ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
OKTOBER 1979
Akcija NNNP 79
»Alarm! Pod klopi!« zaderemo se vsi.
Kot mačke hitro Bino skočili : in (pod. ktopi se skrili.
s Alarma konec. Kje prva pomoč'.'tiči?, -■ Že-tukaj j e in k ranj encem hitu Stopnic več ni, zato gasilci'so prišli
Po priti se drsalnem ranjenci spustijo za njimi pa ostali še zdrsijo.
Ranjencem tako smo pomagali	:
in jln-takoj na stadion peljali.
Smo po (šotorih jih zvrstili, mi pa smo družabne, igre' se igrali.
Nato so ranjence vse odpeljali 'V- in kmalu so se vsi ‘vrnili zdravi.
i»Morda letalski ho napad!« j. smo.Vsi premis!jevali,. a ker gosta legla je megla, "' letala niso več prišla.
Razredna stopnja šla je v razrede,	.
• ker mraz je bil,-‘ih dež vseskozi jc škropil.
Le ml osmi in sedrtii smo v šotorih š-C čakali, ' i . "	- in'vsi po vrsti pošteno zmrzovali.
Končno je prišel ukaz,
»ker zunaj je liud mraz, ■	■
pojdite'na hodnik!«
Medtem :ko ukaz smo nov ¡pr-ičakovali,
-- smo razne igfe: zopet se igrali.	. •
A kar n aeiikra F iiam- nekdo' zavp ij e:
T. »Dcniov-prav vsi!«	^	i-' -?'r
Truma otrok se je zvrstila
dn~visaMo je že tekmoval,	■ '	■;	.	.
da prvi se domov* bo -prismejal.
Teja in Dijana Majcen, 7. fe Osnovna šola narodnega-heroja Rajka Hrastnik
Minilo Je poletje...
Bili ste lepi in čudoviti brigadirski dnevi, bili''sffevt0varišlvo,vžuijiv. smeh, jok, veselje, žalost, kramp in lopata, ljubezen, pesem ... - ' -bili ste in iztekli Ste se, toda samo za letos, zakaj' v vseli naš- poj e pesem: »DA, VRNILI SE BOMO!«' ij; ::
Minilo je poletje in z njim mnoge počitniške aktivnosti. Najbolj delovne izmed' njih so vsekakor mladinske delovne akcije. Konec avgusta in v prvih jesenskih dneh so še širom po Jugoslaviji zaključevale republiške in zveznfe MDA, Tudi v Sloveniji jo bilo- delovno obdobje; v" katerem so brigadirji presegali norme v povprečju ža 50 odstotkov, zaključeno. Brigadirska naseljaf so spet., zapuščena, in vsei leto ne bodo slišala brigadirske pesmi iz mladih grl.. Do dragega poletja, ko bo spet zadonel gromki-Hba-KV;k:	.
veij in Hrastnika na MDA GORIČKO '79,
- MDB 3. JULIJ iz Hrastnika na MDA GORIČKO '79. .
2 pobratenimi 'občinami Lazare-vac, Aleksinac. in Raška smo tudi letos Organizirali MDB BRATSKIH MEST, ki je letos sodelovala na MDA MARlOVO v -Makedoniji. Z pobratenimi občinami smo letos izmenjali skoraj 50 brigadirjev.
-. Malce več pozornosti bomó , tokrat posvetili MDB 3: JULIJ, ki jo •je sestavljalo 51 mladih Hrastničanov in 5 mladih iz pobratene Raške. Pokroviteljstvo nad brigado je letos prevzelo združeno delo Hrastnika, katerega predstavniki so tudi ^Obiskali Brigadirj'e ha akciji GORIČKO '79.
