!zhaja v Trstu
?!3l!0 soboto OJOlldie.
^kopisi se ne vra-.J0- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
UtBfiaištvo in npravništvo
ul. del Lavatoio št. I, |.
TELEFON 18-07.
A-----------------V
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8- vin. /.a vsaki mm. Za več nego lOkiatno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K -4’—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
Glasilo „Nar.odne delavske organizacije'* v Trstu.
Slovenski delavci
iz mesta in okolice!
Svesta si svoje naloge in tolmačeč Vaša čuvstva, Je »Narodna delavska organizacija44 v Trstu priredila *ekom tega tedna več shodov, na katerih Vam je polenila položaj, ki ga je vstvarila za tržaške slovenske klavce žalostna afera pri paroplovni družbi „l)almatia44 teh shodih se je zopet na ganljiv način pokazala ^odušnost v mišljenju in dejanju med slovenskimi <le-^ave*i iz mesta in okolice. Ti shodi so zopet pokazali ve-*ko odporno moč, ki jo je, v očigled skupne nevarnosti, l22valo kršenje zakona in odrekanje pravice do zaslužka lla škodo Vas, slovenskih delavcev. Nasprotniki Vas tla-
v»,
ClJ°, ker menijo, da ste jih Vi v to pooblastili se svojo 2§odovinsko potrpežljivostjo. Pokažimo, da je duh časa hnli v nas marsikaj spremenil. V to s vrh o vabi Vas l)0dpisana, na vže napovedani
m JAVI SHOD
ki se bo vršil
v nedeljo dne 17. t. m
ob 10. uri pre#oludi?e
v gledališčni dvorani
..narodnega doma" v Trstu,
Trg Caserma št. 2.
TOVARIŠI! Pridite na ta shod, ki je za vsakega ved nega slovenskega delavca — narodna in stanovska
dolžnost!
TRST, dne 16. januvarja 1909.
ODBOR
..Narodne delav. organ.“ v Trstu.
W f »(MMf t f » ¥ »	¥
Naši shodi.
Ta teden je stal v znamenju mrzličnega delovanja in živahne agitacije: 10 javnih shodov po mestu in okolici, a nocoj se vršita še dva shoda : v Bsrkovljah in v Trstu v prostorih „N. T). 0.“. Jutri je pa ▼elitfi javni shod v gledališčni dvorani „Narodnega Doma1 . To je gotovo rekord agitatorske delavnosti. Vsem tem shodom je bil namen jutrišnji veliki javni shod, to je predočiti našemu delavstvu nezaslišani škandal, izvršen na njegovo škedo.
Odbor „N. D. 0.“ se je ta teden trudil, kakor še nikdar. Jutrišnji shod bo pokazal, ali je vrženo zrno padlo na rodovitna tla.
Kaj pa, če se pomisli, d i je v istem tednu izbruhnil štrajk okoličanskih voznikov ? Zopet novega vzvišenega il-la, bo-drenja in poučevanja.
Lahko rečemo, da se je govorilo pred najraanje 5000 osebami. In zopet kako navdušenje, ki je odstopalo mesto le ogorčenju radi krivice, ki se je zgodila sloven-skemh delavstvu v Trstu ! Lahko rečemo, da je bil minuli teden, naš teden. Kdo ne bo po tem takem občutil potrebo prihiteti na jutrišnji Shod, ki se bo vršil v »Narodnem domu« v Trstu, pričenši točno ob 10. uri predpoldne?
Štrajk okolKanskih voznikov.
-	Kumu bi so b lo preti enim lotom niti
sanjalo zanimati se za voznika ? Lik svojemu živinčetu, svojemu drugu na delu, je voznik tržaške okolice robova! leta in leta kričečim razmeram, ki sta jih vstvorila: pomanjkanje om;ke in smisla za vdruženje na eni, a koncentracija vsega vozniškega dela v rokah par izkoriščevalcev-podjetni-kov, podprtih po mestnem magistratu, na drugi strani. Če sploh v eni stroki, so poglavitno pri vozniški stroki podjetniki nepotrebni. Samostojnost v izvrševanju vozniškega dela in razmeroma zelo enostaven način izdelovanja in dovažanja gramoza (batude, jarine in ješč«), vsposobljujejo voznike, da lahko sami, na podlagi principa vzajemnosti in zadružništva, prevzamejo delo v lastno režijo.
To se je splošno priznalo. In vendar
—	dolgo in dolgo si ni nihče upal prevzeti to sicer častno a težko nalogo. Voznik! Ali se ni dosedaj ta beseda rabila v ozna-čenje nezavednosti, obskurantizma, mlačnosti in, rec'mo naravnost — zanikrnosti ? In, ali se ni tudi v naših krogih gledalo voznika od zgoraj doli ? In vendar-le ! Tre-balo je le vreči med te dolgoletne trpine iskro, ki jih je precej zanetila v nepričakovani požar.
Štrajk voznikov ! Ali ne zveni to čudno ? A vendar so bila vsa domnevanja ne-osnovana. Trebalo je le zaiti med te, od vsega sveta zanemarjene sloje in vsejati med nje zrno stanovske zavednosti in organizacije, da so vozniki z nenavadnim navdušenjem in vnemo vstali iz mrtvila in napovedali vojno svojim dosedanjim izkoriščevalcem : Mihaelu Čoku, Štefanu Turku, magistratu itd.
Kakor znano, so si vozniki vstanovili pod pokroviteljstvom „N. I). 0.“ in nekaterih okoličanskih rodoljubov svojo zadrugo („Zadrugo voznikov za Primorsko11). K tej zadrugi so od prvega začetka pristopili vsi vozniki iz tržaške okolice in Brega. Meseca novembra minulega leta je ta vozniška zadruge napravila na tukajšnji magistrat (tehnični urad) motivirano ponudbo, v kateri se je izjavila pripravno prevzeti v lastno upravo (režijo) dovažanje gramoza, ki ga potrebuje mestna uprava za vzdrževanje ulic, sprehodov, itd. v mestu in okolici. Razven navajanja cen, ki so bile v glavnemu zelo ugodne, se je ponudba vozniške zadruga odlikovala s tem, daje povda-rjala, da govori v imenu vseh voznikov, ki niso nikakor voljni prenašati še naprej stanje, ki jo je vstvarila rafinirana
ŠDekul cija zasebnih podjetnikov. Opozarjala nadalje omenjena zadruga na dejstvo, da na sedanjem bednem stanju voznikov niso krive toliko cene vožnje, ki jih odka-zuje mestna uprava, kol kor visokost dobička, ki ga pridržujejo sebi zasebni podjetniki. Iz tega je vozniška zadruga opravičeno sklepala, da bi se vže na podlagi sedanjih cen dal zboljšati toliko položaj voznikov, kolikor položaj mestne uprave, ki bi mesto do sedanjih potrtih imela vedno na razpolago vnetih in pridnih voznikov. Toda, vsi ti argumenti so bili za magistrat
—	bob ob sten!
