m, drugi tabor pa na približno 4100 m nadmorske višine. Zaradi ustrezne klimatizacije vzpon na Ararat traja 5 dni: • 1. dan: izhodišče - tabor 1 • 2. dan: tabor 1 - tabor 2 - sestop v tabor 1 • 3. dan: tabor 1 - tabor 2 • 4. dan: tabor 2 - vrh Ararata - sestop v tabor 2 - sestop v tabor 1 • 5. dan: tabor 1 - sestop do izhodišča. Prvi del poti do tabora 1 je bil nezahteven, saj je teren dokaj položen. Prehodili smo približno 8 km, za kar smo potrebovali 4 ure. Lokalni vodiči že od samega začetka diktirajo tempo in ta je res počasnejši, kot smo ga sicer vajeni pri svojih pohodih. Je pa tak tempo resnično primeren, predvsem ko se prehaja na višje nadmorske višine. Tam je zračni tlak nižji in posledično je dihanje zelo oteženo (kot bi hodil in dihal skozi slamico). Pot proti taboru 2 je bila že malce bolj strma, polna prahu, ampak še vedno tehnično nezahtevna. So se pa nad 3000 metrov pri nekaterih že pojavili prvi znaki nižjega tlaka (gla- 746 Mengšan - september 2022 vobol, vrtoglavica). Počutje se večinoma izboljša po sestopu na nižjo nadmorsko višino ali z zaužitjem aspirina. Na pot smo se odpravljali ob 9. uri zjutraj, le za vzpon na vrh smo vstali res zgodaj, da so bile vremenske razmere ugodnejše -ob 2.00 smo že stopicali proti samemu vrhu. Pot do vrha je še malo bolj strma, sem in tja se je bilo treba prijeti za kakšno skalo ... Višje si, težje je dihanje, zato smo potrebovali več pavz, da smo se nadihali. Na približno 5000 metrih smo si nataknili dereze in se podali proti zasneženemu vrhu. Takrat smo bili že srečni, saj je vsak pri sebi vedel, da je to to in da bomo vsi uspešno stopili na tega pettiso-čaka. Na vrhu Ararata je bilo glede na napoved približno 0 stopinj Celzija, veter je pihal okoli 40-50 km/h, zato je bil občutek mraza nekje med -10 in -15 stopinj. Ob 7.00 smo stali na vrhu - vsi, celotna ekipa! Nebo je bilo brez oblačka, res smo imeli srečo! Izkušnja je bila vrhunska in za vsakega posameznika edinstvena. Vsak je po svoje doživljal nadmorsko višino, spanje v šotorih, WC, vročino, mraz, veter, prah ... Vsi pa smo si enotni, da sta bila hrana in prijaznost naše spremljevalne ekipe več kot odlična. Po sestopu z najvišjega vrha Turčije in ponovni namestitvi v hotelu v Dogubayazitu (in tušu) smo imeli spet nekaj časa za uživanje in spoznavanje vzhodne Turčije, kjer živi ogromno Kurdov. Obiskali smo mestece Diyadin, ki je znano po zdravilnih vrelcih tople vode. Termalna voda ima okoli 40 stopinj in je bila kot nalašč za regeneracijo. Zadnji večer pred odhodom domov pa smo izkusili še, kako se zabavajo domačini. Res nam ni žal, da smo bili priča spektakularnemu Mount Ararat Music festivalu na stadionu v mestu Dogubayazit, kjer se je zbralo nekaj deset tisoč glav. Festival je brez vstopnine, brez pijače, le povsod vojska in policija in seveda energična elektronska glasba, laser show, baloni, ognjemet ... Dokazali smo, da smo super ekipa in znamo držati skupaj tudi visoko v gorah. Do začetka nove sezone je še nekaj tednov in do takrat zagotovo osvojimo še kakšen nov slovenski vrh. Jeseni pa se vračamo na badmintonska igrišča in gremo novim zmagam naproti. Besedilo: Helena Šinkovec • Foto: člani odprave na Ararat 746 Mengšan - september 2022 s Zapustil nas je častni član S PGD Mengeš -Štefan Borin Štefan Borin se je rodil 23. januarja 1938 v Mostah pri Komendi, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Od leta 1952 do 1955 se je v Mengšu izobraževal za strojnega ključavničarja. Do leta 1960 je delal doma pri očetu, potem v Ljubljani obiskoval in dokončal delovodsko šolo ter tako postal strojni tehnik - delovodja. Po končanem šolanju se je zaposlil v takratni Avtomon-taži. Med letoma 1961 in 1962 je v Zadru zaključil vojaško šolo. Po vojaški obveznosti je delo nadaljeval v Avtomontaži, kasneje v Avtoservisu Domžale in v Kočni v Kamniku. Leta 1972 je v Mengšu dokončal hišo in se z družino preselil v nov dom. V gasilske vrste je stopil v letu 1956 in vseskozi deloval kot član, ki je sledil humanitarnemu prostovoljnemu