Brigada je', na manj razvitem ob-: mejnem območju 'Goričkega -skupaj
iiy			r. 11 ¡¡a i
■ji			IHTTÍS3 j»
«HUS
1 Tudi-brigadirji iz; revirj-ev-ho vsepovsod' presegali postavljene normo na deloviščih, v popoldanskem času pa šo še uk čar j ali z športom ih. kulturo, obiskovali politično šote’, pisali' biltene in* risali' štenča-se 1 Letos je na MDA'sodelovalo skoraj. 300 ‘mladih -- predvsem srednješolcev 'iz revirskih: občin, ki šo organizirani v mladinske delovne brigade sodelovali na naslednjih akcijah:
- MDB Franc Farčnik' iz Zagorj a na MDA AVTOCESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI ’79 V.Makedoniji, ,
, MDB Ustanovnega kongresa KPS -iZ’'Trbovelj 1 na MDA SUHA KRAJINA 79,
PIONIRSKA > DELOVNA BRIGADA RDEČI REVIRJI-, ki so, jo Sestavljali pionirji .iz -Žagorjd, Trbo-: •z brigadirji, iz Žalca in Pirana ter
brigado Rdečega-5 križa- ‘Slovenije u-rejala- cešthd Omrežje Brigada je; bila štirikrat udarna, za dosežene uspehe na področju interesnih dejavnosti pa je dobila dve.priznanji. Pridobili so si tudi' TRAK MDA GORIČKO 79, ki je' najvišje priznanje, 'ki sl .ga" lahko 'pridobi bri-gada. na slovenskih delovnih akci-jah.
■ FJrastniška- ■ MDB 3.- JULIJ je predlagana tildi za posebno piizna-nje " REPUBLIŠKE KONFERENCE ZSMS, saj je biia najboljša od vseh so deluj o čih brigad • na MDA GORIČKO '79.
Z DOSEŽENIMI 'REZULTATI HRASTNISKIH ’ BRIGADIRJEV SMO ’LAHKO LETOS VEČ KOT 'ZADOVOLJNI!
• (Nadaljevanje na 2. strani)
Minilo je poletje...
Hrastniško »Obzorje«
(Nadaljevanje s 1,-strani)
Ti rezultati pa so odraz večmesečnih predhodnih priprav brigadirjev, ki so se na delo ter brigadirsko življenje navajali že na delovnih akcijah v hrastniški občini.
S svojim prostovoljnim delom so pred odhodom na akcijo na'številnih delovnih akcijah — urejanje ceste na Kal, pogozdovanje ma Starem Hrastniku, urejanje počitniškega našel j a v Novigradu, izkop vodovoda do doma Čebelarskega društva, urejanje ceste v Podkraju in še kje opravili dela v vrednosti skoraj 40 starih milijonov!*
Sredstva, ki jih je vložilo: hrast-
Mladinsko prostovoljno delo je postalo pomemben dejavnik v naši samoupravni družbi. Za uspešno delo na akcij ah od lokalnih po krajevnih skupnostih vse tja do zveznih — pa morajo biti mladinske delovne brigade primerno usposobljene in opremljene’. Danes ni več dovolj, da zna brigadir 'vihteti samo kramp in lopato., ter prevažati samokolnico, današnje, delovne: akcije zahtevajo od brigadirja precej več.
Republiške in zvezne delovne akcije so samo zadnja »stopnica«, saj brigadirji pred odhodom na take akcije opravijo 'nešteto prostovoljnih ur na delovnih akcijah po krajevnih skupnostih, TOZD ,in še kje. Priprave brigadirjev -na delovnih akcijah po krajevnih • skupnostih in oprema -brigad-sta ¿kot' vsaka druga stvar povezana z 'stroški. Takšni stroški pa močno presegajo finančne možnosti Občinskih konferenc ZSMS, ki so organizatorji brigad.
Doslej so stroške, ki so nastajali s hrastniškimi, brigadami pokrivale DO s prevzemom pokroviteljstva nad brigadami — -v letu' 1975 TKI, 1976 RUDNIK HRASTNIK, 1977 SIJAJ, ,1978 SGP, v letošnjem letu
niško združeno delo za 'priprave brigade'in delo na lokalnih delovnih . akcij ah in opremo brigade ter trud, ki ga je. vložilo vodstvo brigade in vsi brigadirji nista bila zamah!
S ponosom: lahko rečemo, da sedanja generacija brigadirjev uspešno nadaljuje — v današnjih pogojih — delo svojih očetov in ma--ter, prvih brigadirjev, ki so v prvih povojnih letih zgrabili za krampe in lopate.
In letos so zopet dokazali, da je res, kar pravijo: »HOČEMO BITI TAKŠNI IN MORDA ŠE BOLJŠI, KOT STE BILI VI!«
pa je pokroviteljstvo nad hrastotšV ko MDB 3. JULIJ prvič prevzelo ZDRUŽENO DELO HRASTNIKA, saj so stroški pokroviteljstva velika obremenitev tudi za posamezno DO. Zato OK ZSMS Hrastnik predlaga, da financiranje mladinskega prostovoljnega, dela v hrastniški občini dokončno, určdimo s spreje-, mom in podpisom ustreznega samoupravnega sporazuma.