Magistrat (tehnični urad) in delegacija (II. instanca), sta odločila na korist dveh zasebnih podjetnikov a na škodo vozniške zadruge, ki je predstavljala interes vseh voznikov. Zakaj?
Morda radi kakih pomislekov v tehničnem ali upravnem obziru? To je izključeno, kajti ne gledč na boljšo kvaliteto dela, je vozniška zadruga bila pripravljena jamčiti mestni upravi za vestno izpolnitev pogodbe v veliko večjem obsegu nego sta to zamogla storiti dosedanja in
—	Sedanja zasebna podjetnika — špekulanta. Zakaj torej ? Kdor količkaj pozna razpoloženje trhle vladajočo italijansko -liberalne st-anke glede vsacega tudi zgolj gospodarskega koraka, ki je namenjen oja-čenju gospodarskih sil slovenskih delavcev v Trstu, ta ne bo v zadregi z odgovorom! Čok Mihael in Štefan Turk služita stremljenju vladajoče klike popolnoma drugače, nego bi to vtegnila in hotela storiti zadruga okoličanskih voanifeov. Vrhu toga imajo nižji uradniki in poduradniki v tehničnem uradu popolnoma različno srce za princip zasebnega podjetništva, in za oni zadružništva, kjer je vsaki korak izložen kontroli vseh zadružnikov.... Ali more biti potemtakem še dvoma, da so vladajoče razmere skrajno nezdrave in da upijejo po sanaciji ? ....
To so spoznali vsi okoličanski vozniki in so enoglasno sklenili storiti tem razmeram — konec. Napovedali so štrajk, ki je simpatičen ne samo z gospodarskega stališča, ampak tudi z etičnega stališča, s stališča morale. Vozniki nočejo, da bi pri oddajanju javnili del z denarjem davkoplačevalcev, torej zopet delavcev, odločeval interes pojedincev temveč interes skupnosti. In s tem svojim korakom so okoličanski vozniki proslavili samih sebe. Štrajk je vojna. Vsaka vojna je pa podvržena samo volji slučaja, sreče ali nesreče. Nevarno je pro-rokovati dober ali 6lab izid kacega štrajka. Vendar le si upamo izreči, da bo štrajk dosegel svoj namen, če se bodo vsi vozniki oklenili štrajkovskega odbora in vsi vestno in pošteno izvajali štrajk s tem, da ne delajo in preprečijo vsako delo.
To je naša nada, to so voščila in občutki, ki jih ima „Narodna delavska or-ganizacija11 za te ljube trpine. Kar se tiče „N. D. 0.“, storila bo vse mogoče, da vozniki ne ostanejo osamljeni. Zategadelj : vozniki na noge! Neustrašeno naprej in zmaga bo — Vaša!
K ustanovljenju slov. zveze železniških uslužbencev.
Toda ko bi tudi tega velepomembenega citata ne bilo, so tu še drugi fakti, ki jasno dokazujejo, da čuti mednarodna-nemška koalicija nevarnost z ozirom na svoj obstanek, in da si mora na vse kriplje prizadevati, da bi podcenjevanjem pomena naše koalicije svojo kvalitetno obliko obranila, in tam, kjer ista že pušča, zopet zafiikala. V zadnjem času sklenile so namreč nekatere podružnice društva avstrijskih železniških uradnikov, da dado svojim zvezam popolnoma nemško barvo in to vzlic koali-letnega programa!
Ta sklep je v dvojnem oziru vreden pozornosti. Prvič se more s vso sigurnostjo trditi, da je naravnost odmev poročila o ustanovitvi slovanske zveze, in drugič je
direktni dokaz tega, da se začenja zidovje sedanje nemške in internacionalne koalicije rušiti. Ta pojav pa je konečno popolnoma naraven. Dunajska koalicija, ki je bila na zunaj vtemeljena na enotni podlagi, to se pravi zidana na program socialno-demo-kratične stranke, ni imela dovolj moči, da bi narodnostne intencije pozameznili društev v koaliciji zastopanih absorbirala, in radi tega so stopila ta nasprotstva po zadnjih dogodkih in po ustanovitvi slovanske zveze tem ojstreje na dan. Tn pri zmanjšanem uplivti soc. demokratične stranke v koaliciji se zamore z vso sigurnostjo računati na to, da zadobi naravni razvoj razpadanja morda že v dogledni dobi definitivno obliko.
Toda ti predpogoji, ki jih prav za prav lahko smatramo za definitivne takte, niso jedini vzrok, da narodni moment v dunajski koaliciji zmaguje. Ni morda samo strah, da koalicija razpade, ampak glavno je trepet nemških društev, da zadobi slovanski element pri auslrijskih železnicah podkrepilo, in strah, da bode nadvlada dosedaj suverenega Nemštva definitivno zru šena. Nemški kolegi si domišljajo — zakaj, to sam Bog vedi — da jih bodo Slovani, če dosežejo v Avstriji pristojnega jim mesta, šikanirali in zatirali.
Ta strah bi bil morda umesten, če bi se hoteli Slovani avstrijski ravnati po vzgledih, kakoršne so jim dosedaj njih nemški kolegi dajali. Toda tega, upam, se ni treba bati. Slovanska zveza ni bila ustanovljena z namenom, da bi bila zagrizen boj proti Nemštvu pri avstrijskih železnicah, marveč gotovo s tem namenom, da brani trdovratno pravice slovanskih uradnikov in da jih postavi z ozirom na njih znano delavnost in izdatnost na isto st pinjo z nemškimi kolegi. Radi tega se tudi ne more govoriti o tem, da bi hotela slovanska zveza inaugurirati pri avstrijskih železnicah nepravičnost in kako zatiranje v škodo nemškega železniškega uradništra. Cilj slovanske zveze je samo uvedenje jednakopravnosti, in v tem oziru bi bilo jedino pravilno, da bi nemški kolegi stremljenje svojih slovanskih drugov podpirali.