poslanstvu, kar je glavno vodilo gasilske organizacije. Pri tem je prevzemal tudi najodgovornejše naloge, saj je bil od leta 1998 do 2008 podpredsednik PGD Mengeš. To je bilo obdobje, ko se je društvo po zgraditvi novega gasilskega doma pričelo opremljati s sodobno gasilsko tehniko, za katero je s svojim znanjem in ustreznim pristopom pridobival finančna in druga materialna sredstva, ki so pripomogla, da je danes Gasilsko društvo Mengeš opremljeno s tehniko, ki zagotavlja možnost posredovanj tudi ob najzahtevnejših intervencijah. Pomemben pečat je pustil na tekmovalnem področju, kjer je več let aktivno sodeloval v tekmovalni desetini starejših gasilcev, ki je širom po Sloveniji posegala po najvišjih uvrstitvah na različnih tekmovanjih. Najbolj pa je bila njegova vloga opazna pri mentorstvu ekipe starejših gasilk PGD Mengeš, ki jih je vodil od leta 1993 pa vse do 2004, to je kar 11 delovnih in seveda zelo uspešnih let. Prav s takšnim pristopom do zaupane mu funkcije je Štefan Borin uspel obdržati ekipo v tako dolgem, uspešnem in visokem tekmovalnem ritmu. Štefan je bil tudi eden od pobudnikov za ustanovitev samostojne Gasilske zveze Mengeš, zato je ob njeni ustanovitvi že v letu 1997 postal član takratnega predsedstva. Istočasno mu je bilo zaupano mesto predsednika Komisije za veterane, ki jo je vodil kar nekaj mandatov in s katero je sodeloval pri izpeljavi vrste projektov, od katerih so bile najbolj opazne organizacije srečanj veteranov regije Ljubljana III v letu 2001, 2009 in 2017. Pomemben prispevek pri organizaciji je nosil prav Štefan; s komisijo in ob pomoči ostalih gasilcev GZ Mengeš je uspel v pomembnem projektu, ki ohranja povezanost starejših gasilk in gasilcev tudi, ko niso več v operativnih sestavih, so pa izredno hvaležni, da se jih gasilska organizacija na ta način spominja ter daje vrednost in priznanje njihovemu minulemu delu, obenem pa deluje povezovalno. To je odlika redkih posameznikov in eden od njih je bil nedvomno Štefan. Njegovo prizadevno delo in sposobnost vodenja v okviru Komisije za veterane nista ostala neopažena, zato je bil v letu 2003 izvoljen za podpredsednika GZ Mengeš. Njegove izkušnje in preudarnost so pomembno prispevali k delu Zveze, s tem pa tudi uspešnemu vodenju gasilske organiziranosti v občini Mengeš. V letu 2017 smo praznovali 20-letni jubilej, kjer je pri pripravah in izvedbi praznovanja Štefan Borin aktivno sodeloval. Kot eno od Štefanovih odlik smo že omenili povezovalnost, ki se je prav tako pričela v gasilskih vrstah že pred več kot 30 leti v Šentilju (St. Egydnu) v 746 Mengšan - september 2022 sosednji Avstriji. Zaradi osebnega poznanstva z njihovim poveljnikom Francijem Aichholzerjem sta gasilski društvi St. Egyden in Mengeš pričeli tesneje sodelovati ob praznovanju 100-letnice PGD Mengeš, ko je avstrijska delegacija aktivno sodelovala na takratni prireditvi. To sodelovanje, ki ga je spodbudil Štefan, se je razširilo tudi na strokovno področje. V mednarodno sodelovanje je bil Štefan vključen tudi pri povezovanju z našimi rojaki v zamejski Italiji, kjer smo bili gasilci GZ Mengeš na njihovo povabilo udeleženi pri postavljanju mlajev ob praznovanju 1. maja v letih 2005 in 2006. Spoznanje, kaj pomeni narodnostna zavest slovenskega življa, pomen mlaja in slovenske zastave, njihova pokončna drža pri ohranjanju slovenstva so bili za vzor udeležencem, prav tako Štefanu Borinu, ki je to prenašal na mlajše rodove in širil zavest domovinske pripadnosti. Tudi v občini Mengeš je vsakemu občanu poznano, da Štefan svoje povezovalnosti ni širil samo med krajani, ampak tudi med drugimi občinami v Sloveniji. Njegova aktivnost je bila znana tudi v drugih društvih, zlasti v KD Mihaelov sejem, s katerim gasilci sodelujemo vse od njegove ustanovitve in katerega predsednik je bil dolga leta prav Štefan. Aktiven je bil pri organizaciji kulturnih prireditev v letnem gledališču in kulturnem domu. Bil je član takratnega DKD Mengeš in je tako sodeloval pri ustanovitvi mešanega pevskega zbora in folklorne skupine. Kar 