Bolgarsko bojišče. Na bolgarskem bojiŠSu, ali pravzaprav na^, bolgarsko-crškem bojiš6u, je najnovejše, da so Franco- zi in Angleži ugrabili našo in naših zai.feznikovikonzula in njih uradnike. Le bolgarski konzuj baje ni ujet, ker jo je pra,vo6asno popihal. Francozi in Angleži so upali, da todo pri konzulfh naSli yažne papirje, a so se motili, konzuli' so par dni prej sežgali vse knjige in važne.iše &pise. Kar se tice osebne svobode konzulov in konzulatnih nradnikov, so bili frartcosko-angles.ki gospodje enkrat zopet premalo preniišl^om. : 'Mi in nasi zago, na katerih lahko izsilimo svobodo svojih ljudi. V tem oziru bodo nam Francozi in Angleži kmalu osramoSeni in ponižni prišli nasproti- Od Grčije bi bilo pričakovati. da se sedaj posfravi odločno na noge. Ali še je to^ATibodna in (samostoina država, v kateri tujci zapira.io uradnike držav, s kiaiterimi ima prijateljske razmere? Toda Grčija je tako navezana na mioz živil, da je težko pričakovati od nje odločnostL Francozi in Angleži se bahajo, da so pred Solunom nepremagljivi, ker .so tako dobro utrjeni. Tavezniki imamo tudi Francoze in Angleže na razpolako lahkn govorijo, dokler ne bo na&ih kanonpv fam. Francosko, belgijske in ruske trdnjave so bile tudi nepremagljive, a so' prineljali naSi fantje svoje topove pred nje in razrušUe so se v prali. Ali in kdaj bodo naše ter bolgairske 6ete zace1« prodirlati, o tem nimamo nobenih zanosljivihi podatkov. Kar se pišo in govori, je le ugibanjo. Kasi Uivd/iiki v S.*lurju ujeti. Frainoosiki general Sarra.il je v imenu četverosporazuma ngrabil naše, nemške, bolgarske in turškp. konzulatne urVidnike, jih spravil na vojno ladjo, ter jih odpeljal v kako grSko pristanlišCte ali pa na angleški otok iMalta v ujetništvo. Kot vzrok je navedel, ker so za&eli naši in nemški letalci "metati ,v tar bor pri Solunu- bo-mbe, za to je treba vse ney,arne tujce odstraniti. S fem se je četverosporazum. proglasil za pravega in edinesa gospoda v Solunu. Solun ni vec grški, ampak četv<erosporaznimov. Grčija je sic©r ugovarjala proti nasilstvu in kršenju njenih pravic, toda ftetverosporajfum se ne ozira več na grške ugovore. Grška javnost je razburjena proti Francozom in Angležem. Avstrija, Bolgarija, Tiurcija i.n Nemčija pa so dobile en vzrok več, da marširajo proti Solunu. Zračni boii nad Solunom. Naši in nemšlvi letalei so dne 1. ,'an.i toombardirali četverosporazumova ]. oatojank© pri, Solunu. Nekaj ljudi je bilo ubitih. Drugi letalci so bomba.rdirali sovražne postojaUke pri SemOeJu in Kiliindiru, ter ubili 7 angl-eških vojakov. Nato je Irancoski geiveral Sarrail d!aj zapreti naše ia zavezniške konzule v Solunu. Solun mp^rn-glj^va trdnjava Italijanski listi pišejo, da se j© francoski g©neral Castelnau v pogovoru izjavil, da je Solun fako mofino utrien, tia ga ni mogoče zafvzieti, Skrbi ga le, da SJoluna, te nepremagljivo trdnjave, avstro-ogrsKfi, nemške in bolgarske 6ete ne bodo napadle, sioe-r bi jih kot branitelj Soluna zelo toplo sprejel. Gospod Castelnau govori jako visoko. Toda visokim smVekam vihar1 vnhe lomi. ' Mackensen v Sofljl. Kakor poroča ..Kolnisohe Zeitung", je bival general Mackensen v Sofiji, kjer se je sporazumel z bolgarskim generalnim štatDm glede vseh nadaljnjih vojnih podvzetij ter tudi glede ureditve vrliovnega poveljstva nad zdru?,9nimi 'fie.tn/nri na Balkanu. Poveljnirlc bolgarske macedonske armade, general Todorov, je iz;avil j broeevalcu madžarskega lista, ,,Az Est': Z Mackenser.om smo določili natančen naert. Armada č'^ka na nova povieljav Fronta proti Francozom in Angležem je komaj 50 kni dolga. Neverjetno je, da. bi se mogle spy;ražne čete na&emu napadu dolgo zoperstavljati. ' •' ; Kial] Pet^r v S(vunu Kralj Peter se je iz Italije prip^ljal pred Solun. Izstopiti baje noče. Ker nihia, ve6 svoje zemlje, hofio biti vsaj blizu ostankov sv-oje armade. Srbske, sicer maloSteviln« 6ete, ki so prisi^ele v Solun, so prideljene in uvršcene v francoske polke.