Seveda, dokler bodo nemški kolegi videli v vsaki želji svojih slovanskih so-drugov samo strašila, dokler bodo verovali, da mora biti vsak napredek Slovanstva odkupljen z hekatombami Nemštva, do terjaj ni mogoče govoriti o kakem vzajemnem sporazumljenju ali pa o kaki skupni akciji. Toliko pa je mogoče vže danes trditi, da slovanska zveza ne prestane popreje boriti se za pravice svojih članor. dokler za nje ne doseže pripadajočega jim mesta, ki pa ni ležeče v uvedenju slovanske hegemonije. Jednalce pravice vsem, jcdnake ozire na vse in pred vsem jednalco mero za vse!
Razmere v „Dalmatiji“.
gp V uglednem trgovskem listu »Trščan-ski Lloyd“ čitali smo jako zanimiv članek o proslulej »Dalmatiji«. Iz njega povzamemo nekaj gotovo verodostojnih podatkov, katerf so jako podučni glede razmer, ki vladajo v tem društvu.
Po kratkem opisu celega dogodka, kako je »Dalmatia" podpisala pogodbo z zadrugo slovenskih delavcev in to potem kar kratkomalo protizakonito odpovedala zadnji Irenotek, hvali »Ttščanski Lloyd“ slovenske delavce, da so se znali dostojno in možko vesti vkljub storjeni jim veliki krivici. Dalje pravi isti list, da to kršenje pogodbe od strani ravnateljstva »Dalma-tie“ bode imelo dvojne posledic®, politiške jn gospodarske. Gospodarske, ker bo sodnija morala soditi kdo je krivec, a v tem slučaju ni dvombe, da vdobijo slovenski delavci materijalno in moralno zadovolj-ščino.
Politiške posledice bo pa to kršenje imelo, ker so to provzroč li in izvršili italijanski politični činitelji v Trstu, ki niso nikakor hoteli dopuščati slovenskim delavcem, da si ložjim načinom priborijo delo in kruh in to samo radi tega, ker so — Slovenci. Mržnja tržaškili Lahov proti Slovencem ima svoj posebni izraz v tej doslej res nezaslišani krivici, ki nosi na sebi znak ne samo gospodarskega, ampak tudi politiškega progonstva.
Dalje nastavlja isti list, da stvari pri »Dalmaciji" ne gredo kakor bi se spodobilo. To društvo moralo bi biti v svoji upravi popolnoma hrvatsko.	Društvena
glavnica iznaša 4 milijone kron. Pisec našteva v listu podrobno, koliko je pri tem udeležen hrvatski denar iu prihaja do zaključka, da čisto hrvatski	denar je
2,750.000 kron, a ostalih 1,250.000 kron je pa državnih, Lloydovih in italijanskih vkup. Te številke govore, da bi ravnateljstvo »Dalmatie" moralo biti sestavljeno iz večine hrvatske in da bi značaj društva
moral biti istotako hrvatski, kakor je hr-vatska naša Dalmaciia, katere ime uosi t(? parobrodno društvo. A naravno je, da bi se s strani tega društva moralo jemati obzir na hrvatsko gospodarstvo tudi v upravi in z obzirom na mesto tržaško posebej vpoštevati hrvatske in slovenske delavce.
Ali v našej vesti ne moremo prenašati dejstvo, nadaljuje „Trš<5. Lloyd“, da so se v ravnattljstvo ,.Dalmatie" vrinili nepoklicani elementi, kateri iz politiških razlogov tirajo vodo na oni mlin, v katerem ne bode mogla ,,Dalmatia" mleti dobre pšenice. Odkar je v upravo tega društva prišel Dr. F. Cimadori, tajnik italijanske „Lega dei datori del lavoro" in upravni svetnik tržaške plinarne in poznani veliki Italijan, odtedaj je upravno pošlo-vanje ,,Dalmatie" krenilo na drugo stezo, na stezo, kjer Slovanom mečejo polena pod noge, a Italijane podpirajo. Ta Dr. C- je glavni krivec in provzročitelj onega kršenja. Njegovo grdo postopanje je razkrinkano in Dr. Rybar očital mu je v lice pred samim namestnikom knezom Holien-lobe zasluženo lekcijo. Kdor seje veter, žanje vihar. »Dalmatia" ima vse posledice, ki se razvijejo iz te zadeve edino zahvaliti Dr. Cimadoriju in socialističnemu vodji Italijanov Pagnini-ju.
„Tršč. Lloyd“ zaključuje, da Dr. C. nima več mesta v „Dalmai[iji" on mora proč od nje. In »Dalmatia , ki vdobiva od vlade letno subvencijo 946.000 kron, — in ta denar dajemo vladi tudi mi Slovani — naj se pravočasno spomni na dolžnosti, katere ima do Dalmacije, lirvatskega naroda in do bratov Slovencev v Trstu. In, čim prej »Dalmatia" pročisti oni zduh, ki jo zastruplja, tim bolje za njo, sicer jej bo v škodo !
Tako piše hrvatski list, ki vživa velik ugled v vseh trgovskih krogih Dalmacije in Balkana sploh. Po teh razkritjih nam pa postaja popolnoma nepojmljivo, kako si je mogel upati Dr. C. tako brezobzirno zahtevati, da se prelomi sklenjena pogodba. In naj je žugal in grozil in spletkaril kolikor je hotel, in tudi če je res pisal oni ultimatum na »Dalmatio", o katerem pripoveduje sodrug Milost v svojej izjavi, da namreč on (Cimadori) odstopi če ne prelomi ravnateljstvo pogodbe — vendar mislimo, da če imajo Hrvati 2/s svojega kapitala v »Dalmatiji", imajo vsaj toliko poguma, moči in oam oz,«, vesli Se, da poSlje|0 tudi Dr. Cimadorija z vsemi njegovimi delodajalskimi talenti rakom žvižgat. Ali pa naj zapojemo tu rajše ono lepo sanjavo pesem o mehkih slovenskih lipah in pohlevnih slovenskih jagnjetih, ki iz same dobrote in obzirnosti se vsakemu predrznemu tujcu umikajo radi ljubega miru? Ali se bodo tudi nadalje dali strašiti in uplivati zastopniki slovanskega kapitala od dvoje, troje zagriženih špekulantov ? Upajmo da ne več, da jim je ta dogodek z slovenskim delavstvom odprl oči — sicer jim proro-kujemo še hujših iznenadenj, ki pa ne bodo zadevale praznega žepa delavca, ampak tudi onega polnega bogatinov!