14 let je bil predsednik pevskega zbora in dolgoletni član ZKO Domžale. Seveda vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo človeka, ki se je bil pripravljen žrtvovati v skupno dobro, dobro kraja in njegovega ugleda, kar je Štefanu Borinu prav gotovo uspelo. Štefana pa ni odlikovala samo aktivnost v vseh porah gasilskega, kulturnega in družabnega delovanja v občini, ampak je zapisan v še eni humanitarni organizaciji. Kot člana Rdečega križa ga je odlikovala njegova nesebična volja pomagati ljudem tudi s prostovoljnim krvodajalstvom, kjer je imel zabeleženih preko 90 darovanj. Od leta 1960 je bil aktivni član v Avto-moto društvu Kamnik in v Mengšu ter po službi dolga leta poučeval v avtošoli. Bil je pobudnik in organizator prvega avtokrosa v Sloveniji. Poleg vseh aktivnosti, v katere je bil tako ali drugače vpet skozi svoje življenje, mu je bila posebej pri srcu Mengeška godba. Kot predstavnik različnih mengeških organizacij je bil večkrat prisoten na občnih zborih godbe, kjer je vedno znal slikovito ovrednotiti dogajanje v društvu in pa samo sodelovanje med društvi. Od leta 2004 pa je godbenice in godbenike na občnih zborih nagovarjal kot častni član KD Mengeška godba. Njegovo prizadevno delo je bilo opaženo na nivoju Občine Mengeš, ki mu je leta 2004 podelila zlato priznanje Občine Mengeš, za sodelovanje pa so ga z avstrijskim gasilskim odlikovanjem nagradili tudi gasilci iz prijateljskega gasilskega društva St. Egyden. Za svoje delo v gasilski organizaciji je Štefan Borin prejel vrsto gasilskih priznanj, med drugimi odlikovanje za posebne zasluge in v letu 2020 postal častni član Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš. Vse naštete dejavnosti so predstavljene skozi obdobje, ki ga je Štefan posvetil in žrtvoval za dobrobit vseh društev v občini in občanov. Štefan, počivaj v zasluženem miru. Besedilo in foto: Sandi Jaklič, za PGD Mengeš V spomin Jožetu Kosmaču Nekaj dni pred praznovanjem 31. obletnice državnosti se je v svojem oseminsedemdesetem letu poslovil veteran vojne za Slovenijo, teritorialec in kasneje aktivni častnik SV major Jože Kosmač. Od ustanovitve je bil član predsedstva našega območnega združenja, vodil je občinski odbor Trzin. Bil je naš iskreni prijatelj, vedno pripravljen na pomoč in pogovor. Z njim kramljati je bilo prijetno in poučno, imel je izredno dober spomin in marsikdaj smo se s pogovorom izognili prebiranju suhoparnih arhivskih zapisov. Že pred dvema desetletjema je z velikim navdušenjem predaval o tem, kako je potekalo obdobje slovenskega osamosvajanja, učencem zadnjih razredov osnovnih šol v naši Upravni enoti Domžale. Vodil je tudi Združenje za vrednote NOB, poglobil se je celo v obdobje prve svetovne vojne in v Trzinu, kjer je živel, poskrbel za verodostojne podatke o Maistrovih borcih iz teh krajev. Pogrešali bomo njegovo hudomušnost in smisel za humor, predvsem pa iskrenega domoljuba, ki je vedel, kaj pomeni imeti rad svojo deželo in ljudi, ki bivajo v njej. Besedilo: Janez Gregorič, OZVVS Domžale • Foto: osebni arhiv Mengšan - september 2022 H J g K < N ZAHVALA Poslovila se je ANITA BORC iz Mengša. V rosnih najstniških letih se je iz rodnega Žigona odpravila v svet poiskat svoje mesto. Našla ga je v Mengšu, kjer si je ustvarila dom in družino. Bila je ljubeča žena, skrbna mati in zabavna babica. Vedno nasmejana in dobre volje, vedno pripravljena vsakomur prisluhniti in vedno pripravljena komur koli priskočiti na pomoč. V Mengšu se je tudi poslovila. Ostaja zapisana globoko v naših srcih. Njeni Metoda, Romana, Nejc in Maja. Iskrena hvala vsem, ki ste ji bili v oporo v njenem življenju, ki ste delili svoj čas z njo, ki ste ji morda pomagali v težkih trenutkih. In iskrena hvala vsem, ki ste ji ob njenem odhodu naklonili svojo misel in se ji zahvalili za čas, ki ga je preživela z vami. MAMI V SPOMIN Misel se suka pri tebi v gosteh. Čus_tva se menjajo v različnih sledeh. Žalost si z mirom podaja roke, v nadi, da snidemo se enkrat nekje. Misel se suka pri tebi v gosteh. Nate spomin izvabi nasmeh. Droben in krhek bil tvoj je izgled. A voljo in moč je izdajal pogled. Misel se suka pri tebi v gosteh. V tej misli prikaže se solza v očeh. V mislih svobodna, v dejanjih odločna, v spominu boš našem vedno mogočna. (avtorica: NecenzurirANA) V srcu mojem luč gori, ko bo smrt telo objela, luč bo tvoja mi žarela, Mati nade, milosti. (Gregor Mali) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedi, pradedi, tast in bratranec ŠTEFAN BORIN iz Mengša. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo celotnemu oddelku travmatološke klinike, osebni zdravnici ge. Gabrijeli Kovač Mohar, dr. med., in sestri ge. Barbari, NMP Domžale, župniku g. Štefanu Babiču za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem, g. Marjanu Urbaniji za zaigrano žalostinko na orglice, KD Mihaelov sejem in g. Matjažu Repniku za govor, Mengeški godbi in PGD Mengeš za spremstvo na njegovi zadnji poti, predsedniku PGD Mengeš g. Sandiju Jakliču za govor, praporščakom, DU Mengeš, sosedom iz Japljeve ulice za prispevek, cvetličarni Vesel iz Domžal, pogrebni službi ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Tako znova in znova v nov dan s polnim prgiščem sreče, tiho dlan dlani šepeče: "Nihče na planetu, kdor roma, ni sam." Rada Polajnar ZAHVALA V visoki starosti je k stvarniku odšla naša Mama, sestra, babica, prababica, svakinja in teta ANICA VRANKAR, roj. Zabret. 14. 7. 1927-20. 7. 2022 Od nje smo se poslovili na mengeškem pokopališču 23. 7. 2022. Hvala vam, ki ste nam stali ob strani ob slovesu naše Mame. Hvala sosedom, g. župniku Marku Koširju, dr. Gabrijeli Kovač Mohar, patronažni sestri ge. Mirjam Svetlin, pevskemu zboru in pogrebcem. Hvala osebju oddelka A1 Doma počitka Mengeš, ki je zadnja dva meseca skrbelo za našo Mamo. Žalujoči otroci Janko, Anči in Franci z družinami, brata Srečo in Franci ter ostalo sorodstvo. Mengeš, 26. 7. 2022 746 Mengšan - september 2022 Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine, in nam pustil le spomine. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedek, pradedek in prijatelj FRANC ŽAGAR. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mu izrazili spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, pisne in ustne izraze sožalja. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Marku Koširju za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču n pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ob naši bolečini čutite z nami. Vsi njegovi. Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 64. letu sklenila naša draga mami, babi, sestra in teta OLGA BENDA, roj. Sušnik. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Gospodu župniku Marku Koširju, g. dekanu Janezu Gerčarju in g. župniku Andreju Svetetu hvala za lep cerkveni obred, pevcem Kvarteta As pa za sočutno zapete pesmi. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se od nje poslovili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešamo te! Hči Brigita in sin Miha z družinama Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 92. letu sklenila naša draga sestra in teta MIHAELA BANKO. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, tople stiske rok, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Štefanu Babiču za lep obred sv. maše in Društvu upokojencev Mengeš. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrbančič za spoštljiv odnos in lep pogreb. Iskrena hvala dr. Gabrijeli Kovač Mohar in patronažnima sestrama Mirjam Svetlin in Majdi Puklavec za obiske na domu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni. 746 Mengšan - september 2022 H J g K < N Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se v sanje. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 71. letu starosti sklenila naša draga žena, mami, sestra in teta MARIJA ČANŽEK, rojena Veider, iz Loke pri Mengšu. Ob boleči izgubi naše Mimi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi dr. Kovačevi in sestri Mirjam za zdravstveno oskrbo ter gospodu župniku Marku Koširju za lepo opravljen obred. Vsi njeni. Spoznal sem nično, klavrno usodo vseh tistih, ki živeli so nekoč, in tistih, ki nekoč živeli bodo, spoznal usodo lastno in nemoč. J. M. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babi FRANČIŠKA BERAVS, roj. Daj čar. i >1 i / 4 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala UKC Ljubljana, g. župniku Štefanu Babiču in pogrebni službi Vrbančič za slovesni obred. Vsi njeni. Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric DUŠAN JEŽ is Mengša. V Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi življenjski poti, mu bili v oporo in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, babi, tašča in prababica MARIJA MEDVED. Ob boleči izgubi naše mami Marije se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na na zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter dr. Kovačevi, ki je dolga leta skrbela za njeno zdravje. Hvala vsem, vsi njeni. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu zapustila MIRA ŽAGAR, roj. Plavec, iz Mengša. Na zadnjo pot smo jo pospremili 5.7.2022 na pokopališču v Mengšu. Zahvaljujemo se g. Babiču za sveto mašo, trobentaču za zaigrano žalostinko, pogrebni službi Vrbančič, g. Vid al i - Praznik, Kmetijskemu inštitutu in kolektivu Jable, sosedom iz Slamnikarske ulice za darovane sveče in cvetje, upokojencem Mengša ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Mira, počivaj v miru. Vsi tvoji. 746 Mengšan - september 2022 ZAHVALA Umrl je SILVESTER VEGEL - SIVC. St p Zahvaljujemo se vsemu osebju v Domu počitka Mengeš in sestram za nego v času njegovega bivanja v njem, posebej pa gre zahvala socialni delavki Barbari Vesel. | Žalujoča Jurij Vegel in Jože Vidmar mengšan glasilo občine mengeš ruska baletna plesalka (tamara, 1885-1978) am. igral. hatcher samokri-tičnost komad aleksandra mežka mesto v belgiji zimb. pol. (joshua) vzdevek saksofonista sossa kanadska igralka (jean, 1873-1953) ora mesto v turčiji (angram teme) afriški veletok ljudsko ime za dišeči volčin oliver twist ekološko živilo armenski režiser nazarov citroenov avto gl. mesto jordanije ervin onger arhitekt berk obelezi-tev avtor štefan markovič del roke ali noge grad, trdnjava v krakovu prodajalna vrvi slabša odeja oblika imena ivanka pripadnik primi-tivnerga ljudstva pesmi lili novy filmski akcijski junak (anagram arnon) jadranski otok zak. o sr. šol. (krat.) makedons. literat (alek-sandar) erbij soljena voda v kateri blan-širamo tine orel nasprotje dura vrv (starin.) naša ritm. tel.(vesna) kuh.sestra vendelina izzidek ali pisatelj ujevič organ vida denis mancevič škot. pisec (david) rajko nahtigal rastlina s klasi vilko ukmar boris fakin oblič z dvema žleboma pobalin, falot biatlonec (jakov) prebivalci starodavne aonije Pomoč: ASHDOD, ATH, DAN ZA DNEM, INOSILIKAT, KARSAVINA, SESIVKA, VAVEL Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v glasilu Mengšan in bila izžrebana (julij 2022, št. 7), je: Karmen Sovič, Kresnice, in prejme nagrado - »stiskalec sadja«. Čestitamo! Dobitnica nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, s predhodno telefonsko najavo: 01/724 71 06. Rešitev križanke je bila: pozdrav poletju. Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (september 2022, št. 8) je: bon v vrednosti 20,00 EUR, ki ga podarja Frizerski salon Melita, Mengeš. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 30. septembra 2022, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitnik/dobitnica nagrade bo objavljen/a v oktobrski številki glasila. 746 Mengšan - september 2022 38 vabi na tradicionalno narodno-zabavno prireditev POD MENGEŠKO MARELO JJ PONOVNO V Ž IVO, |J TOKRAT V NOVEM FORMATU Z GLASBO, PLESOM, JEDA Č O IN PJA Č O! sobota, 15. 10. 2022 ob 19.00 V ŠPORTNI DVORANI MENGEŠ Z vami bomo: Menge š ka godba s solisti in gosti, Igor in zlati zvoki, doma č i ansambli in druga presene č enja. El vstopnice od 22. 9. 2022 dalje pri mengeških godbenikih in v melodji mengeš. Prireditev bo izvedena skladno z veljavnimi ukrepi - za več informacij spremljajte na še spletne kanale.