GLAS LETO XXIV. ŠT. 35 (1145) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Pogovor Lucija Tavčar in Jari Jarc predstavljata novo radijsko oddajo za mlade poslušalce #Bumerang 10 Pogovor Agnese Castello razkriva svojo pot na slovenski šoli v Gorici in Novi Gorici ter sanje o igralskem poklicu 3 Okrogel življenjski jubilej Iskrena voščila naj gredo poznani ljubiteljski igralki in nekdanji učiteljici Majdi Zavadlav 8 Papež v Akamasoi Hvala za vaše pričevanje! apež Frančišek je v nedeljo, 8. septembra 2019, popoldan obiskal Akamasoo, “mesto prijateljstva”, kjer ga je v avditoriju s pesmijo in plesom pričakalo okoli 8000 otrok in mladih. Papež Frančišek je bil namreč med 4. in 10. septembrom na pastoralnem obisku v Mozambiku, na Madagaskarju in na otoku Mavricij. Obisk je sklenil v ponedeljek, ko se je z Madagaskarja vrnil v Rim. Največje zanimanje je bilo za obisk svetega očeta pri slovenskem misijonarju Pedru Opeki v kraju Akamasoa, ki ga je misijonar s pomočjo dobrotnikov zgradil za najbolj revne. Svetega očeta je najprej pozdravil misijonar Pedro Opeka, nato pa še 13-letna Fanny, ki šest let živi v Akamasoi z mamo ter mlajšo sestro in bratom. Zbrane je zatem nagovoril sveti oče. Najprej je povedal, da je zelo vesel, da je lahko med njimi, ter dejal, da je bil v 60. letih prejšnjega stoletja Pedro Opeka njegov dijak. Po papeževih besedah ni rad študiral, zelo rad pa je delal. Sveti oče je v nagovoru mladim položil na srce, naj nikoli ne popustijo pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase. / str. 5 P www.noviglas.eu Papež Frančišek je obiskal p. Pedra Opeko! Bazovica 2019 Ideale in vrednote bazoviških junakov moramo širiti in braniti še danes! ljub slabemu vremenu se je pred bazo- viškim spomenikom v nedeljo, 8. septem- bra 2019, zbrala velika množica. Tukaj so bili 6. septembra leta 1930 kot žrtve fašističnega nasilja ustreljeni štirje junaki, Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. Obeležitev tega žalostnega dne se je začela že v sre- do, ko so v Narodnem domu v Trstu predstavili knjigo spominov Borisa Ferlata. V petek, 6. septem- bra, na dan ustrelit- ve, je potekal ce- lodnevni program, ki se je začel ob 6.43 prav pred spo- menikom. Sledila je slovesnost na po- kopališču pri Sv. Ani, kjer je imela govor docentka na Univerzi na Pri- morskem prof. Ja- dranka Cergol. Slo- vesnost se je potem nadaljevala najprej na Kongresnem trgu v Ljublja- ni z mislijo Ivana Peterlina in v Kranju z govorom županje Repentabra Tanje Kosmina. Dan se je končal zvečer v Bazovici, kjer je bila maša zadušni- ca, ki jo je daroval g. Žarko Škerl. Po maši pa je imela govor predsednica SKGZ Ksenija Dobrila. / str. 2 MČ K 40-letnica OPZ Vesela pomlad Bogat program za okroglo obletnico ekdanji pevci zbo- ra Vesela pomlad, ki so v ve- likem številu zapol- nili oder pod šoto- rom v parku Finžgarjevega do- ma na Opčinah, so z ljudskima pesmi- ma Beri, beri rožmarin zeleni in Zeleni polog uvedli program proslave ob 40-letnici Slo- venskega otroškega in mladinskega pevskega društva Vesela pomlad. O sedanjosti in preteklosti zborov so na slovesnosti spregovorili s petjem in glasbo, ki sta vizitki in smisel obstoja tega društva. Zgodba Vesele pomladi govori o veselju, ki ga da- jejo zborovsko petje, šola za glasbo in življenje, v katero je pevce društva uvedel ustanovitelj zborov, neutrudljivi g. Franc Pohajač (na sliki). / str. 10 MČ N Foto damj@n Foto damj@n Pogovor Mateja Černic o Dekliški vokalni skupini Bodeča Neža, njeni 15- letnici in razvoju zborovstva pri nas 3 Svet okrog nas12. septembra 20192 Povejmo na glas V iskanju srečne identitete S 1. strani Ideale in vrednote bazoviških junakov ... petjem priložnostnega zbora, ki so ga sestavljali pevci Moške vokalne sku- pine iz Bazovice, ŽePZ Danica, MePZ Lipa, MePZ F. Venturini in MePZ Rdeča zvezda, se je začela osrednja slovesnost v ne- deljo pred spomenikom. Uvod- ni pozdrav je prisotnim, kate- rim so se pridružili tudi ude- leženci tradicionalnega poho- da, prinesel predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor. Imena junakov, vklesana v kraški kamen, pričajo o odporu proti nasilju fašističnega režima, ki je teptal Slovence in Hrvate v tedanji Ju- lijski krajini in Istri. Tudi sedan- ja Evropa sloni na temeljih pro- tifašizma. Kraj zločina in smrti naj danes postane kraj, kjer se srečujejo ljudje dobre volje, ki želijo mir, sožitje, enakoprav- nost ter dobre sosedske in pri- jateljske odnose, je poudaril Pa- hor. Tudi predsednik RS Borut Pahor je poslal svoj pozdrav, ki ga je na proslavi prebral gene- ralni konzul Vojko Volk. V njem se predsednik zahvaljuje S vsem, ki dostojanstvenoohranjajo spomin na bazoviškejunake, ki so bili prvi Evropejci, ki so svoj pogumni upor proti fašizmu plačali z življenjem. Spominske slovesnosti žalo- stnih in tragičnih dogodkov morajo služiti vsem tu živečim narodom kot