RUBRIKA 4 / Kredarica Kredarica / 5 ISSN 1821-1070 Letnik XXI. št. 83-84 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad, julij-december 2021 30 LET OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE 20 LET BILTENA DS KREDARICA IX. DNEVI SLOVENSKE KULTURE Foto: Đorde Veselinov RUBRIKA 20 LET BILTENA KREDARICA KORAK V ŠIRŠO JAVNOST (nadaljevanje s prejšnje številke) Živa beseda na mesecnih zborih je bila pomembna, ampak nezadostna. Turbulentni casi, hitra dogajanja, veliko vprašanj je zahtevalo tudi ustrezen odgovor. Z rastjo in razvojem Društva Slovencev Kredarica, se je pokazala potreba za boljšimi informacijami o delu in življenju tukajšnjih Slovencev. V ta namen je na po­budo Zlate Radisavljevic, prve urednice (v pretekli številki je govorila o zacetku izhajanja in delu na Bil­tenu) ustanovljena redakcija informativnega glasila Biltena Kredarica, ki je 21. marca 2001 izdala prvo številko. Bilten kot periodicna publikacija izhaja kvartalno, zaveden je v Narodni knjižnici Srbije (ISSN) ter je po vseh pravilih vpisan v Register sredstev obvešcanja pri Pokrajinskem sekretariatu za obvešcanje. Naklada je bila 150 izvodov (en izvod po družini), izvod je brezplacen. Glasilo je bilo v crno beli tehniki. Clanom Društva je bil koristen in zanimiv. Poleg rednih rubrik, so tukaj tudi rubrike za vsa druga obvestila, potrebna in zanimiva za vse clane. Tako je Bilten Kredarica razen ostalih aktivnosti Društva nosilec pisne besede, ki dodatno prispeva k negovanju in širjenju slovenskega jezika, kot temelja kulture in identitete, posebej izven domovine, da ne pozabi vsega, kar se je zgodilo ali se bo zgodilo tukaj v našem okolju slovenske skupnosti in širše. S svojo zasnovo je bil navdih in vzpodbuda za književno in prevajalsko delo, vsako drugo umetni­ško delo ter za delo nasploh. Obvezni izvodi so dostavljani ustreznim inštitu­cijam. Bilo je treba narediti še en korak: predstaviti ga širši javnosti. Tako je bil Bilten darilo gostom ali darilo, kadar je Društvo bilo gost. Pano Biltena Kredarica je bil na I. Razstavi Slove­nija, od kod lepote tvoje od 22. do 27. oktobra 2004 (Srbsko narodno gledališce, Novi Sad). Bilten Kredarica je predstavljen skupaj z Društvom in knjigo pisateljice Marije Lovric Soncnica na 12. Mednarodnem salonu knjig 15. aprila 2006 v Novem Sadu z nesebicnim sodelovanjem Moškega kvarteta DS Kredarica. U sestavi kvarteta pojejo: tenorja Mir­ko Pavlic in Danijel Prestor, bariton Borut Pavlic in bas Stevan Nikolic, vodja ansambla. Sodelovali smo na skupni stojnici Sekretariata za izobraževanje in kulturo ter Sekretariata za nacionalne manjšine Izvr­šnega sveta APV. Zahvaljujoc Ileani Ursu­-Nenadic in Bori Kecmanu je nadaljevano uspešno sodelovanje. Prvic je Bilten ude­ležen na 51. Mednaro­dnem sejmu knjig v Be­ogradu 2007, v sektorju Društev za jezike in knji­ževnost v okviru nevla­dnega sektorja v Zavodu za kulturo Vojvodine kot sporocilo v slovenskem je­ziku v Novem Sadu. Vzpostavljeni so stiki. Nizala so se potovanja in gostovanja, novi stiki, novi clani… O delu Društva so obveš­cali tudi drugi mediji (RTV, Kanal 9, Novosadski list, Dnevnik, Novi Sad, Rodna gruda, RTV Slovenija, Dolenjski list, Vecer, Vestnik…). Poleg Biltena smo imeli publikacije: dvojezicni brošuri Dr. France Prešeren (03. 2. 18000 - 08. 02. 1849) in Ivan Cankar (1876 - 1918), ki ju je priredila Desanka Poslon; knjige za otroke Soncnica 2005, Zvita kura 2014, Galeb 2020 pisateljice Marije Lovric v prevodu; 10 let DS Kredarica v Novem Sadu 2007, Albert Kužner et al; 15 let DS Kredarica Novi Sad 2012; Cas in ljudje – Slovenci v Novem Sadu, Marija Lovric Novi Sad 2013; Pre­teklost za prihodnost – dvojezicno priredila Elza Ajdukovic Novi Sad 2018 ob 20 letnici DS Kre­darica. V KORAK S CASOM Oktobra 2001 je bila odprta prva spletna stran Društva Slovencev Kredarica – www.kredarica.s5.com (avtorica Aleksandra Đilas – stran ni v uporabi) 2014 je odprta www.kre­darica.org (avtor Ivan Dermanov – stran obstaja na medmrežju, vendar se ne obnavlja), kjer so splošne infor­macije o delu in življenju Društva. Danes obstaja stran na Facebooku Kredarica Dru­štvo Slovencev, ki vsakodnevno nudi najnovejše in­formacije o aktivnostih Društva. V življenju našega glasila kot v tudi življenju na­sploh, so bili vzponi toda tudi težave, vcasih financne ali personalne narave. Bilten Kredarica je kot tiskana izdaja docakal leta 2021 svoj dvajseti rojstni dan v kontinuiteti, v coloru, v nakladi 500 izvodov, še vedno brezplacen. Marija Lovric 2 / Kredarica 20 LET BILTENA KREDARICA Kredarica / 3 POPIS PREBIVALSTVA V SRBIJI 2022 NOVICE IZ NACIONALNEGA SVETA SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V SRBIJI Nacionalni svet slovenske narodne manjšine je v letu 2021 obiskala ministrica za clovekove in manj­šinske pravice ter družbeni dialog Gordana Comic z delegacijo. Predsednik Nacionalnega sveta slovenske naro­dne manjšine v Srbiji, Saša Verbic je kot gostitelj med ostalimi temami izpostavil popis prebivalstva v Srbi­ji 2022 in pomen pravice do svobodne opredelitve o slovenskem poreklu. Poudarjena je potreba po vecji vidljivosti slovenske skupnosti v javnih glasilih v zve­zi s popisom na javnem servisu RTS. Predsednica Odbora za izobraževanje prof. dr. Maja Đukanovic je povedala, da v Društvih Sloven­cev v Srbiji slovenšcino poucujejo uciteljice, ki jih je napotilo Ministrstvo za izobraževanje Republike Slo­venije. Pouk slovenskega jezika kot izbirni predmet na osnovnih šolah v Srbiji poteka od leta 2017. Na Univerzi v Beogradu se slovenski jezik poucuje na Lektoratu za slovenistiko, ki je obenem najvecji lekto­rat za slovenistiko na svetu. Prof. dr. Maja Đukanovic je predstavila tudi znanstveni casopis Slovenika, ci­gar založnika sta Nacionalni svet slovenske narodne manjšine in Univerza v Beogradu. O obvešcanju v slovenski skupnosti je govoril pred­sednik Odbora za obvešcanje Dino Dolnicar – docent na Fakulteti dramskih umetnosti. On je poudaril vlo­go medmrežja, predvsem v obdobju pandemije vi­rusa Covid 19. Na portalu Slokult.info je ustanovljen Radio Podkast z aktualnimi informacijami, ki zani­majo clane naše skupnosti ter druge prebivalce Srbije, ki se zanimajo za potovanje v Slovenijo. Predsednik Odbora za kulturo, Dragomir Zupanc, je govoril o Reviji sodobnega slovenskega filma Dani slovenackog filma, katero skupaj organizirata Dru­štvo Slovencev Sava in Nacionalni svet slovenske na­rodne manjšine v Srbiji. Omenil je tudi produkcijo dokumentarnih filmov naše slovenske skupnosti. Saša Radic, predsednik Izvršnega odbora NS je govoril o prestavljanju Razpisa NS za sofinanciranje projektov in programov v letu 2020 zaradi pandemi­je virusa Covid 19. Predstavil je tudi svoje izkušnje v zvezi s popisom prebivalstva. Ministrica Comic je v svoji predstavitvi povedala, da bo vloga Ministrstva omogociti navzocnost manj­šin na javnem servisu RTS, predvsem v obdobju pred popisom prebivalstva. Poudarila je pomen rezultatov popisa za izvajanje nadaljnje politike do nacionalnih manjšin. Predsednik NS, Saša Verbic je prosil ministrico, da z namenom izkazovanja pravice do svobodne opre­delitve državljanov na popisu 2021 posname spo­rocilo za javni servis RTS, s katerim bi povabila vse državljane, naj svobodno izkažejo svoje nacionalno poreklo. NS je ponudil tehnicno in strokovno pomoc v realizaciji. Predlog je ministrica z zadovoljstvom sprejela. Zato ljubi Slovenci, Slovenke, vaši potomci in vsi, ki se tako pocutite, izkoristite zagotovljeno pravico svobodne opredelitve o poreklu, saj s tem pomagate sebi in slovenski skupnosti v Srbiji. Vir: Nacionalni svet slovenske narodne manjšine Priredila: Elza Ajdukovic VPIS V POSEBNI IMENIK SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V SRBIJI Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin v Republiki Srbiji iz leta 2009 omogoca vpis v Po­sebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na zah­tev_pbs_upis_slovenacki. Na podlagi Zakona o varovanju osebnih podat­kov, ki velja od 1. 1. 2009, lahko izpolnjen obrazec za vpis v posebni volilni imenik osebno dostavi­te pristojni obcinski upravi, kjer imate prijavljeno prebivališce – ob predložitvi osebne izkaznice ali pa ga skupaj s fotokopijo osebne izkaznice pošlje­te priporoceno na naslov vaše pristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo o vpisu v posebni vo­lilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen pla­cila administrativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik slo­venske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega na­cionalnega sveta. ORGANIZIRALI SMO IX. DNEVI SLOVENSKE KULTURE 2021 Društvo Slovencev Kredarica je v letu 2021 orga­niziralo manifestacijo IX. Dnevi slovenske kulture. Manifestacija je bila od 25. in 26. novembra in nakna­dno 4. in 10. decembra 2021. Na manifestaciji so se predstavila društva, skupine in posamezniki iz Slove­nije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. 