Združena sredstva, ki bi jih pridobil s samoupravnim sporazumom P financiranju mladinskega prostovoljnega- dela v občini Hrastnik bi namensko uporabili' za:
—	izvedbo;': delovnih akcij v Hrastniku,..
—	izobraževanje kadrov za mladinsko prostovoljno delo,
—	nabavo opreme in rekvizitov za .brigadirje: v mladinskih delovnih brigadah,:.
—	Ostale, tekoče stroške pri organiziranju in izvedbi mladinskega prostovolj enega dela.
Prepričani smo, da bomo- s podpisom -samoupravnega sporazuma na najprimernejši način rešili financiranje mladinskega prostovoljnega dela v naši občini.
Kmalu bo minilo že sedem mesecev, odkar 'smo v Hrastniku dobili novo Vokalno-instrumentalno- skupino ž imenom OBZORJE. Čeprav jih vsi mladi,dobro poznamo, jih danes predstavljamo v drugi luči.
Ansambel so sestavili štirje fantje in dekle, polni elana, da zamenjajo pohajkovanje po gostilnah s skromno sobico na Dolu,-v kateri imajo vaje.
. Ustanovni vodja oziroma tako imenovana glava ansambla je Edvard Pap-Pablo, zaposlen v Steklar-' ni Hrastnik in poleg dela v riaši -Steklarni najraje igra' bas kitaro. Na ritem kitaro oziroma, solo kitaro brenka Božo. Volfand-Volfi, ki pa je pred kratkim zamenjal šolske klopi z delavnico v Strojni tovarni Trbovlje. Težko se-je bilo posloviti, oziroma natančneje, ločiti za nekaj časa od harmonike, pa; vendar Milivoju Trstenjak-Mičptu odgovarjajo tudi Eka Tiger orgle, ki mu jih je kupil radodarni oče in se je z njimi že kar dobro spoprijateljil. Poleg igranja na orgle pa Mičo skrbi, da v ansamblu ne pride do, kakšne bolezni, Saj fant obiskuje zadnji letnik srednje .medicinske šole v Trbovljah. Ansambel seveda ne bi bil ansambel, če poleg vseh teh osnovnih instrumentov ne .bi imel še nekoga, ki bi razbijal po Bobnih. Po enotedenskem iskanju. Se jim je nasmehnila sreča. K sodelovanju so povabili Maksimiljana Kendo iz Radeč,, ki igra tudi pri radeški godbi, ter se med drugim ukvarja tudi z grafiko, saj je grafični tehnik, zaposlen v TOZD Muflon Radeče, -Fantom se je že na začetku pridružila Anita Greben-Snitv, ki skupaj z ostalimi člani prepeva in prispeva, da je na plesih boljše vzdušje. Kot sama praVi, je vedno treba skrbeti za kondicijo, toda, ko jo opazuješ, v njenem divjem ritmu na odru, se Včasih kar bojiš, da bo štrbunknila z odra.
To naj bi bila na kratko predstavitev mladega ansambla,,ki pa se v žganju na glasbenem področju lahko kosa že z marsikaterim amaterskim ansamblom.
Kot.“vsaka na novo ustanovljena skupina, se tudi skupina Obzorje srečuje s problemi. Da lahko Začneš vaditi, moraš imeti . zato potrebne instrumente, prostor in ni dovolj samo volja. Po težkih mukah jim je končno uspelo zbrati dovolj
denarja, da so kupili nekatere: instrumente. V najemu imajo dva ojačevalca m morajo zanju Vsak mesec kar dobro seči v žep. Vendar to še ni vse, kar bi želeli imeti, kar bi bilo potrebno, da bi bile Skladbe izvajane brezhibno.
Vsaka pol je za mladega človeka težka in mladi ljudje vedno potrebujejo' nekoga, starejšega, .bolj 'iz-; kušenega, da jim pomaga, svetuje. No, tu pa se je pri skupini Obzorje končalo. Iskali so in iskali’... toda . ..