močan opomin pred zablodami ter nestrpno- stmi vseh vrst in da se tako zav- zamejo za boljšo prihodnost, je v pismu povedal predsednik Pahor. Po- dobno je povedal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po sve- tu Peter J. Česnik, ki je poudaril, da je smi- sel združene Evrope, da se take grozote, kot sta jih izvajala naci- zem in fašizem, niko- li več ne ponovijo. Po polaganju vencev, ki so jih na spomenik prinesli predstavniki raznih društev, orga- nizacij in delegacij, sta pristopila k mikro- fonu slavnostna go- vornika prof. Kostanca Miku- lus in zgodovinar prof. Marcel- lo Flores. Govornica, ki pou- darja, da je treba z velikim spoštovanjem stopati po bazov- ski gmajni, saj so tukaj dali življenje mladi ljudje, ki so lju- bili domovino, se sprašuje, kje je tista demokratična država, ki je nastala s temi uporniškimi dejanji? So bile te žrtve morda zaman? Iz spoštovanja do njih, pravi profesorica, ne bo govo- rila o današnji politiki, ki širi sovražni govor, ponižuje in žali drugače misleče, o klavrni po- dobi Italije v okviru Evrope, o širjenju strahov pred migranti, o tržaški občini, ki pripravlja svečano obeležitev kipa D’An- Žabnice / Nadaljuje se DevelopMENT 40 mladih na izobraževalnem tečaju d petka, 13., do nedel- je, 15. septembra, bo v Žabnicah potekalo tridnevno izobraževanje za mlade kulturne delavce Deve- lopMENT. Udeležilo se ga bo 40 tečajnikov iz 19 društev ali organizacij iz Tržaške, Goriške, Videmske in Koroške. Zapol- njena so bila vsa razpoložljiva mesta. Tečajniki izhajajo iz: 6 društev/organizacij iz Videm- ske, 7 društev/organizacij iz Tržaške, 4 društev/organizacij iz Goriške, 2 društev/organiza- cij iz Koroške. Delavnice bodo vodili izkušeni trenerji Mladinskega sveta Slo- venije, in sicer Matej Likar, Ni- O na Debevec, Maja Drobne inBorut Cink. Obravnavali bodokulturo organizacije, prvine strateškega načrtovanja, iden- tifikacijo vrednot, poslanstva in vizije posameznih društev. Poglobili pa se bodo tudi v pro- jektno načrtovanje, od razčle- nitve budgeta do pomena mo- nitoringa ter končnih evalva- cij. Ob koncu, v nedeljo, 15., imajo tečajniki na programu še srečanje s Pio Šlogar, podpred- sednico za zunanje zadeve v mednarodni organizaciji Youth of European Nationali- ties YEN / JEV, največji mladin- ski mreži evropskih narodno- stnih in jezikovnih manjšin. Organizacijo tridnevnega tečaja sta tudi letos prevzela Krožek za politična in družbe- na vprašanja Anton Gregorčič in Prosvetno društvo Podgora. Partnerji so Devinski mladin- ski krožek, SKPD F. B. Sedej iz Števerjana ter njegova Mladin- ska gledališka skupina M+ in MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta. Tečaj sofinanci- rajo Dežela Furlanija Ju- lijska krajina, Svet slo- venskih organizacij, Slo- venska prosveta, Zveza sloven- ske katoliške prosvete, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Krščanska kulturna zve- za in Narodni svet koroških Slovencev. Pokrovitelji so Inšti- tut za slovensko kulturo, Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih špor- tnih društev v Italiji. red dobrim mesecem dni je papež Frančišek javno izrekel pomembno mnenje o identiteti, o kateri se posredno ali neposredno mnogo govori, pa so razume- vanja mnogokrat povsem različna. In ker takšno ali drugačno razumevanje identitete, se pravi osebne, narodnostne in še kakšne druge enkratnosti, močno sega v politiko, v njeno oblikovanje družbe in življenja ljudi, je pač tre- ba pojme bolje razjasniti. V tem smislu je papež Frančišek izpostavil problem identitete v luči sedanjih sovranizmov, še posebej italijanskega. Prav sovranizem, umestneje ga je imenovati nacionalizem, se na narodovo identiteto zelo in kar skrajno odločno sklicuje, se z njo obrača na svoje volivce, med katerimi mnogi takšne- mu programu zavzeto sledijo. “Najprej Italija- ni”, “najprej Amerika” - povsem nedovzeten za takšne pozive ni niti del slovenske matične politike - so že politične smernice, ki prav iden- titeto in boj zanjo postavljajo na prvo mesto in se s tem svojim bojem hvalijo, ker da je identi- teta nekaj svetega, največja vrednota med vse- mi vrednotami. Zgodovina pa uči, da vsako ra- zumevanje identitete še ni in ne more biti vred- nota, o čemer pričajo krutosti npr. druge sve- tovne vojne in vedno na novo oživljene so- vražnosti v številnih preteklih stoletjih. Zato papež Frančišek: ni dvoma, identiteta je osnova vsega, je osnova vsakega posameznika, je nje- gova narodnost, je njegovo versko ali neversko prepričanje, je njegova civilizacijska kultura. Dejstvo pa je, da obstajajo različni narodi, ob- stajata versko in neversko prepričanje, obsta- jajo različne kulture in ravni civilizacije. In ni rešitev in ne more biti rešitev, da se vsakdo za- grizeno in izključujoče sklicuje zgolj na svojo identiteto in mu za drugačne od njegove ni mar. V tem primeru pride med različnostmi do mržnje in