25. novembra 2021 je bila slavnostna otvoritev s kulturnim programom in Razstava 20 let Biltena Kre­darica – razstava od prve številke Biltena Kredarica, ki je izšla 21. marca 2001 do osemdesete številke, ki je izšla marca 2021 ter monografije ob okroglih oble­tnicah društva in ostale publikacije, ki jih je društvo izdalo v 24. letih obstoja. Predsednik DS Kredarica Đorde Veselinov je ob otvoritvi pozdravil prisotne in jim izrekel dobrodošlico: Cenjeni gostje, dragi clani in prijatelji, dobrodošli na IX. Dneve slovenske kulture v orga­nizaciji Društva Slovencev Kredarica. Društvo Sloven­cev Kredarica z organizacijo kulturnih manifestacij že štiriindvajset let prispeva k negovanju in promociji slovenske kulture. Otvoritev manifestacije IX. Dne­vi slovenske kulture zacenjamo z likovno razstavo ob dvajsetletnici izhajanja Biltena Kredarica. Potem je prva urednica Biltena Kredarica Zlata Radisavljevic govorila o ustanovitvi uredniškega od­bora in o prvi številki ter izhajanju prvih deset let, se­danja urednica Biltena Mariji Lovric pa je ob razstavi spregovorila o pomenu izhajanja Biltena Kredarica, ki v kontinuiteti izhaja 20 let. Po ogledu razstave je sledilo druženje. 26. novembra 2021 je bil XVIII. Vecer slovenske poezije v Kulturnem centru Novi Sad. Uvodoma je Lena Vasic izvedla klavirsko tocko, potem je prisotne pozdravil Đorde Veselinov, predsednik DS Kredarica: Cenjeni gosti, dragi clani i prijatelji, nocojšnji XVIII. Vecer slovenske proze in poezije je posvecen Domovini Sloveniji, ki v letu 2021 praznuje 30 let osamosvojitve. V nadaljevanju je bil prikazan video zapis Moja do­movina. Ucenci slovenskega jezika z elementi kulture OŠ Vase Stajica pod mentorstvom Nine Stanimirov Veriš in mlajši ucenci dopolnilnega pouka slovenske­ga jezika DS Kredarica pod mentorstvom Rut Zlobec so predstavili zanimivo recitacijo Zemljevid Sloveni­je, najmlajši ucenci DS Kredarica pod mentorstvom Rut Zlobec pa so recitirali Cestitko domovini. Ucenci in clani DS Kredarica, ki hodijo tudi v glasbeno šolo in sicer Magdalena Kiso na harmoniki, na klavirju Daniel Leš, Anja Antic na oboi, na flavti pa Jana Vasic s klavirsko spremljavo mentorice, so z glasbenimi tockami popestrili prireditev in poželi ve­lik aplavz. Ob 30 letnici osamosvojitve Republike Slovenije je DS Kredarica organiziralo sedaj že tradicionalni literarni natecaj Moja domovina za najboljši literarni zapis, na katerem je sodelovalo 9 clanov in ucencev dopolnilnega pouka slovenšcine v slovenskih dru­štvih v Srbiji. Nastopile so nagrajenke natecaja in premierno predstavile tri nagrajena besedila. Pesem V novo­letni noci, ki je osvojila prvo mesto, je prebrala av­torica Marija Lovric, clanica DS Kredarica. Zgodba Skrivnostni gozd je osvojila drugo mesto, napisala jo je Dragana Kneževic, clanica Društva Slovencev Sava iz Kostolca in v veliko veselje vsem je iz Kostolca prispela na prireditev ter besedilo tudi sama prebra­la. Tretje mesto je osvojila ucenka in clanica Društva Slovencev Kredarica Snežana Miladinovic z zgodbico Spomin na rojstni kraj in ga prebrala. Vse so dobile velik aplavz. Program je vodila Zdenka Maletin, ki je v imenu DS Kredarica cestitala in se zahvalila vsem za sodelo­vanje in sicer nagrajenim avtorjem in ostalim avtor­jem udeležencem. Posebno se je zahvalila strokovni komisiji in vsem ostalim, ki so podprli projekt ali po­magali pri njegovi realizaciji, še posebej pa uciteljem in uciteljicam dopolnilnega pouka, ki so pomagali pri zasnovi natecaja ter ucencem v okviru pouka poma­gale pri besedilih. Besedila vseh avtorjev so objavljena v Biltenu Kredarica. Vsem, ki so podprli organizacijo manifestacije, se iskreno zahvaljujemo. 4. decembra 2021 je bil XVIII. Vecer slovenske pe­smi v sinagogi, na katerem so gostovali pevski zbori in pevske skupine. Predsednik DS Kredarica Đorde Veselinov je med ostalim povedal: Nocoj nadaljujemo manifestacijo z XVIII. Vecerom slovenske pesmi v cu­doviti dvorani Sinagogi. Od nastanka do danes, se je na koncertu zvrstilo veliko pevskih zborov, folklornih skupin, ansamblov, opernih ali drugih pevskih izvajal­cev, s katerimi smo sklenili prijateljstvo za zmeraj. Po­sebej pozdravljam Verico Đindo, predsednico Sloven­skega društva Ivan Cankar iz Sarajeva, ki so se v teh težhih casih odzvali na povabilo, da skupaj s pesmijo premagamo cas epidemije, ki je v veliki meri pokvaril naša druženja. Prav tako pozdravljam predstavnike slovenskih društev in njihovih pevskih skupin v Srbiji, ki se zvesto vsako leto predstavljajo na našem tradicio­nalnem koncertu v Sinagogi. Vuk Maletin, ki je vodil program, se je zahvalil vsem, ki so sodelovali in podprli projekt. Prvi je nastopil Mešani pevski zbor Društva Slo­vencev Kredarica – gostitelj vecera, ki skozi pesem prispeva k negovanju slovenske tradicije zborskega petja. Lansko leto so praznovali 20 let od ustanovitve, na žalost se zaradi razmer v zvezi s pandemijo niso mogli predstaviti s celovecernim koncertom v Mestni hiši, saj je tik pred nastopom moral biti odpovedan. Pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan, s kla­virsko spremljavo Jožefa Ritterja so zapeli Sloven`ja mati – Herman Kjuder, Rož, Podjuna, Zila – Janko Mikula, Pavle Kernjak. Tudi Pojoca družba Društva Slovencev Sava iz Be­ograda zelo rada poje in vsako leto publiko razveselijo z udeležbo. Pod dirigentsko palico dirigentke Višnje Dimitrijevic, so se predstavili s pesmimi Glej zvezdi­ce – narodna, priredba Višnja Dimitrijevic, Roža na vrtu – narodna, Pri nas pa ohcet imamo – primorska narodna, priredba Višnja Dimitrijevic. Mešani pevski zbor Društva Slovencev Planika prihaja iz Zrenjanina in tudi oni sodelujejo vsako leto. Letos so zapeli Oce naš – Jože Leskovar in Ecce Quomodo Moritor Iustus – Jacobus Gallus Petelin ter Zabucale gore – narodna. Dirigentka zbora je Danijela Avram. Mešani pevski zbor Društva Slovencev Triglav, ki tudi vsako leto zelo rad sodeluje na koncertu, pri­haja iz Subotice. Pripravili so pesmi, ki so publiko odpeljale v novoletno praznicno vzdušje z naslovom Silvestrski poljub – Dušan Velkavrh, Jože Privšek, Najin božic – Andreja Crešnar, Glej zvezdice bož­je – John Lennon. Dirigentka zbora je Diana Kiss Miskolci, klavirska spremljava Kristina Mate, solo pa sta zapeli hcerka Virag Kiss in mama Diana Kiss Miskolci. Novost na koncertu je bila Ženska vokalna skupina Verse Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada, ki se je premierno predstavila na Srecanju pevskih zborov Društva Slovencev Triglav v Subotici. Skupino vodi Borut Pavlic, zapeli pa so Over the rainbow – H. Arlen in E. Y. Harburg, priredba Borut Pavlic in Ple­nicke je prala – narodna, priredba D. Bucar. (skupaj s MoPS Fantje). V nadaljevanju je zapela Moška pevska skupina Fantje prav tako pod vodstvom umetniškega vodja Boruta Pavlica pesmi Ne diraj moju ljubav – priredil Borut Pavlic in Žabja svatba – V. Vodopivec. V veliko veselje gostiteljev so za konec vecera na­stopili posebni gosti novembrskega koncerta Mešani pevski zbor Slovenskega društva Ivan Cankar, ki pri­haja iz Sarajeva iz Bosne in Hercegovine. Z njimi je DS Kredarica spletlo posebne vezi z veliko medsebojnih obiskov in druženja. Tudi oni skozi pesem negujejo slovensko kulturo, radi pojejo in nastopajo. Letos so bili ponovno v Novem Sadu. Zbor vodi dirigent Alek Isakovic, zapeli pa so Mamca, pošljite me po vodo – Mateja Petelin, Stabat Mater - Zoltan Kodaly, Carna goro – Milan Prebanda, Pjesme iz Slovenije – Mario Katavic, Jabolko rudece - Jakob Jež, Northern Lights – Ola Gjeilo, Na Benbašu – Milan Prebanda. Ob za­kljucku so vsi skupaj s publiko tradicionalno zapeli pesem bratov Avsenik Slovenija od kod lepote tvoje, z dirigentko Dunjo Huzjan, še pred tem pa so predstav­niki zborov in društev prejeli zahvale za sodelovanje na IX. Dnevih slovenske kulture v Novem Sadu. Po koncertu so se nastopajoci in clani DS Kreda­rica družili na pogostitvi. Naslednji dan 5. decembra 2021 je bil turisticni ogled mesta in okolice za gostu­joce. 10. decembra 2021 je bilo zanimivo gostovanje amaterske lutkovne skupine LUKI KD Svoboda iz Slovenije, iz Kisovca pri Zagorju s predstavo Strah in programom za najmlajše. Lutkovna skupina je s predstavo in druženjem navdušila malcke, ki so se po predstavi še poigrali z lutkami in njihovimi animator­ji. Hvala, dragi prijatelji iz Slovenije, za izjemno du­hovno darilo. Cilji projekta in sicer predstavitev, ne­govanje slovenske kulture in aktivnosti DS Kredarica so bili popolnoma uresniceni, saj so se v vecdnevnem kulturnem programu predstavili slovenski rojaki iz Srbije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. DS Kre­darica že 24. leto skrbi za ugled slovenske skupnos­ti v Novem Sadu in ugled domovine Slovenije, ki jo v pozitivni luci predstavlja, poleg tega pa skrbi tudi za povezovanje mladih rojakov in njihovo napredo­vanje pri znanju slovenskega jezika, kulture in obica­jev. Društvo je v medijih in na družabnih omrežjih