Erschein» jeden Samstag - Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 _. Ruf 26-67 - Bezugspreise: In der 0S»rnarR vi9r.el|ähr^h RM 1.20 einsch! 9TPf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto W .er. Nr. 550-,0
Nr. 10 -IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 11. März 1944
Einzelpreis 10 Kpf
Bundesführer Franz Steindl:
Spodnjo Stajcrsho so
noten „osio&odUi "!
Konec banditske divizije — Zakoni vojne in meje določajo naše življenje in naše delo
V noči od 6. na 7. februar 1944 je vdrla ▼ Kreis-u Rann iznenadoma neka jačja tolpa iz hrvatskega obmejnega področja na Spodnjo Štajersko. Bila je to takozvana »14. divizija«, sestoječa iz treh brigad. Tolpa, ki se je bistveno rekrutirala iz področja Ljubljane in Kočevja — v njenih vrstah so se nahajali tudi Badoglijevi Italijani in druga sodrga — je štela nad tisoč mož in 150 konjev ter mul, oborožena pa je bila z orožjem iz italijanskega izdajstva.
Kakor je jasno potrjeno iz mnogih izpovedi ujetnikov, naj bi »14. divizija« ostala na Spodnjem štajerskem, uporabljajoč našo domovino kot operacijsko področje. Z brezobzirnim prisilnim rekrutiranjem naj bi se brigade spremenile v divizije, istočasno pa naj bi s terorjem in sabotažo zlomila nemško vodstvo Spodnje štajerske in tako dvignila zastavo boljše-viške revolucije.
Do 1. marca naj bi »izvojevali« Cilli in — tako so jim govorili politkomisarji —, nato pa Marburg in vso Spodnjo Štajersko. O drugih vilikih operativnih načrtih — zavojevanju Graz-a, Wien-a, Mttnchn-a itd. so odgovorni
voditelji molčali ter si medsebojno le tajin-stveno namigavalL Komisarji so pripovedovali članom tolp, »da spodnještajersko prebivalstvo že s hrepenenjem čaka partizane, da bi jih z veseljem sprejelo kot rešitelje izpod nemškega jarma«. Ker je mimo tega nacionalsocialistič-na Nemčija že v zadnjih vzdihljajih, rdeča vojska pred Berlinom, dočim so se Anglo-Ameriknci že izkrcali na zapadu ter se približujejo že Rhein-u, na Spodnjem Štajerskem že ni več nikakih sil, ki bi se zamogle zoper-staviti zmagovitemu pohodu »14. divizije«.
Bogat plen, malo bojev — pravzaprav le osvobodilni pohod — najprej v Cilli in Marburg:. to je bila slika, ki so jo dajali vodje banditov in politični komisarji svojim pripadnikom. Je bil to opis, ki je našel tudi globoko vero tako pri prepričanih komunistih kakor tudi pri prisilnih rekrutirancih, ki so s hrepenenjem mislili na svoje žene in deco, vendar so bili preslabotni, da bi se odtegnili boljše-viškemu terorju z begom.
Dejanska pot »banditske divizije na Spodnjem Štajerskem« je bila drugačna. Šef za pobijanje tolp in višji jf- und Polizeifuhrer je
Der erste Kampfgrabeu der Hauptkampflinie Er ist am Tage von wenigen Posten besetzt, während sich die Kompanien in den Bunkern des zweiten und drittten Grabens aufhalten. Pie HKL wird durch umfangreiche Draht und Minensperren gesichert. Dabei muß die Drahtsperre so weit vor dem Graben liegen daß e,n sich bis an das Drahthindernis herangearbeiteter Feind nicht mit Handgranaten die Grabenbesatzung bekämpfen kann	PK-Kriegsberichter Noack (Sch)
odredil takoj po vdoru potrebne ukrepe za po bijanje te tolpe. Vojska, Waffen- ff in Wehrmannschaft in policija pod skupnim vodstvom preizkušenega Obersta vojske, ki nosi v znak svoje frontne vpostave in hrabrosti vitežki Križ Železnega Križa, so šli v boj proti tuji sodrgi.
6. februarja je tolpa stopila na področja Reich-a z največjimi upi in iluzijami. 26. februarja so bile nemške sile odpuščene v svoj« garnizije. »14. banditska divizija« je prenehala obstojati. Vmes so bili trije tedni borbe in zasopihanega lova. Če tudi je marsikateri odličen Gebirgsjäger in Wehrmann žrtvoval pri tem svoje življenje domovini: zmaga je kronala delo in je ožarila njihovo junaško smrt z zadnjim največjim pomenom. 612 naštetih mrtvih banditov leži od Wachberg-a preko Gonobitz-a do sotesk in gozdov planine Praßberg in ni je moči na svetu, ki bi jih za-mogla zopet oživeti. Mnogi nadaljnji mrliči in težko ranjeni pripadniki tolp ležijo v ledu in snegu. Ranjenci tavajo v stranskih dolinah in gozdovih naše domovine. Dnevno jih najdejo kmetje in drvarji ali pa jih pobirajo naše patrulje.
182 banditov — med njimi sedem oboroženih babur — je bilo ujetih ali pa so se prostovoljno predali. Njih stanje je strašno. Z ozeb-Ijinami na rokah in nogah, polni uši in nesnage, sestradani do kosti, nudijo sliko bede. Zaplenjenih je bilo nad 40 mul in konjev. Ostanek komore je bil ustreljen. Poleg dragocenega materijala zapiskov sta bili zaplenjeni dve težki strojnici, nadalje 30 lahkih strojnic, štirje metalci granat, sto pušk, municija in razstreljivo. Dve brigadi »14. divizije« sta bili razbiti in iztrebi jeni do zadnjega moža. Sar to ena brigada, težko prizadeta, se je zamogla rešiti z jedva 150 možmi z begom iz Reich-a brez orožja in konj ter si tako rešiti življenja. Sedaj so propagandisti in glasniki usode »14. banditske divizije«. Obenem so znanilci bra-nilstva in odločnosti nemške Spodnještajersko. Pod izvrstnim vodstvom so vojaki in Wehr-mann-i, policisti in pripadniki ff tovariško udarili in ,tudi zadeli.
Odličen je pa tudi delež, ki ga je imelo ^ri tem uspehu domače spodnještajersko prebivalstvo. Ujeti banditi potrjujejo soglasno, da je bil sprejem banditov pri spodnještajerslrih kmetih vse drugo, samo ne prijazen. Prebivalstvo je sleherni gib banditskih edinic tekoče sporočalo najbližjemu nemškemu uradu in ta poročila so tvorila glavni pogoj za uspeino operiranje. V mnogih slučajih so se kmetje
Življenjska vprašanja.
jugovzhodne Evrope
Balkanski narodi ne zaupajo zavezniškim načrtom — Samo nemška zmaga jamči za red
8ofijaki dopisnik dnevnika »Tagespost« objavlja v številki z dne 7. t. m. zelo zanimiva izvajanja o težavnem položaju, v katerem se aahajajo narodi jugovzhodne Evrope z ozi-rom na oblikovanje povojnega stanja. Dopis-mik razvija sledeča opažanja:
Kamorkoli pride človek po Evropi, povsod bo trčil na iste probleme in se bo srečal z Istimi vprašanji, ki krožijo stalno okoli glavnega problema: Kako neki bo izgledal svet po vojni, kako se bo razvijala življenjska oblika takozvanih malih narodov in kakšno bo ■jih razmerje do velesil. -To vprašanje je še prav posebej razgibalo javnost jugovzhodne Evrope. Nič čudnega ni, da so na jugovzhodu •cenili poljsko vprašanje in postopanje sovjetske Unije s Poljaki kot nekak vzgled in r, ki je načelnega pomena. To tembolj, m t tem očituje duh, ki naj oči vidno prenovi red v povojnem »vetu, v kolikor bi nanj vpliva imperialistične sile. Zelo in nedvoumno je narisal nedavno neki list perspektivo, ki bi jo imela po Imperialističnih silah formirana Evropa. List Je zapisal: »Usoda Poljske bo tudi usoda ostalega sveta. To Je globlji smisel poljsko-roskega konflikta.« Kakšna bo torej usoda Poljske? Na to vprašanje ni težko odgovoriti, spomniti se je treba le Izjav raznih sovjetskih ji anglosaških politikov, ki pravijo, da še £pljakm naj ne upira sovjetski amputaciji na whodu, saj bo dobila pozneje teritorij na za-Zo to bodo baje le poskrbeli, ker v najnovejših angleških izjav Atlantska karta ▼ slučaju Nemčije ne bo prišla do uporaba. Vse to pa pomeni praktično najhujše negiranje narodnostnih dejstev t korist teri-tarljalnih premikovanj, kakor se pač dozdevajo imperialističnim sDam ugodna bi vab-
Ta pa prihajamo do točka, ob kateri se zaustavlja najjačji interes jugovzhodnih narodov. TI narodi so si izvojevaH svojo svobodo te samostojnost šele Jedva pred dobrim sto-tejam in v tem razmeroma kratkem razdobju k »orali konzumirati svoje sile in moči v ne-nrastanih bojih za zavarovanje svojega živ-gsnskega prostora. Ravno ti narodi vedo le predobro, kaj pomeni to, ako se iz imperia-BatfSnih razlogov nasilno premika meje. Le prevečkrat so spoznali, da nosijo take » reji tve< ▼ sebi klico novih konfliktov, ki zahtevajo nove žrtve zlasti tedaj, ako se vmešavajo v taka »rešitve« takozvane periferne velesile, zadnjih 20 let, ki so sledile verzajske-
•Mtoo udeležili aktivnega pobijanja tuje so-4rge ter tako doprinesli nov lep dokaz spod-ajefctajerske zvestobe do FOhrer-ja, naroda in Xekh-a.
Spodnještajerska Je danes kot v stoletjih nemške zgodovine zopet dvorni plot Reich-a. Okrog naše domovine skuša dvigniti sovražnik —stavo revolucije. Zakoni vojne in meje bodo tedaj t bodočih tednih in mesecih, ki nam bodo prinesli še mnogo viharjev in oblakov, določali naše delo in naše življenje. V veri v FTUirer-ja in Reich bomo Ukazali čast našim prednikom, čijih ponosno tradicijo nadaljujemo. Fanatično in strastno bomo izpolnjevali svojo misijo, da bi tako dobili zmago in večni Beách za naše potomstvo.
mu »redu«, nam nudi dokaz o nastanku protislovij in sovražnosti na vse strani, o gospodarskih težavah in končno še o odvisnosti od tujih sil. Narodi jugovzhoda Evrope se zavedajo, da nov red na podlagi samovoljno in zgolj imperialistično zarisanih meja ne more za jamčiti trajnega in mirnega razvoja. Narodi evropskega jugovzhoda hrepenijo po pravem miru, varnosti in. nemotenem razvoju. Ali morda kdo res misli, da bo Romunija, ki je doprinesla v tej vojni tako krvave žrtve po na-
Nemčije napram balkanskim pojmom neodvisnosti in suverenosti jamstvo za to, da se ta suverenost in državna samostojnost ne 1» stiskala v precep imperialističnih interesov.
Trideset vojnih členov
za nemški narod
CL ta
Samo eno )e v H	taaar aikdar ne «ato-
me Izgubiti: našo svoboda, korenino aašega življenja in naše bodočnosti. Vse drugo se da aa-domestiti, četudi čestokrat ubo ob najtežjih. Mnogoletnih naporih, hgabe aaše svobode pa M dovedla do Izgube vsake Srage gmotne in kotlarne posesti našega naroda v celoti, kakor tadl naših meščanov v posameznem. Ce torej zahteva vojni položaj, moramo vse, kar amo ta Jemo, vpostavlti, da M ■ tam ohranili to. Cesar kot narod tadl kot ■veti, to Je našo
Angrlff auf London Deutsche Kampfflieger, die von einen ihrer »rftjtg-reichen Angriffe auf die englisehe Hauptatodt an-rAckkehren, erstatten Bericht Scherl-Bilderdienst
meravanem poljskem vzgledu prosi prepustila svoje vzhodne pokrajine Sov; Uniji, da bi si vzela nekaj drugega na zap&da ter tako žela nove boje, nov nemir in acuvo nesigurnost? Čimdalje traja ta vojna hi 3m večje so žrtve, ki jih doprinaša posameznik, tem jačja je zahteva vsakega posameznega naroda po svetovnem redu, ki bo za dolgo dobo izključil nove žrtve in nov nemir. Jugovzhodni narodi so med tem spoznali, da so »rešitve«, kakor jih Moskva želi In Anglija podpira v poljskem vprašanju, samo viden izraz slabosti in brezglavosti tistih sil, ki so tako rade igrajo »svetovne reditelje«. TI pojavi dokazujejo, da so takozvani zavezniki do-jansko nasprotniki, ki se ne morejo zedinitl glede razmejitve svojega upliva, zato brez pomisleka žrtvujejo slabejše narode svojim imperialističnim konfliktom. Nič čudnega torej ni, da se čutijo jugovzhodni narodi silno na-zaupljivi napram Rusiji in Sovjetski Uniji is Angliji ter da spoznavajo vedno bolj in bolj tisto mirno točko, ki jim nudi največ garancij za mirni razvoj: zmagovito Nemčijo.
Edinole Nemčija ima moč in potrebni geografski položaj, ki jo usposablja izločevati vse motilne tuje vplive. Prav tako pa Imajo narodi jugovzhodne Evrope v temeli»tm vidika
Reich sminister dr. Goebbels Je v pričajo tem členu desetem, nathieljenlin aa nemški aa-aod, povedal vse tisto, kar valja po vseh zakonih razuma glede svobode naroda 1» posameznega
državljana. Nemški narod nima v tej vsiljeni m vojni nikake posebne izbire. Na eni strani je boj, povezan z napori, trpljenjem, samozatajevanjeaa, aa drugi strani pa zija te prepada bodočnosti mt-šeujstvo, ako toga boje narod aa bi mogel a> kotel dobojevati do kraja. Svoboda je zares kamnina vsega narodnega življenja. Kakor ne mM saditi tudi najplodnejša zemlja, ako je ne zmoči blagodejna voda, tako aa more aspevatl noben narod na svetu, trn m manjka svobode. Boriti aa torej za svobodo ta Ja kreniti tako, kakor brani te»inja v puščavi svoje mladiča, je prva In častna naloga vsakega zavednega naroda In tadi vnn-kage posameznika. Te velja ravno v tej vojni, v kateri se krešeta v glavnem dva svetovna aa-aoca, zlasti za Nemčija. Totalitarna vojna je rada vojskovanje, ki ne Ml več fronte od de-■kovine Ta vojna te ajan položaj zahtevata « vse nujnostjo, da t postavi nemški narod vsa tvoje razpoložljive Mi« m dosego zmage Poražena Nemčija bi pomenila aort vsega gmotnega te kulturnega življenja nmalkega naroda. Bolje Ja torej, da nemški narod v tej neizprosni vojai vpreže vse «voje rite, da aa M doživel taka strašnega razočaranja, kakor ga je aa primer doUvela s svojo siamotao kapitulacijo BadogO-Jeva Italija. Da v Nemčiji do toga nikdar ne bo prišlo, nam jamčita PSIurar te ostalo nemško vod-sivo. Nemški narod koče živeti, zato se bo boril ■ brezprimemim fanottzaaom te z železno doslednostjo še pet mimt po dvanajsti ari Nemški narod se zaveda, da v tej vojni lahko izgubi ■vejo svobodo, ako ae M vztrajal do konca. V«4 api sovražnika, zlomttl aemško voljo in ljuhezea de svobode, se bodo tedaj razblinili. To je tisto, radi česar Kiti nemški aarod kot celota, niti posamezni Nemec ae£e žrtvovati svoje tvoboda
llč
s se nemščine
I
O r ■ c k ud V a r 1 a f t Maitatfw Vati« y and Di •aa. m. b. H. - Vari )ililtii|: Igoa Baumgartner ■efcrtftielter: Pri «Weil Golot, aBa ta Ma«b«rg/Draa, Ba
Varia?«- and tacu* lar. Haapt-Bndfaaaa I
Zoit für Amelgan «a Ausfall der LM«a Betrlebsstöraag jM
dm 1 tob M. April tMt Mattea bol hóherar GowaS
Srditi boji na vzhodni fronti
Nemška obramba je tudi v preteklem tednu preprečila vsak bistven uspeh boljševikov — Težišče težkih bojev se nahaja trenutno na južnem sektorju vzhodne fronte Sovjetske divizije so beležile povsod izredno krvave izgube
2.	marca je sporočilo vrhovno poveljstvo nemške vojske sledeče: V južnem odseku vzhodne fronte, zlasti pa v področju Krivoj Roga, so se vrstili številni, toda brezuspešni sunki boljševikov. Severno od Rogačeva so napadli boljševiki s koncentriranimi silami na ozki fronti. Vsi sovjetski poskusi prodora so bili s pomočjo artilerije in flakartilerije učinkovito preprečeni «pb krvavih izgubah za sovražnika. Severozapadno od Nevela se je stopnjevala silovitost sovražnih napadov. Boljševiki so ves dan butali v nemške postojanke, da bi jih prodrli, toda vsa njihova prizadevanja so bila zaman. Na fronti ob Narvi so vrgli boljševiki nove rezerve v boj, vendar so bili vsi njihovi napadi odbiti v trdih bojih, v kolikor se niso zrušili že pred nemškimi postojankami.
3.	marec: Na južnem odseku vzhodne fronte so zabeležili dne 2. marca le lokalne praske. Nemško letalstvo je v področju Polonoje— Šepetovka z dobrim učinkom bombardiralo in obstreljevalo sovjetska zbiranja čet. Severno od Rogačeva je dovedel sovražnik v svojem prizadevanju prodora nemške fronte nove divizije v boj. Nemške čete so v trdih bojih iz-vojevale ponovni obrambni uspeh. Pri Viteb-sku so sovjetski pehotni in oklopniški odredi prešli v napad na dveh odsekih. Tudi ti napadi so bili z nemške strani odbiti ob istočasnem uničenju sovjetskih tankov. Medtem so se nadaljevali severovzhodno od Nevela težki obrambni boji, ki so. prizadejali boljše-vikom visoke izgube. Jugovzhodno od Pskova so se izjalovili sovražni napadi, medtem pa so se nadaljevali ob Narvi težki boji z napada ir>čimi boljševiki.
t. marec: V področju Krivoj Roga so se izjalovili številni sovražni napadi. Južno od Krivoj Roga se je posrečilo sovražniku vdreti v naše postojanke, toda istočasno so se razvili srditi boji. Nemško letalstvo je opetovano bombardiralo in obstreljevalo sovjetska zbirališča v področju Šepetovke, in sicer z dobrim uspehom. Na istem področju in južno od Pripjetskih močvar je bilo beležiti živahno lokalno bojevanje. Tu je bilo odbitih več sovražnih izvidniških sunkov. Med Berezino in med Dnjeprom ter severno od Rogačeva so se zrušili cpetovani sovražni napadi ob velikih izgubah za sovražnika. Jugovzhodno od Vitebska so nemške čete držale svoje postojanke proti sovjetskim napadom, ki so jih podpirali tanki in letalski odredi. Severozapadno od Nevela in jugovzhodno od Pskova je odnehala nekoliko silovitost sovražnih napadov. Medtem pa so boljševiki z veliko trdo-vratnostjo nadaljevali svoje poskuse prodora ob Narvi. Kjerkoli je sovražnik vdrl, je bil njegov napad v protinapadu očiščen ali pa zožen.