krvavih vojn, zato se je tovrstne- mu razumevanju identitete nujno izogniti v največjem, ampak zares v največjem možnem krogu. “Identiteta mora biti integrirana, ne sme biti zaprta vase. Mora biti integrirana v dialogu z drugim in drugimi”. Nihče potem- takem ni sam in ne more biti sam, vedno ob- stajata jaz in ti, ti in jaz, mi in vi, vi in mi, in če hočemo kot posamezniki živeti v miru, mora- mo upoštevati posameznike okrog sebe, sami zase ne moremo ustvariti dostojnega in smi- selnega življenja, to lahko storimo le skupaj z drugimi. Isto je tudi v odnosu med narodi, vsak narod naj seveda v svoji enkratnosti ohra- ni svojo identiteto, ki je, kot rečeno, njegovo nepogrešljivo bistvo, vendar pa - in to je temel- jno in edino rešilno - v skupnosti z drugimi narodi. Zato bi morali mnogo bolj kot doslej utrjevati miselnost, da je zame dobro, da spoštujem in po možnosti ljubim svojega bližnjega, da je za moj narod dobro, da spoštuje in ljubi bližnje narode, kar obratno velja za vse posameznike in vse narode. Edino tako bomo premagali pogubno nagnjenje, da se vsi hočemo tudi z uničevalnim namenom nasilno postavljati nad vse druge. Janez Povše P Kot smo že poročali, so se zaradi zanimanja, ki so ga vzbudili fotografske razstave Rafaelove družbe in izid monografije dr. Helene Jaklitsch Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945–1949, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta in Rafaelova družba ter Nova Slovenska zaveza iz Ljubljane odločile za obisk nekaterih postaj povojnega slovenskega begunskega vala v Italiji. Celodnevna avtobusna ekskurzija bo sicer v soboto, 9. novembra, vendar je zaradi pridobivanja potrebnih dovoljenj vpis možen le do 15. septembra. Program bo obsegal naslednje postaje: Višek (it. Visco, nekdanje fašistično taborišče in po vojni nekaj dni zbirališče za slovenske begunce, ki so se umaknili prek Gorice); Monigo (prej fašistično taborišče, nato prvo begunsko taborišče za tiste Slovence, ki so jih Angleži maja 1945 resnično prepeljali iz Koroške v Italijo); Zerman (obisk cerkve, v kateri je bilo junija 1945 posvečenih sedem slovenskih begunskih novomašnikov, med njimi prof. Stanka Janežiča). Za strokovno vodenje bodo poskrbeli dr. Helena Jaklitsch, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Prijavite se lahko v Knjižnici Dušana Černeta (Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, e-mail: kdc@spin. it, tel.: 0039 040 20 39 355) ali na Rafaelovi družbi (Poljanska cesta 2, Ljubljana, e-mail: rafaelova. druzba@siol. net, tel.: 01 438 30 50). nunzia na Borznem trgu, o brezposelnosti mladih itd. Vse- ga tega ne bo naštevala iz spoštovanja do bazoviških ju- nakov in vseh žrtev, ki so šli v boj za svobodo govora, mišljenja in pravico do imena in identitete. Vsem tem se mo- ramo zahvaliti, saj imamo da- nes gledališča, šole, telovadni- ce, kulturne domove, knjižnice itd. Ni pa dovolj, da jih imamo, treba je tudi obiskovati prire- ditve, se udeležiti raznih svečanosti, navijati za naše športnike in tako pokazati spoštovanje za trud, ki ga pevci, kulturniki in športniki vlagajo v svoje delo. Ob koncu je Ko- stanca Mikulus še zaželela, da bi matično domovino čutili vedno bolj ob strani in da bi bolj trdno reagirala ob vseh po- skusih zgodovinskega revizio- nizma, ki se redno pojavljajo. Zgodovinar Marcello Flores je v govoru naredil zgodovinski pregled tistih let in kako je Mussolini skušal asimilirati z vsemi možnimi sredstvi slo- venski in hrvaški narod. Tako nastane organizacija Borba, po- tem ko so vsa slovenska društva in organizacije nasilno ukinjeni, prav tako so v ra- zličnih obdobjih zgodovine nastajala podobna gibanja pod diktaturami. Smrt bazoviških junakov (zdaj pa spomin nan- je) je bila potrebna za ponovno vzpostavitev demokratičnega sistema, a tudi skupnega sožitja narodov, ki ga je ukinil fašizem. Žal, prihaja tako mišljenje v Italiji in nekaterih državah zopet na dan, zato ne smemo pozabiti, da moramo ideale in vrednote bazoviških junakov širiti in braniti še da- nes. Kulturni program, ki je bil letos v režiji Radijskega odra, se je končal z ganljivo in pretresljivo registracijo članov, ki so prebi- rali odlomke iz del Srečka Ko- sovela, Ljubke Šorli, Simona Kosa, Pinka Tomažiča, Stanka Vuka in Lava Čermelja. Odlomki, ki so pod temnim in oblačnim nebom delovali še bolj grozljivo, so bili izbrani, ker govorijo o ljubezni do slo- venstva in naroda ter o trpljen- ju pod fašistično diktaturo. Foto damj@n Foto damj@n Foto damj@n Zadnji dnevi za obisk Moniga Aktualno 12. septembra 2019 3 Agnese Castello, maturantka Umetniške gimnazije Nova Gorica “Rada bi bila igralka!” POGOVOR gnese Castello je živah- no, zelo prikupno mlado dekle, nasmejanega obraza, ki se takoj priljubi zara- di svoje prijaznosti, prisrčnosti, iskrenosti in neposrednosti, kar se odraža tudi v njenih iskrivih očeh. Je najmlajša hčerka iz drugega