JANKO LEBAN
Naši zaslužni pesniki in pisatelji.
DOKTOR FRANCE PREŠEREN. (Dalje.)
^^^I^IH^^I icer je Prešeren živel jako preprosto. Gospodinjila ^Ks?^^^^Jj> mu je sestra Katra. Njegovo pohištvo je bilo jako ^^^^^2™^« uborno. Nič drugega posebnega ni imel nego veliko ^^^^I^^^H gorenjsko sikrinjo, v katero je spravljal svoje akte, iN*SStrlj^^H knjige, rokopdse in obleko. Tudi njegova osebnost ^^^^Vjj^^B je bila čudna. Bil je bolj zanikaren možiček, majhne 4b> C^^^^^B postave z dolgimi lasmi. Nosil je navadno visok ^^m^m cilinder, dolg frak, čez katerega je pozimi ogrinjal se star plašč.
iPrešeren je že kot dijak v Ljubljani izkušal zapeti svoje prve pesmi. Vendar šele 1. 1830. je začel polagoma pTiobčevati svoje pesmi in to v »Kranjski Čebelici«, z^birki pesmi, ki je v zvezkih izhajala 1. 1830. pod uredništvom Mihe Kastelca. Pozneje je tudi po drugih Hstih priobčeval svoje pesmi. Leta 1847. pa objavi v Ljubljani posebno knjigo pesmi pod naslovom »P o e z i j e d o k t o r j a Franceta P t e š e r n a«. L. 1866. sta Jurčič in Stritar iznova izdala njegove pesmi. To drugo izdanje je imenitno zato, ker ima na prvih 48 straneh izvrstni spiis Josipa Stritarja: »Prešernovo življenje in Prešernove p o e z i j e«. Po tem spisu smo Slovenci šele spo* znali, kakšen pesnik je bil Prešeren. Ne pred njim, ne za njim ni nihče zlagal tako krasnih pesmi kakor PTešeren!
Pred Stritarjevo razpravo je malokdo čislal Prešerna pq zaslugi. Resnične so besede uoenega moža, ki je rekel: »iPravi poznavalci pes* nikov so bili v vseh časih tako Tedki, kakor so redki pesniki sami.« —
Pred vsem treba vedeti, da je bil Prešeren genij. Genija ali genijal« nega človeka imenujemo umetnika, čigar umotvoti se odlikujejo' po vzornosti in izvirnosti.
Prešeren je stvarnik slovenskega pesništva. Med Vodnikovo smrtjo in prvim nastopom Prešernovim je mindlo komaj deset let, in vendar — kaka razlika med njima v jeziku, v mislih in dovršenosti oblike! Vodtiik kot pesnik je proti Prešernu kot pritlikavec proti velis kanu, kot krtina proti gori. Najlepše je na^likal razmero med Vod* nikom in Prešernom Levstik v pesmi »Na Prešernove smrti dan«.
Prešeren je uvedel najlepše oblike romanskih jezikov v slovens ščino, posebno pa sonet, vzet iz italijanskega jezika. Sonet je težka pesmiška oblika, ki ima 4 kitice, prvi dve sta štirivrstični, drugi dve pa trivrstični. Redno sestavljen sonet ima v prvi kitici uvod, v drugi
119
kako primero, v tretji se nagiblje h koncu, v poslednjo pa je vložena glavna misel ali jedro vse pesmi.kako primero, v tretji se nagiblje h koncu, v poslednjo pa je vložena glavna misel ali jedro vse pesmi.
Prvi sonet je v Slovencih zložil pesnik Kaseskd 1. 1818. z naslovom »Potažba« (Tolažba). Prešernovi soneti so pa tako izvrstni, da bi človek mislil, bogve koliko sonetov je imel pred seboj, a vendar je imelo slovensko slovstvo takrat le en sam sonet! A genijalni Pre« šeren je v sonetu združil misel in obliko, kakor se ni posrečilo še nobes nemu Nemcu! Vi, otroci, poznate tudi Prešernov sonet »Spomi= njajte se smrti«, ki je natisnjen v naših čitankah. PftešeTna lahko imenujemo kralja slovenskih. pesnikov. Do take dovršenosti je prišel, ker ,se je veliko' učil pri drugih narodih. iPoisebno1 italijanski pesnik Petrarka mu je bil učitelj v sonetu, nemški pesnik Avgust Biirger pa mu je bil podoben po značaju. Prešeren je poslovenii Biir^ gerjevo prekrasno balado (pripovedovalno pesem) Lenolra. .Prešeren je dobro prouoil narodno pesništvo in je tudi sam nabral narodne pesmi. Zato je tako preprosto pisal, da ga vsakdo lahko umeje. Seveda Prešeren ni pesnil za otroke, vendar so v njegovih pesmih resnice, ki jih razume tudi mladina.                                                   (Dalje.)