Kljub: prošnjam za materialno pomoč in registriranje pri Kulturni skupnosti Hrastnik, jim ni bilo naklonjeno, da bi sé jim vse te želje in prošnje uresničile. Sprva je bila v ansamblu zmeda, saj niso smeli zaradi neregistriranja nastopati v javnosti. Toda star - pregovor pravi: »Kdor išče, ta najde«. Tudi članom ansambla Obzorje se, je s pomočjo tovarišice Elze Pap odprla možnost, da se Vključijo v kulturno skupnost Svoboda Dol pri Hrastniku in se s tem seveda obvežejo, da, bodo pomagali pri izvajanju akcijskega programa kulturne skupnosti Svoboda Dol, kolikor je v njihovi moči. Kljub poznemu 'registriranju,-jé skupina pričela javno nastopati in sedaj že redno, v sodelovanju z Mladinskim ■ centrom, prireja Ob sobotah pleše v- dvorani-TVD Partizan. Kulturna skupnost' Svoboda Dol prireja zabavni večer »Mladina poje, pleše in se zabava«, ki naj bi bil nekje v oktobru, do konca leta pa pripravlja skupina Obzorje tudi samostojen koncert. Torej.«Jih. čaka. veliko dela. Vendar, koliko jih mhmladi poznamo, vemo, da: bodo' zmogli, kajti najhuje, kar je bilo, so že prestali in sedaj še z večjim veseljem vadijo po cer le popoldneve, da bi na raznih plesih ustregli čim'večjemu krogu ljudi, kájti: konec koncev je tisti an-
sambel, ki igra za vsakega malo,-le. najboljši ansambel.
Ko premišljujem, ali so pravične obsodbe' starejših ljudi,- da je mladina neaktivna, nezainteresirana za delo, kulturo, šport, politiko, pridem do zaključka, da ob teh mladih, ljudeh,: ki sestavljaj p mlad ansambel ih ki vsak dan po več ur pregarajo v svojem drugem domu,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Po premetanih kubikih zemlje se prileže okusno kosilo
Kako financirati mladinsko prostovoljno delo v naslednjem letu?
■■ |fr
Vokalno-instrumentalna skupina »Obzorje«
Letovanje v Novigradu
Tudi letos sta .občinska zveza PM in društvo prijateljev mladine organizirala letovanje hrastniških otrok v Novigrgdu. Tako se je v treh'izmenah v tem prijaznem istrskem mestecu naužilo sonca in vo- • de kar precej hrastniških otrok.
Druga kolonija je odšla na pot
17.	julija v zgodnjih jutranjih urah. Zaspanost je kar kmalu pregnala. Kati, ki je v mikrofon veselo ža;-. pela. Nismo mogli drugače, kot da. Smo ji pritegnili. Po dogovoru s tovarišicami smo jo mahnili kar naravnost' proti Novigradu; • Seveda ■ smo se enkrat le morali,-ustaviti, vendar smo,se kar kmalu skrili nazaj v avtobus, ker smo se bali, da nas b° veter odnesel.
V Pineti smo, pri prikolicah in hišicah presenetili prijatelje iž pr- f ve izmene-,ki so se še mučili s pospravljanjem' posteljnine in urejanjem notranjosti svojih počitniških prebivališč. Tako kot Se je nam mudilo na morje, se je njim mudilo domov-, v naročje svojih skrbnih staršev,.
Po. kosilu je bilo seveda prvo na vrsti kopanje. K sreči so vse tovarišice razumele našo vročo željo po hladni kopeli in nam niso zagrenile' prvih uric s sicer obveznim popoldanskim počitkom. Treba pa je biti iskren in povedati, da se
nam je naslednjo dni počitek največkrat kar pošteno prilegel. •
. Naše življenj e; teh deset dni je bilo zelo pestro. Poleg kopanja smo-prirejali razne športne igre in kulturne nastope. Precej smo sodelovali s pionirji iz Žirovnice,' ki so letovali v' Sosednjem taboru DPM Jesenice. V. športnih srečanjih nismo imeli sreče, zato pà smo. prepričljivo .zmagali v Igrah brez meja in v nekaterih disciplinah plavanja.' Imeli ' smo namreč tri zelo dobre, plavalce: Jožica Mlinarič, Bojah Urh in Nina Pražen. :
Večkrat Smo v popoldanskih ali •večernih urah odšli na sprehod in obvezen sladoled v Pirieto, Dvakrat ; smo bili Tudi v Novigradu N— enkrat na popoldanskem ogledu,-dru’- ' gič pa smo si zvečer ogledali film »Neskončna noč« v letnem kinu.
Preiskusili: smo srečo in s,e udeležili tombole v taboru Jesenic. Ra-; zen nekaj manjših dobitkov je odšel V -naš v tabor. tudi. potapljaški nož, .saj' je imel Matej Kirbiš tombolo. Po tomboli smo se vsi člani naše kolonije udeležili plesa v jedilnici,	.