5 marec: Jugovzhodno od Krivoj Roga so se odigravali težki obrambni boji. V področju Šepetovke so napadali boljševiki nemške postojanke po močni artilerijski pripravi s številno premočjo pehotnih in oklopniških odredov. Medtem ko je uspelo odbiti sovjetske napade na raznih odsekih ob istočasnem uničenju 59 tankov, se je posrečilo sovražniku na nekaterih mestih naše fronte vdreti v naše postojanke. Tu so se razvili srditi boji. Jugovzhodno od Vitebska so se tudi 4. t. m. izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte. V področju Pskova in Narve so boljševiki nadaljevali svoje napade s pomočjo sve-
žih rezerv. V trdih bojih so bili odbiti vsi sovjetski napadi, obenem pa so nemške čete » pahnile lokalne vdore.
6.	marec: Sovražnik je na južnem odseku vzhodne fronte, južno od Krivoj Roga, nadaljeval svoje brezuspešne napade. Težišče sovjetskih napadov za prodor nemške fronte se nahaja sedaj v odseku Svenigorodka, kjer so ftoljševiki 5. marca napadali z močnimi pehotnimi in tankovskimi odredi. Boji so se stopnjevali zlasti v področju južno od šepetovke, kjer so se imele boriti nemške divizije v srditih bojih z dalje napredujočimi boljševiškimi silami. V obeh odsekih se nahajajo nemške čete v težki obrambnih bojih. Tu je izgubil sovražnik 69 tankov. Na srednjem odseku so se izjalovili ob autostradi Smolensk—Orša številni sovjetski napadi, podprti s tankovskimi odredi ob krvavih izgubah za sovražnika. Velik obrambni uspeh so dosegle naše čete ob izdatni podpori »tigrov«, naskočne artilerije, tankovskih lovcev in flakartilerije jugovzhodno od Vitebska. kjer je sovražnik tudi 5. t. m. neprestano nadaljeval svoje poskuse prodora nemške fronte. Tudi severno od Pskova in ob Narvi so bili odbiti številni napadi v srditih bojih. Nekatera mesta sovražnega vdora so bila v uspešnih protinapadih očiščena aH zožena.
7.	marec: Na obeh straneh Krivoj Roga so naše čete tudi dne 6. t. m. zavrnile srdite bolj-ševiške napade v trdih bojih. V področju Sve-nigorodke in Šepetovke se nadaljujejo težki boji z nezmanjšano silovitostjo. Močni sovražni napadi so se menjali z odločnimi protinapadi naših divizij proti napredujočim sovjetskim napadalnim konicam. Pri tem so nemške čete samo južno od Šepetovke uničile 41 sovražnih tankov in 29 topov. Ob autostradi Smolensk—Orša so nadaljevali boljševiki na ozki fronti v več valovih svoje napade v svr-ho prodora nemške fronte. Vsi ti napadi so se zrušili po srditih bojih. Tudi severno od Pskova in ob Narvi so se izjalovili s tanki in letalstvom podprti sovjetski napadi ob žila-
vem odporu naših grenadirjev. V tem sektorja so beležili Nemci nekaj uspešnih protinapadov. V odseku Louhi na skrajnem severu so naši planinski lovci skupno z Waffen-^ odbili več sovražnih napadov ob krvavih izgubah za boljševike.
8. marec: Jugozapadno od Krivoj Roga še trajajo srditi boji z močnimi sovražnimi silami, ki so vdrli v naše črte. Lastni pehotni in oklopniški odredi so razbili zapadno od Krivoj Roga v srditih protinapadih sovražne skupine ter so izvojevali mimogrede izgubljene postojanke. Zapadno od Kirovograda so boljševiki po silni artilerijski pripravi obnovili svoj napad, ki je bil zavrnjen ob krvavih in velikih izgubah. V področju Svenigorodka— Šepetovka—Jampol se nahajajo naše čete še nadalje v težkih, menjajočih se bojih. V zadnjih treh dneh je bilo tu uničenih 357 sovražnih tankov. Med Berezino in med Dnjeprom so se zrušili v nemškem ognju ponovni sovjetski napadi. Ob autostradi Smolensk—Orša so biH tudi včeraj razbiti pred nemškimi postojankami vsi poskusi prodora številnih sovjetskih divizij ob odličnem sodelovanju našega letalstva. Pred našimi črtami leži na tisoče mrtvih. Na severnem odseku vzhodne fronte je sovražnik napadal brez uspeha na številnih odsekih. Medtem so beležili Nemci v svojih protisun-kih ob Narvi kljub žilavemu sovražnemu odporu nadaljnje uspehe. Nemška artilerija je s svojim ognjem razbila številne gibe in priprave boljševikov.
Letalska bitka brez primere
Pretekli pondeljek opoldan so imeli severo-ameriški bombniki pri napadu na Berlin v svojih vrstah tako težke izgube, da je potrjeno sedaj tudi že angleško spoznanje: teroristični poleti proti Berlinu niso nikaki »izprehodi«. Nemška obramba je namreč zbila nič manj kot 140 letal, med njimi 118 štirimotornih bombnikov. V tem številu, ki ga objavlja nem-
Admiral Lützow sprach In Helsinki
Der bekannte Marinejprechei des Großdeutschen Rundfunks Vizeadmiral Lützow (linkal trat zu einem Vortrag« in Heisinki ein Bei seiner Ankunft wurde er durch den dortigen deutschen Me.i ..leattache begrüßt. — PK-Kriegsbe-richter Pietzow (Sch)
Položaj na južno-italijanski fronti
Nov velenapad nemškega letalstva na London - Velike in težke izgubo anglo-ameriškega
letalstva - Novi uspehi nemških podmornic
Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 2. marca, so se odigravali dne 1. t. m. južno in jugozapadno od Cisterne v nettunskem mostišču menjajoči se boji. Na Teč mestih je uspelo sovražniku zopet vdreti ▼ postojanke, ki »o mu jih iztrgale nemške čete prejšnjega dne. Nemške dalekometne baterije so potopile v luki Anzio neko tovorno ladjo ter zadele več drugih ladij. Nemško letalstvo je napadalo ladje in iztovarjenje v luki Anzio, kjer je bila težko poškodovana neka 5000 tonska ladja. Z ostale južne fronte so javili samo obojestransko izvidniško in naskočno delovanje. V pretekli noči so angleški bombniški odredi pod zaščito oblačnega neba napadli naselbine v jugozapadni Nemčiji. S Številnimi minami, zažigalnimi in rušilnimi bombami je bila povzročena zlasti škoda v stanovanjskih področjih mesta Stuttgart. Prebivalstvo je imelo izgube. Sovražna motil-na letala so vrgla mimo tega bombe na za-padno-nemško ozemlje. Zbita so bila štiri letala. Nemško letalstvo je izvedlo ponoven velenapad na London. Težka nemška bojna letala so v več valovih priletela nad London in vrgla veliko število zažigalnih in rušilnih bomb na posamezna predmestja. Nastali so številni velepožari in obsežna razdejanja.
3. marec: V nettunskem mostišču so zabeležile nemške čete Številne naskočne operacije e dobrim uspehom. Granate nemških daleko-metnih baterij in bombe nemškega letalstva ■o blizu Anzia in Nettuna zadele dvoje sovražnih rušilcev in neko sedemtisočtonsko ladjo. Lahke nemške pomorske sile so z opazovanim učinkom obstreljevale pristanišče Ba-stia na Korziki. V opoldanskih urah 2. marca so severnoameriški bombniški odredi ob popolnoma oblačnem nebu ter ob močni zaščiti lastnih lovcev bombardirali naselbine v zapadni In jugozapadni Nemčiji. Kljub vremenski mot-
nji je bilo zbitih 19 sovražnih letal. V pretekli noči so vrgla maloštevilna motilna letala bombe na Rheinland in Westfalen.
4.	marec: V nettunskem mostišču so nemške čete jugozapadno od Aprilije in jugozapadno od Cisterne izvojevale par višin. Istočasno so v trdih bojih odbile sovražne protinapade, naperjene na novo izvojevane črte. Na ostali južni fronti je bilo beležiti le obojestranska izvidniško in naskočno delovanje. Močni odredi amerikanskih terorističnih letalcev so dne 3. marca napadli področje mesta Rim. Vojaška škoda je neznatna. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Lovci so pri tem napadu s pomočjo protiletalske artilerije zbili 15 sovražnih letal. V opoldanskih urah 3. marca so vdrli ameriški bombniški odredi ob močnem spremstvu lovcev ter ob pooblačenem nebu v severo-nemško obalno področje. Vsled daleč naokrog razmetanih bomb je nastala škoda v stanovanjskih področjih nekaterih mest in podeželskih občin. Nemška obramba je uničila 21 sovražnih letal. Sovražna motilna letala so vrgla v pretekli noči bombe na zapadno in na severno Nemčijo.
5.	marec: Na italijanski fronti so beležili le obojestransko artilerijsko in naskočno delovanje. V opoldanskih urah 4. marca so izvedli ameriški bombniški odredi teroristične napade na nekatera mesta zapadne Nemčije. Škoda v stanovanjskih področjih je nastala ob istočasnih izgubah med civilnim prebivalstvom zlasti v Bonnu in Kölnu. Zadetih je bilo več cerkva, bolnišnic in javnih poslopij. Slabot-nejši bombniški odred je ob spremstvu lovcev prodrl do Berlina, toda obrambne sile so preprečile njegov koncentričen napad. Uničenih je bilo 41 sovražnih letal, med njimi 21 štiri-motornih bombnikov. Sovražna motilna letala so vrgla v zadnji noči bombe na naselbine v zapadni Nemčiji.
iko letalstvo, «o pa zapopadena samo sigurno sestreljena ameriška letala. Niso pa všteti bombniki, ki so morali prisilno pristati na Švedskem ali pa so se vsled poškodb strmoglavili kje drugje v morje. Amerikanci so Imeli pri tem svojem napadu na Berlin 25% Izgub svojih letal in moštva.
Vsled tako hudih izgub je sedaj prenehalo preuranjeno veselje y Londonu in New Yorku. Komentarji so postali zelo »rahli«, pa tudi izgovorov jim ne manjka. Resnice o letalskih izgubah nad Berlinom ne priznavata sicer ne London in ne Washington, toda tokrat ne pravijo več, da so bile izgube »malenkostne«. Že ▼ noči na torek je javil »Exchange Telegraph«, da so zračni boji zasenčili vse dosedanje dogodke v zraku, ko se je dvignilo več sto nem-ikih lovcev, da bi zaprli ameriškim bombnikom pot v Berlin. Vsi amerišld pilotje so se edini v sodbi, da se borijo Nemci z največjo hrabrostjo in žilavostjo.
V torek ob 3.45 je izjavil angleški radio sledeče: »Bombniki so morali pri svojem pohodu proti Berlinu prestati najhujše letalske bitke, kar jih beleži sedanja vojna. Nemški lovci so ji napadli že nad morsko obalo ter so jih spremljali na vsem poletu. Cele jate nem-Skih lovcev so se vsipavale z vseh strani na ameriške bombniške odrede. Še več nemških lovcev pa je operiralo nad Berlinom samim. Zapora flakartilerije je bila silna. Ameriški lovci, ki so spremljali svoje bombnike, so se morali na vsej poti boriti z nemškimi lovci.
V torek ob 9. uri je izjavil angleški komentator londonskega radia, Thomas Cadett, oči-vidno ozlovoljen: »Nikdo noče in ne more trditi, da so bile ameriške izgube v pondeljek male. United Press je izjavila, da so morali ameriški bombniški odredi občutiti premoč sovražne obrambe. Kdor zatrjuje, da nemškega letalstva ni več, je naravnost blazen. To je bil vsekakor dober ndarec za židovske ameriške propagandiste, ki so že hiteli zatrjevati, da nemško letalstvo ne obstoja več.
Z nevtralne strani je ugotovil berlinski dopisnik madridskega lista »YA«, da je bil ameriški napad na Berlin razbit Zopet se je izkazalo, da Berlina ni možno zavzeti. V mestu so jedva čuli eksplozije bomb, zato pa je bilo v gozdovih in na jezerih okrog Berlina videti mnogo ameriških padalcev, ki so se spuščali na tla.
Uspeh nemške obrambe je tem večji, ker je njena učinkovitost v porastu kljub menjajo-čim se metodam napadanja Amerikancev in Angležev. Pri napadu na Berlin v pondeljek so samo deli ameriških bombniških odredov prispeli do Berlina oziroma nad nemško prestolnico. Večina bor&bnikov je vrgla svoje bombe bolj prisilno. Požari, ki so nastali v stanovanjskih' predelih vsled fosforja in zažigalnih bomb, so bili večinoma lokalizirani in po par urah pogašeni. Amerikanci pa so morali žrtvovati 140 letal in okrog 1200 mož posadk. Izgube Amerikancev dne 6. marca so pa vsekakor mnogo večje kakor jih omenja OKW-po-ročilo.
6.	marce: V Italiji ni bilo zabeležiti nobenih bojev bistvenega pomena. Sovražna torpedna letala so potopila v noči od 5. na 6. marca severno od Borkuma švedski parnik »Diana«, ki je vozil v okviru neke nemške spremljave. Varovalne sile so sestrelile dvoje od treh napadalcev. Pri zavračanju sovražnih letalskih napadov proti nemškim oporiščem v zasedenem zapadnem ozemlju je bilo dne 5. t. m. zbitih osem sovražnih letal, med njimi trije bombniki. Par sovražnih motilnih letal je vrglo v pretekli noči bombe na zapadno nemško ozemlje!
7.	marec: Na italijanskih frontah se je odigravalo 6. t- m. obojestransko izvidniško in naskočno delovanje. O priliki napada severo-ameriških bombniških odredov na Berlin so izvojevale nemške obrambne sile v opoldanskih urah dne 6. marca izredno velik uspeh. Razmetane bombe so zadele nekatera stanovanjska področja" v Velikem Berlinu. Uničenih je bilo 140 sovražnih letal, med njimi 118 štirimotornih bombnikov. Odlikoval se je zlasti odred letalskih rušilcev pod vodstvom majorja Koglerja. Hitra nemška bojna letala so bombardirala cilje v južni Angliji. Mornariške varovalne sile so potopile danes zjutraj v vodovju pred luko Ymuiden v trdih spopadih dvoje angleških hitrih čolnov, dočim je bi! nek tretji hitri čoln zadet tako težko, da je računati z. njegovim uničenjem. Troje drugih angleških čolnov je vsled učinka zadetkov zgorelo. Lastna nemška vozila so se polnoštevilno vrnila na svoja oporišča. Nemške podmornice so v hudih bojih s sovražnimi spremljavami ter proti močno zavarovanim posamičnim ladjam v Atlantiku in v Indijskem Oceanu potopile 12 ladij z 71.000 brt.
8.	marec: V Italiji tudi v teku 7. t. m. ni bilo beležiti nikakih pomembnejših bojnih operacij. Nemške dalekometne baterije so obstreljevale ladijske cilje v nettunskem področju ter so pri tem zažgale sovražno tovorno ladjo. Ameriška letala so znova napadla Rim in druga mesta srednje Italije. V nekaterih področjih mesta Rim je nastala škoda. Nemški lovci so nad Rimom in ob južno-francoski obali zbili devet sovražnih letal. Sovražna motilna letala so vrgla v pretekli noči bombe na naselbine v zapadni Nemčiji.
o Ribe se — selijo. V splošnem je razširjena misel, da 6e selijo samo pticei v jeseni na jug, spomladi zopet nazaj v naše kraje. Dejansko pa je selitveni nagon razširjen tudi na druge živali, le najbrž iz drugega razloga kakor pa ga opazujemo pri pticah. Dosedaj najbolj znano je potovanje rib in sicer lososov. Domovina teh rib je tudi reka Columbia. Iz te reke uhaja mladi zarod preko velikanskega jezu pri Boanevilhi, tja daleč v morje. Ugotovilo se je, da te ribe v morju posebno dobro uspevajo zlasti v svoji rasti, dočim zelo zaostajajo oni »tovariši«, ki ostanejo v reki in ki v dveh letih zrastejo komaj za 15 cm. Ampak, ko se bliža čas drstitve, se loso«i iz morja vračajo v svoje rodne reke, prav tja, do njih gornjega toka. V olajšanje tega potovanja, so nalašč preuredili omenjeni jez tako, da višina jezu rib prav nič ne ovira, nasprotno, jim še olajšuje prehod. — V najnovejšem času pa dozna-vamo, da so romunski ribiči v bližini Kon6tance prišli na sled 6lanikom, glede katerih se je od poučne strani ugotovilo, da so se pod vplivom vojne presilili iz Krima. Iz tega sklepajo, da ta slučaj ni posamezen, ampak da se lahko računa z množinskim preseljevanjem morskih pa tudi rečnih rib v mirnejše vodovje.
W
Latinski komunizem66 v Južni Italiji
Višinski in Tedeschi sta si segla v lase — Moskva poveljuje, komunisti južne Italije pa imajo izvršiti, kar se jim veleva
»Völkischer Beobachter« objavlja zanimivo poročilo svojega rimskega dopisnika o sporu, ki je nastal te dni na kongresu komunistov v Bariju. Poročila iz Napulja pravijo, da si je Stalinov agent za vprašanje Sredozemskega morja, Višinski, strahovito izposodil italijanskega komunističnega voditelja Paolo Tedeschi-ja,- češ da je po mnenju Moskve vse premalo radikalen komunist. Višinski je napadel imenovanega italijanskega boljševika, češ, da je nezmožen terorist, političen slabič in da mu sploh primanjkuje pravega navdušenja za boljševiško idejo. Tedeschi je bil tako užaljen, da je prijavil svojo »demisijo«. Nato mu je Višinski zagrozil ter zahteval, da mora ostati Tedeschi do nadaljnjega na čelu akcijskega odbora. Obenem je napovedal zbranim italijanskim boljševikom, da bo odslej Moskva sama skrbela za boljševizacijo Jažne Italije.