zakona v Gorici dobro poznanega, vselej prijaznega zdravnika-ginekolo- ga Carmela Castella, ki je imel in še ima med svojimi pacien- tkami veliko Slo- venk. Agnesina šolska pot ni kaj dosti italijan- sko obarvana, zato se mi je zdelo, da bi bila zanimiva tudi za naše bralce. Z Agnese in njeno mamo Ni- dio sem se srečala nekega vročega avgu- stovskega dne na ko- talkališču na Peči. Mlada sogovornica je namreč tudi spret- na kotalkarica in je to športno panogo vadila in še vadi prav v pečanskem klubu Vipava. Za prijeten klepet pod krošnjami dre- ves se ji prisrčno zah- valjujem. Zahvala naj gre tudi njeni mami Nidii, ki jo je pripeljala iz Gradišča na Peč. Draga Agnese, najprej bi želela, da se kar sama pred- staviš našim bralcem. Sem osemnajstletno dekle in živim v Gradišču ob Soči in le- tos sem končala Umetniško gimnazijo v Novi Gorici na dramsko gledališki smeri. Izhajaš iz popolnoma itali- janske družine. Tvoj oče Car- melo je Sicilijanec, ki sicer že dolgo vrsto let živi v Gorici, kamor se je priselil proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi službe – dolga leta je bil za- poslen v splošni goriški bol- nišnici na ginekološko-po- rodniškem oddelku. Tvoja mama pa je iz Foljana. Kako to, da so te starši vpisali v slo- venski vrtec in nato še v slo- vensko šolo? Ko sem bila še otrok, smo živeli v Števerjanu in tam so večino- ma Slovenci, tam sta tudi vrtec in šola s slovenskim učnim je- zikom. Zato so se starši odločili, da me bodo vpisali kar tja, da bi se naučila slovenskega jezi- ka. Čeprav smo se kasneje pre- selili v Gradišče, sem šolanje nadaljevala kar v Števerjanu, kjer sem končala osnovno šolo. Nato sem v Gorici obiskovala nižjo šolo Ivan Trinko. Ti je bilo težko se voziti v Go- rico? Ne, ni bilo, saj sem bila že na- vajena se zbujati bolj zgodaj, že ko sem bila na osnovni šoli. Na gimnazijo me je vozil tata, ma- ma pa me je hodila iskat. Še zdaj me vozita, ker sama ni- mam še vozniškega dovoljenja (osemnajst let je Agnese dopol- nila v letošnjem juliju, op. p.) Se nisi nikoli kesala, da nisi izbrala italijanske višje šole? Ne. Kako je bilo na nižji šoli v Gorici? Si se dobro znašla? Ja. Sem imela mnogo prijatel- jev. Družili smo se. Bili smo lep A razred.Se spominjaš na kakšnegaprofesorja? Ja, rada se spominjam na pro- fesorico slovenščine Majo Braj- kovič in svojo razredničarko Costanzo Luis. Onidve sta mi vedno pomagali, ko sem imela težave. V tretjem letu sem ime- la prof. Davida Bandlja, pesnika in pisca, ki me je spodbujal in mi pomagal se vpisati na novo- goriško gimnazijo. Od kod odločitev, da se vpišeš na Umetniško gimna- zijo Nova Gorica, na dram- sko-gledališko smer? To je bilo naključje. Nisem niti vedela, da obstaja taka šola. Najprej sem se hotela vpisati na športno gimnazijo, ker mi je od nekdaj všeč kotalkanje. Ko so bili informativni dnevi in sem šla na obisk šole, sem videla, da je isti dan možen tudi ogled dramske gimnazije. Tako, na- mesto da bi šla na športno, sem šla na dramsko pot. Od tod se je vse začelo. Ti je bilo gledališče od malih nog všeč? Ja, že od osnovne šole, ko smo imeli vsako leto zaključno pri- reditev; vedno sem na njej rada nastopala. Kako pa so te sprejeli v Novi Gorici? Ti je bilo težko vzpo- staviti prijateljske stike s tam- kajšnjimi vrstniki? Odvisno. Na začetku me je bilo malce strah, ker so mi tudi moji nekdanji sošolci rekli, da bom imela težave, ker so v Sloveniji v šoli zahtevni. V resnici sem se takoj znašla. Vsi so bili prijazni in so mi pomagali. Če nisem kaj razumela, so mi z veseljem razložili. Kako so te pa sprejeli profe- sorji? So ti pomagali, če si bi- la v težavah? Ja. V prvem letniku sem imela dodatni pouk predvsem iz slo- venščine in angleščine. Potem pa sem se takoj prilagodila. Vse je šlo kot po maslu, saj si vedno imela zelo dobre oce- ne v spričevalih. Kaj pa sošolci, so ti tudi pri- skočili na pomoč? Ja, tudi sošolci so mi veliko po- magali. Katere predmete ste imeli? V predmetniku smo imeli, po- leg “navadnih” predmetov, slo- venščine, matematike, an- gleščine, italijanščine, zgodovi- ne in zemljepisa, še “strokov- ne”: teorijo in zgodovino dra- me in gledališča, umetnost gi- ba, umetnost govora, improvi- zacijo. To sem imela vsa štiri leta. Vem, da si bila v italijanščini zmeraj odlična, s pet- ko! Kateri predmeti so ti bili najbolj všeč? Umetniški predmeti so mi najbolj ugajali. Npr. umetnost govo- ra, pri katerem smo se naučili umetnosti le- pe govorice, pravilne- ga naglaševanja pa tu- di nastopanja. Profe- sorica Nataša Konc Lorenzutti je bila zelo pridna. Z mano je bila prijazna, mi je veliko pomagala. Koga si imela poleg nje? Samanto Kobal, ki je dramaturginja, profe- sorja Nejca Ivančiča za teorijo in zgodovi- no drame in gleda- lišča, za umetnost gi- ba pa Igorja Svider- skega, ki je zelo dober plesalec. V času šolanja ste imeli tudi nekatere predstave. Kako si se znašla