v Sloveniji in v Srbiji ter v Novem Sadu posredovalo obvestilo o dogodku in inštitucijah, ki podpirajo de­lovanje društva. Besedilo: Elza Ajdukovic Foto: Zoran Stankovic, Đorde Veselinov in drugi ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO Kredarica 11 ORGANIZIRALI SMO 12Kredarica PREDSTAVILI SMO SE SRECANJE PEVSKIH ZBOROV V SUBOTICI Na povabilo Društva Slovencev Triglav iz Suboti­ce se je tudi letos 24. septembra 2021 Mešani pevski zbor iz Društva Slovencev Kredarica udeležil Sreca­nja pevskih zborov. V dvorani Mestne hiše v Subotici je bil koncert pevskih zborov slovenskih društev iz Srbije. Na žalost je zaradi epidemije izostalo tradicio­nalno gostovanje pevskih zborov iz Slovenije, zato so se toliko bolj potrudili ostali sodelujoci. Po koncertu so se pevke in pevci skupaj z gostitelji družili ob po­gostitvi ter se pozno zvecer vrnili v Novi Sad. Naši predstavniki so izkoristili obisk in povabili vse zbore na IX. Dneve slovenske kulture na Vecer slovenske pesmi v Novi Sad, da se ponovno družijo. Besedilo in foto: Zdenka Maletin ŽENSKA VOKALNA SKUPINA VERSE Skupina je nastala iz ženske vokalne skupine, ki je delovala pri Rusinskem kulturnem centru in nego­vala tradicionalne rusinske pesmi. Od marca 2017 je umetniški vodja in dirigent skupine Borut Pavlic zelo hitro po prevzemu s popolnoma novo skupino pevk imel zelo opažene nastope. Posebno se izpostavlja specialna nagrada, ki jo je skupina dobila za nastop na tradicionalnem festivalu Da se ne pozabi 2017 v Đurdevu in to samo nekoliko mesecev po prevzemu skupine. Skupina je 2020 zacela širiti svoj repertoar, ki ob­sega pesmi iz regije, svetovni »evergreen«, v zadnjem casu pa tudi slovenske umetne pesmi. Na pobudo umetniškega vodja in dirigenta Boruta Pavlica je sku­pina 2021 dobila novo ime Ženska vokalna skupina Verse in se pridružila DS Kredarica iz Novega Sada. Kmalu po prikljucitvi k društvu je skupina ime­la tudi debitantski nastop v Subotici 24. septembra 2021 na tradicionalnem Srecanju pevskih zborov s pesmima Plenicke je prala in Lollipop. Prav tako v organizaciji DS Kredarica so nastopili na tradicio­nalnem koncertu Vecer slovenskih pesmi v okviru manifestacije IX. Dnevi slovenske kulture v Novem Sadu decembra isto leto, kjer so pele pesmi Over the Rainbow in Plenicke je prala, ki so jo izvedle skupaj z Mo­ško pevsko skupino Fantje DS Kredarica kot mešani zbor. Pevke ŽVS Verse so skupaj v tej aktualni sestavi malo dlje kot eno leto in v tem casu so imele 6 nastopov od katerih je eden tudi celovecerni kon­cert, ki so ga izvedle z Moško pevsko skupino Fantje DS Kredarica konec maja 2021. Obe skupini bosta v priho­dnosti sodelovali in nastopa­li skupaj, bodisi kot zasebni skupini, bodisi kot mešani pevski zbor pod umetniškim vodstvom Boruta Pavlica v okviru DS Kredarica in RKC iz Novega Sada. Besedilo in foto: Borut Pavlic Kredarica 13 PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE ANĐELKA IVOŠEV, kemijska tehnica in družina Na redni delegatski skupšcini Društva Slovencev Kredarica je 27. junija 2020 izvoljen novi Nadzorni odbor: za predsednika Dr. Milan Breberina, za cla­na Andelka Ivošev in Dušan Vujoševic. V tej rubriki sta do sedaj predstavljena dva clana. Z novoizbrano clanico Nadzornega odbora Andelko Ivošev, sva se srecali na proslavi 20. obletnice Biltena Kredarica in sedaj imam priložnost, da vam jo predstavim. Ali bi mi, prosim povedali nekaj o sebi? Imenujem se Andelka Ivošev (roj. Piperski), roje­na sem v Novem Sadu 20. januarja 1949 od oceta Mi­lorada Piperskega in matere Ane Piperski (roj. Selak). Osnovno in Srednjo kemijsko tehnološko šolo sem koncala v Novem Sadu, tu sem se po maturi 1968 zaposlila na Tehnološki fakulteti - organska kemija, kot kemijska tehnica. Leta 1970 sem se porocila z Aleksandrom Ivoše­vim. V najinem zakonu sta se rodila sin Branislav in hcerka Aleksandra. Decembra 1990 sem dala odpoved in ustanovila samostojno obrtno podjetje „Foto-porcelan“, izdelava slik na porcelanu. Upokojila sem se februarja 2003, vendar sem še vedno aktivna v tem poslu. Vaše vezi s slovenstvom? Moja mati Ana Selak je rojena 1911 na Otoccu na Krki, Novo mesto, v mnogoštevilni revni druži­ni. Njena starša Ana (roj. Arko) in Jakob Selak sta svoje življenjsko obdobje preživela na vasi, kjer sta v težkih casih rodila deset otrok. Ker so otroci zgodaj ostali brez matere, so jih usode odvedle na vse strani, pa je tako tudi moja mati Ana po cudnih poteh uso­de prišla v Novi Sad leta 1940. Tu se je zaposlila kot šivilja, spoznala in se porocila 1962 z mojim ocetom Miloradom Piperskim. Moja mati je rodila nas tri sestre: Milico, mene in Mirjano. V mojem sedmem letu sta se starša locila, mama pa ostaja sama z otroki in gre skozi težko življenjsko obdobje. Vsake poletne šolske pocitnice smo preživljali v Sloveniji, kjer so se zbirali mamini bratje in sestre in že kot otroci smo vzljubili mamino družino in Slo­venijo. Svojo pripadnost poreklu moje matere sem posredovala mojima otrokoma in vsak odhod v Slo­venijo nam je drago doživetje. Še danes vzdržujemo tesne stike s sorodniki v Sloveniji. Ali nam lahko poveste nekaj o Vaši družini? Oba moja otroka sta poleg šolskih obveznosti usmerjana k športnim aktivnostim. Sin Branislav je treniral košarko, hci pa je med vec športi sebe našla v streljaštvu. Sin Branislav in njegova žena Mia imata sina Nika, 12 let. Mia je akademska slikarka, Branislav pa je za­poslen na Naravoslovno - matematicni fakulteti, po poklicu je IT sistem administrator. Oba otroka sta clana DS Kredarica. Lep dogodek v Vašem življenju? Zame je najlepši dogodek rojstvo mojih otrok, njuno odrašcanje in osamosvojitev. Aleksandra nam je med svojo športno kariero podarila veliko srec­nih trenutkov od prve osvojene pionirske medalje do najvecjega uspeha – osvajanje olimpijskega zla­ta. Najpomembnejši dogodek je, ko sva sin in jaz v Sydneyu med olimpijskimi igrami bila v publiki in spremljala Aleksandrin nastop. To je neponovljivo doživetje. Nam lahko poveste kakšno zanimivost? Kot sem navedla, se je takoj po koncani srednji šoli zacela moja služba na Tehnološki fakulteti. Glede na to, da so študentske vaje iz organske kemije eksperi­mentalne, sem bila najveckrat prisotna na njihovih vajah med semestri, prav tako pa sem tudi sodelovala v tehnicnem delu pri izdelavi njihovih diplomskih, magistrskih in drugih nalog. Takrat sem mislila, da je to moja služba do upoko­jitve in da tu ne bo kakšnih sprememb. Toda popolno­ma nepricakovano, ob druženju z enim fotografom, me je zacel zanimati foto – laboratorij, presnemava­nje, razvijanje filmov, retuširanje in dr. Krenila sem z usposabljanjem in kmalu vstopila v svet porcelana, keramicnih barv, prenašanje slik skozi svetlobo in emulzije. Po 23 letih dela na fakulteti sem dala odpoved in vstopila v samostojen posel izdelave fotografij na porcelanu. Zanimivo je, kako clovek v enem obdobju življenja naredi premik, o katerem ni nikoli razmi­šljal. Kako potekajo dnevi upokojenke? Odkar sem upokojenka, ko so vnuki odrasli, ko je opravkov postalo vse manj, se lahko posvetim in uži­vam v moji veliki strasti – naravi. Bivanje v naravi, sprehodi, aktivno planinarjenje, gobarjenje, kolesar­jenje – to so moje preokupacije. Clanica sem Planin­skega društva Naftaš in Gobarskega društva iz Nove­ga Sada. Veseli me vsak odhod v naravo, uživanje v sprehodih in druženju s planinarji. Covid – 19 v vsem tem? Pandemija Covid – 19 je v svetu, pa tako tudi pri nas, povzrocila vrsto omejitev, bodisi pri gibanju, potovanjih, bodisi pri druženjih s prijatelji, vse z na­menom ohranjanja zdravja in preprecevanja daljnega širjenja. Zaradi teh ukrepov, moji domaci in jaz svoje dosedanje navade reduciramo samo na tiste življenj­sko najpomembnejše. S cepljenjem in upoštevanjem varnostnih ukrepov cakamo, da vse to cimprej mine in da se konca. DS Kredarica in Vi? Moje prve informacije o obstoju Društva Sloven­cev v Novem Sadu prihaja preko druženja z družino Pipan. Istocasno me je moja prijateljica, zaposlena na FTN (Fakulteta tehnicnih znanosti), napotila na naslov DS Kredarica, pa sem tako leta 2009 postala clanica društva, potem pa še moja otroka Branislav in Aleksandra. Moja dosedanja aktivnost v društvu je bila v naj­vecji meri usmerjena na delo pri pomembnih aktiv­nostih, kjer sem najprej bila izvoljena za delegatko Delegatske skupšcine DS Kredarica. Leta 2020 sem izbrana za clanico Nadzornega odbora DS Kredarica. Kaj bi sporocili clanom društva? Vsem clanom društva želim, naj jim bo Kredari­ca mesto, kjer se bodo z veseljem zbirali, družili se in spoznavali slovensko kulturo in tradicijo. Velike pohvale uciteljici DPS in društvu za organizacijo in poucevanje slovenskega jezika. Želim Vam uspešno delo v Nadzornem odboru! Pogovor vodila: Marija Lovric Foto: Andelka Ivošev Aleksandra Ivošev - zlata in bronasta Olimpijska medalja v streljaštvu v Atlanti (ZDA) 1996 14Kredarica PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE S trinajstimi leti se je Aleksandra vclanila v Streljaško družino „Novi Sad 1790“, kjer je med juniorskim obdobjem, potem pa tudi kot seni­orka, zacela s svojo bogato in uspešno športno kariero. Ob veliki podpori staršev in s strokov­nim vodenjem trenerja Janoša Juhasa, je prišla od državnih, balkanskih, evropskih in svetov­nih prvenstev do najvecjega odlicja – zlate, v disciplini malokalibrska puška in bronaste, v disciplini zracna puška Olimpijske medalje v Atlanti (ZDA) 1996. leta. Bila je udeleženka treh ciklusov Olimpij­skih iger in to v Barceloni 1992, Atlanti 1996 in Sydneyu 2000. Zmagovalka je dveh svetov­nih rekordov in olimpijskega rekorda finala v Atlanti. Leta 1994 je prejemnica Oktobrske nagrade Mesta Novi Sad, športne nagrade „Jovan Mikic – Spartak“, 1996 pa jo je Jugoslovanski Olimpij­ski komite proglasil za športnico leta in v vecih priložnostih je proglašena za najboljšo športni­co na podrocju streljaštva. Leta 2000 se je odlocila da šport postavi na drugo mesto in se posveti zasnovi družine. Po­rocila se je z Vladimirjem Radusinovicem. Leta 2004 prvic postaja mama, danes pa je ponosna na svoje sedaj že tri odrasle sinove: Branka, Ro­mana in Nebojšo, ki obiskujejo DPS v Kredarici. Leta 2001 se je Aleksandra s prekinitvijo z aktivnim ukvarjanjem s streljaštvom zaposlila v Streljaški zvezi Vojvodine, kot strokovna sode­lavka, 2008 pa je izbrana za Generalno sekretar­ko te zveze, na kateri funkciji je še danes. Skozi organizacijo tekmovanj na vseh nivojih posebno pozornost usmerja na delo z mlajšimi kategori­jami, da bi ob delu in druženju bolj vzljubili ta šport in ostali v njem. Aleksandra in njeni dosežki so zaznamovani tudi v obliki poštne znamke, ki jo je izdala Pošta SR Jugoslavije z njeno podobo in napisom Atlan­ta 17. 10. 1996 osvojiteljica olimpijskih medalj ter pisemsko ovojnico s posebnim pecatom in njeno podobo, kako strelja in poštno znamko z njeno podobo, ki jo je izdalo Društvo filatelistov „Novi Sad“- 1/96. Andelka Ivošev na Durmitoru Kredarica15 PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE Andelka Ivošev na Otoccu na Krki 16Kredarica ORGANIZIRALI SMO FILM O POUKU V ucilnici Društva Slovencev Kredarica je bilo pra­vo filmsko vzdušje. Režiserka Maja Grgic je naredila prvo klapo in zacela snemati material za film, ki bo prikazan naslednje leto 2022 ob 25. obletnici društva in zacetku dopolnilnega pouka z naslo­vom 25 crk za 25 let. Pri snemanju fil­ma so sodelovali uciteljica Rut Zlobec in ucenci. Snemanje kratkega filma 25 crk za 25 let o dop. pouku slovenšcine v organizaciji Društva Slovencev Kre­darica je potekalo s cenjeno režiserko Majo Marceta in snemalcem Milanom Inicem, ki ga predvsem mladi poznajo kot vodjo You Tube kanala Yasserstain. Hvala vsem ucencem za sodelovanje in razumevanje zaradi prilagojenega pou­ka. Knjižne kazalke z okrasi iz slame, ki sta jih pripravila Mirjana in Edvard Kir­bus iz Društva Slovencev Triglav Subo­tica, bo vec ucencev izdelalo doma. In hvala Vesni Pi­saric, Oliveri Cergol Miloševic in Marjetki za dobrote za naše najstnike. Besedilo in foto: Rut Zlobec PREDSTAVILI SMO SE SPLETNA RAZSTAVA: DVOJNOST – RAZDVOJENOST – POVEZANOST Tudi v letu 2021 je Združenje slovenska izseljenska matica objavila natecaj za likovna dela, ki jih ustvar­jajo umetnice in umetniki izven meja domovine Slo­venije. Zaradi razmer v zvezi s Covid-19, niso mogli izpeljati likovne kolonije, ki bi bila letos tradicional­na, že 30. po vrsti. Tako je bila kolonija izvedena na daljavo in na natecaj je prispelo 38 likovnih del iz Avstrije, Hrvaške, Nemcije, Srbije, Švedske, Kanade, Venezuele. Nekateri so naslikali dve sliki, kjer je pri­kazana ta dvojnost, nekateri so razdvojenost prikazali na eni, prispele pa so tudi zanimive fotografije. Iz Društva Slovencev Kredarica sta se na razstavo odzvali že tradicionalno Marijana Gregl Bikar, slikar­ka in premierno Ana Mitrovic, študentka. Razstava je bila objavljena 24. 08. 2021 na spletni strani ZSIM. Vir: ZSIM Priredila: Elza Ajdukovic Kredarica17 MOJA HIŠA JE TVOJ DOM POTOVANJE PO DEŽELI Topli poletni dne­vi so kot ustvarjeni za obiske. Ceprav je bilo le­tos zaradi korone ve­liko ovir za potovanje, se nam je kljub temu uresnicila želja, da obišcemo našo domo­vino Slovenijo. Kot otrok sem obhodila Slovenijo vzdolž in pocez, ampak zadnje doživetje je bilo res posebno. Objemov moje družine in sorodnikov, ki so nas docakali, ne bom nikoli pozabila. Mnogo tega se je spremenilo, ampak je Slovenija vedno znova samo še lepša. Najprej smo obiskali Ljubljano, ki je dolga leta ži­vela v mojem spominu, bili v središcu mesta, na Tro­mostovju, pri spomeniku Prešernu. Obiskali smo Iški Vintgar, kjer so se otroci kopali v mrzli vodi, ki je bila 14 stopinj, zanimivo pa je, da je voda bila toliko cista, da smo jo lahko pili. Nadaljevali smo pot proti Bledu in Bohinju, kjer smo doživeli nedotaknjeno naravo in objeme dreves in planin. Najdaljša pot nas je popeljala še na jugozahod do Slovenskega primorja, kjer tudi nam ni manjkalo ko­panja in sprehodov po Piranu in Portorožu. Potem odhajamo še na drugi konec severovzho­dne Slovenije in sicer v Prekmurje k teti Jani in vroce dneve preživljamo na jezeru Expano. Uživamo v pre­kmurski gibanici in misticni reki Muri, biseru narave. Na koncu smo potovanje zakljucili na jugu Slove­nije v Posavju, kjer smo v okviru projekta Moja hiša je tvoj dom, ki ga je sprožila naša uciteljica Rut Zlobec v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in pod pokroviteljstvom Društva Pleteršni­kova domacija in lokalne skupnosti v Pišecah, bivali v Pleteršnikovi domaciji v Pišecah, kjer smo po raz­burljivem potovanju še zasluženo malo uživali v miru in tišini vasi. Tam nas je docakal predsednik Društva Pleteršnikove domacije, Martin Dušic ter nas sezna­nil z delom Maksa Pleteršnika, jezikoslovca in zna­nega avtorja velikega nemško-slovenskega in sloven­sko-nemškega slovarja. Martinu smo se zahvalili za gostoljubje in se po krasnem pocitku v naravi med vinogradi spociti in polni doživetij vrnili domov. Fotografirali smo se in tako ovekovecili naš obisk. Z družino smo skupaj oživeli spomine in doživeli nove. Besedilo in foto: Nataša Dimitrijevic Prešernov spomenik – Ljubljana Tivoli – Ljubljana 18Kredarica 18Kredarica MOJA HIŠA JE TVOJ DOM Jezero Expano – Murska Sobota Otok Ljubezni – reka Mura Kredarica 19 COVID-19 ANKETA Naše clane smo vprašali: 1. Kako preživljate cas v obdobju pandemije Co­vid-19? Pandemija je v svetu kot tudi pri nas povzrocila številne omejitve, nove pogoje življenja in velike spre­membe na vseh podrocjih naših navad. Tako smo moji domaci in jaz omejili dotedanje navade samo na tiste najbolj pomembne. Zaradi novih ukrepov smo naša druženja omejili na minimum, v glavnem samo na druženja v krogu družine, sprehode na prostem, planinarjenju… vec casa je ostalo za branje in caka­nje, da vse to cim prej mine. 2. Ali ste imeli kakšen pomemben dogodek? Zame kot Novosadcanko je imenovanje mesta Novi Sad za Evropsko prestolnico kulture 2022 na prvem mestu. Organizacija otvoritve, avdio-svetlobni hommage velikanu Tesli kot tudi velicasten ognjemet v podgradju trdnjave so bili dogodki za spomin. 3. Kaj pricakujete od 2022? V 2022. letu pricakujem, da se življenje vseh nas vrne v neke normalne okvire, zlasti v zdravstvenem smislu. Ko bo obdobje Covid za nami, se bodo vse naše aktivnosti vrnile na stare tire, na neomejeno delo in potovanja, druženja in brezskrbnosti. Andjelka Ivošev 1. Kako preživljate cas v obdobju pandemije Co­vid-19? Previdna sva, manj se druživa, vec pa se sprehaja­va. Druživa se tudi s prijatelji ali najvec po telefonu in družabnih omrežjih, prevladujejo hišni opravki, vec tudi kuhava, pa sva se malo zredila, težko je našteti, koliko nadaljevank, filmov in oddaj sva si ogledala na televiziji. V prostem casu bereva in neštetokrat sva se prepricala v pregovor, da je knjiga clovekov najboljši prijatelj. Oba sva cepljena, tudi z buster odmerkom. 2. Ali ste imeli kakšen pomemben dogodek? Svetli dnevi lani so bili na dopustu, ko sva avgusta preživela 10 dni v turškem letovišcu Kumburgaz na Marmornem morju, nedalec od Istanbula. Obiskala sva tudi Istanbul, Burso in Princevske otoke. Dopust je glede Covida-19 minil brez težav, malo sva se spo­cila tudi od njega. Potem sva bila tudi na nekoliko le­pih izletov po Vojvodini. Posebno nama je bila všec trdnjava Bac in jez v Malem Staparu pri Sivcu. 3. Kaj pricakujete od 2022? Predvsem to, da se pandemija konca, da se ukinejo omejitve in da zacnemo normalno živeti. Zaželela sva si lepa potovanja, zelo bi rada spet obiskala Slovenijo. Dušanka in Dušan Vujoševic 1. Kako preživljate cas v obdobju pandemije co­vid-19? V obdobju pandemije Covid-19 sem vecino casa leta 2020 in 2021 prespala ali se živcirala okoli sta­tisticnih podatkov okuženih ali bila zelo žalostna ob številu umrlih. Zelo sem se bala okužbe, tako da v prvem valu skorajda nisem hodila ven. Zdelo se mi je, da preživljamo neko nocno moro iz znanstvenofanta­sticne zgodbe in sem upala, da ko se bom eno jutro zbudila, da bo vse za nami. Kasneje, ko so se nizale razlicice oziroma novi sevi, sem se malo že opogumi­la in se pocasi zacela vracati med ljudi. 