Ta grožnja se je medtem že obistinila. Kot odposlanec Stalina je prispel v Bari bivši načelnik italijanske sekcije Komunistične internacional ter je prečital zbranim boljševikom moskovska povelja. Gre za sledeče tri točke:
1. V Južni Italiji se ima izvesti moskovski sistem boljševizrije. 2. V Južni Italiji se ima
razpustiti in zabraniti privatna lastnina, kar velja tudi za veliko in malo trgovino. 3. Ustanoviti je takoj državne družbe po vzgledu sovjetskih kolhozov.
Te tri točke je torej prečital TogUatti zbranim italijanskim komunistom, Id bo začeli vse povprek protestirati. Nastala je prava razdvojenost Posledica je bila, da m je komunistična stranka Italije razklala na dva dela. Prva skupina je proti razlastitvi in proti komunističnim upravnim metodam, ieš, da niso prikladne za Italijo, mimo tega pa niti niso politično modre. Ta skupina bi hotela s posebnim ozirom na mentaliteto italijanskega človeka ustnoviti neke vrste «Latinski komunizem«. Druga skupina, čije smer določajo v glavnem italijanski emigrantje, protifašisti in židje, se je odločila za pokorščino napram Moskvi. V teku razprave o večji ali manjši upravičenosti Moskve glede vmešavanja v notranje italijanske zadeve so se protislovja med obema skupinama še povečala. Pričakovati je še ostrejših navodil iz Moskve. Anglo-Amerikanci pa gledajo nezainteresirano to divjo igro v taboru italijanskih boljševfkov fa» Stalinovih oboževalcev.
ii
Beg iz „komunističnega raja'
Ljubljanski »Slovenec« pri občuje sledeče zanimivo poročilo:
»Pretekli teden je pribežalo v Ljubljano veliko skrivačev iz temeniške doline, to je iz občine Trebnje, Vel. Gaber, Velika Loka in St. Vid. Prejšnjo nedeljo jih je pribežalo 27, na pustni torek 28, v četrtek 26, v petek 126, in v soboto 90. Vsi moški so se skrivali že precej časa pred »mobilizacijo«, s katero so jim qrozili komunisti. Komunisti so izvedli v teimeniški dolini dve mobilizaciji. Prva mobilizacija je bila razglašena 13. septembra. Druga mobilizacija, ki se je vršila tri dni, se je začela 18. oktobra. Na tej mobilizaciji so bili klioani v hribe vsi moški od 17. do 45. leta. Prišlo pa je iz cele okolice Trebnjega le šest ljudi, in še od teh šestih so bili štirje nesposobni, tako da so imeli celo od komunističnih zdravnikov potrdila, da simejo ostati doma. Vsi ostali moški so se ob mobilizaciji poskrili. Nekateri so se skrivali doma po vaseh. Imeli so napravljene podzemeljske jame, iz katerih se po cele mesece niso pokazali. Komunisti so napregli vse sile, da bi jih izsledili, vsa komunistična obveščevalna služba je bMa budno na straži, toda skrivačev niso mogli dobiti. Mnogi so se skrivali pred komunisti v hoslah. Nekateri so bili oboroženi. Imeli so nekaj pušk in bomb, da bi se lahko ubranili pred napadom komunistov, ki so jih ves čas zasledovali) če so katerega ujeli, so ga poslali v »brigado«, a se je po navadi že čez dva dni vrnil, ker se mu je zaradi slabe komunistične organizacije posrečilo zbežati. Da bi lažje izsledili skrivače, so komunisti z vseani mogočimi grožnjami hoteli zvedeti od njihovih domačih, kje se nahajajo. Grozili so, da bodo požgali vse hiše v vasi, in da bodo ženske, ki so trdovratno tajile, kje so njihovi domači, poslali v Internadlo. Ves čas 60 kemunisti v hribih prirejali mitinge. Da bi se jih ljudje bolj navdušeno udeleževali, so poskrbeli včasih za jedačo In pijačo. Zgodilo se je, da so v neki vasi, kjer so napovedali miting, dali udeležencem na razpolago 200 litrov vina in 160 kg težkega prašiča, čeS, to vam poklanja komunistična oblest. Dan neto pa so udeleženci mitinga rvedeli, da sta bila vino in prašič »zaplenjena« v sosedni vasi.
Dolenjci, ki so prfbežali iz Vemeniške doline, so se v velikem številu prijavili k domobrancem In si želijo, da bi kmahi lahko spet prišli domov ter pregnaii komuniste lz svojih vasi.«
Ka] hoče Stettinius v Londonu?
Iz Berlina poročajo: Londonska poročevalska služba se bavi v daljših komentarjih s predstoječimi razgovori ameriškega državnega
p od tajnika za zunanje zadev«, Stettiniusa, v Londonu. Domneva se, da. se bo Stettinius osebno razgovarjal 8 Churchillom, toda ob enem se bo pogajal tudi z zunanjim ministrom Edenom in z njegovim pomočnikom Lawom. K razgovorom bodo baje pritegnili tudi londonskega sovjetskega veleposlanika Guzeva. Na dnevnem redu so baje gospodarska in finančno* tehniška vprašanja, ki jih morata Washington in London nujno rešiti. Razgovar-jali se bodo tudi o dokončnem statusu alžirskega vladneg odbora. Medtem ko sta London in Moskva pripravljena, priznati alžirski odbor kot pravo vlado, je izjavila ameriška vlada svoje pridržke. Londonski tisk pravi nadalje, da se bo v okviru teh razgovorov moralo rešiti tudi vprašanje odnosa, zaveznikov do Španije in do Turčije. Tudi sovjetsko- poljski problem bodo po teh vesteh še enkrat pre-rešetali.
V posameznostih so imenovali sledeče štiri
Finnlands früherer Staatspresident Svinhufvud gestorben
Der frühere finnische Staatspräsident Pehr Evind Svinhufvud ist am Dienstag auf seinem Landsitz in Luumäki 83jährig gestorben. Er war einer der markantesten Vorkämpfer der finnischen Selbständigkeitsbewegung. Nach der Selbständigkeits erklärung Finnlands wurde er 1918 Staatsverweser und war von 1931 bis 1937 Staatspräsident
Scherl-Bilderdienst-Autofl ex
predmete: 1. Posojilno ta najemniško razmerje. 2. Vprašanje zlatega standarda in nesoglasja, ki so s^ izcimila iz Keynes-ovega in White-jevega načrta. 3. Ameriški petrolejski načrti na Bližnjem vzhodu in 4. Vprašanja civilnega letalstva in plovt>e po vojni. Radi popolnosti je treba tudi omeniti, da namerava Stettinius skupno z Edenom, Lawom in Guze-vom določiti gotove pogoje premirja za Nemčijo.
Napet položaj v Palestini
Iz poročil, ki jih objavlja turški tisk, je razvidno, da je v zadnjem času narasla silna napetost po vsej Palestini. General Mac Con-nel, angleški vrhovni poveljnik v Palestini stoječih angleških oboroženih sil, je moral izdati celo vrsto ukrepov za vzdrževanje reda in miru. V glavnih cestah in ulicah Jeruzalema, Haife, Tel Aviva in drugih mest Palestine se gibljejo dan in noč angleške vojaške patrulje. Na vseh cestnih križiščih so postavili Angleži svoje strojnice. Pasante preiskujejo glede posesti ali nošnje orožja. Vsi ti ukrepi se nanašajo v prvi vrsti na arabsko prebivalstvo. V nekterih okrajih ljudje zvečer in po noči ne smejo zapustiti svojih hiš oziroma stanovanj. Kljub temu se vrstijo spopadi med židi in Arabci.
Nedavno so vse arabske samostojne držav« protestirale v Washingtonu proti vmešavanju severoameriškega senata v notraje zadeve Palestine. Ta protest je izzval v vsem židovskem tisku Palestine vihar ogorčenja. Židovski tisk preobrača sedaj stanje celokupne zadeve in zahteva pravico popolnega židovskega razpolaganja s Palestino. Obenem zahtevajo židje, da se mora dovoliti neomejeno naseljevanje Židov v Palestini. Do 1. aprila 1944 ie angleška vlada prepovedala vsako židovsko naseljevanje v Palestini. Angležke mandats^e oblasti se pa ne menijo dosti za ta termin , in že sedaj izdajajo Židom dovoljenja za naselitev v vedno večjem obsegu.
Razkralja Petra zapuščalo
Kakor poroča »Tagespost« iz Berna, goji bivši jugoslovanski razkralj Peter blazno idejo, rešiti svoj položaj s pomočjo sodelovanja z odposlancem Moskve. Iz londonskih poročil je razvidno, da Peter itak nima mnogo izgubiti. Pod političnim vodstvom generala Simo-viča je najprej izgubil svoj prestol. Londonski zapeljivci so ga pustili že davno na cedilu, do čim ga njegova lastna »vlada« po ponovnih poročilih smatra kot nekakega ujetnika. Sedaj uvideva Peter tudi to, da ga zapuščajo tudi njegovi stari sotrudnikL
Sam general Simovič kot prvi izdajalec Petra je izdal parolo za prehod v tabor Moskve in Tita. Simoviču je sledil sedaj »jugoslovanski poslanik« pri sovjetski vladi, Simič, ki je odrekel pokorščino Puričevi »vladi« v Kairi. Ob takih okoliščinah pripisujejo Petru namen, da bo stavil tudi on na moskovsko karto s čudno predstavo, da se bo boljševizem brigal za obnovitev prestola Karadjordjevičev. Baje je prišel Peter do zaključka, da je dosedanji »poslanik« v Moskvi, Simič, edini politik, kateremu bo poveril sestavo nove »vlade«, da bi se tako najbolje podredil željam Moskve. Po neki drugi versiji pa se hoče Peter popolnoma odpovedati imenovanju nove vlade, kar bi z ozirom na dejanski stan še nekam najbolje odgovarjlo. Sestaviti hoče baje nekak vojaški odbor, ki bi se bavil izključno z vojaškimi vprašanji, do-čim bi politična vprašanja popolnoma prepustil Titu in njegovemu odboru. V tem slučaju bi bilo moskovsko vodstvo »jugoslovanske politike« še za par gradov natančneje zarisano. Podoba je, da je Peter obupal. Mladeniču se je že začelo svitati, da ga zapuščajo dosedanji lizuni na vseh straneh.
Boljševiško izzivanje Finske
Stalinove zahteve na naslov finskega zaveznika Italija kot svarilni vzgled
Is Berlina poročajo: Politično vojskovanje boljševizma, Zedinjenih držav in Anglije je trenutno v znamenju velikopotezne ofenzive blefiranja, ki pa tokrat ni namenjena v smislu teheranske konference morda Nemčiji, temveč njenim zaveznikom in nekaterim nevtralnim državam v Evropi. Tako je vprizorila boljše-viška poslanica v Stockholmu, gospa Kolon-tajeva, nekako konferenco z bivšim finskim ministrom Paasikivijem. To je ista gospa Ko-lontajeva, ki je nekoč izjavila, da sklepa Sovjetska Unija pogodbe samo radi tega^ da jih potem ne bi izpolnjevala. Po insceniranem razgovoru je hitela moskovska radiooddajnica objavljati »pogoje«, ki bi jih imela Finska sprejeti, preden bi se Stalin oficijelno spustil ▼ pogajanja.
Cilj" boljševiških zahtev je povsem jasen: Finska naj bi ostala brez vsake vojaške moči, preden bi ji diktirali pogoje o brezpogojni kapitulaciji. Tako zahteva Stalin najprej, da Finska prelomi svoje odnošaje do Nemčije in da se obenem vzpostavi stanje moskovskega diktiranega miru iz leta 1940. Rdeči car zahteva vrnitev ozemlja, ki so ga morali Finci takrat izročiti boljševikom, ozemlje torej, ki ■o ga Finci v tej vojni zopet izvojevali za svojo domovino. Finci bi morali v smislu Stalinovih pogojev izročiti boljševikom vse sovjetske vojne ujetnike, civilne ujetnike in špi-Jone boljševizma, dočim se Sovjetska Unija Vrani, izročiti Fincem številne ljudi, ki so jih boljSeviški komisarji zavlekli v Sibirijo. Ve-fina teh Fincev ne živi več in jih v Moskvi smatrajo itak kot likvidirane. Finska vlada bi ■e morala nadalje brez vsake sovjetske garan-tije za obstoj ostale Finske v Moskvi pogajati glede bodočnosti področja Petsamo. Z drugimi besedami: tudi to področje bi hotela požreti nenasitna Sovjetija. Finska bi se morala nadalje brez vsake garancije za svojo svobodo in neodvisnost pogajati v Moskvi glede demobilizacije njene vojske. Z drugimi besedami: boljševiki zahtevajo razpust celokupne finske oborožene sile. Poprej pa bi morali fin-
ski vojaki in oficirji »internirati« na finskih tleh se nahajajoče nemške divizije. Tu je Moskva pokazala svoj nepopačeni, satanski obraz. Boljševiki si pridržujejo nadalje pravico, zasesti vso Finsko s svojo soldatesko, ako finski vojski ne bi uspela »internacija«-nemških čet v najkrajšem času.
Drzno-neumna zahteva, izražena v zadnjem staVku, prikazuje ves značaj tega boljševi-škega manevra. Celokupni židovski in židov-stvu naklonjen tisk podpira boljševiške zahteve na rafiniran način s potvarjanjem dejstev in z grožnjami na naslov Finske. Že sam poskus, Fincem dopovedovati, da je usoda nemških divizij na Finskem odvisna od kakih »pogajanj«, je židovska drznost prve vrste.
V	Moskvi vedo prav dobro, da nemške čete same odločajo izpolnjevanje stavljenih jim nalog. Italija je v tem oziru svarilen vzgled. Tudi Italijanom so dopovedovali, naj izstopijo te vojne, češ, da so na koncu svoiih moči. Kakšne posledice je to rodilo za Italiio? Nemške čete stoje še danes v Italiii. Italijanski narod pa plačuje v po sovražniku zasedenem ozemlju zločin svojih izdajalcev s popolno zmešnjavo, bedo in lakoto.
Nobenega dvoma ni, da hoče Moskva Finsko spraviti na led. Nobenega dvoma ne more biti od tem, da bi Stalin takoj po demobili-zaciji finske vojske vpostavil komunistično vlado »tovariša« Kuusinen-a s par finskimi politiki tina Kerenskega. Na ta način bi zasedel Finsko »zakonito« in brez krvoprelitja.
V	najkrajšem času bi bila Finska v rokah GPTJ. Finski narod bi v tem slučaju doživel enako ali pa še bol j strašno usodo kot baltski narodi v letu 1939.
Finci se spominjajo iz svoje zgodovine, da so Rusom leta 1721 priznali sedaj zahtevano mejo in da so leta 1743 žrtvovali nove pokrajine, dokler jih končno leta 1939 niso popolnoma okupirali in anektirali. Kar se je takrat odigralo v teku enega stoletja, bi. opravil boljševizem sedaj s svojim terorjem v par mesecih: uničenje finskega naroda. Pričako-
Generaloberst Guderian im Westen
Eine Einheit unserer »Tiger«-Panzer iührte kürzlich in den besetzten Westgebieten in Anwesen heit des Inspekteurs def Panzertruppen, Generaloberst Guderian, eine Geländeübung durch — Der Generaloberst besteigt selbst den Panzer des Kommandanten und greift persönlich in die Übung ein
RAD-Kriegsberichter Zahn (Atl/Sch)
vati je torej, da je finski narod spoznal Stalinovo igro. Stalin je sedaj volk v ovčji koži. Z diplomatičnimi triki bi hotel doseči, kar mu je finska vojska doslej zabranjevala z orožjem.
Rooseveltova politika
„dobrega sosedstva"
Ameriški prezident Roosevelt je pritiskal aa posamezne južno-ameriške države z vsemi sredstvi, ki mu jih nudita moč in položaj velesile, da so se ena za drugo uklonile zapovedi ter prekinile svoje diplomatske odnošaje s silami osi. Istočasno so te države ena za drugo napovedale Nemčije in Japonski vojno. Najbolj se je upirala tej politiki nasilja Argentinija, ki je pa končno prišla tudi v precep. Dočim so morale ostale južno-ameriške države vzeti nase breme novih gospodarskih težkoč, je Argentinija vse do zadnjega časa lahko izkoriščala svojo politiko nevtralnosti, pri tem pa je doživela nov cvet svojega gospodarstva Rooseveltu to ni dalo nika-kega miru. Uporabljal je vsa mogoča sredstva pritiska, da bi Argentinijo spravil iz njenega stanja nevtralnosti. Zedinjene države so zagrozilo Argentiniji z blokado in so izsilile odločitev Argsntinije pod pritiskom ameriškega vojnega brodovja, ki je- namerilo svoje topove proti glavnemu mestu Buenos Aires Roosevelt se pa ni zadovoljil samo s prelomom diplomatskih odnošajev med Argentinijo-in Nemčijo temveč je zahteval še spremembo argentinskega režima in aovo argentinsko' vlado, ki bi docela odgovarjala washingtonski vladi Ker Argentinija ni hotela pasti na ravčn kakšne Paname, ki so jo Ame-rikanci lahko krotili z dolarji in drugimi sredstvi, si je izmislil Roosevelt najjače sredstvo pritiska: prelom diplomatskih odnošajev Zedinjenih držav z Argentinijo. Na ta način je Roosevelt priznal sam celotni polom svoje politike tako-zvanega »dobrega sosedstva«. Roosevilt je dokazal s prelomom odnošajev z Argentinijo, da bo doslej vladala v Južni Ameriki samo severo-ameriška batina. Roosevelt sam je dokazal znova, da je zanj Atlantska izjava samo krpa papiria Država, ki noče postati uslužna dekla mogočnih Zedinjenih držav, je za Rooseveltovo vojno politiko zapreka, ki jo je treba po njegovem mnenju odstraniti na brezobzirni način Vse to sp dogaja seveda v duhu »demokracije« in »samoodločbe narodov«.
Tscherkassy-Kämpfer bei Dr. Goebbels
fceichsminister Dr. Goebbels empfing eine Abordnung bewährten Stoßtruppkämpfer aus dem Kessel von Tscherkassy, die für mehrere Tage als seine Gäste in Berlin weilen. — Unsei Bild zeigt: Reichsminister Dr. Goebbels unterhält sich mit seinen Gästen. — Scherl-Bilderdienst (Hoffmann)
Seznam nemških mest
z več kot 25.000 prebivalci z označbo Postleitzahl
Kakor smo že opetovano omenili, je treba radi hitrejše odprave na pisma, zalepke, dopisnice itd. poleg naslova napisati še v krogu, ki ima velikost kovanca po 10 pfennigov tudi takozvano Postleitzahl. Da bodo naši čitatelji, kadar pišejo svojcem
ali znancem v večja nemška me6ta, lahko hitro našU dotično Postleitzahl, objavljamo v naslednjem pričujoči zesnam mest, ki imajo več kot 25.000 prebivalcev:
22 Aachen,
21	Ahlen (Westf.), 5b Allenstein,
10 Altenburg» (Thür.), 13a Amberg (Oberpf.), 13a Ansbach (Mittelfr.), 15 Apolda, 13a Aschaffenburg, 19 Aschersleben, 10 Aue (Sachsen), 13b Augsburg, IIa Aussig.