na odru? Res je, vsako leto smo imeli gledališko predstavo. Na- vadno nas je režirala Nataša Konc Lorenzutti ali Samanta Kobal. Na to predstavo smo se pripravljali celo leto. Najprej smo imeli bralne vaje, potem smo delo postavljali na oder. Iz- delali smo tudi sceno in kostu- me. Ste sodelovali tudi pri izde- lavi scene in kostumov? Ja, seveda, saj smo imeli tudi predmet likovna umetnost in pri teh urah smo pripravljali vse potrebno za predstavo. Kaj ste uprizorili? V prvem letniku smo odigrali krajšo avtorsko igro Stolpnica, v drugem spet avtorsko igro, ki smo jo napisali sami s pomočjo prof. Lorenzutti, in sicer Gre- mo v tri krasne, v tretjem smo uprizorili Kabaret Moliere, pri- redbo Molierovega Tartuffa v obliki kabareta. Jaz sem bila plesalka. Ob koncu četrtega letnika ste imeli pa zahtevno predstavo Ugasniti luč, a ne umreti. Tudi tokrat smo priredili že ob- stoječi tekst. Morali smo tudi prilagoditi vloge, ker nas je bilo več deklet kot fantov. Tudi to predstavo je režirala prof. Konc Lorenzutti. Kako si se znašla na odru? Dobro. Si bila v svojem elementu? Ja, meni je prav všeč, ko sem na odru. Ti je všeč nastopati, nimaš treme? Ja, mi je všeč, nimam treme, ker sem navajena biti pred pu- bliko, tudi zaradi tega, ker sem večkrat nastopala na kotalkah, tudi na tekmovanjih. Zato res nimam problemov. Komaj čakam, da grem na oder. Na začetku res občutim malo tre- me, a ko stopim na oder, se za- me odpre drug svet. / str. 16 Iva Koršič Mateja Černic ob 15-letnici DVS Bodeča Neža Ko zbor diha kot eden, kot dirigent dosežeš enega najvišjih ciljev POGOVOR Matejo Černic bi lah- ko govorili o različnih nje- nih zborih, projektih in podvigih, saj spada v mlajši rod slovenskih dirigentov, ki že nekaj let znatno dviga- jo kakovostno raven naših zborov. Tokrat se osredo- točamo na Dekliško vokal- no skupino Bodeča Neža, ki praznuje 15. obletnico ob- stoja in delovanja, kar bo skupina tudi obeležila 21. septembra letos s slavno- stnim večerom v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gori- ci. Ob vsaki obletnici gre spomin najprej nazaj. Kaj bi povedala o začetkih te- ga sestava? Kateri so tvoji prvi spomini? Zdi se mi, da obletnice služijo prav temu, da se ustaviš in pogledaš na svoje delovanje z drugačnega zor- nega kota. Mladinski zbor Vrh Sv. Mihaela, tako je bilo sestavu ime, sem začela vo- diti naključno, tako da sem nadomeščala zborovodkin- jo, ki je bila na porod- niškem dopustu. To je torej bil vaški de- kliški zbor? Vokalna skupina je spadala pod Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihae- la, ki je začelo delovati v 90. letih. Leta 2004 se je skupina deklet, ki je prerasla otroški zbor, odločila, da zapusti vrste otroškega zbora in ustanovi novo mladinsko pev- sko skupino, ki jo je - tako kot otroški zbor - vodila Marja Feinig. Na vajah smo se dobro ujele, tako da smo po nekajmesečnem sode- lovanju začele načrtovati prve projekte. Kot oktet smo leta 2007 sprejele prvi velik izziv, nastop na deželnem tekmovanju Corovivo. So bila dekleta prvotne skupi- ne vsa z Vrha Sv. Mihaela? Jedro je bilo z Vrha, ostale pa so bile večinoma iz sovodenjske občine. Spominjam se, da sem jim leta 2005 prisluhnila na tek- movanju Zlata grla: prevzele so me, ker jih je na odru bilo samo sedem, kljub temu pa so bile in- tonančno natančne, suverene in samostojne. Imele so muzikalno nagnjenost in zelo individualen doprinos. V vrhovskem društvu se je v zadnjih letih pojavila še ena novost... S predsednico Karen Ulian smo pred dvema letoma želeli obno- viti mladinsko vokalno skupino. Skupaj smo izbirali ime: začeli smo z idejo, da bi to bil Zefir, pevci pa so si sami nadeli zase primernejše ime - Vihar. Na Go- riškem je pevsko delovanje zelo številčno in kvalitetno zastopa- no, tako da je za zborovodje, predsednike društev in zborov velik izziv, da ponudijo dejav- nost, ki bi bila danes za mlade privlačna. Ko smo že pri izzivih … Pred kratkim si prevzela tudi vod- stvo Mladinskega pevskega zbora Emil Komel. Vabilo sem sprejela z velikim ve- seljem in se pridružila zborovski piramidi centra Emil Komel. Struktura se mi zdi zelo stabilna in vizionarska; utemeljitelj ideje Z šolske zborovske piramide pa jepo besedah ravnateljice Alessan-dre Schettino sam prof. Silvan Kerševan. Veseli me, da bom de- lala v timu uspešnih dirigentov in kolegov, kot so Damijana Čev- dek Jug, David Bandelj in Mirko Ferlan: tako sodelovanje je ned- vomno ogromna pridobitev za goriški in posledično tudi širši prostor. Z mladinskim zborom sem nedavno imela pevski teden v Žabnicah in zdi se mi, da so ze- lo lepo vpeljani v delo. Videti in občutiti je, da so prejeli pevsko vzgojo kompetentne osebe, ki pevcem ob navdušenju in ljube- zeni do petja posreduje tudi od- nos in disciplino ter potrpežlji- vost, ki so potrebni pri doseganju ciljev. To je tudi pomembna življenjska modrost. Vrnimo se k Bodeči