. S kulturnim programom smo v sodelovanju z Jeseničani počastili dan vstaje slovenskega'naroda, samostojno pa smo pripravili »Pokaži, kaj znaš« in. zaključni večer.
Na kratko ...
Sredi Septembra se je skoraj 150 mladih iz slovenskih steklarn v Rogaški Slatini srečalo na mladinskih steklarskih' športnih - igrah. V dopoldanskih urah so se udeleženci iz Kozjega, Slovenske Bistrice, Rogaške Slatine, Hrpelj, Steklarske šole in Hrastnika pomenili v malem no-, gometu, kegljanju, streljanju; namiznem. tenisu, ., šahu in pikadu, Najbolje So se odrezale ekipe STEKLARNE HRASTNIK, ki so že drugič osvojile prehodni pokal MLADINSKIH STEKLARSKIH ŠPORTNIH IGER SLOVENIJE:. .
¡jjgl —0 —
V poletnih mesecih' so kegljači KEGLJAŠKEGA KLUBA HRASTNIK s prostovoljnim delom obno-
vili kegljišče na Logu. Otvoritev kegljišča bo v kratkem, zato vabimo mladince, da se prek svojih šihdikalnih organizacij čimveč u-. deležujejo . rekreativnega kegljanja.
IZ BRIGADIRSKEGA BILTENA ■. | Pride brigadir v trafiko:
—	Znamko .za dva dinarja!
—. Izvolite!
if|j|j- Koliko ,pa stane?
BRIGADIRSKI AFORIZMI
—	Prišel, videl, zlomil (kramp).
—	Kdor drugemu jamo koplje, je brigadir. .
: — Žulj na žulj na kvadrat— brigadirjeva roka.
Tudi v malem nogometu je ekipa ZSM Steklarne osvojila zasluženo
1. mesto
Skupina fantov s tovarišico Lidijo
Letovanje je kar prehitro minilo, pustilo nam je precej lepih spominov, zato upamo, da'se bomo drugo leto spet srečali. Te naše želje
Počitnice
Letos sem del svojih počitnic preživela .na morju. Z 2. izmeno sem letovala y Točitmški -Skupnosti DPM Hrastnik, V Novigradu.
niso zmotile niti krvoločne meduze, ki so nam tu in tam ponagajale.
Tomaž Volavšek, 7. r.
• . _ OŠ NH Rajka, Hrastnik
na morju
smo že znali dobro plavati, smo odhajali v globoko vodo,' tam plavali, se lovili, pa tudi ' škropljenje ni manjkalo. Tako imenovanega »tun-
Skupina starejših deklet
Dan je potekal približno takole:
- Ob 7. uri,nas je tovarišica: Marjana budila in nas priganjala k jutranjemu zboru. Vsako jutro smo zapeli himno, ki so jo sestavile nat; še tovarišice:;»Zora vstaja, dan se, dela, tabor naš se že budi, čaka nas zdaj čas veselja, hitro v vrste stopTno vsi.
Sij nam sonce, .tiho burja, da nam morje ne skališ, v Novigradu, tu v Pineti, je res pravi paradiž.- ;
Krvoločne so. meduze, vsak od nas se jih boji; če ne v vodi, pa na plaži, naša četica sedi.«
Pred zajtrkom je sledila še cela vrsta aktivnosti: od nič kaj priljubljene telovadbe, ki jo je vodila tovarišica Lidija, do umivanja in pospravljanja hišic in prikolic. To delo je moralo biti-še posebno temeljito, saj je posebna komisija vsak dan sproti ocenjevala, pri čemer je bila; zelo stroga. Po* zajtrku je sledil odhod vseh štirih skupin na plažo, kjer nam je čas do malice in po njej kar prehitro minil. Tisti, ki
karija« tovarišice niso dovolile — na jezo: fantov; in v veselje deklet. Neplavalce je prevzel tovariš Emil,, ki je imel pri učenju te spretnosti kar precej: uspeha. :.
Po kosilu je sledil obvezen počitek, ki smo ga zelo različno izkoriščali. Nekateri so skušali ujeti nekaj minut. , spanj a, drugi so . igrali družabne igre, risali, vadili pesmi za kulturne prireditve in podobno;
Tudi večeri so bili zelo pestri. Včasih smo že pred-večerjo odšli na sprebod v Pineto, ki se je obvezno končal v slaščičarni, drugič so se odvijala športna srečanja ali. kulturne : prireditve	Nemalokrat
pa smo organizirali 'tudi razne družabne igre. Najbolj priljubljena je bila seveda »stara' škatlja«.:
Počitnice na morju Smo preživeli lepo, bile so polne iger in prireditev. Za vso pestrost smo posebno hvaležni našim, tovarišicam, ki so še res trudile, da bi nam bilo čim lepše.