17a Baden-Baden,
22	Bad Godesberg, 22 Bad Kreuznach, 13a Bamberg,
10 Bautzen,
13a Bayreuth,	.
1	Berlin und Vorort«,
19	Bernburg,
9a Beuthen (Oberschlee.), 5b Bialystok. 21 Bielefeld, 21 Bocholt,
21	Bochum,
22	Bonn, 21 Bottrop,
2	Brandenburg (Havel*,
20	Braunschweig,
23	Bremen, 8 Breslau,
B Brieg (Bz. Brsl.U 5a Bromberg, IIb Brünn, IIb Budwei«,
19	Burg (Bz. Mgb.),
21	Castrop-Rauxel,
20	Celle,
10	Chemnitz,
13a	Coburg,
2	Cottbus,
10	Crimitschau,
24	Cuxhaven,
5a	Danzig,
16	Darmstadt,
23	Delmenhorst,
19	Dessau,
22	Dinslaken (Niederrhein).
10	Döbeln,
21	Dortmund, 10	Dresden,
22	Düren,
22	Düsseldorf,
22	Duisburg,
2 Eberswalde, IIa Eger, 15 Eisenach, 5a Elbing,
23	Emden,
15	Erfurt, 13a Erlangen, 22 Eschweiler, 22 Essen,
14 Eßlingen (Neckar)
24	Flensburg,
2	Forst (Laus),
18	Frankenthal (Pfalx)
16	Frankfurt (M.), 2	Frankfurt (O.),
10 Freiberg (Sa.), 17a Freiburg (Breisg.), 10 Freital, 14 Friedrichshafen, 2 Fürstenwalde (Spree), 13a Fürth (Bay), 16 Fulda,
IIa Gablonz (Neiße), 21 Gelsenkirchen,
15	Gera,
16	Gießen, 21 Gladbeck, 10 Glauchau,
9a Gleiwitz, 8 Glogau, 6 Gnesen
14	Göppingen 8 Görlitz,
20 Göttingen,
20	Goslar,
5a Gotenhafen,
15	Gotha,
5a Graudenz, 12a Graz, 4 Greiswald,
15	Greiz,
8 Grünberg (Schles.),
2	Guben,
3	Güstrow,
21	Gütersloh,
21 jen (Westf.),
19	Halberstadt, 10	Halle (Saale), 24	Hamburg,
20	Hameln,
21	Hamm (Westf.),
16	Hanau,
20	Hannover, 17a Heidelberg,
14	Heidenheim (Brenz),
14	Heilbronn,
21	Herford, 21	Herne,
21	Herten (Wesf.), 20 Hildesheim,
9a Hindenburg (Oberschi.), 8 Hirschberg (Riesengeb.), 13a Hof (Saale), 6 Hohensal/.a,
22	Homberg (Niederrhein), 22 Hürth (Bz. Köln),
22 Idar-Oberstein, IIb Iglau, 13b Ingolstadt, 12b Innsbruck, 5b Insterburg, 2! Iserlohn,
9b Jägerndorf (Ostsudetenl.),
15	Jena,
18	Kaiserslautern, 6 Kaliech,
IIa Karlsbad,
17a Karlsruhe (Baden),
16	Kassel, 9a Kattowitz
13b Kempten (Allgäu), 24 Kiel, 12b Klagenfurt, 22 Koblenz, 22 Köln, 5b Königsberg (Pr.), 9a Köniqehütte, 4 Köslin,
19	Kothen (Anh.),
4 Kolberg (Ostseebad), 17b Kolmar (Eis.), IIa Komotau, 17a Konstanz, 7a Krakau, 22 Krefeld, 12a Krems (Donau),
18 Landau (Pfalz), 2 Landsberg (Warthe), 13b Landshut (Bay), 10 Leipzig, 7a Lemberg, 12a Leoben, 6 Leslau,
22	Leverkusen,
8	Liegnitz,
12b	Linz (Donau),
6	Litzmannstadt,
7a	Lublin,
2	Luckenwalde,
14	Ludwigsburg,
18	Ludwigshafen, 24	Lübeck,
21	Lüdenscheid,
24	Lüneburg,
21	Lünen,
22	Luxemburg,
IIb Mähr. Ostrau,
19	Magdeburg, 16 Mainz,
17a Mannheim, 12a Marburq (Drau), 16 Marburq (Lahn),
5a Marienburg (Westpr.), 21 Marl (Kr. Recklinghausen), 10 Meißen, 5b Memel, 10 Merseburg,
21	Minden (Westf.),
22	Moers,
15 Mühlhausen (Thür.), 17b Mühlhaueen (Eis.). 22 Mühlheim (Ruhr), 13b München, 22 M. Gladbach,
21	Münster (Westf.),
10	Naumburg (Saale),
8	Neiße,
24	Neumünster,
18	Neunkirchen (Saar),
2	Neuruppin.
22	Neuß,
3	Neustreitz,
15	Nordhausen, 13a Nürnberg,
22	Oberhausen (Rh.),
16	Offenbach (Main),
23	Oldenburg (Oldb.), IIb Olmütz,
9a Oppeln, 2 Oranienburg, 23 Osnabrück,
21	Paderborn, IIb Pardubitz, 13b Passau, 17a Pforzheim, IIb Pilsen,
18	Pirmasens, 10 Pirna,
10 Plauen (Vogtl.),
22	Porz, 6 Posen,
2 Potsdam,	*"
IIb Prag, 2 Prenzlau, IIb Proßnitz,
19	Quedlinburg,
10	Radebeul,
7a	Radom,
2	Rathenow,
9a	Ratibor,
14	Ravensburg,
21	Recklinghausen, 13a Regensburg,
10 Reichenbach (Vogtl.), IIa Reichenberg (Sudetenland),
22	Remscheid. 14 Reutlingen,
21	Rheine (Westf.).
22	Reinhausen, 22 Rheydt
10 Riesa,
5c Riga, 3 Rostock,
18 Saarbrücken,
18	Saarlautern, 12b Salzburg,
20	Salzgitter, 12a St. Pölten, 24 Schleswig,
2	Schneidemühl,
19	Schönebeck (Elbe), 8 Schweidnitz,
13a Schweiniurt,
3	Schwerin (Meckl.).
21	Siegen,
21	Soest,
22	Solingen, 2 Sorau (Lausitz), 9a Sosnowitz,
18	Speyer,
4	Stargard (Pom.(,
19	Stendal, 4 Stettin.
12b Steyr,
22 Stolberg (Rheinl.), 4 Stolp (Pom.), 4 Stralsund, 17b Straßburq (Els.|. 13a Straubing. 14 Stuttgart, 4 Swinemünde,
IIa Teplitz-Schönau, 5a Thom, 5b Tileitz. 22 Trier, 9b Troppau, 14 Tübingen.
14	Ulm (Donau),
22 Velbert (Rheinl.),
22	Viersen, 12b Villach, 18 Völklingen (Saar),
8 Waldenburg (Schles.). 21 Wanne-Eickel,
7a Warschau, 21 Wattenscheid, 13a Weiden (Oberpf.),
15	Weimar,
10 Weißenfels, 12b Wels,
23	Wesermünde, 12a Wien,
12a Wiener Neustadt,
16	Wiesbaden,
23 Wilhelmshaven, 3 Wismar,
21	Witten.
10 Wittenberg Lutherstadt 2 Wittenberge (Bz. Potsdam). 16 Worms, 13a Würzburg,
22	Wuppertal,
10 Zeitz, 10 Zittau, 5a Zoppot, 18 Zwedbrücken, 10 Zwickau (Sa),

Wer eine starke Lampe durch zwei schwächere ersetzt, spart vielleicht Strom, braucht jedoch doppelt soviel OSRAM-Lampen. Auch zu ihrer Herstellung ober gehören Energie, M» ■terial und Arbeitskräfte. Deshalb: Strom und Lampen sparen!

In de* Luit zerplatzt Past täglich meldet der Wehrmachtsbericht, von den Luftschlachten, die über dem Reich und den besetzten Westgebieten von unseren Luftverteidigungskräften gegen anglo-araerikanische Terrorbomber geführt werden. — Unser Bild zeigt Teile einer in der Luft zerplatzten Terrormaschine, die sich tief in die Erde eingruben PK-Kriegsberichter Pirath (Sch)
POLITIČNE BELEŽKE
O Demisija Iranske vlade. V iranskem parša-menta v Teheranu je imela vlada, ki ji načeluje Suheili, nemalo 6molo. V razpravi o prestolnem govoru je ostala namreč v manjšini ter je nato odstopila.
□ Bolgarija ne da Tracije in Makedonije. Bolgarski minister Vasilov je izjavil preteklo nedeljo v Vami v navzočnosti ministrskega predsednika Božilova, da ima Bolgarija vse pravice do pose-■ti Makedonije in Tracije, in sicer iz narodnostnih razlogov. »Kar imamo, tega ne damo« je dejal minister Vasilov. Rooseveltova in Churchillova Atlantska izjava ni nič dniqega kot stara Wilso-nova pesem. Sovražnik zahteva izpraznitev Makedonije in Tracije. Izpolnitev te zahteve bi bila pregreha, storjena napram žrtvam, ki so bile doprine-iene za osvoboditev teh pokrajin, obenem pa' bi se Bolgari na ta način pregrešili proti svoji nacionalni časti. Sovražnik skuša razkrojevati nacionalni duh Bolgarov z bombami, toda London in Washington morata vzeti na znanje, da se bo Bolgarija nezmotljivo borila za svojo svobodo. »Ministru Vaeilovu je množica burno pritrjevala.
Wenn die Maschine nach unten stürmt
Entgegen allen Gesetzen der Schwerkraft wirbelt dann alles durch die Kabine des Flugzeugs. Aus dem Sitz gehoben, schwebt man frei im Raum, als sei alle Schweikraft aufgehoben. Wie gefährliche Schlangen flattern die MG-Gurte herum. Fast senkrecht stürzen wir nach unten PK-Zeichnung Adolph (Atl;Sch)
□	Homatije v Argentiniji. Po padcu vlade pre-zidenta Ramirez-a, ki ga je izzval Roosevelt s svojim vmešavanjem v notranjepolitične zadeve Argentinije, se je polastila oblasti vojska z generalom Farell-om na čelu. General Farcll je izjavil v nedeljo zvečer, da bo vojska zopet vrnila oblast v roke reprez«ntativhih osebnosti. -Izrazil je nadalje upanje, da bo možna korektura preteklih zmot jn da se bodo v Argentinijo zopet povrnile normalne razmere.
□	Turška zunanja politika. V Turčiji so stopila v zadnjem času zunanjepolitična vprašanja v ospredje interesa. Turška narodna skupščina se je sestala 6. marca k novemu zasedanju, ki se bo pa v vsem poteku v glavnem bavilo le z notranjepolitičnimi vnašanji. Znano je namreč, da razpravljajo odgovorni činitelji zunanjepolitična vprašanja le z veliko rezerviranostjo. Takih vprašanj ne nosijo v javnost, dokler niso dozorela. Tako se bo parlament bavil v prvi vrsti z novim državnim proračunom in z drugimi novimi zakoni. Turška republikanska ljudska stranka je imela dne 7. marca zaupno sajo. V okviru te seje sta poročala ministrski predsednik Saradžeglu o splošni situaciji, zunanji minister Menemendžoglu pa o zunanjepolitičnem položaju.
O Vojni izdatki Švedske. Iz Stockholma poročajo: Švedski vojni minister Skold je izjavil v nekem govoru, da znašajo stroški švedske vojne pripravljenosti dnevno 6 milijonov kron.
Die andere Seite
Von Kriegsberichter Thönnessen.
PK. Kaum 20 Jahre ist er alt, Bill Hävens aus Manchester. Seine hellen, blauen Augen unter dem britischen Stahlhelm, der etwas allzu schief auf »einem Kopf sitzt, sehen unruhig umher. Es scheint, als könne er das noch nicht fassen, was in den letzten Stunden auf ihn eindrang. Vor kaum sechs Wochen war er noch in England, nun ist das Schicksal über ihn hereingebrochen.
Um 15 Uhr hatte er seinen Posten jenseits des Hügels bezogen. Eine halbe Stunde später begann der Totentanz. Er hatte von den alten Soldaten gehört, daß die Deutschen tolle Burschen seien, denen es ajuf den Nahkampf nicht ankam. Aber vorstellen konnte er sich nichts darunter. Er hatte sich einen Kaugummi in den Mund geschoben, den Mantelkragen hochgeschlagen und nach vom gestarrt. Die vier andern, die tnit ihm in der Stellung waren, hockten sich nieder, rauchten ihre Zigaretten und sprachen nicht vielj denn es war lausig kalt in dieser Februarnacht in Italien.
Dann kam das Schreckliche. Schlagartig prasselten die Granaten in die Stellung. Splitter surrten und zischten. Die Erde zitterte, und der Luftdruck nahm einem den Atem. Längst hatte sich
der 20]ähT.qe Bill Hävens mit seinen Gefährten in das enge Loch gekauert. Ihm blieb fast das Herz stehen als eine gewaltige Detonation deutscher Nebelwerfer in unmittelbarer Nähe das Leben unwirklich machte. Die Schreie der Verwundeten und der Anblick der Toten lähmten ihn. Als plötzlich die Garben deutscher Maschinengewehre über ihn hinwegzischten und zwei Handgranaten in nächster Nähe detonierten, gab es dem Boy aus Manchester den Rest. Er kauerte sich in die Grabenecke und starrte wie irre auf seinen Korporal, der aus dem Maschinengewehr ein, zwei Garben hinausschleuderte, bis er durch einen Splitter getroffen stöhnend auf den kauernden Bill sank. Dann sprang eine Gestalt in den Graben, hielt dem zitternden Bill eine Maschinenpistole vor die Brust, und er hob die Hände. Als er aus dem Graben heraus kroch, sah er, daß es dem Rest seiner Kameraden nicht besser ergangen war. Mit erhobenen Händen standen 6ie vor den deutschen Fallschirmjägern, die sie mit wenigen Griffen entwaffneten.
Für den Augenblick war das Grauen zuende. Er war deutscher Kriegsgefangener. Er half die verwundeten Engländer zu bergen, legte seinem Korporal das Verbandspäckchen an und trug ihn mit drei Leidensgefährten auf einer behelfsmäßigen Trage zum deutschen Truppenverbandsplatz. Als-
dann schoß die englische Artillerie wütend und wild durch die Gegend. Noch einen Kilometer sollte es zu dem deutschen Verbandsplatz sein. Noch einen Kilometer! Da konnte noch immer allerhand passieren.
Bill Hävens verlor aueli noch seinen Korporal. Der Splitter eines englischen Granatwerfers tötete ihn. Er erzählt davon, als er aul der Gefangenen-sammeistelle im Gras liegt und eine Scheibe deutschen Kommisbrot mit Käse kaut. Es ist das erete, was er zu sich nimmt seit den schrecklichen Stunden. Ein deutscher Obergefrei-ter bietet ihm einen Schluck Wein aus der Feldflasche an und fragt auf Englisch, was er früher gemacht hat. Bill nimmt einen Schluck, dann erzählt er von seiner Fabrik, in der er Konservendosen zustanzte, bis er eines Tages Soldat wurde. Dann kam das erste große Erlebnis, die Seereise. Immer wieder gab es U-Boot-Alarm oder deutsche Kampfflugzeuge griffen das Schiff an. Furchtbar war der Tag der Landung. Mit Schaudern erzählt er davon, wie die deutschen Flugzeuge auf Anzio niederstießen. Die: Hälfte seiner Kompanie erwischte es damals, und viele Verwundete wurden in der Nacht nach der Landung wieder eingeschifft.
Dies alles erzählt Bill langsam und stockend. Man sieht ihm an, daß er seine Erlebnisse noch, nicht überwunden hat. Als der Obergefreite sichi
einem anderen Gefangenen zuwendet, fragt er, indem er ihn leise am Arm festhält: »Wann kommen wir nach Deutschland?« »Bald«, antwortet dieser. Bill Hävens atmet auf. Man sieht es ihm an, daß die Hölle von Nettuno noch immer wie ein Alpdruck auf ihm liegt.
Junge U-Boot-
Besatzung
am Feind
Von Kriegsberichter A. F. Teschemacher
Der Kampf unserer U-Boote — oft tausende von Seemeilen fern der Hei mat — ist mit der ständig steigenden Abwehr durch Plugzeug und Zerstörer immer schwieriger und härter geworden Aber auch hier entscheidet wie in den Abwehr- und Material-schVachten der bessere Kämpfer, und die jungen U-Boots-Besatzungen erweisen sich immer Wieder den alten erprobten als ebenbürtig in Einsatzfreudigkeit und Draufgängertum.
PK. Das ist das besondere an unseren U-Boot-männern, daß sie in guten wie in schweren Tagen
ihr gesundes Selbstbewußtsein nie verlieren. Sie machen 6ich nichts vor. Sie geben sich keiner Täuschung hin über die Gefährlichkeit des Gegners und seiner Waffen, aber auch der Erfolg, ihre Siege machen sie nicht übermütig und anmaßend.
Auf Oberdeck steht die Mannschaft eines deutschen U-Bootes, das nach der Uberführungsfahrt zum ersten Mal in einem der Mammutbunker am Atlantik festgemacht hat. Zwei rote Wimpel am ausgefahrenen Sehrohr zeugen von ihrem Erfolg, von der Vernichtung von zwei feindlichen Zerstörern. Die Freude über diese Leistung ist ihnen anzusehen. Diese junge Besatzung weiß, daß ihre Zeretörerversenkungen ein wichtiges Glied in der Kette der letzten siegreichen Begegnungen zwischen deutschen U-Booten und feindlichen Zerstörern sind. Was unsere Grenadiere an der Ostfront erleben und vorleben, was den Gegner an der italienischen Front so verbittert und enttäuscht, zeigt ihnen auch die U-Bootwaffe: die Überlegenheit des Kämpfers gegenüber der Zahl, gegenüber der Ansammlung an Material. Auch hier siegt das Herz der jungen Soldaten, die in einer Linie mit den alten stehen, dieses kämpferische, tapfere Herz, das sich nach Uberwindung der Schrecksekunde selbst über den Wall wirft, auf daß der Mann ihm nachspringe, sich zu gewinnen oder zu erfüllen.