Neži. Od kdaj nosi skupina to ime in za- kaj ste ga izbrale? Kar se tiče izbire imena, imamo zanimivo anekdoto: leta 2008 smo se odločile, da bi želele imeti bolj prepoznavno ime. Skupino smo hotele ovrednotiti z ime- nom področja oz. kraja, kjer de- lujemo; iskale smo ime tipične rastline. Na koncu smo se odločile za bodečo nežo. Čeprav je to v resnici plazilka, ki raste na nizkem visokogorju, uporabljajo domačini ime tudi za poimeno- vanje cveta, ki raste na Krasu. Prevzel nas je predvsem pomen besede, oksimoron, dvojnost, ki je dejansko tako življenjska, člo- veška in predvsem ženska. Nekaj današnjih pevk je goto- vo pelo še v prvotni skupini. Normalno pa je tudi, da so - zaradi študija, službe in drugih življenjskih izbir - nekatere pristopile in nato zbor tudi za- pustile. Koliko deklet je bilo doslej v DVS? Pri pripravi knjižice smo zapisale vsa imena pevk, ki so kdaj nasto- pile z nami, od tistih, ki so pele za krajše ali daljše obdobje, do ti- stih, ki so pele projektno: mislim, da nas je skupno skoraj petdeset. Od izvirne zasedbe pojeta v zbo- ru sedaj dve pevki, kar je za dobo 15 let nekaj zelo dragocenega. Nekatere pevke so zbor zapustile zaradi študijskih ali službenih ob- veznosti ali, če so se kam preselile. Organizem zbora je živ. Rada bi pa poudarila, da bi Bodeča Neža nik- dar ne bila to, kar je, če ne bi bilo ti- stega jedra, ki je ostalo precej ne- spremenjeno, stalno, stanovit- no in zelo propo- zitivno. Nekaj “zgodovinskih” pevk je prenehalo peti pred kratkim. Je pa kar dobra skupina pevk, ki morda ne pojejo prav petnajst let, toda gotovo več kot pet. Odkod prihajajo današnje pevke? Krog pevk se je začel od sezone 2009-2010 geo- grafsko širiti. Da- nes je večina pevk iz sovodenjske in doberdobske občine, prihajajo pa tudi iz Tržaške, Gorice, Zdravščin Podgore in Števerjana. Katere so po tvojem prednosti in morda težave v dekliškem pevskem zboru? Predstavljam si, da je drugače delati iz- ključno z moškimi ali pa žen- skami... Funkcionirati v ženski zasedbi pomeni imeti žensko delovno skupino; zna biti nekaj zelo po- zitivnega, ima pa tudi svoje manj pozitivne lastnosti. Dobra je go- tovo ženska intuicija, ki nam omogoča, da se razumemo na drugačen način. Navadno so žen- ski glasovi - v primerjavi z moški- mi - bolj dovzetni za sprejemanje informacij, učenje, muzikalne napotke. Je pa tudi res, kar mi je profesor na akademiji pravil: res, da so ženske hitrejše, toda ko se moški enkrat naučijo, več ne po- zabijo! Z Bodečo Nežo, pri kateri delu- jem že toliko časa, smo dosegle zelo občutljiv muzikalen “fee- ling”, tako da mi določenih stva- ri sploh ni treba več razlagati. Pevke same razumejo, kam na- migujem. To se ne nanaša na ra- zlikovanje moški-ženske, gre za ‘ekipno’ uigranost. V letih smo večkrat imele nastope, pri katerih me je kdo nadomeščal ali pa so pevke v manjši zasedbi pele sa- me: eden največjih uspehov, ki sem jih z njimi lahko dosegla, je ta, da so lahko večkrat nastopile samostojno. Spomnim se nasto- pa, ko sem bila odsotna in pri ka- terem je bila za vsako pesem po ena pevka odgovorna za intona- cijo in ena za vodenje. Dosegle so ubran nivo samostojnega iz- vajanja in složno zapele skupaj, ne da bi jim kdo mahal. Seveda je bil program primerno zahte- ven, kljub temu pa muzikalni vzgib skupine čuti tudi pri naje- nostavnejših skladbah. / str. 12 Danijel Devetak Kristjani in družba12. septembra 20194 Centri karitas koprske škofije Sveta Mati Terezija naj bo vsem za zgled! odelavci Karitas v koprski škofiji so se 5. septembra, na god Svete Matere Terezi- je, zbrali v cerkvi Marije Tolažni- ce žalostnih v Logu pri Vipavi. Prišli so sodelavci Karitas od Bov- ca do Kopra in napolnili loško cerkev. Mnoge sodelavke in sode- lavci Karitas so tudi cerkveni pev- ci v domačih župnijah, zato je pod taktirko Helene Brataševec in ob orgelski spremljavi Erne Ka- lin odmevala pesem Bogu v čast. Sveto mašo je, ob somaševanju duhovnikov, daroval koprski škof dr. jurij Bizjak. Ob tej priložnosti je gospod škof blagoslovil podo- be Svete Matere Terezije, ki so jih sodelavci Karitas sprejeli in odne- sli v Centre dekanijskih in Ob- močnih karitas: Bovec, Tolmin, Nova Gorica, Grgar, Ajdovščina, Idrija, Postojna, Pivka, Sežana, Ilirska Bistrica, Izola, Portorož in Koper ter v domove, v katerih se izvajajo posebni programi: Soča, S Solkan, Šempeter pri Gorici, Aj-dovščina in Bertoki. Ta podobabo vsem prejemnikom pomoči in nastanjenim v domovih spo- ročala, da so prišli na kraj, kjer se zaposleni in prostovoljci trudijo živeti ljubezen do bližnjega. V pridigi je gospod škof sprego- voril o Materi Tereziji, ki je s svo- jim življenjem pričevala o svoji neskončni ljubezni do človeštva. Pozornost vsega sveta je pritegni- lo zlasti njeno neutrudljivo delo za najbolj revne, najbolj za- puščene, najbolj ranljive. Za mnoge ostaja skrivnost, kako ji je to uspevalo, kje je