Romana Hrovatič, 7. c
Utrinki iz pionirskega brigadirskega življenja
V šolskem letu 1978/79 se nam je ob sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Hrastnik posrečilo organizirati pionirsko delovno brigado. Nekaj mladincev osmor šolcev pa se je vključilo v mladinsko delovno brigado Hrastnika.
14 pionirjev OŠNH Rajka se je že dober mesec pred zaključkom šole Vneto pripravljalo na ustanovitev brigade, sodelovali pá so tudi v lokalnih delovnih akcijah. Skupaj z brigadirji —: pionirji iz Trbovelj in Zagorja so od 15. 7. do 4. 8. 1979 sodelovali v delovni akciji na Goričkem. Komandant brigade je bil sedmošolec — učenec naše šole.
/Pionirji so bili v brigadi zelo : prizadevni, kar dokazujejo tudi priznanja in pohvale posamezni-, kom, medtem ko je .brigada prejela trak akcije.
Mentorja našim pionirjem sta bila tovarišica Erman Herta in njen mož Viktor. Izrabljamo priložnost in se Steklarni Hrastnik ^zahvaljujemo, ker je tovarišu Viktorju omogočila izreden dopust, da se je lahko udeležil akcije in nam tako pomagal pri neposrednem delu s pionirji.
Predsedstvo 0(3 ZSMS ' Ó3NH
Rajka Hrastnik, PE Franca Kozarja
Naslednji sestavki pa pričajo, ’da je bilo življenje v brigadi res pestro:
MDA GORIČKO 79
Težko; sem pričakala počitnice. Ko pa so te le prišle, šem nestrpno štela dneve do odhoda brigade.
15. julija smo se vsi brigadirji •zbrali pred rudniško upravo REK Edvarda Kardelja, se tam še zadnjič poslovili od domačih in se Odpeljali ná Goričko. Tam so naš pričakali brigadirji brigade 3. julij iz Hrastnika. Razkazali so nam naselje in nas peljali v sobe, nabasane ž dvonadstropnimi posteljami. S Karmen sva se~ domenili, da mova spali _ skupaj. Ker je bila prvi dan1 nedelja, smo imeli' ves dah-prosto. Fantje so -igrali | nogomet z (drugimi- brigadami. Dekleta-smo jih gledale ali pa smo se. kako drugače zabavale,
, Sprvá nam je bil dnevni redS tuj, kmalu pa smo še navadili nanj-in na vse, kar je-prišlo zraven.
Hrastniško
»Obzorje«
(Nadaljevanje z 2. strani)
človek negira vsa ta zgražanja, Vsa nerazumevanja1;, nad mladimi ljudmi. Vsak mlad človek je po. svoje alživen'" nekateri na političnem,' dragi: na kulturnem področju, tretji spet; na športnem področju..
; Naj" končam Z. bešedaini: ti mladi, ljudje, ki sestavljajo ansambel Obzorje; so z mukami in svojo lastno močj.O V dobre pol leta naredili ogromno in tudi pokazali, kaj so se naučili. Toda, koliko bi lahko še bilo storjenega/: če bi bilo vse to v sodelovanju in s pomočjo starejših, izkušenih.
GA
Zjutraj je bilo najtežje vstajanje. Seveda smo bili vsi zaspani. A stokanje ni nič pomagalo. Takoj smo morali oditi na jutranjo telovadbo. Po zajtrku .smo se odpeljali na traso, kjer šo bile že vse mladinske brigade, saj: so i-mele vstajanje ob pol petih.
Ko smo prišli s trase, smo bili utrujeni, a vendar fiihče ni šel spat. Smo se raje igrali. Organizirali so tudi razne krožke, da je čas kar prehitro minil. Hodila sem k prvi pomoči in naredila tudi izpit. Po večerji- smo imeli kulturni program. Pri njem smo se vsi trudili, da bi bil kar najbolj zabaven. Vsak dan pa/ smo ob himni; dvigali in spuščali zastavo.
Najbolj živahen pa je bil predzadnji dan. Vsi smo bili ha nogah. Menjali smo našitke in majice. Naslednji dan so nam- še razdelili pohvale, potem pa smo se morali posloviti od, prijateljev in Goričkega.