Eintönige Wochen im Nordatlantik
Seit Wochen war »U-« schon im Nordatlantik, Die Brückenwache schraubte sich die Augen aus desm Kopf, die Männer setzten die Gläser nicht mehr ab, aber keine Mastspitze, keine Rauchfahne kam in Sicht. Hin und wieder war ein Flugzeug an der Kimm zu sehen, das aber stur seine Bahn zog und sich nicht um das Boot kümmerte. Dann kam die Nacht, in der ein schwerer Bomber sie aufspürte und amgriff. Die Männer waren erstaunt, daß das Flugaeug nur einen Anflug wagte und dann nach kurzem .Feuergefecht abdrehte. Den Grund konnten sie In der Dunkelheit nicht feststellen. Vielleicht wurde sogar abgeschlossen.
Gleichviel, es schien nur der Anfang zu sefn, denn von anderen Booten ihres Rudels kamen ähnliche Meldungen, die über Zusammentreffen mit feindlicher Flugsicherung berichteten. Die Wachsamkeit der Brückenwache wurde verdoppelt.
Im Kreuzteuer zweier Zerstörer
Vor allem wappnete man sich gegen weitere Angriffe aus der Luft, und so kam es, daß die Männer der Flakbedienung sofort ihre Rohre gegen ein gesichtetes Mündungsfeuer richteten. Bei der stark wechselnden Sicht dauerte es eine Weile, in der Magazin auf Magazin verschossen ' 'irde, bis der Gegner als Zerstörer erkannt wurde.
UMNI KMETOVALEC
Kako in s čim bomo letos njive obsejali in obsadili?
Če ne bi bila letošnja zima tako pozna, bi bilo pravzaprav zdajle, sredi marca, že prepozno, šele razmišljati o tem, kako bomo letošnjo spomlad svoje njive obdelali. Saj smo že marsikatero leto ob tem času sejali oves in marsikdo si je že celo kiompir upal zaupati materi zemlji.
Letos bomo z vsem bolj pozni Preden sneg od-leze, preden se zemlja spet osuši toliko, da bomo smeli s plugom na njivo, preden se tla toliko segrejejo, da bo seme lahko kalilo — preden se vse to zgodi, bo steklo še nekaj vode v Savo. Zato pa imamo danes še čas, da nekoliko razmislimo in naredimo nekakšen načrt, kako bi letos naše njive najbolje izkoristili
Našteli bomo po vrsti vse najvažnejše kmetijske rastline, ki pridejo v naših razmerah za spomladansko setev in sajenje v poštev. In tu moramo predvsem ugotoviti:
1. Letos moramo posaditi kar največ krompirja!
Krompir postaja vse bolj važen del naše prehrane, pa tudi našega gospodarstva. Medtem, ko so pred par leti po naših krajih, z izjemo nekaterih okolišev, sadili pri vsaki kmetiji le toliko krompirja, kolikor so ga rabili za potrebe domačega gospodarstva, je lani večina naših kmečkih gospodarjev oddala že znatne količine krompirja na trg.
Da je to bilo mogoče storiti, so omogočili trije činitelji: 1, večja s krompirjem obsajena površina; 2. sveže uvoženo semensko blago in 3. zadostno gnojenje s kalijevimi gnojili
Tudi letos potrebujemo obilen pridelek krompirja, da bomo mogli preskrbeti z njim oni del ! naših sodeželanov, ki si ga sami ne morejo pri- i delati. Vprašati pa se moramo: Ali so letošnjo spomlad še dani pogoji za obilen krompirjev pridelek?
Predvsem: ali imamo na razpolago dovolj površine za krompir? Mirno lahko rečemo: Da! Saj leto za letom vidimo, da naši kmetje še vedno ogromne površine svoje njivske zemlje spomladi z ovsom obsejejo. Razen v posebno neugodnih legah in siromašnih zemljah pa je v našem podnebju nepopravljiva škoda, sejati oves tam, kjer lahko uspeva in raste kaj boljšega. Zato ponavljamo, kar smo že več let vsako leto ob tem času in na tem mestu opozarjali: Namesto da bi sejali oves, sadimo krompir! Na ta način bomo dobili od iste površine mnogokrat višji pridelek hranilnih snovi!
Vemo, da bo mnogokateri ugovarjal, češ, da nima delovnih moči, da bi Krompir obdelaval. Vendar ta ugovor v največ primerih ni na mestu. V vsaki vasi ima dandanes vsaj del posestnikov že okopalnike in osipalnike na konjsko vprego, s katerimi se velike površine krompirja lahko hitro in z lahkoto obdelajo. To orodje je uporabno tudi v brežinastih legah. Se bolj naglo je mogoče krompir obdelovati, pa tudi saditi, z novim vprežnim orodjem, ki mu pravimo »večvrstnik« (Vielfachgerät) in je tudi že v tisočih razširjen na Spodnjem Štajerskem. Res je, da je mogoče delati s tem orodjem predvsem na rahli, dobro predelani zemlji in v bolj ravnih legah, toda zato bi morali vprav kmetje v onih krajih, kjer je ta stroj mogoče uporabljati, saditi toliko več krompirja! Kjer je bil krompir sajen, okopavan in obsipan z „večvrstnikom", je jeseni tudi izkopavanje krompirja s strojem „izruvačem" (Kartoffelroder) veliko lažje, kot pa, če smo krompir sadili na roke in okopavali ter obsipali z navadnim oko-palnikom, oziroma osipalnikom.
Pa ne samo, da si je mogoče sajenje in obdelovanje krompirja olajšati in pospešiti s stroji, marveč je pri krompirju važno tudi to, da je čas za sajenje krompirja vse tja do konca maja. Včasih pa je to stremljenje na mestu edino le v primeru, če sadimo prav zgodnje sorte, ki jih želimo tudi čimprej izkopati in pridelek prodati, ker ima zgodnji krompir najugodnejšo ceno.
Krompir navadnih poznih sort pa daje več in
bolj zdravega pridelka, če ga bolj pozno posadimo.
Marsikdo bo ob tej trditvi z glavo zmajal, ker ga je morda kdaj že pozno sadil in doživel neuspeh. Verjamemo, da se mu je to pripetilo, trdimo pa, da je bil prav gotovo sam kriv Pozno sajenje krompirja je namreč nemogoče, če nimamo dobre kleti za semenski krompir, če je klet, v kateri semenski krompir hranimo pretopla, začne krompir spomladi močno odganjati. Jasno je, da se s tem slabi njegova življenjska moč. Ne moremo zato pričakovati, da bi dal še kaj prida pridelka krompir, ki ga sadimo koncem maja, pa je do takrat pognal že brez števila do pol metra dolgih cim, tako, da se je gomolj že ves zgrban-čil. Zato lahko sadi krompir pozno le oni kmetovalec, ki ima dobro, pozimi toplo, a spomladi hladno klet za shranjevanje semenskega krompirja.
Prav tako doživi s poznim sajenjem krompirja neuspeh, kdor ne zna z zemljo pravilno ravnati. Če njivo za krompir že zgodaj spomladi zorjemo, potem pa pustimo, da jo cela dva meseca prerašča plevel, in v tako, plevelno ter skupaj se-sedlo zemljo posadimo krompir, — je nemogoče, da bi uspeval. Za pozno sajenje kromirja je najboljše sveže preorana topla zemlja, bodisi da pre-orjemo deteljišče od pokošene laške detelje aH inkarnatke, bodisi, da sadimo krompir za poko-šeno in preorano zimsko grašico ali pa landsber-ško mešanico, bodisi, da žrtvujemo kos deteljišča navadne črne detelje po prvi košnji. Taka, tik pred sajenjem krompirja preorana zemlja je topla, obenem pa vsebuje precej dušičnih hranilnih snovi. Krompir je skoraj vedno prav lep.
Vidimo torej, da je za sajenje krompirja v veliki izmeri na razpolago dovolj površine, dovolj možnosti za obdelovanje in tudi dovolj časa.
Nadaljnji činitelj, ki je odločilen za pridelek krompirja, je dobro semensko blago. V poslednjih dveh letih smo uvozili na Spodnje Štajersko sorazmerno ogromne množine semenskega krompirja. Ni mogoče, da bi se leto za letom uvoz semenskega krompirja v toliki meri ponavljal, posebno pa še v sedanjih razmerah, ko so prevozne težave vse hujše. Razen tega bo letos mnoge kmetovalce plašilo pred nakupom semenskega krompirja dejstvo, da bo letos mogoče dobiti semenski krompir samo potom zamenjave za krompir domačega pridelka.
Zelo zmotno in za naš krompirjev pridelek usodno pa bi bilo, če bi letos nakup semenskega krompirja sploh opustili Zakaj?
Dognano dejstvo je, da daje kromir naših domačih sort prav malenkosten pridelek. Zato moramo saditi krompir novih uvoženih sort, ki dajejo mnogo višji pridelek. Toda te nove, uvožene sorte imajo prav občutno napako: prvo leto dajo sicer zelo dober pridelek, a že naslednje leto je pri večini teh sort pridelek komaj povprečen. Če hočemo torej imeti vsako leto dober pridelek, moramo vsako leto na novo nabavljati sveže uvožen semenski krompir.
Svetujemo torej: Vsakdo naj si nabavi sveže uvoženega semenskega krompirja, kolikor mu je to le mogoče. Toda! — vsakdo naj za vsak slučaj pripravi tudi dovolj semenskega krompirja domačega pridelka. Nikdo nam namreč ne more jamčiti, da bo semenski krompir mogoče uvoziti v dovoijni količini in pravočasno. Zato moramo imeti dovolj semenskega krompirja lastnega pridelka, da bomo posadili vsaj tega, če ne bomo mogli nakupiti svežega. Pa tudi. če semenski krompir pravočasno prispe, moramo imeti krompir lastnega pridelka pripravljen, da ga bomo zamenjali.
Da si bomo torej zagotovili dober krompirjev pridelek, nabavimo si sveže semensko blago, a za vsak slučaj hranimo do takrat dovoljno količino domačega krompirja za seme!
Trerii pogoj za obilen krompirjev pridelek je dovoljno gnojenje s kalijevimi gnojili. Sicer potre-
Den Gegner schien allerdings das rasende Schnellfeuer etwas verwirrt zu haben. Grellweiß fingerte sein Scheinwerfer über da« Wasser, tastete über das Boot hin, schien e6 aber nicht zu erkennen. Dann schickte er Leuchtgranaten in d e Nacht, in deren Helle von der Brücke ein zweiter Zerstörer ausgemacht wurde, der ebenfalls nach kurzer Zeit da« Feuer eröffnete. Noch lagen d e Salven ziemlich planlos. Man suchte. Die wechselnde Sicht, das grelle Licht der Leuchtgranaten schien den Gegner selbst zu blenden
So gelanq es dem Kommandanten des U-Bootes in kühn durchgeführten Manövern den ersten Zerstörer, der genau Backbo'rd-quer-ab auf das Boot zulief, hinter sich zu bringen und in günstiger Position einen Torpedofächer auszulösen. Aufatmend wurde der Abschuß registiert. Dann hatte niemand weiter Ze't, sich um das Schicksal des Zerstörers zu kümmern, denn Zerstörer Nr zwei war in der Zwischenzeit qenau voraus zu sehen, und seine Salven lagen schon beachtlich gut.
Genau unter der Brücke saß der Aal
Hinein in die Kommandos an die Maschine und an den Rudergänger rumste von achtern e!ne gewaltige Detonation Dunkelrot stand über der Stelle, an der man im Glas gerade noch den Zerstörer gesehen hatte, eine Feueywolke, in der es hin und wieder grell aufzuckte. Einer der beiden Torpedos mußte genau unter der Brücke gesessen haben, denn das Fahrzeug brach, wie im hellen Weiß der Leuchtgranater^ eines hinzukommenden dritten Zerstörers genau zu erkennen war, in der Mitte auseinander. Der war ausgeschaltet! Es gab kein Hurrah auf U-»P«, kein unnützes Wort. Dazu war keine Zeit. Jeder auf der Brücke blickte angestrengt in das wechselnde "Licht dieser Nachr. jeder spürte die näherkommenden Einschläge der gegnerischen Granaten. Torpedos sind klar!, kam es von unten und kurze Augenblicke sipäter sausten die Torpedos in die Richtung des wildfeuernden Gegners.
Niemand machte es sich klar, daß dies Sekunden waren, in denen über Tod nn Leben ent schieden wurde. Niemand dachte daran, daß eine feindliche Granate, ein gegnerischer Torpedo dem Kampf ein jähes Ende setzen konnte, ehe der Zerstörer getroffen war. Eine ungeheure Spannung lag über der Szene. Alles blickte hinüber zu der Silhouette, von der es in regelmäßigen Abständen hell aufblitzte. Nur einer der Wachoffiziere hielt den dritten Zerstörer im Auge und gab halblaot Bericht.
Es war ein schauriges Feuerwerk, ein Spie! um Sekunden, ein Augenzw'nkern mit dem Tod, der über dem Kampf zu schweben schien, noch unschlüssig, wer diesmal zu leicht befunden werden würde. Die Torpedos rasten ihrem Ziel zu. Und doch war der Kampf nicht entschieden.
Der zweite birst auseinander
In der Erinnerung sind von der Versenkung dieses zweiten Zerstörers nur noch die grellen und weißen Zuckungen, das Bersten der getroffenen Munition, eine hohe Stichflamme und markerschütterndes Krachen. Beinahe machanisch stellte der Wachoffizier in diesem graus;qem Spie! die Position des dritten Zerstörers fest. Die Lage zum Schuß ist günstig Der Kommandant befiehlt: »Nach dem Schuß wird sofort getaucht!« Das Boot wird tauchklar, das Rohr schießklar gemeldet. Dann braust der Aal ab Alle quten Wünsche h;n-terher. Das Boot geht auf Tiefe Oben läuft der Torpedo. Mitten im Tauchen stellt jemand fest: Jetzt müßte es eigentlich getroffen haben, oder
jetzt. Oder--. Die Zeit i6t doch länost vorbei.
Der Kommandant ruft: Frage, Horchpeilung? Aus dem Funkraum kommt es sachlich: Horchpeilung in 290 Grad. »Gut, geben Sie sofort Änderung der Peilung an.«
Nicht jeder Aal kann treffen
Das Boot ist einqesteuert und läuft unter Wasser ab. Die Peilunq bleibt beständig. Der Zerstörer läuft auf seinem alten Kurs und sucht das getauchte Boot. Die äußerste Zeit für den Torpedo ist um. Res'qniert stellen die Männer fest, daß der Aal vorbeigelaufen ist Bald mftß der Zerstörer umdrehen Sie richten sich im Boot auf Was-serbombenverfolgung ein, ziehen die schweren Seestiefel aus und schlüpfen in Pantoffel und Bordschuhe
Dann rumst es plötzlich. Für eine Wasserbombendetonation ist es zu gewaltiq, aber dann folgt eine Serie Wasserbomben. Alles ziemlich ent-fernt Gespannt lauschen die Männer im Boot. Halten den Atem an. Was mag passiert sein? Der
Aal war doch längst vorbeigerauscht. Und jetzt sind deutlich Sinkgeräusche zu hören, unverkennbar das Brechen der Spanten, das Knistern der brechenden Verkleidung.
Der Bann ist gebrochen, obwohl niemand weiß, was geschah. Soviel ist aber sicher, die Hochpei-lunq hat aufgehört und der Zerstörer scheint verschwunden
Fieberhaft werden Torpedos nachgeladen, wird aufgetaucht und der erste Funkspruch, der aufgefangen wird, ist die Meldung eines Bootes aus dem gleichen Rudel, das die Versenkung eines feindlichen Zerstörers meldet. Und zwar genau im gleichen Quadrat, in dem U-»P« die beiden anderen der Suchgruppe vernichtet hat.
So blieb keiner der drei mehr übrig.
buje krompir obOo rseh Trst hranilnih novi. Krompirju moramo zato dobro pognojiti ■ hlevskim gnojem in sicer z dobro preperelim, kajti »vež hlevski gnoj povzročuje gnitje krompirja. Tudi apno je za uspevanje krompirja potrebno tn koristno. Toda vsa ostala gnojila niso za uspe-▼anje krompirja niti zdaleka tolike važnosti, kot ■o vprav kalijeva. Da so nemški kmetje dosegli pri krompirju tako visoke pridelke, o kakršnih se pred nekaj desetletji ni nikomur niti sanjalo, je vzrok samo v smotrni ln obilni uporabi kalijevih gnojil.
Kalijeva gnojila so nam tudi letos v dovoljni množini na razpolago. Poslužujmo se jih, da bodo tudi naši krompirjevi pridelki vsaj nekoliko podobni onim v Altreich-ul
Cesa moramo letos še prav veliko pridelati?
I 2. Letos potrebujemo tudi mnogo fižola!
Tudi fižola «o doslej kmečki gospodarji pridelovali samo toliko, kolikor so ga potrebovali za domačo porabo. V kolikor zadeva visoki fižol ali prekljar, je povečanje nasadov skoraj nemogoče: naprava prekelj zahteva mnogo dela; enako je tudi s sajenjem prekelj, pa tudi s spravljanjem mnogo truda. Končno moramo visoki ali natični fižol ročno obtrgati in izluščiti, kar da spet veliko dela. Torej z razširjenjem nasadov visokega fižola ni nič. Pač pa lahko skoraj neomejeno razširimo nasade nizkega fižola. Ta ne potrebuje prekelj, obdelujemo ga lahko z vprežnimi orodji in pridelek lahko omlatimo na mlatilnici. Tudi semenskega blaga te vrste je letos na trgu dovolj na razpolago.
Le ena težava je: Fižol, bodisi visok, bodisi nizek, potrebuje mnogo fosfornih umetnih gnojil. Hlevski gnoj sam ni dovolj, —da, v težko rodovitni zemlji more gnojenje s hlevskim gnojem celo škodovati, ker povzroča posebno pri nizkem fižolu prebujno rast, radi česar stročje pozno zori in rado gnije.
Zato lahko računa na uspeh pri pridelovanju fižola samo oni, ki ima na razpolago vsaj toliko Thomasove žlindre, da jo lahko potrosi fižolu in sicer približno 400 kg na 1 hektar. Cena fižolu je sedaj tako ugodna, da se splača uporabiti Tho-masovo žlindro za gnojenje fižola bol j,-kot katerikoli drugi rastlini.
3. Tudi oljnaiih rastlin moramo čimveč pridelati!
K temu pa skoraj ne bo treba naših kmečkih ljudi več vzpodbujati. Ze letošnjo zimo gledajo mnogi poželjivo na mizo, če pridejo za časa kosila k sosedu na obisk in vidijo, kako lepo so solate z oljem začinjene. In vsak gospodar je že sam pri sebi trdno sklenil, da bo letos nasadil vsaj nekaj vrst sončnic na njivo, in vsepovsod, kjer se bo dalo, pustil nasaditi tudi buč. Prav ima! Kako je treba s sončnicami in bučami pri sajenju" in med rastjo ravnati, smo že lani v obširnem sestavku obravnavali. Ako se zglasi zadosti čitateljev s tako željo, smo pripravljeni, pouk o njih pridelovanju še letos ponoviti.