Vozniki tržaške okolice in Brega! — Ne pozabite, da je štrajk napovedan in da je vsako dovažanje gramoza (batude, Jatine in ješča) za kogar si bodi IZDAJALSTVO lastnih interesov in onih vaših tovarišev!
Politični razgled.
Dogodki na Balkanu.
Pogajanja med Avstro-ogrsko in Turčijo, ki so bila večkrat pretrgana, zdi se, da so vendar dospela tako daleč, da je upanje opravičeno, da se ne bo kalil evropejski mir. Avstrija je popustila in dočim je prej zavzemala intransigentno stališče, ki je a priori Izključevalo vsako odškodnino za Bosno in Hercegovino, je v zadnjih dneh ponudila Turčiji za državne posesti v Bosni in Hercegovini 2,500.000 turških lir (približno 60,000.000 kron), kar je Turčija vsprejela.
S tem je vstvarjena podlaga za nadaljna pogajanja. Zdi se torej, da ne pride do vojne med avstro-ogrsko monarhijo in Turčijo. Ampak ravno tako se zdi, da bo morala Avstro ogrska plačati, in sicer drago plačati smeli korak barona Aehrenthala. Govori se o 200, 300, oOO in celo več milijonih kron. Davkoplačevalci, bodite veseli!
Državni zbor.
Državni zbor na Dunaju se zopet snide dne 20. t. m. Prva točka v razpravi bo načrt za vstanovitev italijanske univerze. Kje ? V Trstu, ali na Dunaju ? To sta iz-hodilni točki. Vlada ljubosumno čuva tajno in smo še danes navezani na prazna domnevanja. V zadnjih dneh so hoteli italijanski časopisi vedeti, da se je vendar odločila za Trst. Ko to pišemo obvladuje zopet mnenje, da se vlada ne bo ozirala na proteste nemške krščanske socijalne in liberalne stranke ampak, da bo določila Dunaj sedežem italijanske univerze.
Se slovenske strani se je v zadnjem času protestiralo na vse strani proti izvolitvi Trsta sedežem italijanske univerza in je tudi kranjski deželni zbor sprejel tozadevno resolucijo.
Radovedni smo, ali bodo odločili vplivi iz rimske „Consulte“, ali pa avstrijski narodi,
V tem zasedanju pride na vrsto tudi velevažni načrt socijalnega zavarovanja (delavcev).
MinisterstfO v Avstriji.
Kakor je čitati v dunajskem vladnem listu, je vlada že sestavila zakonski načrt glede vrejenja jezikovnih in narodnostnih razmer na Češkem. V prihodnjih dneh bo vlada povabila na konferenco zastopnike prizadetih strank, krščanskih socijalcev in Poljakov. Od izida teli pogajanj je odvisno, ali pride do preosnove ministerstva, to je do vspostave parlamentarnega ministerstva.
DOMAČE VESTI.
Shod in proglašenje štrajka voznikov. Minolega torka zvečer se je vršil v prostorni dvorani gostilne »Konsumnega društva" v Lonjerju shod okoličanskih voznikov. O vzroku tega shoda in na njem proglašenega štrajka poročamo na drugem mestu. Tu hočemo podati le kratko poročilo o tem shodu.
Shod je otvoril sklicatelj, voznik J os. Čok, po domače „Palek“, kije pojasnivši pomen in namen shoda predlagal predsednikom shoda Andreja Čoka p. d. županu. Seveda je bil ta predlog enoglasno sprejet in g. Andrej Čok je bil izvoljen predsednikom.
Po primernem nagovoru je g. A. Cok podelil besedo g. dr.u </. Mandiču,, začasnemu predsedniku vozniške zadruge. Ta je v krasnem govoru dokazal, kako je delo izvor vsega bogatstva, vsega blagostanja. Delavski stan je torej oni, od katerega mora država pričakovati blagostanja. Dejal je, da ni prva med državami ona, ki more bahati se zaslugami v literaturi, v vojni potenci, marveč ona država, v kateri so zjednačeni vsi družabni sloji. Za tem je prešel na predmet shoda, to je na gibanje okoličanskih voznikov, katero gibanje — je dejal — ni naperjeno samo proti podjetnikom, ampak tudi v to, da si vozniki zboljšajo svoje bedno stanje. Dosegli smo vpis vozniške zadruge pri trgovinskem sodišču. Mestni magistrat tržaški je bil razpisal natečaj za oddajo prevažanja gramoza iz okolice v mesto. Naša vozniška zadruga je konkurirala za to delo v obeh okrajih, dočim sta konkurirala podjetnika Turk in Dok vsaki za en okraj. Mi smo ponudili približno iste a v nekterih točkah celo nižje cene, kakor rečena dva podjetnika. Dne 7. t. m. se je vršila dražba za oddajo tega dela in magistrat je oddal delo rečenima podjetnikoma". — Govornik je tu pojasnil razliko v cenah naše ponudbe in ponudeb podjetnikov. Povedal je dalje, da je magistrat vsprejel ponudbi podjetnikov ne radi ugodnejših cen ker v resnici cene podjetnikov niso nič ugodnejše od naših, ampak le zato, ker slavni magistrat noče videti Slovencev svobodnih, samosvojih, ker bi ti potem postali bolj zavedni. — Slednjič je govornik priporočal voznikom, naj na tem shodu sklenejo, karse jim zdi potrebno v obrambo njih koristi.
Na to je govoril g. dež. poslanec in župan v Dolini, Josip Pangerc, ki je predlagal, naj se proglasi splošni štrajk okoličanskih voznikov.
G. Andrej Križmančič, bivši podjetnik, je tu podal neka strokovna pojasnila, a sklicatelj shoda, J. Čok, je podpiral predlog dež. posl. g. Pangerca.