Te akcije ne bom nikoli pozabila. Vedno jo bom imela Zapisano v srcu. Na steni pa me nanjo spominja kos podrtega , drevesa, na katerem piše: Goričko 79.
Andreja Križaj, 7. a
PADEC S POSTELJE
V šoli -sem se javila v brigado. Zadnji dnevi pred odhodom pionirske brigade. so počasi- minevali. Končno je le prišel dan, ko smo se iz Trbovelj odpeljali z avtobusom, na Goričko.
Tudi v brigadi so -dnevi kar prehitro minevali, V naši; sobi je spalo 35 deklet. Spale smo v dvonadstropnih postelj ah. Nekega dhe sem počivala z Andrejo in Karmieo v sobi. Pogovarjale smo se. Andreja, ki je ležala pod ^arin ico, jo' je nenehno opozarjala: »Nehaj se premetavati po postelji! Saj se bo še podrla!'«/ Karmi se je le zasmejala in pogledala k Andreji, Takrat je zäro'pbtalo. Ko sem videla, kaj se je, zgodilo, sem se začela smejati. Karmi je padla s svoj e postelj e na stol med Andrejino in mojo posteljo.
To ni bil. ne prvi in lie zadnji padec Karmiee iz ■ postelj e, -Veli-kökrat sva se z Andrejo držali za trebuh, ko je bila Karmici njena postelja premalo.
Joži Ojsteršek, 7. d
KONČALI-SMO Z DELOM
Letos -jo odšla na mladinsko delovno akcijo tudi PDB Rdeči revirji iz'Zasavja. Dosegali smo lepe uspehe, tako na trasi kot v naselju.-Naše glavno delo je bilo kopanje obcestnega/ jarka. Vendar- zaostajati za. drugimi nismo hoteli niti ha trasi niti v. naselju. To se" je poznalo; iia naših Stenskih čašbpisih, ki šo 'jih vsi hvalili, z Inteieskom vred. Ta je; skrbel 'za-to, da smo bili vsi obveščeni o delu na trasi, o športnih rezultatih in o vsem/kar se je dogajalo v-naselju. Teh dogodkov ni bilo malo, zato je bilo pri tem potrebno veliko dela.. Včasih se je zavleklo tudi’do pozne noči. Inte-resko pa je imel ob sebi še Svoje pomočnike. Vsaka brigada je imela referenta za informiranje. Predstavnik naše! brigade sem bi-
la jaz. Hodila sem na sčstanke, kjer sem izvedela, kaj vse morajo obsegati naši bilteni. To so bili časopisi, ki so jih sestavljali brigadirji. Pisali so o brigadirskem življenju, o njihovih doživljajih, kako se počutijo, ko so prvič: v brigadi. Pri tem pa so . bile tudi težave. Brigadirjev ni bilo moč takoj pripraviti za pisanje. Vsak se je po trdem delu na trasi rajši ukvarjal s športom kot pa s pisanjem spisov. Zato so spise in pesmi pisali večinoma isti brigadirji.. Le'proti koncu izmene se je stvar nekoliko popravila. Pri vsem tem delu so nam pomagali naši mentor j i. Brez1 nj ih marsičesa ne bi bili sposobni narediti-. Naše članke pa je tipkala brigadirka Darja iz Murske Sobote. Na trasi so nam pomagali starejši ■brigadirji, ki so ostali na Goričkem še od prejšnje izmene »3. julij«. i
Že po tem se vidi, da Hrastničani nismo kar tako. Ko smo odhajali z Goričkega, smo bili veseli, ker se bomo srečali z domačini in žalostni, ker še ločujemo .od prijateljev. V- brigadi smo pobrali vsa možna priznanja: udarniške značke,- pohvale in drugo. Najvažnejše pa je bilo to, da smo dobili trak akcije, na katerega smo vsi zelo ponosni. Verno, , da smo dobro opravili svojo dolžnost,-ki jo domovina od nas pričakuje. t
Darja Hočevar, 7. d
NOČNO ŽIVLJENJE V BRIGADI
Potekal je-zadnji dan v brigadi in ker je bil zadnji, je neskončno dolgo trajal.