Razeh buč in sončnic imamo še več drugih rastlin za pridobivanje olja, predvsem mak, ogr-ščico in repico, lan itd. Toda vse te rastline ne pridejo za splošno pridelovanje v poštev, marveč samo za razmere, kjer vladajo ustrezni po-troji.
4. Tudi na koruzo ne smemo pozabiti!
Zadnji dve leti • je dala koruza zelo lepe pridelke. Bati se je, da tretjič, to je letos, vremenski pogoji za uspevanje koruze ne bodo tako ugodni, kot so bili lani in predlanskim. Razen tega nam letos manjka tudi fosfornih gnojil, ki so enako potrebna za obilen pridelek koruze. Ce hočemo zato letos doseči pri koruzi vsaj kolikor toliko zadovoljive pridelke, jo moramo toliko bolj skrbno in strokovno pravilno gojiti. Iz tega razloga se nam zdi potrebno, da o gojenju koruze v posebnem sestavku spregovorimo.
5. In dovolj zelja!
Ze v sestavku o preskrbi s semenjem zelenjad-nih rastlin smo povdarjali, da bo letos potrebno, saditi zelje in zelenjad sploh, ne samo na vrtove ln zelnike, marveč tudi na njivo! Ko bo čas za to, bomo dali našim čitateljem potrebna navodila. Zaenkrat je važno le. to, da določimo zelju v našem pridelovalnem načrtu dovolj prostora.
Na kratko: letos čim več okopavin in čim manj — ovsa!

male vesti
*	Ljudsko gibanje v Marburg-u. V drugi polovici februarja je bilo Standesamt-u prijavljenih 43 rojstev (zadnjič 82), od teh 24 dečkov (zadnjič 45) in 19 deklic (zadnjič 37)i dalje: 46 smrtnih slučajev (zadnjič 51), od teh 28 moških (zadnjič 34) in 18 iensk (zadnjič 17). Pri Standesamt-u sklenjenih porok je bilo 25 (zadnjič 19).
*	Padec rojstev v Marburg-u. Za polovico nižje število rojstev v Marburg-u v drugi polovici februarja ne prihaja iz padca rojstev, marveč gre to na račun preselitve ; (Umguartierung) mater pred porodom.
*	Srebrno poroko 6ta proslavil« te dni v Mar-burgu železničar Andreas Fekonia in njegova zakonska družica Katharina.
*	Sto let Je doživela. Gospa Gertrud Lach v vasi Meistern (preje Mojstrana) na Gorenjskem je
Dr. F. J. Lukas:
Deutsch für Erwachsene
(Nemščina za odrasle
Man sagt: (Bewegung}.
1.	Der Zug braust über die Schienen.
2.	Das Auto saust über die Landstraße.
3.	Das Flugzeug fliegt über die Stadt.
4.	Das Schiff gleitet durch die Wellen.
5.	Der Spaziergänger schlendert dyrch die Straßen.
6.	Wir fahren zum Onkel.
7.	Wir gehen zur Tante.
8.	Wir bummeln durch den Garten.
9.	Wir rennen über die Straße.
10.	Die Pferde laufen auf der Rennbahn.
11.	Die Hitler-Jugend marschiert durch die Straßen.
12.	Die Schnecke kriecht über die Wiese.
13.	Er schreitet stolz wie ein Hahn über den Platz.
14.	Die Schüler machen einen Ausflug und wandern durch die schöne Landschaft.
15.	Er hatte sich am Fuß verletzt und hinkte beschwerlich durch das Zimmer.
16.	Der Betrunkene torkelte nach Hause.
17	Der Weg war so schlecht, daß man nicht mehr gehen, sondern nur mehr stoipern tonnte,
18	Auf einen Berg zu .steigen, macht immer ein Vergnügen.
19. Der Bergsteiger kraxelte auf den höchsten Gipfel.
praznovala te dni čila in zdrava svoj 100. rojstni dan.
*	250.000 lesenih žlic Je zrezljal. Redek jubilej dela je praznoval te dni rezbar Heinrich Meier v mestecu Langewiese na Westfalskem. Mož je star 80 let. V svojem življenju je zrezljal 250.000 lesenih žlic in kuhalnic
*	Umrl je te dni bivši finski prezident Svinhuf-vud. Njegove posmrtne ostanke so pokopali 9. marca v njegovem rojstnem kraju Luhumaki.
*	Sovjetski letalec Je streljal na deco. Pred par dnevi je preletelo neko sovjetsko letalo šolsko poslopje mesteca Lunja blizu Dorpata. Na dvorišču šole je pravkar igrala šolska deca. Poživinjeni sovjetski letalec je streljal na deco ter ubil štiri otroke med šestim in devetim letom starosti.
*	Kultura soje v Romuniji. V Besarabiji in v Bukovini nameravajo Romuni letos obdelati in posejati 20.000 hektarjev orne zemlje s sojo. Polovico pridelka nameravajo prihraniti za izvoz.
Ausschneiden! Izrezati!
methodisch und praktisch
metodično in praktično)
20. Vornehm und gelassen stolziert der Storch über die Wiese
Sprichwörter und Redensarten
1.	Fleiß bringt Brot, Faulheit Not.
2.	Steter Tropfen höhlt den Stein.
3.	Erst besinn's, dann beginn/s.
4.	Ein alter Baum ist schlecht zu verpflanzen.
5.	Das Ei will oft klüger sein als die Henne.
6.	Viel Kinder, viel Segen.
7.	Wem nicht zu raten ist, dem ist auch nicht zu helfen.
8.	Wer langsam fährt, kommt auch zum Ziel.
9.	Wo gehobelt wird, da gibt's Späne. 10.	Wie die Saat, so die Ernte.
Die Haustiere stritten
Die Haustiere hatten einen Streit. Sie wurden nicht einig über die Frage: »Wer leistet für den Bauer am meisten?« Das Pferd sagte: »Ich ziehe den Pflug und den
Wagen.«
Die Kuh erwiderte; »Ich liefere Milch. Butter, Käse und Fleisch.«
Das Schwein antwortete: »Die Leute essen meinen Schinken, meinen Speck und meine Würste.«
Die Katze meinte: »Ich fange die Ratten und Mäuse.«
62. STUNDE
Im Drehkranz des Heckstandes eines Flugbootes
Der Auftrag für das Flugboot lautet: »Seeaufklärung Ostteil Schwarzes Meer!« Der lange, oft 7 bis 8 Stunden währende Flug über feindliches Seegebiet erfordert von Flugbootführet und Besatzung ein Höchstmaß körperlicher Beanspruchung und Konzentration. Besonders in der Nähe der Feindküste ist größte Aufmerksamkeit am Platze. Unser Bild zeigt: Im Drehkranz des Heckstandes sichert der Bordschütze den Luftraum gegen Angriffe feindlicher Jäger
PK-Kriegsberichter Trapp (Sch)
%
*	Kolera v Egiptu. V Egipta beležijo celo vrsto slučajev kolere, ki so jo prenesli v deželo iz Indije. Kakor je izjavil minister za narodno zdravje, bo treba najmanj poldrugo leto napornega dela, ako bodo hoteli vsaj delcuna zajeziti malarijo v Gornjem Egiptu.
*	Teroristični napad na Nijmegen. Anglo-ame-riški letalski gangsterji so pretekli teden napadli med drugim staro holancisko mesto Nijmegen. Do preteklega petka so našteli 700 žrtev tega najpada. Dokončnega števila mrtvili pa še nimajo, ker umirajo težko ranjene žrtve zaporedoma v raznih bolnišnicah.
*	50. obletnica smrti Lajos Kossuth-a. Madžarska proslavlja v marcu t. 1. 501etnico Smrti velikega madžarskega borca in politika Lajos Kossuth-a. V Budimpešti bodo 15. marca otvorili posebno razstavo, ki bo prikazovala življenje in borbo imenovanega madžarskega politika.
*	Volkovi v bolgarskih vaseh. V nekatere bolgarske vasi so vdrli volkovi iz bližnjih planin. Volkovi 60 raztrgali mnogo živine, zlasti ovac. Sedaj jih pobijajo v obliki velikih lovov.
*	Samo 5 kilogramov eksportnih cigaret sme vsak potnik, ki potuje iz Bolgarije preko obmejne postaje Pirot, kupiti in odnesti v inozemstvo.
*	600 do 700 mrtvih v Rimu. Kakor je razvidno iz nemškeqa vojnega poročila, so anglo-ameriški gancfsterji dne 3. marca bombardirali civilno prebivalstvo mesta Rim. V ponedeljek še reševalna akcija m bila končan«. Po dosedanjih podatkih rimskega tiska je bilo pri tem napadu ubitih 600 do 700 ljudi Cerkev sv. Benedikta v predmestju Ostiense je bila porušena do tal. Vsled dejstva zažigalnih bomb je zgorel nek otroški dom šolskih sester v bližini vatikanskega mesta. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je z naj-ostrejšimi besedami obsodilo letalski napad na Rim. Pri tem se je vatikansko qlasilo sklicevalo na razne pozive papeža Pija XII., naj vojne ne prinašajo neposredno v vatikansko mesto.
*	Boj proti opiju na Kitajskem. Kitajska narodna vlada v Nankingu je objavila meseca februarja triletko za pobijanje kajenja opija. Kakor znano, je opij silno nevarno mamilo, ki uni čuje vse živčevje tistega, ki se uda tej strašni strasti. Zaenkrat so registrirali vse kadilce opija. 29. marca bodo po vsej Kitajski zaprti hiše, v katerih so kadili opij ali sok makove rastline.
*	Sedem ameriških bombnikov se je prisilno spustilo na švedska tla. Pretekli ponedeljek so se morali trije štirimotorni ameriški bombniki prisilno spastiti na švedsko ozemlje. Vseh 30 članov posadke so internirali. Istega dne pa se je spustil še en tak ameriški bombnik na švedski otok Gotland. Letalo je zgc^elo. Posadka se je zamo-gla še pravočasno" rešiti. Pri zasliševanj» so izjavili člani posadke, da se jim je pri napadu na Berlin pokvaril motor.
*	Angleški rušltoc »Inglefield« potopljen. Angleška admiraliteta J« te dni priznala potopitev rušilca »Inglefield«, ki je izpodrival 1530 ton. Imenovani rušilec jo bil'zgrajen leta 1938. Njegova brzina je znašala 38 in pol morskih milj na uro. Oborožen je bil s peterimi topovi kalibra 120 milimetrov in osmerimi torpednimi cevmi. V mirnem času je znašala njegova posadka 175 mož.
*	Žalosten konec neke švedske vojaško patrulje. Pretekli petek jo zabredla neka vojaška patrulja na Srednjem Švedskem pri vajah v snežni vihar. Pet mož se je izgubilo v zametih. Tri vojake so našli šele v ponedeljek. Eden izmed njih je bil že mrtev, dočim «ta njegova dva tovariša v zelo slabem stanju. Dva vojaka š« pogrešajo.
*	Smrt vsled lahkomiselnosti. 721etaa Mati« Bernik v Villach-u j« postala te dni Irtenr «trašn« lahkomiselnosti nječega nečaka, ki a« j« kot šofer državnih železnic pravkar vrnil Is svoj« vpo-stave na vzhodu. Z vzhodn« front« j« prinesel seboj rusko brzoctrolno puško, katero j« nameraval podariti svojamu stric«. Misleč, da je z odstranitvijo magadna z desetimi naboji odstranil tudi vsako nevarnost, j« razkazoval stricu omenjeno puško. Ker s« j« pa v puškini cevi nahajal enajsti naboj, se j« puška nenadoma sprožila. Dum-dum-naboj je zad«l teto v trebuh in j« izstrelek izstopil iz velik« rane na hrbtu. Sirota je umrla v bolnišnici na posledicah strašne ran«. Lahkomiselni nečak se j« sam javil sodišču.
*	Novi guverner Gibraltarja. Generalleutnant sir Thomas Eastwood je bil imenovan novim guvernerjem in vrhovnim poveljnikom Gibraltarja. Novi guverner je medtem že prispel v Gibraltar in prevzel svoje posle.
*	Bomba v Jeruzalemu. V nedeljo zjutraj Je eksplodirala v Jeruzalemu bomba na davčnem uradu. Na davčnem uradu v Tel Avivu so v soboto našli par bomb, ki pa še nieo eksplodirale.
*	Smrtna obsodb« povzrofllke umetnih splavov. 481etna Therese Fink iz Tregieta pri Voitsberg-u je bila radi povzročanja umetnih splavov te leta 1939. obsojena pogojno na zaporno kazen. Kljub temu svarilu j« nepoboljšljiv« zločinka odpravila plod raznim ženam iz Voitsberg-a in okoHce, in sicer v 21 slučajih. To j« delala za denar fn za živež. Ena izmed teh žena je umrla na posledicah splava. Posebno «odliče v Graz-u j« Ftakovo obsodilo na smrt.
gospodarske vesti
X Obtok bankovcev na Finskem nazadnje. Obtok finskih bankovcev se je v januarju L L znižal od 10,84 na 10,55 milijard finskih mark.
X Pet milijard RM nemških prihrankov. Koncem leta 1943 j« zabeležila nemška poštna hranilnica na 11 milijonih hranilnih knjillc nič manj kot 5 milijard RM dobroimatij.
POLITIČNI DROBIŽ
□	Japonska zvišuj« svojo oborožitev. Admiral
Nomur« j« Izjavil te dni, da bo morala Japonska zvišati svojo oborožitev radi obrambe japoukega cesarstva. »Zedinjene držav«« — tako je dejal ime-dovani japonski admiral — »hočejo so pomoč j« svojega denara uničiti japonsko cesarstvo, toda Japonska bo kljub vsem teikočam preprečila t« namero. N« smemo pozabiti, d« j« današnji vojni potenci}«! Zedlnjenih držav parkrat tako velik kakor j« bil v pretekli svetovni vojni. Mimo teg« je bilo težišče bojev že od vsega početi« preneseno v Pacifik. Da bi si Japonska ustvarila predpogoje za zadnjo odločitev v tem velikem prostoru, bo treba stalno zviševati japonsko oborožitev.«
□	Badoglio potrebuje dame. Vlada izdajalskega maršala Badoglla je pooblastila Narodno bank« Velike Britanije, naj natisa« za več milijard lk novih bankovcev.
□	Novi vojni ukrepi na Japonskem. Japonska vlada j« bila prisiljena k novim ukrepom, ki jib nujno narekuj« totalna vojna. V to evrho so odpravili na japonskih železnicah vse spalne td-gone. PočenU s 6. marcem japonski listi n« bods več izba j«Ji v popoldnevu !h oziroma večernih i» da («h. Radi štednje s papir jem so bile popoldanske izdaje Itak že omejene na eno samo polo p» pirja. Japonske banke so pa sklenile, da bodo odslej poslovale tudi ob nedeljah bi praznikih.
□	Premogovni škripci Angllj« vedno večjL Kakor poroča »Daily Mail« na osnovi uradnih podatkov, je Angllj« vsled štrajkov v premogovniških revirjih izgubila samo v prvem tednu meseca februarja 178 700 ton premoga. K temu J« treba prišteti š« 56 700 nadaljnjih ton, katerih radi pomanjkanja vagonov niso mogli postaviti gospodarstvu n« razpolago. Tako j« izgubila Anglij« samo v enem tednu 233 400 ton premoga. Minister za goriva j« Izjavil, da je to nekak »rekord«, ki ga v Angliji v teku te vojn« š« niso doseglL
□	Anglija s« dobrlka Ameriki. Kakor poročaj« iz Londona, j« tudi angleška vlada prekinila svoj« diplomatska odnošaje z Argentini i o. Roosevelt ima torej zek> velik vpliv na zunanjo politik« nekdaj Velik« Britanije.
□	Republikanska fašistična stranka v Italiji šteje 487.000 vpisanih članov. Več stotisoč Italija-nov je pristopilo k novi narodni gardi, okrog 20.000 drugih fašistov pa deluj« v strankinih formacijah.
□	Velika politična aktivnost bolgarske vlad« Preteklo nedeijo so se vršila v Bolgariji številu« politična zborovanja. Govorili so razni ministri, poslanci to visoki uradniki. Največje zborovanj« se je vt4Ho v mestu Van», kjer sta govorila mV nistrskl predsednik Boiilov to minister Vastlo*
Der Hund bellte: »Ich bewache das Haus und den Hof.«
Auch die Gans bemerkte: »Ich gebe Eier, Federn und Fleisch.«
Zum Schluß sagte das Schaf: »Ohne meine Wolle müßte der Bauer frieren.«
Da kam- der Bauer herbei und schlichtete den Streit, indem er saqte:
»Jader von Euch hat seine Aufgabe und daher 6eid Ihr mir alle gleich viel wert.«
1.	steter (beständiger) Tropfen — vedna (nepre-nehljiva) kaplja
2.	höhlen (hohl machen) — votliti, dolbsti
3 besimrs (überlege es) — premisli (preudari) to
4.	verpflanzen fetwas) — presaditi (kaj)
5.	hobeln — skobljati
6 Späne, die — ostružkl
7.	streiten, ich stritt, ich habe gestritten — kregati se
8.	Streit, der — spor, prepir
9.	einig werden, über etwas — zediniti se qlede časa
10.	für jeanandea etwas leisten — storiti kaj za koga
11.	einen Streit schlichten — poravnati spor, pomiriti prepir
12.	Aufqabe, die — üaloqa
13.	qleich viel wert sein — biti prav toliko vreden
Wörter
brausen — hrumeti bučati sausen — drveti, dreviti
gießen, ich glitt, ich bin geglitten — drseti, polzeti, pluti
schlendern — leno hoditi, pohajkovati
bummeln — pohajkovati
rennen, ich rannt«, ich bin gerannt — dirjati, teči,
bežati
laufen, ich lief, ich bin gelaufen — teči, dirjati kriechen, ich, kroch, ich bin gekrochen — lezti,
plaziti se
schreiten, ich schritt, lefi bin geschritten — stopati, korakati wandern — potovati, hoditi
hinken — š epa ti torkeln — spotekatl m stolpern — spotakniti se
steigen, ich stieg. Ick bin gestieg«« — JO, lesti,
kvišku iti, dvigati se, plezati kraxeln — plezati stolzieren — ošabno stopati
Redensarten.
ein Schuß löst stkk (geht lo«) — etrri Mbofl s«
sproži
durch ungeschicktes Hantieren — radi neokretnega (nespretnega) ravnanja etwas ermitteln — nek« i dognati, zvedeti etwas reißt ein« Lfick« — zabiti, napraviti vrzel «ich Luft machen — dati duška, olajšati •« aus der Luft gegriffen — lz trte zvit jemandem eine Lftge aufbinden — nalagati koga, lagati komu
Sprichwörtar und Redensartem.
1.	Handwerk hat einen goldenen Boden.
2.	Man muß das Eisen schmieden, solang« es
warm ist.