G. Ivan Marija Čok je na to predlagal sledečo resolucijo :
»Vozniki tržaške okolice, združeni v zadrugi voznikov za Primorsko : spoznavši
svoje obupno stanje,- v katero jih je spravilo brezprimerno izkoriščanje od strani zasebnih podjetnikov in malomarnost magistrata, ki je skozi to-
liko let to stanje ne samo trpeli marveč je celo podpiral zasebne podjetnike v njih nečloveškem početju ;
uv id e v š i,
da so se vsa njihova prizadevanja p° osamosvojitvi in izboljšanju svojeg? bednega stanja s tem, da bi sani' vzeli v svojo lastno upravo dovažanj gramoza, izjalovila po volji mag1' strata ;
ne hoteči
ša nadalje nositi spon, ki so jih d°' sedaj morali nositi:
so sklenili enoglasno vstopiti1 jutršnjim dnem ob 12. uri opoludn* v splošno stavko.«
Ta resolucija je bila seveda soglas”0 vsprejeta.
Na to je dr. ,T. Mandič priporo^®! štrajkujočim voznikom, naj bodo 'solidarp1 a g. dež. posl. Pangerc je obljubil štraj' kujočim materijelno pomoč a voznikom j Brega (bilo jih je prisotnih kakih 30) Jf polagal na srce, naj bodo solidarni štrajkujočimi vozniki :	»Niti en kubp”
meter gramoza ne sme z Brega v Trstje dejal.
Govorili so še Karol Čok, to'' Križmančič, F er d. Ferluga 1 Opčin in drugi. Voznik Ivan S t e f a ?’ č i č je prosil pojasnila, češ, če ne smej0 vozniki voziti sploh ničesar, ali če se štraj' kanje tiče samo gramoza. Dr. J. Mano? mu je pojasnil, da sme prevzeti prevažanje kakoršnega si bodi blaga, izven gramo^ (batude, jarine in ješča).
Za tem je g. Andrej Čok pozdraf’ vse navzoče in, izrazivši željo, naj ” štrajkujoči vozniki dosegli popolen vsp®”' zaključil shod.
Juti i se vrši, pričenši točno ob l”j uri predpoludne, veliki javni sho° v tržaškem »Narodnem domu". Dolžno®’ je vsBcega zavednega slovenskega delav”9' da se vdeleži tega shoda, in sicer to*fl ob navedeni uri.
Afera z »Dalmatio" je stala tudi» teden v ospredju. Zanimanje in ogorčenj med našim delavstvom je postalo, če možno, še veče, nego je bilo, posebno . obzirom na nova razkritja. Kakor d» , lumparija, ki jo je zagrešil dr. Cimado1'1' bila itak nezaslišaua, zvedeli smo tek””1 tega tedna, da je dr. 0'madori po svoje”’ »Fascio economico fra i lavoratori £‘°. Porto" naravnost izzval odpor pr° novi zadrugi. Jasno je danes marsikaj, h eno nam ni še jasno : če je socijalno-ue! mokratična stranka bila zares nedolžna Pr celi stvari in sta Pagnini in Panek delal® na lastno roko, zakaj ni po tem tako?’ precej nastopila v obrambo svoje časti 11 se je oglasila še le tedaj, ko je dr. Cim” dori, baje zlorabeč enuncijacijo socijaln0 demokratične stranke vže dosegel indirekt”0 po njeni zaslugi, (to je žuganjem štrajko®) svoje nepoštene namene ? Na to naj na”’ s:drug Milost odgovori!
Vsem zavednim slovenskim delavj cem polagamo na src®, naj čitajo »Na1,1 Delavca", ki je edini slovenski list, f brani stanovske delavske koristi, a o staj® pri tem zvest tudi narodnim vprašanje1”' »Narodni Delavec" izhaja vsako so b”*° opoldne in stane za celo leto le 4 K> ? za pol, oziroma četrt leta razmerno. Vs9* zaveden slovenski dt-lavec bi ga m or® čitati.
P. N. gg. naročnikom. Vsem o®”1 gg. naročnikom, ki so se z novim leto”1 naročili na »Narodnega Delavca" in n9”1 že poslali naročnino, se podpisano najisk”0 neje zahvaljuje. One gospode, ki smo ji® 1 novim letom poslali list na ogled in na”1 ga niso vrnili, pa prosimo, naj Dam iz’0’ liio poslati naročnino. Današnjo števil®0 Narodnega Delavca" jim pošljemo še ogled: če nam te številke ne vrnejo, r bodemo smatrali našim naročnikom.
Upravništvo »Nar. D e 1 a v c a“.
Strogosti zakona ne veljajo socijalne demokrate, ker drugače
^Delavski list" ne bil mogel javno
uvesi’
kolportažo, ki je po zakonu strogo zabr®' njena. Leta in leta se že borimo vsi ča® nikarji v Avstriji, da bi nam parla®eB, vendar enkrat reformiral tiskovni zakon ' smislu, da bi bila kolportnža (svobod”0 razprodaja listov po ulicah) dovoljena. N® do tega še nismo prišli, kolportaže še mamo, vsaj mi, ki se ne prištevamo s°. cijalao-demokratični stranki. Zdi se tor0!’ da je zakon, ki prepoveduje kolportaž® za socijalne demokrate mnogo blažji, n®#.
za nas, kajti »Delavski list" v svoji letošnji številki iz dne 8. t. one sodruge, ki bi hoteli
p”fl
m. vabi
»kolportirat'
* V' ;\v
‘Delavski list“, naj se oglasijo v njega J bencev, je izpalo pri nas povsem po av-"Pnivništvu. Dalje priporoča malo niže ' stri iškem «iofwmi Radi M verlpli. na kak organizacijam po deželi, „naj uvedejo
kolportažo potom zaupnikov,
Priporočamo torej tudi mi našim to-varišem, naj tudi oni »kolportirajo" »Narodnega Delavca". Vraga! Če ni g. državni IPravdnik zaplenil »Delavskega lista", ko priporočal zakonom prepovedano in kaz-nJ>vo dejanje, upamo, da tudi nas ne bo
zaplenil!
,T Kaj je s plačo c. kr. redarjev ?