. Končno je prišla noč in za nas zadnje lepe sanje v brigadirskih posteljah. Bili smo zelo Utrujeni, zato smo bili -prepričani, da bomo hitro zaspali Obstajala pa je nevarnost, da bi nas kdo iz druge brigade; namazal z zobno, pasto. Zato' nam je tovariš predla-: gal, najvpostavirbo stražo. Javilo seje, nekaj prostovoljcev, tovariš pa je izbral Sobnega starešino Maca. Matjaž in Maca sta približno Opolnoči meni iz roke' vzela zobno' pasto, kar seveda nisem
prav- nič čutil. Namazala sta' vse brigadirje v naši Sobi in potem je komandant odšel spat, Maco pa je vneto dežural še naprej. Ko smo se zbudili, smo drug drugega opazovali z zobno pasto na o-brazu. Jezni smo se odpravili u-mivat. Ko smo še umili, je Firšt še vedno spal, pokrit z odejo čez glavo. Ni nam šlo v račun, da ni namazan, pa se je Fela domislil, da bi ga namazali. Ker je obraz skril, "ga je pač namazal po nogah, ki so mu molele izpod odeje. To je bilo Smeha na naši.strani in jeze na Firštovi, ko se je le-ta zbudil!
Leon Frankovič 7. r.
ZADNJI DAN V BRIGADI
Zadnji dan v brigadi smo se imeli naj lepše. Tega dne je bil u-darni dan, zato smo morali kar dobro prijeti za krampe in lopate. Po končanem delu- smo se fantje in dekleta zabavali s polivanjem ž umazano vodo. Vaščani so nam pripravili majhno pojedino.. Spekli so nam razno pecivo in pripravili sokove. Para-činci so se polivali celo s pivom. Ko smo se najedli, je po nas prišel avtobuš in nas odpeljal v naselje. Po kosilu; smo organizirali družabne igre. To je bilo smeha in navijanja! Vlekli so vrv, zvezani v velike vreče smo poskakovali, kdo bo hitreje prišel' do cilja. Zmagovalci so za nagrado dobili 2 litra vina in salamo. Za spomin na nove prijatelje iz drugih brigad smo si menjaii majice. Po večerji pa smo imeli- kulturni program. V brigadi je bilo tudi nekaj zaljubljencev, zato smo jih kar poročili, da ne bi bilo »greha«. Mladoporočenci so morali za slavnostno večerjo pojesti pol stroka česna in popiti neko pijačo, katere izvor pa je ostal v tajnosti. Po obrazih sodeč ni bila nič kaj prijetnega okusa. Naslednji dan smo bili1 ysi malo' žalostni/ ker še je bližala ura! odhoda. Vendar pa smo izmenjali naslove in si obljubili, da se bomo prihodnje leto- spet videli.
Mojca Plazar, 7. d
Na kratko
V	Beogradu je bila druga seja predsedstva konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije. V Obširnem- dnévnem redu so med drugim ' ražpravlj ali : O organizaciji in delupredšedsrtva ter obravnavali poslovnik O delu' konference ZSMJ in poslovnik o delu 'S predsedstva. Razpravljali šb o: konceptuorgani-ziranja dèla strokovnih 'služb pri predsedstvu in pregledali priprave na plenum- CK ZKJ omladini. /,
Sprejeli so-': potočilo o-.realizaciji' mednarodnega -sodelovanja; za ob-dobj ë-julij—avgust m orientacij ski program mednarodne aktivnosti do.: konca leta. Poslušali pà so tudi informacijo s posvetovanjem na temo Znanstveno raziskovalno' delo, Študentov.
.• —O —
V	: začetku septembra se je na redni seji sestal , medobčinski svet ZSMS rëvirskih občin in pripravil
teklem Petu, ki so' jo na Svojih sejah ■ obravnavale revirske OK ZSMS. , r
J MS ZSMS RO bo moral v naslednjem obdobju posvetiti -več 'pozornosti dejavnosti-regijskih delegatov in v 'skladu s vspodbudo tovariša Tita. omogočiti kolektivno vodstvo in odgovornost, je poudarjeno v oceni;delovanja-MS -ZSMS.
/Mladinska:.- 'organizacija 'je bila Ua nivojuC regije'premalo' vključena v razreševanje problematike, ki zajema'vse tri občine; 'povezovanje, pbšvetdvanjej /usklajevanje in dogovarjanje ža ehetne'-'družbenopo-litičue Ukcije z drugimi DPO na nivoju regije pa mora biti - še - izrazitejše.'
Občinske konference ZSMS so tudi ' potrdile predlog, da tovariš Vili ZALETEL • iz Hrastnika 'opravlja dolžnosti predsednika MS ZSMS RO v naslednjem obdobju.