3.	Besser ackern und' düngen als beton und singen.
4.	Es ist nicht alles Gold, was glänzt
5.	Wie dl« Arbeit, so der Lok«.
6.	Arbeit ist keine Seh and«.
7.	Erst' dB« Arbeit dann das Vargnügea.
8.	Ein frohes Heiz, gesundes Blut ist besser als viel Geld und Gut.
9.	Borgen macht Sorgest.
10.	Jeder Kaufmann lobt seto« Ware.
11.	Es ist noch kein Meistor vom Hhnroai gefallen.
12.	Du Work lobt den Meistor.
13.	Von einem Streich fallt keine Eich*.
14.	Nach dar Arbeit ist gut rahan.
15.	Probe Menschen feiern trab« Fest«,
1.	ein goldener Boden — zlato dno
2.	das Eise« schmieden — kovati želez«
3.	ackern — «rati
4.	düngen — gnojiti
5.	Schande (dl«) — sramoto
6.	Borgen (das) — posoditi
7.	Streich (der) — udarec, zamah
8.	ein Fest feiern — prirediti (obhajati, praza» vati) slavuost
Wörter.
lösen («to« Fahrkarte) — kupiti {vozovntoaj lösen («in Rätsel) — rešiti (uganko) löslich — raztopijlv
Losung fw) — (Losungswort) — gesto Lösung (w) (Flüssigkeit) — raztopine Lösungsmittel (s) — raztopilo, topilo löten — variti, spajkäti
losen (um etwas) — žrebati, izžrebati, reševati losgehen (auf jemanden) — lotiti se (česa) loslassen, ich ließ los, ich habe losgelassen — sp«< stiti, oprostiti
vinogradniški in sadjarski kotiček
Vino in kakovost vina
Vino kot zavreti produkt grozdnega soka se silno razlikuje v svoji kvaliteti okusa, tako da je določevanje kakovosti in vrednosti celo za strokovnjaka težavna naloga. Te razlike bi razdelil v pet skupin kakor sledi: 1. Po poreklu in sorti, 2. po kletarskem postopku a čistost in jasnost vina, b vonj in buket, c okus in aroma), 3. po vsebini alkohola in ekstrakta, 4. po starosti in zdravju in 5. po razpoložljivi množini konzuma in prodaje dotičnega vina kot zadnjem činitelju, ki ga je prav tako treba upoštevati.
1.	Poreklo in sorto vina je vključiti tedaj kot prvi činitelj, ker se pri oceni kakovosti sklenjena rasa da najbolje primerjati, ako se konfrontira konkurenčna vina. Ce takih v praksi ni, bi se jih moralo prinesti s seboj, da bi izpadla sodba tem pravilneje. Tako naprimer je možno pri primerjalni poskušnji ocenjevati samo rizlinge po vrsti, vrsti, nato burgundce, šipone, tramince, rulandce, muškatelce, kot množinski produkt pa »mešane« »orte ter rdeča vina različnega porekla. Ena in ista sorta lahko izvira iz dobre ali slabe lege, Iz rane ali pozne trgatve, iz slabo aH dobro gnojenega vinograda. Tako nastajajo potem različne nijanse značaja. Ce torej povežemo vse te čini-telje pri poreklu sorte, dobimo bistven činitelj za oceno vina.
2.	Kletarjenje se pozna na prvi pogled nalitega vina. Oko, nos, usta in nebo bodo takoj spoznali, ali imamo opravka z dobri mali z zanikernim kletarstvom. Birsasta, kalna vina, nadalje vina z znaki octa ali mlečne kisline, s plesnivostjo ali okusom po sodih, so generalni znanilci zanfker-nega kletarstva. V isto kategorijo pa spadajo tudi
prežveplana ali celo na smrt žveplana vina, čijih vitamini so bili uničeni, in ki še celo kot vinjak dajejo samo dvomljiv produkt. Mlada, prežveplana vina kot stara vina so disharmonična. Ker imajo zopern okus po kalijevem sulfatu, jih je smatrati kot nepopravljiva.
Čistost vina je nujno povezana s starostjo vina. Negotovo, mlado naturno vino je več ali manj kalno. To vino pa mora biti po drugem ali tret jem pretakanju čisto, kar se pri normalno potek lem vrenju dogaja avtomatično.
Slastna z žveplom zadržana vina z nenaravnim okusom po sladkorju, ni možno oceniti kvalita tdvno, zato so svoječasno bila taka vina načelno izključena od vsake ocene. Izjemo tvorijo le pr vovrstna naravna in čista vina izbora in desertna vina, ki tvorijo posebno skupino ali kategorijo za sebe. Taka vina zamorejo oceniti le pravi strokovnjaki na osnovi najširiih izkuženj, ker ne gre za normalna vina.
3. Alkohol in ekstrakt Množins kakovost vina stoji pod bistvenim vplivom jakosti alkohola, harmonične vsebine kisline in vsebine skupnega ek strakta. Praktik določa alkohol s prekuhan jem v Mallingandovem aparatu. Vina z 8 do 9 procentov alkohola so lahka konzumna vina. Vina z 9 do 11 procenti so dobra namizna vina, vina z 11 do 13.5 so fina steklenična vina, dočam spadajo vian s 13.5 do 17 procentov kategorijo sladkih desert-nih vin.
Vsebino kisline lahko najdemo s pomočjo kali Jevega ali natronovega luga ter z Mollenkopfovo cevjo. Navadno je tako, da naj Imajo vina z niz-
□	Nit več ne prikrivajo. Angleiki Hst »Observer« je te dni objavil uvodnik, ki — čeprav v prikrita' obliki — priznava, da sta Anglija in Amerika izdali Evropo iz gole nslužnosti boljše-vikom. Omenjeni list ugotavlja, da so pol uradna sovjetska glasila že opetovano protestirala proti «jnrpaoiji malih držav v Srednji m Vzhodni Evropi. Z uradne angleške strani ni bilo nikdar slišati kakega odgovora, toda v poznejših razpravah tiska se je polagoma izcimila značilna koncepcija. Sovjetsko-češki pakt, kateremu je dala Anglija v Moskvi svoje priznanje, daje bivši Češkoslovaški mnogo tesnejše zveze s sovjetsko Unijo kot pa do njunih evropskih sosedov ali pa rapadnih zaveznikov. Poljska je po deHtvi na vzhodu odvisna od Sovjetske Unije. O italijanskih zadevah razpravlja medzavezniški sredozemski odbor, v katerem igra bol j še vik Višinski veliko vlogo. Vse to dokazuje, da se je Anglija očitno umaknila iz Evrope. »Observer« je končal svoj uvodnik z besedami: »Anglija smatra Evropo kot izključno interesno področje sovjetske Unije. Ta ugotovitev ni nič novega. Nemški tisk ugotavlja že tedne in tedne, da je Anglija iz golega kori6toljubja prodala boljševikom Evropo. Sedaj, ko je dobila nemška trditev celo potrdilo tako oglednega angleškega li6ta kot je »Observer«, pač menda ne bo ni kdo dvomil, da je angleško izdajstvo dokazana stvar in ne morda »izmišljotina nemške propagande«
□	Čudne razmere v sever oameriški vojski. »New York Herald Tribune« je objavila senzacionalne izjave, ki jih je podal ameriški polkov-aii Francis Koessling pred kongresom. Iz njegovih izpovedi je posneti, da je 32 000 ameriških vojakov v sedanji vojni dezertiralo že v domovini, v kolikor niso pobegnili iz svojih edinic v Angliji. 6000 mož so morali vreči k vojske radi disciplinarnih vzrokov oziroma radi zločinov. 11 000 mož je moralo izstopiti iz vojske radi slabega obnašanja, dočim je bilo nadaljnjih 38 000 vojakov odpuščenih, ker se jih ni želelo videti v vojski 1 138000 mož je bilo odpuščenih radi ran, poškodb, bolezni itd. V tem številu pa ni6o za-popadeni padli, pogrešani in ujeti ameriški vojaki.
0 Tudi v Ameriki se otepajo tidov. Ameriški list »Nation« je obelodanil" članek, v katerem se bridko pritožuje nad protižidovsko zagrizenostjo Botovih ameriških »arij&kih« krogov. Tako na
primer )e sklenila mestna oprava mesta Litchfield (državo Connecticut) blizu Nerw Yorka, da se na teritoriju imenovanega mesta ne sme naseliti noben Žid. Slične odredbe 6ta izdali tudi upravi mest Oldlyne in Sharon. Tudi v njujorških okrajih Bronxville in Jacksonville se ne 6me naseliti noben Žid. Omenjeni ameriški list se huduje nad takim postopanjem ter pravi, da Je to majhna rak-rana na ameriškem telesu. Izkazalo se je, da so se baje razširili protižidovski »predsodki« že po vsej državi Connecticut. Znano je tudi, da je ružni del Zedinjenih držav zelo proti Židom. To velja tudi za takozvano Novo Anglijo, kjer 60 zelo ponosni na svojo kulturo in omiko.
□	Komunizem se bohotno ioplrl po Južni Italiji. V Napulju izhaja komunistični list »Avanti«, ki poroča o dedovanju boljševiSkega propagandistič-nega odbora za Južno Italijo. Tako so v mesecu januarju ustanovili »Društvo prijateljev Sovjetske Unije« in »Odbor za italijaneko-sovjet6ko zbliža-nje«. Obenem so na vseh južno-italijanskih univerzah in visokih šolah ustanovili dijaški klub »Rdeča Zvezda«. Kakor je videti, so Anglo-Ame-rikanci dobro pripravili teren za boljševizacijo Južne Italije. Bojimo se le, da bodo želi za to še krvave obresti v lastnih deželah...
□	Anglija v prehrani odvisna od Zedinjenih držav. Angleški prehranjevalni minister polkovnik Llewellin je izjavil te dni v Londonu, da je prehran« Anglije popolnoma odvisna od Zedinjenih držav. Brez ameriških dobav tudi ne bi bila možna razdelitev najnižjih dosedanjih obrokov živeža. Anglija je bila prisiljena uvažati meso 'n mlečne izdelke iz Zedinjenih držav, ker sta Avstralija in Nova Zelandija kot dobaviteljici skoraj popolnoma izpadli. Avstralija in Nova Zelandija morata namreč svoje meso in mlečne izdelke dobavljati anglo-ameriškim četam v Pacifiku Tako je postala ameriška podpora v pogledu angleške prehrane »bridka nujnost«.
O Dirkalni konj v Angliji boljše oskrbljen kot otrok. Kakor poroča »News Chronicle«, je izjavil angleški poslanec Jennie Lee o priliki zadnje vo-livne kampanje v Bury St. Edmo^d-u. da je dirkalnim konjem v Angliji mnogo bolje kot pa deci, ker se skrbi za konje bolje kot za otroke. Poslanec Je dejal nadalje, da menda ni angleškega volivnega okrožja, ki bi bilo boli reakcijo-narno kot je okrožje Bury St. Edmonds toda isto se lahko reče tudi glede mnogih drugih angleških volivnih okrožij.
kimi odstotki alkohola razmeroma več kisline, med rugim tudi tanina, kakor pa dobra in močna vina. Zlata srednja nit prvorazrednega namiznega vina se giblje okrog 12V» alkohola in šest promil celokupne vinske kisline.
Določevanje ekstrakta odpade pri vseh naravnih in čistih vinih, potrebno je le tam, kjer »pan-čajo« z vodo. To določevanje se giblje med 14 in 12 miligrami na liter. Radi tega ne sme zdrkniti izpod miligramov.
4.	Pri oceni vina si ne moremo misliti nikake sodbe, ako se ne ozremo na starost in stanje zdravje dotičnega vina. Najboljša so stara vina, ki so stara že dve leti in ki so bila pretočena najmanj pet do šestkrat, obenem pa dišijo po mladosti.
5.	Kot zadnji činitelj navajamo razpoložljivo konzumno in prodajno množino, ker je važna za splošnoit. Kaj pomaga najmanjša količina bogve kako fino vzgojenega in kletarjenega vina za posamezne ljubitelje, študijske namene itd. če niso dostopna širokim masam. Taka vina morajo biti tedaj pri javni oceni izven konkurence.
Najslabši čas za poskušanje vina je popoldan. Večer je že boljši, najbolji čas pa je predpoldan in jutro. Ocena je boljša v setii prezračeni sobi kakor pa v mrzli zatohli kleti s slabo razsvetlavo.
Najnatančnejša vinska preizkušnja je tista, ako zvečer poskušamo v separiranih kozarcih in si po vrsti zabeležimo rezultat ocene. Vino mora v vsakem kozarcu stati nekaj časa, nato ga zopet poskusimo in si po kontra-preizkušnjah zopet zabeležimo rezultat. S te mpa zadeva ni končana. Kozarce je treba še enkrat naliti do polovice ter pustiti vino stati v njih celo noč. Zgodaj zjutraj primerjamo še pred zajtrkom in tu dobimo absolutno zanesljivo in dokončno sodbo o resnični vrednosti kakovosti vsakega posameznega vina. To je obenem tudi ostra sobna preizkušnja za določevanje vin, zrelih za steklenice.
Vina, ki čez noč oksidirajo in porjavijo, nagibajo k raznim boleznim, ker vsebujejo mikrobno majhne delce humusa. Bežna vina so brez buketa, druga vina pa bodo imela zoprni okus. So pa tudi vina, ki to preizkušnjo prestojijo naravnost elegantno ter imajo celo po dvanajstih urah izpostave v kozarcu dober okus do zadnje kaplje. Takšna vina zaslužijo prvo nagrado.
F. Rudi
mm
Hi
Das Bandenkampfabzeichen
Der Führer stiftete durch Befehl vom 30. Januar 1944 das Bandenkampfabzeichen, das als Tapfer-keits- und Leistungsabzeichen für die im Kampf gegen die von Moskau organisierten Banden in Sumpf und Wald hinter der Ostfront sowie in den Schluchten und auf den Höhen der Gebirge des Südostens stehenden deutschen Soldaten oder der an ihrer Seite kämpfenden Waffengefährten der verbündeten europäischen Staaten zur Verleihung kommt. — Die von Reichsführer ff erlassenen Durchführungsbestimmungen sehen die Verleihung des Bandenkampfabzeichens in drei Stuten, Bfonze, Silber und Gold, für jeweils 20. 50 und 100 Kampftage vor
Scherl-Bilderdienst-Autoflex
TO IN ONO
Vremenske posebnosti
meseca marca
Zgomjd nadpis nam predvsem nudi priliko za sledeče, že zdavno potrebno pojasnilo:
V splošnem, zlasti pa pri nas obstoja mnenje ali kar prepričanje, da je značaj vremena — sicer na posamezne dežele porazdeljen — že od nekdaj in vnaprej uravnan in določen po diktatu naravnih zakonov. In sicer tako, da gre večina vremena na račun normalnosti — zato govorimo o normalnem vremenu — le majhen preostanek in le v večletni razdalji pa se šteje k vremenskim •anomalijam«, to so izrednosti ali posebnosti Marc torej naj bo kot prvi mesec spomladi lep in suh in je baš zato ponekod dobi! naslov »sušeč«. April naj bo bolj deževen, to pa zaradi pospe-šanja rasti iz zemlje klijočega življenja, sicer pa ima lahko svoje slovite »aprilske muhe«. Majnik pa naj bo mesec samega cvetja in veselja ter tudi sicer najbolj idealen mesec pomladi. V glavnem tako je bila pomlad pri nas že od nekdaj vpeljana in tako naj na vse veke tudi ostane. Na vse neprijetne in dostikrat tudi trde izjeme pa raje — pozabimol
Prav za prav so srečni vsi tisti, ki so kljub tolikim razočaranjem zlasti o pomladanskem vremenu še ostali pri svoji stari veri v vremenske normalnosti, ki se od vseh vekov uravnavajo izpod dobrohotnega neba. Bridke izkušnje iz zadnjega polstoletja, zlasti še od prve svetovne vojne pa vsa leta do danes nas prav resno opominjajo, da treba napraviti konec tudi vsem iluzijam in domišljijam o »normalnem« vremenu ter sploh o kakšni vnaprej določljivi vremenska stalnosti — kar še prav posebno velja za mesec marc. Je že dolgo, dolgo od tega, kar se je marc docela izneveril svoji nekdanji slavi o lepem, suhem prvo-pomladnem mesecu. Napravil ta je kar tam nekdanjo izjemo za razvado. In to razvado si je v zadnjih letih pretvoril za — »normalo«. Prinašal nam je izobilje več vseh vremenskih in geoloških
Verreist
▼ oa 7. Marz bis einschl. 3. April 1944
DR. WAGNER
27«
par. Tierarzt Pettau —
Schlachthalle
«•'JFPUJ
K1CI ICC Pulver für die Wuchs PICUC9 und fOr die Mästung der Schweine
REBIN,
mft gorantiertem Erfolg«
Zentraldrogerle EMIL THOR
Marburg (Drau) , Herrengasse 33
Schönes
OBST
dorch Schäaiiitgs-bekämpfung Im Winter!
Spritzmittel für die Winter-und Vorblütenspritzung der Obstbäume erhältlich bei Fa
SCHWAU. ARTENIAK,
scßosTon scn & co.,
mm, \mmmr-mnti
280
nevsečnosti kot pa od pričakovanih dobrot. Znan je stari pregovor: sušeč, če ne z glavo, pa zmaje z repom. To se pravi, če marc prizanese s povrat-kom zime ob svojem začetku, pa to kaj rad nadomesti proti koncu. Takozvani »Stichtagi« so: 10. 19. 25. in 28. marc. Vsaj kolikor, toliko veljavni so bili do vojne dobe, ki je že v svojem pričetku (1. 1914) prinesla nepričakovani vpliv tudi na vreme. Posebno hudi v ozračju poostrena sedanja vojna pa že po dosedaj opazovanih znakih obeta danes še nepreračunljiva presenečenja svojega vpliva na celotno življenje.	P.
!!!
UPOŠTEVAJTE P BED PISE LETALSKE ZAŠČITE!
Kleiner Anzeiger
Jede« We«t kostet fSi Stellengesuche 6 Rpl, du .ettgedruckte Wort 28 Rpi. lüi Geld-, Realitätenverkehr Brietwechsel und Heirat 13 Rpl, de» fettgedruckte Wort 40 Rpt für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpl, da» fett-gedruckte Wort 30 Rpl Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstabe« )e Wort. Kennwortgebahr tte> Abholung dei Angebote i5 Rpl bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpl Auskunltsgebühr ffir Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft n der Verwaltung odn Geschäftsstelle' 20 Rpl Anzelgen-AnnahmeschluS: Am Tage vor Erscheinen am 16 Uhr Kleine Anzeige« werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) autgenommen Mindestgehühr Uli eine Kleine Anzeige 1 RM
Qtoinßfpe-
dos war Wher sehr «WaA - heut, muß lidl <*. H—fr— sdte« 0b«H.9«n, ab si. hslsplilwslss n dm zugeteilten Elm il«......... J.n will Das
itf richtig so, duom «nm kostbarsten
Wert« sind db NahnmgsmA*»!. D«shalb sollten audi U«lw«M.iiy>ii Ber - schon 1 oder 2 SWdi - U« «Mg. Z.it in
Gamnicl
.ins«l.gt, ais safetvwferaedtt werden.