2. Ali ste imeli kakšen pomemben dogodek? Pomemben dogodek je bil v letu 2021, ko sem koncno videla svojo hcerko in sina, oceta, sestre in njihove družine in da smo skupaj z otrokoma pre­živeli precudovit dopust na morju, na Hrvaškem najprej v Porecu v Istri, potem pa na otoku Lošinju v Kvarnerskem zalivu. Ta oddih me je dobesedno vrnil v življenje. 3. Kaj pricakujete od 2022? V letu 2022 ne pricakujem nicesar, da ne bi bila prevec razocarana, saj me je izkušnja s pandemijo po­polnoma prepricala, da je najboljša želja vsem pa tudi sebi, naj ostane vse tako, kot je bilo v casu pred njo. Želim vsem nam samo, da ostanemo zdravi! Elza Ajdukovic CESTITKA Marija Lovric, pisate­ljica in pesnica ter ure­dnica Biltena Kreda­rica in ucenka DPS v DS Kredarica Novi Sad je osvojila tretje mes­to v kategoriji PESMI O NARAVI – JUTRO na pesniškem natecaju Šinkovcevi dnevi poe­zije 2021 v organiza­ciji JSKD Idrija! MOJA HIŠA JE TVOJ DOM JUBILEJ 70. OBLETNICA ZDRUŽENJA SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA V cetrtek, 21. 10. 2021 je bila svecana akademija v okviru prireditev ob 70. obletnici delovanja v Mestni hiši v Ljubljani. Po uvodnem ogledu filma o delovanju matice je publika lahko uživala ob zvokih ubranega Slovenskega okteta. V uvodnem nagovoru je prisotne pozdravil predsednik SIM, dr. Boris Jesih, nato ministrica z Urada za Slovence v za­mejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, ki je ob tej priložnosti matici podelila tudi priznanje in zahvalo za vso opravljeno delo v povezovanju rojakov z domovino. Slavnostni govornik je bil akademik prof. dr. Boštjan Žekš, ki je s svojim go­vorom požel odobravanje prisotnih. Iz­seljenska matica se je ob tem jubileju za opravljeno delo in poslanstvo zahvalila nekdanjemu predsedniku g. Sergiju Pel­hanu, nekdanjemu glavnemu tajniku g. Janezu Roglju, novinarju in fotografu Ro­dne grude g. Ivanu Cimermanu in seveda Slovenskemu oktetu, ki tako kot matica praznuje 70 let delovanja. Društvo Slovencev Kredarica cestita jubilej. Vir: ZSIM Priredila: Elza Ajdukovic POD KROŠNJAMI NA ŠTRANDU SLOVENŠCINA V NOVEM SADU Društvo Slovencev Kredarica je tudi letos julija sodelovalo na projektu Pod krošnjami na Štrandu. Zahvala na predstavitvi knji­ge Mostovi prijateljstva idejnemu snovalcu knjige Pedi - Predragu Starcevicu in hvala za povezavo Snežani Stojanovic, za fotografije pa Aleksandri Vitkovic. Predstavitve se je udeležila Aleksandrina hci Anthea, ki je tudi sama sodelovala pri predstavitvi slovenskega jezika kot jezika nacionalne manjšine v Srbiji. Pri promociji slo­venskega jezika je sodeloval Nenad Trifunov. Besedilo: Rut Zlobec Foto: Aleksandra Vitkovic DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE CESTITKA Naši dragi Dori Mitrovic, ucenki iz Društva Slo­vencev Kredarica, cestitamo za sodelovanje na Nate­caju za mlade, Združenja slovenske izseljenske mati­ce ob letu pisatelja Josipa Jurcica. https://www.zdruzenje-sim.si/novice-in-projekti­-sim/2021102611572032/likovni_natecaj_za_mlade/ Dora je narisala strip iz odlomka prve slovenske humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori avtorja Josipa Jurcica. Hva­la za poslano risbo mami Žaklini Kle­men Mitrovic. Rut Zlobec JOSIP JURCIC (1844–1881) Josip Jurcic je najbolj znan, ker je napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Slovenski pisatelj, pripovednik in publicist izhaja iz revne kmecke družine. Za pisateljevanje ga je nav­dušil dedek Jože Jankovic, materin oce. Pripovedoval mu je pravljice in pripoved­ke slovenskega ljudskega izrocila o carovni­cah in strahovih, prigode iz casov turških vpadov, o stiških menihih ter tihotapcih in rokovnjacih in s tem buril Josipovo domišljijo in vplival na njegov literarni razvoj. Kozlovska sodba v Višnji Gori se zacne, ko Lu­kež Drnulja eno popoldne v gozdu na skrivaj nabira listje za svojega kozla Lisca, otroci in psi pa nagajajo njegovemu kozlu, ki prestrašen pobegne in se skrije izza tuje ograje na vrtu Andraža Slamorezca. Njegov »vdor« na cudovit zelenjavni vrt sproži prepir med Drnuljo in Slamorezcem, ki vodi v slavno kozlovsko sodbo. Zapletena pravda sproži spor med vašcani in jih razdeli na dva tabora – za kozla in proti njemu. Na sodišcu pa se razkrijejo skrivnosti mešcanov, zamere in sovraštvo, ki krojijo odnose med njimi. Satiricna humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori na izredno duhovit nacin spregovori o odnosih v majhni skupnosti, podkupljivosti, tožarjenju, spre­nevedanju in koristoljubju. Posega v bistvo posame­znikovega znacaja in dinamiko v skupnosti ljudi, zato ostaja aktualna še danes, saj se cloveška neumnost, omejenost in hibe do danes niso spremenile. Jurcic je z njo ovekovecil cloveško neumnost, domišljavost, omejenost in primitivno mašcevalnost, a kljub temu cloveške hibe izrisal v šaljivem in pozitivnem tonu, da nas zgodba o cloveških pomanjkljivostih spravi v smeh in dobro voljo. Tudi danes se v sporih vse pre­hitro odlocamo, da bomo poiskali pravico na sodišcu. Iskren pogovor, dobra volja in trud za iskrene prija­teljske, sorodstvene ali sosedske odnose pa bi nam prihranili veliko denarja, casa in energije: prepir in nesporazume rešujmo s pogovorom, ne s tožbo. Povest iz stare zgodovine se ukvarja z rekonstrukcijo spomina in zgodbe, ki se – ob novih in novih podatkih, ki isti dogodek kažejo iz razlicne perspektive – ves cas spreminja in preobraca na glavo. Kaj je laž in kaj resnica? Komu sploh lah­ko verjamemo, ce pa vsi lažejo? Sodna dvorana tako postaja gledališce, cirkus in kabaret, v katerem višnjanski »modrija­ni« predstavljajo svoja stališca. Kaj pa, ce se oglasi sam kozel in pove svojo plat zgodbe? Cloveška neumnost, omeje­nost in hibe se do danes niso spre­menile. Vir: Internet DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE MAVRICA V SUBOTICI V soboto 18. decembra 2021 je bila tradicionalna Mavrica v organizaciji DS Triglav iz Subotice. Cudo­vita doživetja na Mavrici, srecanju otrok iz Društev Slovencev iz Srbije v Kobilarni na Kelebiji v Subotici so tudi letos zaradi razmer samo na daljavo sodelova­li ucenci iz DS Planika iz Rume, DS Kula iz Gudurice in Vršca ter ucenci dr. Milene Spremo iz DS Planika iz Zrenjanina. Ucenci iz DS Kredarica iz Novega Sada so pod mentorstvom uciteljice Rut Zlobec nastopali v živo s pesmico Andreje Borin Belo, Zvezdane Majhen Pricakovanje, in s skecem Pogovor s škratom, mlajši ucenci iz DS Triglav iz Subotice pa s pesmicami Trije dobri možje, Novoletni pozdrav, s sporocili treh dob­rih mož. Najstniki so sodelovali v kvizu, posvecenem 30. obletnici samostojne Slovenije, z branjem zgod­be Zima Kristine Brenkove pa nas je razveselila Ana Šoti. Prvi del prireditve so carobno zakljucile Deklice iz Subotice, ki so zapele slovenske božicne pesmi pod vodstvom Diane Kiss Miskolci. Po prejemu priznanj za sodelovanje smo posneli Vošcilo Sloveniji. Sledila je odlicna slamnikarska de­lavnica, ki sta jo vodila naša Mirjana in Edvard Kir­bus, po odlicnem kosilu pa so se ucenci družili na igrišcu, se s kocijo popeljali po parku... S cudovitimi rocnimi deli sta nas razveselili tudi Vjekoslava iz No­vega Sada in Ivana Kodric. Vošcilu Sloveniji ob koncu jubilejne 30. obletnice samostojnosti domovine Slovenije se je pridružilo tudi Društvo Slovencev Kredarica, ki je Uradu za Slo­vence v zamejstvu in po svetu poslalo glasbeni po­snetek nastopa pevskih zborov s pesmijo Slovenija od kod lepote tvoje bratov Avsenik. Pesem so zapeli pod dirigentsko palico Dunje Huzjan, dirigentke MePZ DS Kredarica, ki jo je po­snel Lado Leš, clan DS Kredarica drugace pa ume­tniški direktor opere Srbskega narodnega gledališca v Novem Sadu. Besedilo in foto: Rut Zlobec DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE MEDNARODNO SPLETNO SRECANJE ŠOL V casu manifestacije IX. Dnevi slovenske kulture v organizaciji Društva Slovencev Kredarica, smo se 25. novembra 2021 z Rumico Topic in Marijo Lovric pridružile Mednarodnemu spletnemu srecanju šol iz Slovenije, Srbije in Hrvaške ob zakljucku projekta OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Sadeži duha. Hvala Nuška Ogorevc in Tanja Plevnika za pova­bilo k sodelovanju, vsaka povezava z domovino nam veliko pomeni. Besedilo in foto: Rut Zlobec ZAHVALA Društvo Slovencev Kredarica se zahvaljuje Dru­štvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Branki Bukovec in Savki Fejzic ter darovalcem v ak­ciji Božicek za en dan in se pridružuje besedam uci­teljice Rut Zlobec, ki je posredovala pri obdarovanju ucencev dopolnilnega pouka z besedami: Še enkrat bi se vsem vam in plemenitim daroval­cem v akciji Božicek za en dan radi zahvalili za ne­izmerno veselje, srcne nasmehe in navdušene iskrice