našla moč za brezmejno razdajanje. Na števil- na vprašanja je vedno odgovarja- la s ponižnostjo in modrostjo. Ob koncu je gospod škof spom- nil: “Najstrašnejša revščina je osamljenost in občutek, da te nihče nima rad. Včasih mislimo, da revščina pomeni: lakoto, na- goto in brezdomstvo. Pa vendar je največja revščina nekaj druge- ga: biti nezaželen, neljubljen in vedeti, da ni nikomur mar zate. V naših družinah in domovih moramo začeti zdraviti to vrsto revščine”. Tudi zato se je med sodelavci Ka- ritas izoblikovala potreba po du- hovnem srečanju ob začetku pa- storalnega leta, istočasno pa tudi želja, da Sveta Mati Terezija vse bolj postaja vzornica molitve in dela za ljudi v stiski. Po sveti maši je duhovni recital pripravil Jože Bartolj, avtor podo- be Svete Matere Terezije, ob spremljavi violinistov Oskarja Lična in Alme Fučka ter citrarke Martine Brataševec. Sama sem našim sodelavkam in sodelav- cem rekla: “Sveta Mati Terezija je bila svetnica za Cerkev in Nobe- lova nagrajenka za svet, nam pa, ki smo le kaplje v oceanu dobro- te, ostaja svetel zgled”. Jožica Ličen vangelij te nedelje nam ponuja celotno Lukovo 15. poglavje, ne le t. i. Priliko o izgubljenem sinu. Tudi ta je si- cer usmerjena predvsem v sta- rejšega brata, kar je značilno za judovski način pripovedovanja, ki se mu reče “vključevalna pri- poved” ali “inkluzija”. Gospod namreč vse tri prilike pripovedu- je vsem tistim, ki ne potrebujejo odrešenja, ozdravljenja... pravza- prav Božje milosti. Prav zato ob- staja nevarnost, da se poslužuje- mo nekega stereotipnega gle- danja na farizeje in pismouke, češ kako grdi so. Že s tem počet- jem se kažemo kot na las podob- ne tem ključnim evangeljskim li- kom, saj se postavljamo nad dru- ge ljudi, pa čeprav neupra- vičeno. Večkrat se mi je že zgo- dilo, da mi je kdo dejal, kako na življenje gledam preveč črno-be- lo, češ da življenje ni črno-belo. Žal, se tu ne moremo strinjati, saj je življenje prav črno-belo, nekatere stvari so namreč dobre, torej bele, spet druge zle, torej črne. Res pa je, po drugi strani, da se ljudje ne delimo na črne in bele, v smislu tega, da bi bili ne- kateri dobri, drugi pa slabi. Ni- mamo tega tako značilnega po- gleda na ljudi, ki ga zasledimo v ameriških filmih, v katerih so na E eni strani dobri fantje (goodguys), na drugi pa podli fantje(bad guys). Prvi seveda morajo druge vsaj pošteno naklestiti, si jih pokoriti, jih ponižati, če že ne iztrebiti. Resničnost človeka je seveda zelo drugačna. Po prvem padcu namreč drži, da: “Nihče ni dober, razen enega, Boga”! (Lk 18,19). Padli človek je torej vedno samo “črn”, zaznamovan z zlom. Zato pa prav vsak izmed nas potrebuje ozdravljenje in odrešenje. Težava je pa v člove- kovi “trdosrčnosti”, kjer si do- mišlja, da z njim pač ni nič na- robe, da je že “v redu, kakor je”. Tudi sveti oče se večkrat obregne ob takšne kristjane, ki bi se za- dovoljili s “status quo”, pa ne bi nič spremenili, pri sebi seveda. Pri drugih bi vse spremenili. To so tisti zdravi, ki ne potrebujejo zdravnika (Lk 5,31). Kaj pa, če vsi trije “iskalci” iz evangelija, ki jih sveti Ambrož označuje kot Cer- kev (žena), Kristusa (dobri pastir) in Očeta z neverjetno potrpežlji- vostjo (Tertulijan), skušajo najti prav te “zakrknjence”? Tu sta na- puh in ponos sodobnega samo- zadostnega človeka, ki ne potre- buje Kristusove žrtve na križu, torej njegovih svetih zakramen- tov, ki so privreli iz njegove stra- ni, prebodene iz nore ljubezni Kristus v ruski teologiji Pravoslavna in zlasti ruska teologija sta bili v od 17. do sredine 19. stoletja pod vplivom ka- toliške in protestantske teologije, za tem je nastopilo patristično in liturgično gibanje z odkrivanjem virov. Tako so postale Cerkve vzhodne Evrope in grška Cerkev pobudnice izvirne teologije, ki je zvesta izročilu, pa tudi obogatena s srečanjem z moderno mislijo. Med prvimi, ki se je usmeril k drugačnemu načinu teološkega razmišljanja je bil metro- polit Filaret iz Moskve (+1869). Presegel je ta- kratno moralizirajočo in psihološko razlago Kristusove smrti in izpostavil izvir skrivnosti križa v Božji ljubezni. Spregovoril je o križu v življenju Svete Trojice: “Križ, ki ga je naredilo sovraštvo Judov in nasilje poganov, ni druge- ga kot zemeljska podoba in senca nebeškega Križa”. Bolj kot sredstvo odrešenja je Križ po- doba večne ljubezni Boga. V ruskem krščanskem prostoru je sledil raz- mah filozofskega razmišljanja. Prvi izvirni mislec Čadajev je poudaril, da se gre v nebesa ne po domovini, ampak po resnici. Gibanje slavofilov se je postavilo proti idealističnim idejam, ki so želele pozahoditi rusko kulturo in duhovnost. Iskali so organske principe življenja in izpostavili pomen 'sobornosti', zbornosti. Predstavnika tega razmišljanja sta zlasti Kirijevski (+1856) in Homjakov (+1860). Z Vladimirjem Solovjovom (+1900) je nasto- pila doba sistematičnega razmisleka v filozo- fiji