Krank« Zähne vergiften den Körper
Krank* Wh«» «lud dl« zumeist verantwortlich«« Herdevon sog. FokaUnfaktlosua. 81« sind daran Schuld, dafl Rheumatismus und ander« Krankheiten von Herz «ad Niere entstehen oder versdilimnMra. Variangen Sie kostenlos die Auflriirungsschrift „Gesundheit let kein Zafall" von der Chlorodont- Fabrik. Dresden
wel«t d*n Weg zur richtigen Zahnpfleg«
Anstatt «tsea gKckltchen Wiedersehn« traf uns die traurige Nachricht, da* aaser lieber Sohn and Broder
LUDWIG SÄDRAWETZ
Gefreiter nie mehr «u ans wurückkehren wird. Im Alter tm 20 Jahren ist er Im Süden »a 29. Januar 1944 ffir das geliebte Heimatland gefallen.
Kerschbach, Kappelea, Marburg, den 6. Mär* 1944. In tiefer Trau«r »denken an
Data fernes Grab: Franz und Anreite, Eltern; Friedrich, Franz, Vinzenz i ad Johann, Brüder? Marl*, Schi ster; Familie Slawitsch ui ti Stanek, und alle übrigen Verwandten	»106
Realitäten und Geschäftsverkehr
Tatische Familienhaus mit Garten (Drauweiler) gegen größeres in Potsohgau, Leitersiberg, Ranzenberg. Franz Fließ, Sedangasse 12, Drauweiler, Marburg-Drau.
312-2
Zu verkaufen
Ein Paar junge Ochsen zu verkaufen. Anton Wrabl, Schloßberg 19, Wachsenberg. 305-3
Zu kaufen gesucht
Abfallet Altpapier. Hadern. Schneiderabschnitte Teztilabfäl-le Alteisen Metall. Glasseber ben. Tierhaare und Schafwolle kauft lautend jede Menge Alois Arbeiter MarburgiDrau, Drau-qasse 5	4
Offene Stellen
Säger, mittleren Alters, wird sofort gesucht für eine Venezianersäge und Sekular. Lohn nach Besprechung. Albin Poklschek, Tri-fail.	229-6
Lehrmadehen mit vollendetem Pf Lieh t jähr wird sogleich aufgenommen. Gemischtwareinihandlung Lamiprecht, Rast bei Marburg-Drau.	309-6
3 landwirtschaftliche Arbeiter (Winzer) gesucht. Nähe der Stadt,, eine Person kann zeitweise auch auswärts arbeiten. Anfragen: Schillerstraße 8-1, rechts, Marburg-Drau.	310-6
Lehrjunge wird aufgenommen. — Fleischhauerei Zaff, Marburg-D., Friedrich-L.-Jahn-Platz 1. 292-6
Lehrling wird zum sofortigen Eintritt für Gemischtwarenhandlung gesucht. Antr. unter »Tri-fail« an die Verw. des Blattes.
294-6
Ogiašafte!
Lehrling wind aufgenommen bta Franz Petek, Schtianachermeiste«, Marburg-Dr, KJurntnerstraße 9.
295-«
Lehrmadehen hl Gemischtware» handlung wird aufgenommen. — Fanny Schetina, Rohitsch-Sauer-brunn.	304-6
Heirat
>s
Alleinstehender Pensionist, Witwer, wünscht mit gutherziger Frau Bekanntschaft zwecks Ehe. Zuschr. an die M. Z., Marburg-Drau, unter »Pröhliche Ostern«.
302-12
Goldgruben-Bergmann, 40 Jahre,
sucht ehrliches Mädel zwecks Ehe kennen zu lernen. Witwe nicht ausgeschlossen. Zuschriften unter »Hauer« an die Verw
303-12
Mädchen vom Lande, in mittleren Jahren, mit etwas Vermöqen, wünscht mit älterem Besitzer Bekanntschaft zwecks Ehe. — Zu-schriften^ unter »Land 1869« an die M. Z„ Marburq-Dr. 300-12
Funde - Verluste
100 RM Belohnung! Eine kleine Hündin mit Halsband und Leine, hellbrauner Rücken, weißliches Bauchfell, kurzhaarig, dünna Beine hört auf den Namen Picki, ist samt Leine aus dem Gasthaus Bartol in Brückel, Untersteiermark, am 21 Februar 1944 abhanden gekommen Wer mir den Hund wieder bring! oder sichere Anhaltspunkte geben kann, bekommt 100 RM Beiohnung. Alle Spesen werden beglichen Zuschriften erbeten an F Kurth, Brücke! 28. Untersteiermark
659-13
Wer weiß etwas? Hohe Belohnung dem, der mir meine weggekommenen Grammophonplat-ten, Schalldose, Nadeln, kleinen, roten Sammtpolster zum Platten-reinigen, die grünem, mit Wappen bemalten kleinen Glaskrügel zurückbringt oder meldet bei Scheidbach, Herrengasse 28, Marburg-Drau.	314-13
Verschiedenes
Prothesen jeder Art - Lede> — Leichtmetall - Holz-orth. >padi-sche Apparate Leibbinden Gi>m-mistriimpie erzeugt 'ind linier; das fühlende Fachgeschäft F. EGGER Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg-Drau Mellinqersti 1.
>4
Bandagen sllei Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandaglst. Warburg/Drau. Herrengasse 5.
23? 14
Bauernhaus mit etwas Erde in Pacht gesucht in Nähe von Eisenbahn. Der Pachtzins wird mat Arbeitskräften vergütet. Zuscbr an die Verw des Blattes unter »Arbeitskräfte«.	128
Kleine Landwirtschaft zu pachten gesucht in Nähe von Eisenbahn in der Untersteiermark. Der Pachtzins wird mit Arbeitskräften vergütet. Zuschr. an die Verw. des Bl. unter »Landwirtschaft«. 127
Kaufe Weingargarten mit kleinem Häuschen •der Winzerei •der Häuschen mit Garten. — Adresse: Juliana Musi, Graz, Keplerstr. 70/11.
282-2
Eine Montafo-■er-Kuh, 5jäh-dg, tragend u. ■in Montáfoner-Kalb, einjährig zu verkaufen. Nähere Auskunft: Marburg-Drau, Rathaus-piatz 6/1. 296-3
Pflichtjahr-
mädel oder Hausgehilfin für landwirtschaftliche Mithilfe gesucht. -
Familien am-achluß eigenes Zimmer. Hosner, Gilli, Flös-eerlend 19.
281-6
Landarbeiter-iamilie mit 2 Arbeitskräften Wird aufgenommen bei ■ Heinrich Saraitz, Leonhard i. d. Mfheln. Auch vorsorglich umquartierte Personen, die in der Landwirtschaft tätig wa-ien, werden be-adckeichtigt.
288-6
Schmiedlehrling wird sofort aufgenommen. — Franz Kaiuder, Scbmied — Rö-Bterbad. 268-6
Zweiundzwan-
zigjähriges Mbsches Mädchen, Unterstei-lin, sehr gemütvoll und feinfühlig, gute Hausfrau, würde gerne intel-Rgenten, charaktervollen Mann zwecks späterer Heirat kennen lernen. Zuschriften unter »Heimat« a. i. »M. Z.«, Marburg/D. 283-12
Schwär. Dackelhund ist entlaufen, hört auf d. Namen »Maxi«. Abzuqeben qe-«en 100 RM Belohnung an Johann Schunko-witsch, Mons-herq b. Pettau.
263-13
BESTELLSCHEIN
Ich spiele mit. Senden Sie sofort /8, /4, . h, Ii Originallos der 1. Klasse der 11. Deutschen Reichslotterie. Betrag folgt nach Erhalt des Loses. — Ziehungsliste erwünscht. (Nicht Gewünschtes streichen).
Name und Anschrift:
Y er su f he dein Glüeh
bei
1—4
Tischlerwerk-»Utte wird in facht gestehen. Ungar Marie, Dobrinkendorf ß, P. Gonobitz.
272-14
PMIL1HCHL
Staatliche Lotterie-Einnahme
Graz, Schmiedgasse 24
Ziehung I. Klasse 14. April 1944
280
Unser lieber Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
ALOIS RUDL
Soldat
hat im Alter von 26 Jahren am 30. Dezember 1943 an der Ostfront der Heldentod gefunden.
Wer unseren braven Luisl gekannt hat, weiß. was wir verloren haben und welchen Schmerz das Elternhaus zu tragen 4lat.
Die Seelenmesse wird am 13. März 1944 um 9 Uhr in Unter-Kunigund gelesen werden.
Kunigund-Ranzenberg, den 6. März 1944.
In tiefer Trauer:
Maria und Georg Rudi, Eltern; Franzi und Rupert, Brüder; Lore und Luise, Schwägerinnen; Franzi, Vladko und Helene,
Neffen und Nichte.	287
Vom tiefsten Schmerze gebeugt, geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigst^eliebter Sohn, Bruder und Neffe
JAKOB SAWETZ
Gebirgsjäger
im 7. Februar 1944, im Alter von 26 Jahren, sein Leben
an der Südfront geopfert hat.
Ruhe, lieber Jakob, fern von uns in fremder Erde!
Wir werden Dich nie vergessen.
Ranzenberg, im März 1944.
In tiefster Trailer denken an Dein fernes Grab:
Georg und Maria, Eltern; Cäcilie, Johann, Maria, Elisabeth und Anton, Geschwister,
sowie alle übrigen Verwandten.
313
ÄL« Hairt und schwer traf uns die Nachricht, daß unser lieber, einziger Sohn und Bruder
JOSEF WIWAT
Panzergrenadier
am 15. Januar 1944, im Alter von 20 Jahren, im Süden der Ostfront den Heldentod fand.
Lieber Josef, in unseren Herzen wirst du unvergessen
•ein!
Rast, den 8. März 1944.
In tiefster Trauer:
Ignaz und Maria Wiwat, Eltern; Mitzi und Therese, Schwestern, und alle übrigen Verwandten.
312
Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn und Bruder	•
JOHANN KNIPLITSCH
Gefreiter
te «einem 23. Lebensjahre am 20. Januar 1944 an der Ostfront den Heldentod fand.
Wir werden Dich nie vergessenl
Ebenberg bei Oberradkersburg, den 1. März 1944.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab:
Franz «nd Elise, Eltern; Leopold, Franz, Karl, Peter und Ja-Brüder; Maria, Johanna und Genoveva, Schwestern, sowie alle übrigen Verwandten.	307

Hart und schwer und für uns noch unfaßbar traf uns die traurige Nachricht, d.aß unser lieber Sohn und Bruder
STANISLAUS STUKL
Grenadier
hn Alter von 21 Jahren am 17. Januar 1944 an der Ostfront gefallen ist.
Lieber Stanislaus, wir denken an Dein fernes Grab in fremder Erdel
«
Ziegelstatt bei Windischfeistritz, den 3. März 1944. Josef und Juliane Stukl, Eltern; Karl, dzt. in engl. Gefangenschaft! Ludmilla, Josefine, Vinzenz, Johann, Julian, Erna, Geschwister.	298

Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Gatte
ERNEST BRINOWETZ
Panzergrenadier
am 15. Januar 1944 im Alter von 26 Jahren an der Ostfront gefallen ist
Lieber Ernest, Vir werden Dich nie vergessenl
E i c h t a 1, den 7. März 1944.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab in fremder Erde: Maria und Jobann, Eltern; Wida, Gattin; Erwin, Berta, Kinder; Franz, Johann, Stanislaus, Brüder; Anna, Schwester; Lida, Schwägerin; Franz, Schwager und andere
Verwandte	286
Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel
STANISLAUS GROBELNIK
Grenadier
im Alter von 22 Jahren am 5. Januar 1944 an der Ostfront gefa!l«i ist. In unseren Herzen wiret Du niemals vergessen sein.
Zirkowetz. Wöllan, Cilli, den 1. März 1944.
An dein fernes Grab denken in tiefster Trauer:
Familien Hren, Grobelnik, Krainz
und alle übrigen Verwandten
Schälerhund
verlaufen, abzugeben gegen sehr gute Belohnung. Mar-
burg/Drau, Goethestr. 11, Tür 108.
290-13
Tausche Frei-ton-Harmontka
gegen Wiener chromatische. Zu besichtigen ab 16 Uhr. — .Yorkgasse 21, Brunndorf bei Marburg/Drau.
301-14
Zu verkaufen:
Fotoapparat 9x12 mit Film und Platten, Lautsprecher, Anodengleichrichter, 2 Akkumulatoren, Bett mit Einsatz und Nachtkasten, Schlaudirma-schine, 3-Röh-ren Rundfunkempfänger auf
Baterie oder tausche gegen Diwan, Schreibmaschine, Fleißchwagen oder Eisen für Fleischwagen, Schalen- oder Berkelwaage, Difh- oder Mauerziegel. Kaufe einen 4-5-Röhren-Rund-funkempfänger auf Batterie. — Johann Sko-fitsch, Windischdorf, Post Haidin, Pettau.
291-14
!
Uder
Bclr'ebs-
ililircr
soll das
un;) Amtsblatt
des Chets dei Zlvilvcrwaltunv in der (InterSteiermark lesen Bezugs-
preis monatlich
RM 1.2?. Be-srellungen sind an die Geschäftsstelle des Verordnung- und Amtsblattes Marburg/Drau
Badgasse 6 zu Hebten
Wir geben die traurige Nachricht, daß unser Innigstgeliebter Sohn und Bruder
JOHANN WASSNER
Grenadier
am 2. Februar 1944 bei den schwären Abwehrkimpfe Osten den Heldentod erlitten hat.
im
Wöll an, den 3. März 1944.
In tiefer Trauer denken an dein fernes Grab. Deine Eltern, Geschwister und alle Verwandten.	284
Unfaßbar und hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
STANISLAUS PIWETZ
Panzer] äg er
im blühenden Alter vom 20 Jahren am 10. September 1943 an der Ostfront den Heldentod fand. Wer unseren heben Stanislaus gekannt hat, weiß, was wir verloren haben.
Du wirst in unseren Herzen weiterlebenl
Zwettendorf, Kranichsfeld, Drauweiler, Fraoenbevg, Mi 6. März 1944.
In tiefer Trauer denken an Dein ferne« Grab: Anton und Marie Piwetz, Bitemi Anton, Alois, berlde «Ist. im Felde, Friedrich, Brüderi Marie, Schwester^ Marie Piwetz, geb. Tutschitsch, Schwägerini Mari« Pivetz, Johann und Josefine Ferk, Großeltern) Maxie und Antonie, Tanten* Stefan Schadl, Onkel und Flnnpatei Josefine Macher, geh.
Piwetz, Cousine, und alle übrigen Verwandten und
Bekannten.	299

Unermeßlich hart traf uns die Nachricht, < ser geliebter, einziger Sohn und Bruder
IGNAZ SEWSCHEK
Jäger
an der südlichen Ostfront im Alter von 25 Jahren Januar 1944 gefallen ist
Fremde Erde umschließt das Kostbarst«, was wir
Augenbachdorf bei Hagau, an 7. Mira 1944.
hi tiefer Traner: Franziska Sewschek, Mutteri Mari«, und Mathilde, Schwestern.
29«

Unfaßbar traf uns dl« traurige Nachricht, dal vm-ser innig stgeliebter Sohn, Bruder und CooaJa
JOSEF WIDENSCHEK
Panzergrenadier
In Minen 20. Lebensjahr« an der Ostfront gefallen b War unseren lieben Pepi gekannt, weiß was wir •» ren haben und fühlt unseren Schmers. Ruh« sanft in Erdet
Zirkowetz, Wöllnn, CÜU,
1. März 1944,
In tiefster Trauer denken a sein fernes Grata
Familien Widenschek, Grobebtik, Hren, sowie all« übrigen Verwandten.
rm
Vom tiefsten Schmerze gebeugt, geben wir die traurig» Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn
REICH FRANZ
1943 an der Ostfront
Grenadier
im 20. Lebensjahr, am 10. Dezember für Großdeutschland gefallen ist.
Großsonntag, Weitschau, 3. März 1944.
Reich Johann, Vater; Reich Maria, Mutter) Antonia, Schwester) Johann, Bruder ¡Kowatschetz Franz, Großvater) Kowat-schetz Elisabeth, Großmutter) Reich Hans, Neffe. 285

Anstatt eines Wiedersehens, traf uns dt« anfeßbare Nachricht, daß unser herzensguter, lieber Sohn, Bruder, Neffe «nd guter Freund
STANISLAUS MUTZ
Soldat
am 24. November 1943 bei den schweren Kämpfen aa der Ostfront sein junges Leben im Alter von 19 Jahren für das Vaterland opferte.
Lieber Stanislaus! In weiter Ferne befindet «ich Dein stilles Grab, aber in der Heimet bei Deinen lieben wirst Du unvergeßlich bleiben!
Hagau-Tschadram, den 27. Februar 1944.
Ia tiefer Trauer:
Jose! und Katharina Mutz, Eltemi Pepi, Johann, dzt im
Felda, Brüder; seine Verwandte und BekanntenI 279
Wir geben die traurige Nachricht, daß uns unser guter Gatte, Vater, Großvater und Onkel, Herr
MARTIN SAMUDA
plötzlich verlassen hat
Das Begräbnis fand am Mittwoch, den 8. März 1944, mn 17 Uhr, am Brunndorfer Friedhofe statt.
Brunndorf, den 8. Mäara 1944.
Die trauernden Hinterbliebenen:
Franziska, Gattini Johann, Sohn) Anna, Tochteri Jakob Klobasa, Schwiegersohn) Mathilde, Schwiegertochteri Jakob, Franziska, Johann, Maria, Neffen und Nichten. 297
Wir geben die traurige Nachricht, daß unsere liebe Mutter, Großmutter und Urgroßmutter, Fran
Katharina Puhalj
Private
im 96. Lebensjahre am 4. März unerwartet von uns geschieden ist.
Das Begräbnis war am Montag, den 6. März, um 10 Uhr, in Gims.
Garns bei Marburg, den 8. März 1944. In tiefer Trauer: Maria Puhalj, Schwiegertochter; Johann und Jakob Puhalj, Söhne, und alle übrigen Verwandten.
Danksagung
Für die zahlreichen Beweise herzlicher Anteilnahme anläßlich des schweren Verlustes unserer heben Mutter, KATHARINA PUHALJ, sagen wir unseren herzlichsten Dank.
Gams bei Marburg, den 8. März 1944. 308	Familie Puhalj