»Hrvatski dnevnik« 23. XII. 1938) itd. »Hrvatska Revija«, »Hrvatski dnevnik« in zadnji letniki »Savre-menika« so polni njegovih esejev, člankov in poročil o našem slovstvenem življenju. Za zagrebško gledališče je prevajal Zupančičevo »Veroniko Deseniško« in zbiral gradivo za razpravo o Francetu Bevku, nekaj dni pred smrtjo pa je naročil Salijeve in Ludvikove pesmi (V. Novak, Slovenec, 12. II.). Tako je Ko-zarčanin izvrševal svoje načrte, v katere je sedaj smrt neusmiljeno posegla. Kadar se bo pisala zgodovina o kulturnem sodelovanju med Slovenci in Hrvati, bo Kozarcaninovo ime na zelo častnem mestu; naj nas njegov svetal spomin pri tem delu vzpodbuja!                 Joža Gregorič.
Literarno življeoje v zasedeni Franciji.
Iz francoskega časnika »Le Temps« posnemamo pregled, v poslednjem času izdanih francoskih knjig, kakor ga je napisal poznani pariški kritik Andre Therive. Zaradi obširnega pregleda tega sporega ga pri-občujemo v skrajšani  obliki:
»V zadnjih štirih mesecih je izšlo v zasedenem delu Francije približno petdeset del, deset pa jih bo zagledalo dan v najkrašem času. Med temi so seveda tudi taka, ki bi morala nastopiti svojo pot med ljudstvo že lani v mesecu juniju. Navzlic precejšnjemu številu pa je letos izšlo mnogo manj knjig kot v normalnih časih. Tudi nikakršnih literarnih nagrad ni v tej dobi. Iz političnih vzrokov so prenehale izhajati letne izdaje nekaterih slavnih pisateljev, na katere smo bili že močno navajeni. Med takimi knjigami so: »Les hommes de bonne volonte«, »Pasquier« ter celo Duhamelova knjiga »Lieux d'asile«, ta prav v trenutku, ko bi morala biti postavljena v izložbeno okno.
Med romani naj omenimo najprej posmrtno knjigo Andrea Lichten-bergera »Evasions«. Pisec del, kot »Mon petit Trott« ali »La Mort de Corinthe«: je v novem romanu združil novele, ki postavljajo v ospredje dogodivščine,  spominjajoče  na   »di-
sparition de Jerome Bardini« ali »feu Mathias pascal«. Elegantna, nekoliko mrzla pripovedovanja so polna moralne resnosti. Leon Lafage objavlja pod naslovom »La Rose de Cuir« (Grasset) zgodbe, katerih ekso-tičnost pri tem piscu, vdanemu ga-skonjski deželi, preseneča. Simenona roman »Les Inconnus dans la mai-son« (Gallimard) poudarja megleni značaj priljubljenih junakov iz knjige »Oblomof«. Isti pisec je v mesecu juniju objavil roman »Malempin«, ki s svojo tehniko zelo spominja na Duhamela. Jean d'Esme je napisal vojaški roman »Chevalier sans epe-rons« (Flammarion), ki slika pestro življenje francoskih časnikov v nevarnih krajih Mauretanije. Dalje so izšli romani: Gauthier-Vignal »Les Somnabules« (Plon), Claire Sainte-Soline »La Montagne des Alouettes« (Presse universitaire, Rieder), Phi-lippe Darciat »La porte fermee« (Plon) in Clement Richer »Dernier Vovage du Pembroke«.
V  drugo vrsto spada knjiga Jeli-ena Greena »Varouna«. Prav tako zanimiv po svoji izvirnosti je Henri de Regnier v »Passe vivant«. Pisateljica Colette je napisala dve noveli ter jih izdala pod imenom »Chambre d'H6tel«. Dejanje nas popelje v dobo okoli devetnajstega stoletja. Fran-gois Mauriac nam predstavlja Pasca-love »Pages Immortelles (Correa).
V  okviru verske literature je izšla mala antologija »Poesie sacer-dotale« (Gallimard), ki je posvečena mladim pesnikom, sovrstnikom Re-nea Fernandata ter po njem Louisu de Cardonnelu. Duhovnik O. Engle-bert je objavil knjigo o življenju sv. Martina ter knjigo iz življenja flamksega misijonarja »Očeta Da-miena« (Plon).
Med zgodovinskimi deli omenimo »Catherine de Medicis« od Jean He-ritiera (Plon) in sedmi zvezek »Na-tion egvptienne« od Gabriela Hano-tauxa. Georges Suarez je napisal monografijo maršala Petaina, Bernard Grasset pa zbirko člankov »A la recherche de la France«. Mercure de France je izdal »Antologie litte-raire et sociologique, Flammarion pa »Psvchologie des animaux sauvages«.
J. K.
168