v oceh ucencev dop. pouka slovenšcine v Društvih Slovencev Kredarica Novi Sad, Emona Ruma, Triglav Subotica, Kula Vršac z Gudurico. Pa niso bili navdu­šeni samo otroci, tudi naša draga 73-letna Cvetka iz Bele krajine, ki že od svojega prvega leta živi v Gudu­rici ter starši in stari starši obdarjenih otrok. Vsa da­rila so cudovita, skrbno izbrana, bogata, a z njimi je prišlo tudi tisto, cesar se ne da kupiti – del domovine, vonj po domacem, pozornost ljudi iz Slovenije. Zave­danje, da nekdo v Sloveniji izbere ime otroka iz Srbi­je, o njem izve nekaj skromnih podatkov in z mislijo nanj pripravi darilo, je neprecenljivo. Naj vam naše skromno HVALA ogreje srce in na­riše nasmeh. Želimo vam krepko zdravje, ostanite tako srcni in plemeniti, naj vas povsod spremlja sreca. Z vami in ob vas je ta svet lepši. Hvaležni ucenci, starši, stari starši in uciteljica Rut VOŠCILNICA Vošcilo, ki smo ga v okviru akcije Praznicna vo­šcila Slovenci Slovencem poslali Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu... Spoštovani, 30. obletnico samostojne Slovenije smo pocastili pri dop. pouku slovenšcine v No­vem Sadu, Rumi, Subotici, Vršcu in Gudurici ter na pri­reditvah Moja domovina v okviru Dnevov slovenske kul­ture v organizaciji DS Kreda­rica Novi Sad in na Mavrici, srecanju mlajših ucencev iz Srbije v org. DS Triglav Subo­tica. Pošiljamo vošcilo, sesta­vljeno iz dveh delov, in klice­mo: SRECNO, SLOVENIJA! Srcen pozdrav iz Srbije, ucenci dop. pouka slovenšcine z uciteljico Rut DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE DARILO IZ NOVEGA SADA Sodelovanje v projektu OŠ Maksa Pleteršnika Pi­šece Sadeži duha in srecanje na daljavo je gospo Ma­rijo Lovric, hrvaško pisateljico in clanico Društva Slovencev Kredarica Novi Sad navdušilo in spodbu­dilo, da sodelujocim šolam oz. knjižnicam pošlje svoji slikanici Zvita kura in Galeb, ki smo ju v slovenšcino prevedli pri dop. pouku slovenšcine. Verjamemo, da bosta knjižici lep primer delova­nja rojakov po svetu in zavedanja o širini slovenskega kulturnega prostora izven matice. Slikanice so odpo­tovale v Slovenijo, na Hrvaško in v Srbijo. Besedilo in foto: Rut Zlobec PRI POUKU PRIPOVED Zgodba govori o življenju mojega dedka, rojenega v Brezini pri Brežicah, ob pesmi, ki jo je napisal v nemškem taborišcu (lagerju). Zdenka Maletin NA CAJANKI Z JOSIPINO TURNOGRAJSKO Zaprla sem oci in si predstavlja­la, kako lepo bi bilo piti caj z Jo­sipino... Josipina je moja soseda. Sed­li sva na klop, se pogovarjali in pili caj. Ko sem jo poslušala, kako govori o svojem življe­nju, sem spoznala, zakaj je tako cudovita. Imela je tri navdihe: nara­vo in sprehode, iz katerih izvirajo njena dela v boju za uporabo slovenskega jezika, Franceta Prešerna, do kate­rega je cutila globoko spošto­vanje, in tretji, morda najvecji navdih, je kot vedno ljubezen, ki jih še danes izpricujejo pis­ma, shranjena v ljubljanski knji­žnici. Marjeta Pižurica NA CAJANKI Z JOSIPINO TURNOGRAJSKO Spomladi rada obiskujem okoliške kraje. Nekega lepega soncnega dne sem na sprehodu v naravi srecala dekle v prek­rasni obleki. Spoznali sva se in povedala je, da ji je ime Josipina. Bila je zelo prijazna in povabila me je, naj pridem k njej na caj. Živela je v hiši, ki ni bila predalec. Soba je bila zelo lepo urejena. Lepo pohištvo, pisalna miza, po­lice s knjigami in tudi klavir. Josipina je skuhala caj in na mizo prinesla skodelice. Prinesla je tudi krožnicek z jabolcnim zavitkom, ki ga je sama spekla. Bila je dobra in nežna oseba, prijazna in vesela. Pogovarjali sva se do vecera, sonce je že zahajalo. Pripove­dovala mi je, kaj ima rada, kaj jo veseli. Zelo rada bere knjige, pe­smi, posluša glasbo in igra na klavir. Svojemu fantu je pisala obsežna pisma, v katerih je iz­povedovala ljubezen. Zelo sta se imela rada. V pismih je opisovala tudi lepoto narave, ki jo je zelo obcudovala. Josipina mi je bila zelo všec in veseli me, da sem se družila s tako posebno in za­nimivo mlado osebo, pametno, pridno in prijazno. Snežana Miladinovic ORGANIZIRALI SMO MIKLAVŽEVANJE V petek 17. decembra 2021 je Društvo Slovencev Kredarica organiziralo Miklavževanje – tradicional­no prireditev, s kulturnim programom v duhu vese­lega decembra, na kateri so nastopili najmlajši ucenci dopolnilnega pouka pod mentorstvom Rut Zlobec in ucenci OŠ Vase Stajica, ki obiskujejo slovenski jezik z elementi kulture pod mentorstvom Nine Stanimirov Veriš. V praznicnem vzdušju so vsi dobili novoletna darila in se lepo družili ob otroški delavnici. Besedilo in foto: Nina Stanimirov Veriš BOŽICNA MAŠA Božicna maša je bila z enoletnim premorom zara­di Covid-19 spet 27. decembra 2022 v cerkvi Ime Ma­rijino v Novem Sadu, kjer se je zbralo veliko ljudi, saj je bila maša skupna za slovenske in hrvaške vernike. Na imendan sv. Ivana oziroma sv. Janeza, ki je po­memben po vecih simbolih, kot je poudaril nadškof in metropolit beograjski msgr. Stanislav Hocevar. Tudi Mešani pevski zbor Društva Slovencev Kre­darica z dirigentko Dunjo Huzjan je popestril mašo. Igranje orglarja Jožefa Ritterja je popestrilo božicno vzdušje in vse prisotne za trenutek odvrnilo od težav v zvezi z zdravstvenimi raz­merami, ki so jih cez celo leto spremljale, mnogi pa so tudi na žalost izgubili boj. Zato je nadškof posvetil molitev za vse bolne in pokojne. Ceprav so še vedno obsta­jali epidemiološki ukrepi in smo bili v maskah, je bilo zelo slavnostno. V pridigi je msgr. Hocevar poudaril, da je glede na to da je rojen v jaslih, v preprostem okolju in v revšcini še bližje ljudem. Po maši se je kot ponavadi praznicno vzdušje pre­selilo v prostore Društva Slovencev Kredarica, kjer so predsednik Đorde Veselinov in clani ter pevci društva s pesmimi in lepimi besedami ob okusni postrežbi prispevali, da se vsi pocutijo lepo. Zahvala msgr. Stanislavu Hocevarju, ki vsako leto daruje mašo in vsem, ki so se udeležili maše in druže­nja ali pa pomagali pri njegovi uresnicitvi. Srecen božic in srecno novo leto vsem! Besedilo in foto: Jasmina Veselinov OBLETNICA DUŠAN STULAR, skladatelj in pianist (Trst 1901-Novi Sad 1992) UVOD V letu 2021 mineva 120 let od rojstva Dušana Stularja, skladatelja in pianista. Prinašamo zanimivo zgodbo o njegovi razburljivi življenjski poti, ki se je zacela v Trstu v sedanji Italiji in se koncala v Novem Sadu. Prvi del besedila je objavljen v nadaljevanju, drugi del pa bo objavljen v naslednji številki v letu 2022, ko bo minilo 30 let od njegove smrti. Zahvala Dušanu Mihalku, njegovemu novosad­skemu ucencu in clanici DS Kredarica Katji Juršic Huzjan za posredovano besedilo in fotografije. PRED 90. ROJSTNIM DNEM (1990) Skromno in v tišini, umaknjen v svoj svet – svet spominov, ob prijateljih in študentih, pricakuje 90. rojstni dan nestor jugoslovanskih skladateljev in pi­anistov Dušan Stular. Nikoli na dostojen nacin predstavljen jugoslo­vanski glasbeni javnosti (izjemoma redkih izvedb v Novem Sadu in nekoliko izdaj Združenja skladate­ljev Vojvodine – Društva kompozitora Vojvodine), celo tudi brez dolocilnice v Leksikonu jugoslovanske glasbe – Leksikon jugoslovenske muzike, le ta ustvar­jalec, cigar prva polovica življenja je potekala burno kot najbolj zanimiv roman, vstopa v deseto desetletje življenja cil in luciden – še vedno predava italijanski jezik študentom novosadske Akademije umetnosti. Šele v slednjih nekaj letih, na pobudo tržaškega profesorja Ravela Kodrica in pisca teh vrstic, Stu­lar pocasi prihaja iz anonimnosti. Ob njegovem 85. rojstnem dnevu je Slovenski klub v Trstu organiziral srecanje s Stularjem, na katerem je skladatelj tudi ig­ral nekaj svojih del; v tržaškem Primorskem dnevni­ku in novosadskem Dnevniku je objavljeno nekoliko tekstov o njem; Združenje skladateljev Vojvodine – Udruženje kompozitora Vojvodine, je leta 1986 iz­dalo jubilejno izdajo – Stularjev klavirski Notturno romantico za levo roko; koncno pa je Primorski slo­venski biografski leksikon (15. snopic, Gorica 1989, str. 605-606), natisnil tudi dolocilnico ŠTULAR Du­šan. Treba je takoj poudariti, da skladatelj – kot so to storili tudi njegovi starši – izrecno vztraja na priimku Stular, ne pa Štular, kot se je ponekod, pod german­skim vplivom pisalo. Tudi ime Dušan je dobil, kot sam pravi „iz politicnih razlogov“. Ker su se bali tedaj ger­manizacije, saj so tudi njihov priimek v uradne knjige zavedli kot Stuller, so mnogi starši namerno otrokom dajali slovenska, srbska in hrvaška imena, saj so upali da bo, ko se uresnici ideja o združitvi Južnih Slova­nov, Trst morda postal tudi prestolnica nove države. Oce, Avgust Stular (Vrhnika 1875 – Subotica 1945) je bil modni kreator, cigar saloni so bili znani ne samo v Trstu. Ukvarjal se je zelo uspešno tudi z gledališko kostumografijo (bil je zlasti dober poznavalec zgodo­vinskih uniform in kostumov) pa tudi s scenografijo. Izviral je iz družine goriških grofov Coronini-Crom­berg, a priimek je nosil po materi, hcerki tovarnarja klobukov Stularja iz Vrhnike. Za svoje modne