^akor znano, je bila vsem c. kr. državnim uslužbencem povišana plača še z dnem 1. °*tobra 1908. Državni uslužbenci vseli Ostalih strok so že dobili povišek in sedaj nobivajo zvišano plačo. Edino le c. kr. re-‘*,arji dobivajo plačo še vedno po starem. ~a' dela c. kr. policijsko iravnateljstvo ? -akaj ne izplača redarjem povišek, ki jim dolguje že od meseca oktobra minolega >eta, torej že za c.-le 4 mesece-' Mej re-darji je radi tega mnogo godrnjanja, in to godrnjanje je popolnoma opravičeno. Ni
I	s amota za c. kr. policijsko ravnateljstvo, d‘ft si šiloma in brezobrestno izposoja de-*lar pri svojih uslužbencih ? Redarji so se la<li tega pritožili pri c. kr. namestntku,
II	odgovorilo se jim je, da najbrže še 1. 'tbruvarja ne bodo dobili zaostalega
zneska !
r Ples pekovskih pomočnikov. —
^ne 30. januvarja t. 1. prirede pekovski Pomočniki, člani „N. D. 0.“, v Trstu. Del oistega dobička tega plesa je namenjeni 0n'n> delavcem, ki so vsled verolomstvo •)fi’obrodne družbe »Dalmatia" estali brez delo. v
Štrajk voznikov tržaške okolice
trajn nepretrgano naprej. Štrajku so se Pddu/ili tudi tovariši iz Istre (Ricmanj,
. s'a, Boljunca, Doline, Milj itd.), in se 'sti izvaja dosledno in popolnoma. Štraj-k°vski odbor razvija veliko eneržijo. Vršili *° se dosedaj (kakor ie razvidno iz po-ni drugem mestu) razni shodi: pri ^v* Ivanu, v Lonjerju, na Padričab, na ^Pčinah. Na vseh t. h shodili je interve-niral se svojo bodrečo besedo naš predalnik j)r> ,1 o s i p Mandič. Jutri po-P°Rlan ob 4. in pol uri se vrši zopet javni ®hoil v prostorih Konsumneg* društva v , °njerju. Vozniki ustrajajte in zmaga bo izostala!
Prvi javni nastop dr. Solarja. V
ty4iecleljek dne 3. t. m. je praznoval dr. k°lar svoj prvi javni nastop. Ni čudno ako Seje za ta svoj slavnostni nastop prijavljal celih 8 dni. Skliceval je zaupne Ostanke po raznih gostilnah, zagotavljal sodrugj, da se morajo vsi vdeležiti shoda s‘°venskili železničarjev, ker drugače je Pfopad njihove organizacije neizogiben. Za-takel se je slednjič, ko je videl, dasloven-®k'li železničarjev nima več za seboj, k pijanskim sodrugom in jih prosil pomoči. ?")agove prošnje so bile uslišane in prišla Je vsa masa italijanskih in slovenskih so-. ugov, da ustreže njegovi srčni želji. Da-8lra*m je bil Šolarček popolnoma gotov 8v<'je zmage, vendar ga je mučila skrb, k«iti tudi njemu je znano kot Slovencu, so slovenski železničarji popolnoma na glede tržaške socijalne demokracije. *vadi tega si je štel v svojo prokleto dolž-'j08!) da je še zadnji moment pred „Nar. 'Emoni« in tudi v dvorani na vse mogoče 'Ečine navduševal svoje sodruge. Kar se E potem zgodilo, naj odgovarja dr. Šolar! vdor išče ta najde.
, Z-*lo značilne so besede dr. Solarja, atore je izrekel, ko je še jedel hruh njemu °hko obsovraženih slovenskih narodnjakov 'n visel na njihovih ramah. Slovenci bodo e, vid li, kedo sem jaz, ako vstopim v sc, c'Jalno demokracijo.
Res, videli smo, kedo je on in kaj da 7'la- Ni nam žal, da je svoje znanje pro-za borili par kronic socijalni demo-v,'a<i.ii- Žal nam pa je, da je nahujskal Il(iyedr e delavce, kateri so po njegovi krivdi 1’višli v nesrečo.
Nov dokav, kako se pri c. kr. qržavni železnici germanizira. C. kr.
Evnateljstvo državnih železnic v Pragi piše P°8amezn:m upravam kurjačnic v sledečem *!u s^u: »Vse tamkaj zaposlene čakatelje r°ievodjev nemške narodnosti se mora naznaniti v gotovem vsporedu." t aJ pomeni to? Ravnateljstvo spolnjuje o en? politično željo Nemcev in namerava v d,nislu tamkajšnjih povelj bivšega ministra l‘' Derschatte in ministerskega svetnika j J"' Koliska izčistiti nemško ozemlje od Cehov J, ''gnezditi tam samo Nemce, Kdaj bo l eijlu počenjanju konec in kali o dolgo <y dvorni svetnik še Blužil tej podlosti ? ^annnivo je, da ne nameravajo strojevodje jEciv okolici Prage ubogati pozivu, ker so tBre'; med Cehi popolnoma srečni.
,v lz krogov jetnišklh paznikov. —■
'Zavno uravnanje p'ač državnih usluž-
strijskem sistemu. Radi bi vedeli, na kak način so dobili certilikatisti Iv 1600, ko niti z vojaškimi leti nimajo 20 službenih Rt, ko vendar postava določa, da dobi vsak uslužbenec (torej tudi certifikatist) šele po 30 letih službe najvišjo plačo K 1600. Paznikom in višjim paznikom s celo 25—30 leti službene dobe so vzeli starostne dodatke in če jih hočejo zopet dobiti jih morajo na novo izslužiti. Paznike s 0—9 leti službene dobe pometali so vse skupaj en Žakelj; dali so jim namreč tretjo stopinjo plač (K 1040) in vsi naj imajo samo en mesec črez 6 let, ali pa da jim manjka en mesec do 9 let, avanzirajo šele 1. septembra 1911., s čemur so v avanžma skoraj za 3 leta prikrajšani. Ali je to pravičnost ? — Ne pride nam niti na um, da bi kolegom certifikatistom zavidali; kar so dobili jim iz srca privoščimo, toda kaj smo zakrivili, da smo v primeri ž njimi vedno zapostavljeni ? Ali nismo v3i služabniki države? Za koliko so razmere pri vojakih slabše kot v civilni državni službe ? Ali morda v dobi vojne ni primoran oni civilni državni sluga dati svoje življenje za cesarja in domovino, isto tako kot certifikatist ? Ali je morda oni, ki dalje služi v'a*rmadi slabeje plačan ? Menim, da če se računa dohodke podčastnika, da se jednačijo plači civilnega državnega sluge, posebno v mlajših It tih popolnoma. Nehote se spominjam izreka višjega častnika, ki je rekel: »Cesar rabi vse dela in vse ljudij in človek, ki vestno vrši svoje delo če tudi najnižje opravke, je ravno tako dobrim služabnikom kot oni, ki sedi v pisarni, če tudi na najvišjem mestu." Zakaj tedaj to bubanje med certilikatisti in necertilikatisti? Zakaj tedaj ta v nebo vpijoča krivica ? Ali hočejo poživljati hujskanje med uslužbenci na vsak način? Toda gospoda bi ne smela pozabiti, da kdor seje veter, žanje vihar. Državno uslužbenstvo je sprevidelo manever gospodov, in t trdno organizacijo bo šlo v boj za spolnitev svojih opravičenih zahtev !
Shod štrajkujočih voznikov se vrši jutri popoldne ob 4. uri v prostorih „Kon-sumnega društva" v Lonjerju.
Javni shod v Barkovljah. — Poleg premnogih shodov, ki je priredila ta teden v mestu in okolici, je „N. D. O." sklicala shod tudi v Barkovljah, in sicer v »Narodnem domu" v Barkovljah danes zvečer ob 7. uri in pol.
Zaupni sestanek bo drevi ob 7. uri in pol v prostorih „N. D. O."
Slovanska vzajemnost napreduje.
Ta krasaa misel, zbližanje vseh slovanskih narodov, se je utrdila najprej v vrstah uslužbencev — med slovanskim železniškim osobjem — ki se čutijo zmed vseh narodno tlačenih najbolj zatirane, stavijo se tedaj na ta način v bojno in obrambeno pozicijo.
V	ponedeljek dne 21. decembra 1908. sešli so se v Prerovu, centru železniškega personala delegatje organizacij in sicer: Zemskc jednote uslužbencev železnic za dežele češke krone, društva čeških železniških uradnikov, organizacije poljskih železniških uslužbencev „Samopomoč“, društva poljskih železniških uradnikov in zastopniki uslužbencev železnic iz Trsta za Slovence, k ustanovljenju zveze slovanskih organizacij železniškega personala v Avstriji.
Zop. t en dokaz, da vseslovanska idea, ne vsebuje v sebi izzivajoče bojevitosti in gospodstvaželjnosti, marveč da se ograni-zuje samo na potrebno samoobrambo, braneč naše slovenske utrdbe pred požrešnostjo vse dušečega germanizma in italija-niana. Ta zveza ima biti protiutež proti dunajski centralistični koaliciji žel. organizacij, ki se je žalostno proslavila v pasivni rezistenci J. 1907 izločivša narodno misleče organizacije in oktobra lanskega leta izdajstvom, ko so sklenili štiriletni pakt z ministerstvom železnic, ter tako ogoljufali personal.
V	jeseni je poteklo triletno premirje po prvi pasivni resistenci, sklenjeno med istim ministerstvom in žel. uslužbenci, v tej dobi so se imele spolniti vse zahteve osobja.
Ker pa v koaliciji igra prve gosli tako imenovano »Pravovarstvo", ki je delo vladne scc. demokracije, morala se je tudi koalicija upogniti diktatu Adlerja in po malenkostnih pridobitvah skleniti štiriletno premirje, med katerim ne smejo žel. uslužbenci staviti nikakih žalitev. Ta tendenca je zasledovala razne cilje: Kriti vlado v njenih težavah, izolirati zemsko jednoto uslužbencev železnic, v slučaju tudi izzvati jo k kakim nepremišljenim činom, ki bi imeli v sedanji persekuciji nar. soc. posledico razpustitev te organizacije.
Po zaslugi predvideče taktike voditeljev in glavno poslanca Bufivala, pa
niso sodrugi dočakali spolnjenja svoje pobožne želje.
Ta mrzki čin soc. demokratov je tem bolj zaničevanja vreden, čim je »važnost situacije" nudila prim rnejšo dobo k uve-denju akcije in k prisiljenju ministerstva železnic, da spolni svoje obljube.
Sedaj pa bo drugače.
('lenstvo »Pravovarstvo" bi moralo biti čreda vsužnjenih fanatikov, če bi svojih voditeljev ne spoznalo in polnilo še nadalje njih brezdne žepove s svojimi trdo pridobljenimi groši.
Tako, kot je rastla Zemska Jednota, ki je danes s svojimi 23.000 člani največja slovanska strokovna organizacija, vzrasle bodo got ivo tudi slovenske in poljske orgauizacije, ki bodo strnjene s češkim personalom v mogočno bojno vrsto in peljane spretno, pošteno taktiko osve-dočenih voditeljev ne samo primerno im-ponirale izvestnim krogom, ampak tudi nudile boljšo oporo slovanskim uslužbencem v obrambi njih gospodarskih in narodnih pravic.
•Na shodu, na katerem so bili s strani Jednote delegirani br. Vojna in posl. Bufiyal, so bili t zadevni načeti formulirani' fti tudi vsprejeti.
Nov dokument, da vse kar je slovansko mora biti ljudsko. Le v ljudstvu, tem delujočem ljudstvu, naj se vedno išče ona dobra, zdrava podlaga k usajenju korenin, za naše narodnostne ideje in njih uveljavljenje.
Slovensko gledališče.
#Po lahkem repertoarju zadnjega časa (»Legijonarji", »Rokovnjači" in »Čevljar baron") se je dramatično društvo zopet podalo na polje resne umetnosti. Slavna Ernstova socijalno-pedagogična študija »Od-gojitelj Lanovec" (Flachsmann als Erzieher) je že sama ob sebi umotvor prve vrste. Tudi izvajanje, če ni bilo ravno idejalno, je vendar bilo častno. Omenimo naj le gosp. Viktorja, Rajnerja (naslovna vloga), gosp. Vebleta. ki je za take vloge kakor vstvar-jen, g. Verovšek, o katerem ni več treba pisati hvale, ker je njegova umetnost že itak znana.
Jutri vpri/.ori »Dramatično društvo" izvirno burko s petjem : »Moč uniforme". Avbtor tej igri je naš znani Jaka Stoka, a glasbo je sestavil tržaški kapelnik H. O. Vogrič. Nadejamo se, da bo jutri gledališče polno.
Dopisi.