kreaci­je je dobival pomembna mednarodna priznanja, po­sebno pa izstopajo zlate medalje, ki jih je 1906 osvojil v Parizu in Bruxellesu. Imel je cudovit tenor ter vca­sih tudi sam nastopal v amaterskih predstavah. Kot nemiren duh, blizek socialistom in borcem za pravice Slovencev v Trstu, je pogosto potoval, po vec mesecev ga ni bilo doma, tako da je mali Dušan bil najvec pre­pušcen skrbi matere Zofije Zofke (Trst 1880 – Novi Sad 1961). Ta izredna ženska je s svojim igranjem in petjem zaznamovala tržaško gledališko življenje v za­cetku XX. stoletja do prve svetovne vojne. Rojena je v družini Zornik (Sornig), ki se je iz Španije (kjer so se pisali D´Alba) pred inkvizicijo preselila do Trsta in tu zlila z lokalnim slovenskim in italijanskim pre­bivalstvom. Mati ji je bila iz družine Cenci (Cenci, Cencel). Kot clanica Dramaticnega društva je zacela nasto­pati že 1894, najprej kot igralka, potem pa tudi kot pevka v operetah. Veliko se je naucila na sceni, tako da je posnemala tedaj vrhunsko italijansko igralko Eleonoro Duse, na katero je tudi s postavo spominja­la, medtem ko je petje kasneje izpopolnjevala s pro­fesorjem Vogricem in kasneje z mladim dirigentom Mirkom Policem. Prirojene igralske sposobnosti in vesel znacaj so ji odprli pot tudi na centralne tržaške odre – La Fenice, Rosseti in Armonia. Toda najvec in najraje je nastopala v Narodnem domu v slovenskem jeziku pod upravo Jake Štoke in na turnejah po Krasu, kjer je bila izredno popularna, pa so jo zaceli klicati „Primorski slavcek“. Rojen 6. aprila 1901 „takorekoc na odru“, nepos­redno po eni materini predstavi, si je Dušan Stular tudi prve življenjske izkušnje pridobil v teatru in na turnejah s staršema. Že s tremi leti se je igral teatra in iz papirja izdeloval svoj otroški teater. Podedoval je radovedni duh in številne talente. Kot osemletnik je sam skonstruiral en majhen „bekafliter“ (predhodnik današnjega fliperja ali „Enorokega Jacka“); zelo lepo je risal; delal je intarzije, pohištvo, perzijske preproge in znal peskati steklo. No, glasba ga je navduševala bolj od vsega, posebno tista, ki jo je izvajala mama. In še danes, na pragu desetega desetletja življenja se še spominja nekaterih arij in kupletov, ki jih je sli­šal v najbolj zgodnjem otroštvu, kot tudi prizorov iz komadov v katerih je Zofka Stularjeva nastopala (Je­senski manevri, Rokovnjaci, Šivilja, Legionarji – kjer je tudi sam sodeloval). Trst je v casu Stularjevega otroštva bil pomembno avstroogrsko pristanišce, mesto z veliko nacional­no raznolikostjo. Gospodarsko so bile najmocnejše skupnosti Grkov, Srbov, Judov. Slovenci so predstav­ljali vecinsko prebivalstvo, pa so si Italijani prizade­vali mesto prikljuciti k svoji državi, Avstrijci pa da ga ponemcijo. Že od 1840 so se v Trstu v hramu Sv. Spiridona izvajale vecglasne liturgije, kar je bilo ve­likega pomena za razvoj srbske pravoslavne cerkve­ne glasbe. Slovensko kulturo vzpodbujajo od 1861, najprej Citalnica, potem Dramaticno društvo, zbori, od 1909 pa tudi Glasbena matica (oziroma Pevsko in glasbeno društvo). Vse to je prekinila prva svetovna vojna. Družina Stular je preživela vojne case v Mariboru, kjer so se preživljli od uniform, ki jih je izdeloval oce. Zofka Stularjeva ni hotela peti pod osvajalno oblastjo, Dušan pa je hodil v gimnazijo in – risal (iz 1917 iz­vira izjemno uspel Portret dame – izdelan ponoci ob svetlobi petrolejke). Konec vojne je sovpadel z njegovim odhodom na fakulteto. Ob ocetovem vztrajanju se je vpisal na Me­dicinsko fakulteto v Bologni. Toda financne razmere mu niso dopušcale nadaljevati tim. „lord Byron“ štu­dija. Vraca se 1919 v Trst in se z vso mocjo usmerja na ucenje glasbe. In dogaja se cudež: 18-letni zacetnik, ki sprva niti not ni poznal, uspe v enem letu obvladati šest razredov nižje glasbene šole. Spremljajo ga nav­dušene kritike. Ivan Grbec v Njivi (številka 11, 17. VII 1919, str. 175-176) piše: Izvajanje je z Dvoržakovim Slovanskim plesom do­seglo vrhunec. Pegan Zorica in Štular Dušan, oba zelo marljiva, oba zelo razvita, toda ta fant ima tak talent, da je najboljši ucenec. Vidi se, da bi to lahko bil njegov življenski poklic in da bo velik doma in tujini. Toda ta cilj terja vec, kot mu lahko danes daje naša Matica. Zares, šola Glasbene matice in profesor Šonc nista mogla ponuditi ustreznega izobraževanja takemu ta­lentu. Odhajal je tja bolj zaradi ocetove želje v casu, ko so po ustanovitvi Jugoslavije, izven katere se je našla celotna Istra s Trstom in del Dalmacije, mnogi Slovenci že zapustili Trst – tako da je s tem tudi Glas­bena matica preživljala krizo. Na tržaškem (italijanskem) konzervatoriju Tarti­ni je takrat predaval izredni pedagog, pianist ceško­-nemškega porekla Adolf Skolek. Kot eden najboljših ucencev Teodorja Lešetickega (skupaj z Morizom Ro­senthalom) je Skolek zmagal na natecaju mladih pia­nistov, ki ga je organiziral Franz Liszt in toliko navdu­šil starega maestra, da mu je ta – poleg zmagovalnega rubinovega prstana – podaril tudi svoj portret, delo dunajskega slikarja Josepha Kriehuberja iz 1840, ki je prvotno bil namenjen Mariji D´Agu, in dopisal še lastnorocno prigodne verze lorda Byrona. Skolek je predaval na konzervatoriju Tartini od njegove usta­novitve 1903, nastopal na solistinkih koncertih in v triu z violinistom Umbertom Haubergerjem jem in violoncelistom Augustom Fabrijem. Opaženi so bili tudi njegovi nastopi z violinistom Césarom Thom­sonom in violoncelistom Davidom Popperjem. Kot izredni pianist in pedagog, Skolek je sprejel Stularja, posredoval mu svoje znanje in razvil ta veliki, pozno odkriti talent. Po samo petih letih ucenja pri Skoleku je Stular 1923 postavljen za docenta na istem konzer­vatoriju. Kot svojemu najboljšemu ucencu, je Skolek Dušanu podaril sliko, ki jo je dobil od Franza Liszta, po Skolekovi smrti 1929 pa je Stular prevzel njegov razred. Vzporedno s klavirjem je Stular na tržaškem kon­zervatoriju študiral tudi skladateljstvo - pri profesor­ju Antoniju Illesbergu, pri katerem so poleg našega Karolja Pahorja, študirali Luigi Dallapiccola in Giulio Viozzi. Profesor Skolek ni bil navdušen, ker se Stular ukvarja tudi s skladateljstvom. Ko bi mu Dušan zaigral tudi svoje skladbe, je go­voril: Dobro je, samo prevec moderno! Illesberg pa je spet govoril: Dobro je, ali mora bolj moderno! Stular je sebe poskušal najti med tema dvema skrajnostima. Prvenstveno se je posvetil klavirju. Poleg zajetnega pedagoškega dela na konzervatoriju Tartini, je kot solist z opaženim uspehom nastopal v Trstu, Milanu, Rimu, Neaplju, Bologni, Gradzu in na novoustanovljenem programu Radio Zagreb. Na memorialnem koncertu v spomin na profesor­ja Skoleka je 1929 igral z njegovimi ucenci: Regerje­vo Passacaglio in fugo za dva klavirja, z Eugenijem Visnovitzem, v Bachovem Koncertu za tri klavirje, pa se jim je pridružil tudi Edoardo Guglielminetti. Na­stopal je tudi v duetu s prav tako Skolekovo ucenko, Ado Naish (necakinjo Adeline Patti). Z njo je pogosto igral tudi jazz, pa se bo to odrazilo tudi na njegovo ustvarjalnost (iz tega obdobja izvira Stularjeva sklad­ba My Capricious Darling za dva klavirja štirirocno. V teh letih so mu bile natisnjene tudi prve sklad­be: instruktivni Tempo di Minuetto je objavil 1928 Stabilimento musicale triestino G. Verdi (tiskano v Firenzi). Skladanje zabavne glasbe je prineslo dve iz­daji: canzona-tango Upanje 1933 in foxtrot Vieni con me 1934, obe v Edizioni musicali Cines Pittaluga iz Torina. Obe sta objavljeni pod psevdonimom – krip­togramom Raul Dintass (od poitalijanjenega Dušan Stular). Lahkotnost skladanja in sposobnost s spre­jemljivo glasbo doseci ustrezno vzdušje, sta mu pri­nesla vabilo za prve zvocne filme v združbi Cinecitá (podatki o teh filmih so izgubljeni). Kot prijatelj in klavirski sodelavec znamenite pevke Toti dal Monte, ji je posvetil ciklus šest solo-pesmi (danes prav tako izgubljen). Veliki premik v Stularjevi ustvarjalnosti je pred­stavljalo srecanje s plesalko Britto Schellander 1934. Ta umetnica se je ucila pri znameniti Mary Wigman, kot tudi Hanya Holm, Ida Rubinstein, pa pri nekate­rih urah tudi sam Stular. No, medtem ko je Wigmano­va takrat zavracala glasbeno spremljavo, pa je Britta Schellander odšla v drugo smer: ona je improvizirala ples po glasbi, ki se je porajala iz njenega plesa. Iskala je namrec spretnega pianista – improvizatorja, ki bi navdahnjen z njenimi kretnjami svobodnega plesa, igral glasbo, ki bi spet njej služila za nadaljnji navdih. V osebnosti Dušana Stularja je po sodelovanju z Zito Lano našla ravno tisto, kar je tudi želela, pa tudi veliko vec. On ne samo, da je ustvarjal glasbo, ki se je skladno ujemala z njenim plesom, temvec je vcasih tudi kreiral kostime ter jih celo sam krojil. Bil je to prekrasen spoj dveh vsestransko nadarjenih umetnikov, ki ni minil neopaženo. V kulturnem programu berlinske Olimpi­jade 1936 je Britta Schellander z Dušanom Stularjem, kot predstavnica Italije, osvojila zlati olimpijski prstan, pred velikanoma svobodnega plesa kakršna sta bila Mia Corak Slavenska ali Harald Kreutzberg. Številne kritike ob tej priložnosti, kot tudi ob drugih koncertih Britte Schellander, so poudarjale veliko vlogo Dušana Stularja, bodisi kot skladatelja, bodisi kot pianista. Od Stularjevih improvizacij so na njihovem repertoarju bile Moja dežela, Fantasticna ptica, Primitivni ples, Ples valov, Romanticno, Novi šal, Leggiero (Allegro capricioso), Romanticni nokturno za levo roko 1936, Listje na vetru. Samo dva slednja sta kasneje zapisana v note, a Moja dežela (koreografska poema) in Leg­giero (Allegro capricioso) sta veliko kasneje (1975?) posneti v studiu Radio Novi Sad (zahvaljujoc prizade­vanju Stularjevega ucenca, skladatelja Ivana Kovaca). Iz njiju se vidi tisto, kar je opažala tudi kritika tistih casov, kot na primer kritika iz Bologne, ki je trdila: Stularjeve skladbe so tako napisane – da nam mora­jo biti všec. One so dalec od eksperimentalnih iskanj evropske glasbe tistega casa, dalec od ekspresionizma, dodekafonije (izjema je Fantasticna ptica), neoklasi­cizma. Zromantiziran milje je popestren diskretno z impresionisticnimi harmonijami in pedaliranjem, obcasno pa so prisotni elementi jazza ali celo lahke glasbe. Za poslušalca, to je pitna, iskrena in dovzetna glasba – a za pianiste zahtevni komadi, v katerih je tre­ba pokazati tudi briljantno tehniko igranja in zasiceno custveno paleto. Listje na vetru ima tudi uspele, oku­sne deskriptivne elemente, temna štimunga Notturna pa izvira iz osnovne inspiracije – nastal je ob novici o pogubljenju Stularjevega prijatelja Giannija Parisija in mu popolnoma ustreza globok register klavirja, ki prevladuje v skladbi. Trst iz cetrtega desetletja XX. stoletja se je zelo raz­likoval od pisanega pristanišca, ki ga je Stular pom­nil iz otroštva. Mesto se je sedaj pridružilo italijan­ski državi, ki so jo vodili fašisti. Gospodarsko mocne skupnosti Grkov, Srbov in Judov so propadale sku­paj z izgubo pomena pristanišca. Vecinsko slovensko prebivalstvo je bilo pod nenehnim pritiskom italija­nizacije še od 13. julija 1920, ko je požgano poslopje Balkana – Narodnega doma, v katerem je zgorela tudi scena Dramaticnega društva. Pritiske fašisticne vlade Stular zacne cutiti tudi na lastni koži, vendar se jim predrzno upira. To bo 1940 placal – s pregonom iz konzervatorija. No, ta formalni pregon pa ga ni mogel oddaljiti od glasbe. Vsi njego­vi študentje še naprej prihajajo k njemu, na privatne ure, kolegi – profesorji pa delajo vse, da bi pomagali svojemu najmlajšemu in najbolj nadarjenemu kole­gu. Fašisti mu ne dovoljujejo pianisticnih nastopov, on pa ustanavlja dekliški zbor, s katerim nastopa po bolnicah in frontah, da bi lajšali trpljenje ranjencem, ki vse bolj pogosto prihajajo z razlicnih front. Kot nosilca tako humane dejavnosti, so fašisticne oblasti pod pritiskom javnosti primorane vrniti ga na mesto docenta Konzervatorija. V tej celotni neprijet­ni situaciji Stular uteho išce s skladanjem – in prav v teh letih ustvarja svoja najvecja in najbolj pomembna dela – Jazz sinfonio, svito Pan za kvartet violoncel, klavirski koncert Melodije in ritem in otroško ope­reto Plava pušcica. Dve od teh skladb sta mu prines­li tudi najvecja priznanja. Trienale v Neaplju 1941 je dodelil prvo nagrado v simfonijski kategoriji Stular­jevi Jazz-sinfoniji, v komorni kategoriji pa – sviti Pan. Jazz sinfonia in Do-minore (dokoncana 22. XII. 1938) je pisana za dva klavirja, simfonijski orkester in jazz orkestar (big band). Od prvih taktov je jasno, da je veliko inspiracijo za to skladbo Stular našel u Ger­schwinovem Amerikanec v Parizu – cesar se, med ostalim, toliko let kasneje, ni otepal niti Bernstein v West Side Story. Blešceca barva polne in specificne or­kestrske sestave, sinkopirani ritmi – z besedo polno­krvni simfonijski jazz odpira to simfonijo z zanosno, energicno temo, ki tudi poleg parodiranja Gerschwina pleni z domišljijo in mojstrstvom priredbe. Kontrast ji daje umirjena tema epizoda tipa lahkotnega blues fokstrota, v kateri v ospredje prihajata dva klavirja in godci. Na podlagi tega kontrasta je zgrajena nepreten­ciozna skladba z željo zabavati in polepšati trenutke, brez banalnega pretvarjanja, z veliko humorja in oku­sa. Ta simfonija je prvic (in do sedaj edinic) izvedena šele 19. januara 1987 v Novem Sadu. Svita Pan je pisana 1939 za natecaj belgijskega kvar­teta violoncel, kjer je tudi zmagala in bila izvajana do druge svetovne vojne. Hitri osminski takti, motoricen ritem, skoraj brez pavze, znacilno zadihano vzdušje prvega stavka (Gozdni bogovi – Spiriti boscherecci – Vivace ma non troppo). V melodijah je zelo prisotna kromatika, v harmoniji pa paralelni akordi. Drugi sta­vek je narejen v impresionisticnem koloritu (Mesece­va carolija – Incanto lunare – Lento liberamente) na podlagi kontrasta con sordino-senza sordino, arco-pi­zzicato in flažolet. V tretjem stavku prevladujejo ritmi in hitre izmenjave razlicnih taktov (3/4, 4/4, 5/4+3/4). Skladba zahteva virtuozne izvajalce in mojstrski kaže možnosti tako neobicajnega kvarteta (Fransoaz in Viktor Jakovcic, Sandra Beic in Tešman Živanovic so to delo posneli za Radio-Novi Sad 1985). Melodije in ritem (Koncert za klavir in orkester v C-molu) je eno od zadnjih Stularjevih del iz tržaške­ga obdobja, prvic izvedeno decembra 1946 v Subo­tici, potem pa še trikrat v Novem Sadu z avtorjem kot solistom in Srboslavom Vuksanom Lopušanskim. Pregnanten ritmicni uvod napoveduje prvo temo, ki jo bosta uvedla izmenicno orkester in klavir in v ka­teri bo prevladoval ritmicni element. Že v izhodišcu te teme naletimo na melodijske floskule spremljane z zgošcenimi akordi, ki so podobne današnjim jazz-har­monijam. Po pianisticno briljantnem mostu, lirika in melodika prihajata v ospredje pri pojavu druge teme (Es-dur). Razvojni del se zacne z elementi prve teme, potem pa vse bolj prevladuje bravurozna pianisticna tehnika lisztovske tradicije (kar je ocitno tudi v celot­ni skladbi), ki bo posebno izražena v veliki kadenci po reprizi. Drugi stavek prinaša glasbo vzdušja, za­mišljeno, v E-molu, podobno lirskim romantiziranim miniaturam. Rezek kontrast dajejo motoricni šestos­minski ritmicni takti, ki gradijo glavno temo rondo forme zakljucnega tretjega stavka. Med ponavljanjem te teme, se pojavlja (po zacetku in pred koncem) bolj umirjena sentimentalna tema Meno mosso, medtem ko je osrednji odsek, Tranquillo, zgrajen kot interme­zzo v blues-slogu. (nadaljuje se) Prevedla in priredila: Elza Ajdukovic DUŠAN STULAR 1901-1992 DUŠAN STULAR 1901-1992 DUŠAN STULAR 1901-1992 DUŠAN STULAR 1901-1992 IN MEMORIAM DUŠANKA MARIC Dne 1. novembra 2021 nas je v 82. letu za vedno zapustila Dušanka Maric, roj. Križ. dolgoletna clanica Mešanega pevskega zbora, clanica Društva Slovencev Kredarica in mama castnega konzula Republike Slovenije v Srbiji in castnega clana DS Kredarica Rajka Marica. Draga Dušanka, tvoj zvonki glas nam je krasil petje v zboru in ne bomo te nikoli pozabili. Iskreno sožalje družini Maric! Slava ji! Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje castnemu predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Veselinov, Kekic, Veriš, Maletin, Ajdukovic, Juršic-Huzjan, Mariji Lovric in vsem drugim clanom društva, ucencem dopolnilnega pouka, pevcem obeh pevskih skupin in clanom ansambla, uciteljici Rut Zlobec, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izo­braževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, in v Srbiji, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in castnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Maricu, metropolitu msgr. Stanislavu Hoce­varju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Pokrajinski Vladi in Pokrajinskemu sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti in Pokrajinskemu sekretariatu za kulturo, javno obvešcanje ter odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta Avtonomne pokrajine Vojvodine, Mestni upravi Novi Sad, Mestnemu odboru za kulturo, Kulturnemu centru Novi Sad, Židovski obcini, Baletni šoli in Glasbeni mladini Novega Sada, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. Bilten “Kredarica”. Izhaja tromesecno. Uredniški odbor: Marija Lovric – urednica, clani Elza Ajdukovic, Nevena Belic, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov-Veriš in Đorde Veselinov – tehnicni urednik. Aleksandar Jovanovic – priprava za tisk. Tisk: Simbol – Petrovaradin. Naklada: 500 izvodov. Izvod brezplacen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev “Kredarica”, 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.: 105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” vpisan v Register sredstev informiranja. Izhajanje te številke je omogocil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Marija Lovric.- Let.1, št.1(marec 2001)-Novi Sad : Društvo Slovencev “Kredarica”, 2001 - Ilustr. ; 30 cm Tromesecno COBISS.SR-ID 223277807 ISSN 1821-1070