Iz Ljubljane. »N. D. O." je torej vstanovljena tudi v Ljubljani! Odbor, izvoljen na cbfoem zboru dne 3. t. m., je poskrbel za prostore in je urad začel že funkcijonirati.
B li smo zelo skeptičn', ker poznamo predobro ljubljanske razmere. Ljubljanski delavec ni tako ognjevit, in iskra navdušenja ne vzplamti v njegovem srcu tako hitro in mogočno, kakor v primorskem delavcu. Vendar smo z dosedanjim razvojem prav zadovoljni. Vsak dan nam prinese nove člane. Poskrbljeno je za čitalnico, knjižnico ter se pripravlja potrebno za posredovalnico dela. Isto tako imamo vže pravovar-st -eni urad, ter se bo v prav kratkem času vstanovil stalni podporni zaklad, kakor ga imate vi v Trstu.
Podrobneje prihodnjič.
Sestanek za vstanovitev „N. D. 0.“ v Gorici, Minolega torka zvečer se je vršil pri Molarju v Gorici sestanek za vstanovitev »Narodne delavske Organizacije" v Gorici. Sestanka se je vdeležilo preko 80 delavcev. Govoril je prvi tov. Fabčič, vodja Gabrščekove tiskarne, ki je vspodbujal navzoče k vstanovitvi ,,N. D. 0.“. Za njim sta govorila še tov. J. Cejan in Batjel, na kar je tov. Fabč č prečita! še nekatera! pojasnila. Slednjič se je izvoli začasen odbor 15 tovarišev. Ta odbor je imel sinoči, dne 15. t. m. svojo prvo sejo v prostorih ,,Delavskega podpornega društva" v Gorici.
Darovi.
Za »Narodnega Delavca" :
Tov. Furlan je izročil K 8.74, nabranih za »Narodnega Delavca" na shodu dne 27. decembra m. 1. v Sokolovi dvorani v »Narodnem Domu".
Globo K 1.10 je plačal v prid »Narodnega Delavca" slovenski gostilničar, ker ni imel »Narodnega Delavca4' v svoji gostilni.
G. B a v d a ž je v gostilni »Pri stari breskvi" iz svoje »fajfce" nabral za »Nar. Del." K 4.—
V	razprodaji vipavskega vina v ulici a Montorsino št. 1 je g. Lozar nabral K 1.38. Razprodajalec vina Filip Samec je dodal k tej svoti 50 stotink.
V	krčmi »Andemo de Franz" v ulici Geppa je g. Fran Bandelj daroval za ,Nar. Del. K 10 —
Srčna hvala vsem darovalcem in nabiralcem !
Odgovorni urednik: STEFAN KOS.
Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2 20
vezano „ 3.20
GOVEKAR:	.Dobra gospodinja*1,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano .......	„	280
»Štiri ruske slike*, povesti ....	„	—'60
BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik* .	„	150
Kip Gregordifia.................. »	4*—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
tlakltl zn dvorane ln vite pil
:: zabavah ::
v belo-modro-rudeftih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjltmnl In papirnici
Josip Gorenjec
TltST. — Ulica Valdirivo 40.
Dr. Fran Korsano
|specljallat za sifllitič ne In kožne bolezni ]
lino svol ombulntoill
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9,
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
ZiilagatclJ c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. lloyd. orož. c. Jkr. finančno st;aže v Trsta, Kopru in Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2. — TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (is) G. in M.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke. —
— Postrežba točna. —
AUSTRO-AMERIK ANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST-NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST-NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Kolin Plooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Kdor nakupuje v dobro znani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Giulla 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni.
: pekarna jVtreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
S5 vedno svež kruh n
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladtf ičurno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh n razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobec.
Filip
Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišn
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„AI1’Adria" ulL Nuova štr. 11'in „Ai fratelll
dalmati“ ulici Zudecche šiv. S v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
Podpisaui priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v ul deli’Mn (58
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vFakovrstnili najfluejših in starih
vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
jfllojz povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
■MF" Slovensko podjetje! ""MMI
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim orlom
JU tara ritim":
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči krački teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago
vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Kajetan Bonefačič
priporoča svojo
žganjarno ex POČKAJ
na vogalu ulic Ghega in Cecilia
Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbo se izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Pos'e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.«
Cene najnižje. - Delo solidno. ■ Postrežba — točna. —
Kjp se snidemo vsi delavci ob nedeljali in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
,Pri stari Breskvi^
v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca Mn istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
KARL SAMEZ
trst
TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4.
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojačnico
Delo solidno.
Cene zmerne.	Postrežba to&DA
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka In mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski •časopisi. —• Najnovejše avtomatično orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade.
Postrežba točna.
ww~ Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
krčmar
Viktor Kosič.
Odbor
društva „Jadran“
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
r ROJANU, ul. Montorsino št 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijallj® 1 In druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah.
r
MOVO POGREBNO PODJETJE
N
v Trstu, ul. Vlucenzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve sv. Antona novega
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnlca ln zaloga vencev ln raznih ovetlto Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSko stroke. Zaloga voičenlh sveč z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2 (za crkvljc sv. Antona novegaj.
|*13;
1
samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-le v zaloge izgotovljenih oblek
Dobauschek
TRST, ul. Giosue Cardueci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Vrhu tega po jako nizkih oenah :
barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope, jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenino, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške.
Izdelujejo se obleke po meri.	Govori se slovensko.
o
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA f> ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
A 1/0/ vl°Se na knjižice.	( Vloge na tekoči račun do A _
T* A|. /O	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEII VRST. — Premijene vloge po 43/4°/o	“	/Q
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Tzdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
— JADRANSKA BANKA v TRSTU-
Via della Cassa di Risparmio st. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VSEDfiOSTfiE PAPIRJE
(REflTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISJVIA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE lfi DEVIZE —
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO
Estomtt linic in laso, Doma naročila
SflFE -DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: JADRANSKA" — Tret.
/V\ '1
TV 4	0
VLOGE NA KNJIŽICE.

— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI £>ENAR OBRESTUJE
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI'. IvRriDITI - KREDITI PROTI -DOKljfeNTOM VKRCANJA.-----------
Telefon : 1463 in 793.	:
l
a	a Trst - Grapd Hotel PftltKftN - Trst
S S Kavarna, S 5
cene zmerne	’*