in teologiji. Pri njem srečamo pojem vse- edinosti, ki pomeni vse organskost v svetu. Ta pojem je povezal z naukom o Sveti Sofiji. V Predavanjih o Bogočloveškosti, ki so vzbudila veliko zanimanja, je Solovjov pokazal, da vera v Boga in v človeka vodita do polnosti resni- ce, ki ima svoj vrh v Bogočloveku Kristusu. V evangeliju je odgovor na vse teženje človeka: Beseda je postala meso. Kdor veruje vanj, bo imel večno življenje. V tej luči je treba sprejeti Vesolje, zgodovino in usodo sveta. Sergij Bulgakov (+1944) je bil sin duhovnika, ki je v mladosti izgubil vero, potem se je zo- pet približal veri in Cerkvi. Po analizi teologi- je cerkvenih očetov se je Bulgakov posvetil problemom, ki so ostali nerešeni v času patri- stike. Prepričan je bil, da učlovečenje ni le epizoda v zemeljski zgodovini in poti odrešenja, ampak ima svoj model in temelj v Bogu, ker je Božji Sin, ki je prišel iz nebes, kar pomeni, da je zasnova človeškosti v Bogu. Tu se nasloni na misel svetega Petra, ki pravi, da je Kristus Jagnje, ki je bilo darovano pred stvarjenjem sveta. (1 Pt 1, 20) Pri učlovečenju so ustvarjeni pogoji, ki omogočajo človeško- sti, da se ponovno odpre in sprejme Božje. Božje je so-človeško v Kristusu in človeško je bogo-človeško, in to omogoča srečanje ter zvezo dveh narav v Kristusu brez ontoloških nasprotij. Tako Bulgakov oblikuje 'da' Kalce- donske dogme. Pri Kristusovem učlovečenju ni zla, ki je anti-sofijanično in pride od svo- bode v nastajanju, po skušnjavi k uresničenju. Čistost Device in njen svobodni fiat sta poda- rila človeške ontološke pogoje za učlovečenje. Jezus je bil zgodovinski človek, vendar vse človeški, drugi Adam, ki je nosil vso vesoljno in človeško naravo, kot pravi sveti Pavel. (Kol 3, 11) Za predstavitev Kristusove bogočlo- veške osebe in njegovega odrešenjskega delo- vanja Bulgakov vzame pot kenotične teologi- je. Pravi, da Absolutni postane Absolutni-rela- tivni, ko se prilagodi življenju stvari in sveta, ki ga je ustvaril. Tako je Božji Sin s svojo ze- meljsko smrtjo uničil moč smrti in vstal po- veličan, da je mogel s svojo novo telesnostjo zbirati novo človeštvo, Cerkev. Pogled Bulga- kova ima tudi močan eshatološki poudarek, ko opisuje poslednje dogodke in teženje zgo- dovine ter človeštvo v vseedini povezanosti v Nebeškem Jeruzalemu. Nekatere teze Bulga- kova so mejne, zlasti tiste, ki so povezane s sofiologijo, vendar je sprožil novi val teo- loškega razmišljanja, tudi v katoliški teologiji. ZAKAJ PRAV JEZUS? (82) PRIMOŽ KREČIČ SVETA GORA (1539-2019) “Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi... ” S temi besedami je Božja Ma- ti prvo soboto junija 1539 na Skalnici Urški Ferligoj, pastirici iz Grgarja, na- ročila, naj ji ljudje tam po- stavijo svetišče, kamor naj se v svojih potrebah zate- kajo in jo prosijo milosti. Od tistega časa je minilo 480 let. Mnogi viharji so medtem šli čez Sveto Goro, mnoge nevarnosti so ji pretile, da jo uničijo. Mor- da ni nobena božja pot v naših krajih bila deležna toliko preganjanja kot prav svetogorska. Vendar se je Sveta Gora vsakokrat dvi- gnila iz ruševin in pričaka- la svojo Kraljico, ki se je kljub trikratnemu izgnan- stvu vedno znova vrnila v svoje svetišče. Ob 480-letnici Marijinega prikazanja obhajamo le- tos Urškino leto. Prav je, da se ob tem jubileju spomnimo te preproste grgarske pastirice, ki je, tako kot Bernardka v Lurdu in trije pastirčki v Fatimi, bila deležna milosti prikazanja Božje Matere. Kot Bernardka in fatimski pastirčki je tudi Urška veliko pretrpe- la, saj ji, zlasti oblast, ni verjela. Zato so jo brez konca zasliševali in jo trikrat zaprli v grajske ječe, od koder je bila vsakokrat čudežno rešena. Tudi cerkvena oblast ji od začetka ni bila na- klonjena. Poleg tega so bili takrat še burni časi protestantizma, ki se je že pojavljal tudi v naših krajih in se z vsemi silami boril prav proti Mariji- nemu češčenju. Kako bi bili torej protestanti mogli mir- no opazovati novo Mariji- no božjo pot, o kateri je vse kazalo, da bo postala prava bojna trdnjava, ki se bo postavila v bran Mari- jinemu češčenju? Njihov bes je bil tolikšen, kot piše msgr. Rudolf Klinec, da so leta 1541, torej dve leti po prikazovanju, cesarju Fer- dinandu poslali naslednjo pritožbo: “V zadnjem času se je osnovalo romarsko sve- tišče nad Solkanom v go- riški pokneženi grofiji in tjakaj zahajajo množice vseh dežel in jezikov. Trdi- jo, da so tamkaj spregle- dali slepci in ozdraveli kruljavi. Vse to pa je le malikovanje in zavajanje naivnežev. Bilo je že pre- povedano, naj nihče tja ne roma in išče čudežev. A zaman! Zatorej naj se zaradi božje časti slična romanja prepovedo... ” Ljudi pa grožnje protestantov niti najmanj niso prestrašile, saj so jih bodrile Marijine besede, naj prihajajo k Njej na goro in jo tu prosijo mi- losti. In res so se na Sveto Goro, kot so jo ljudje začeli imenovati, od vseh strani zgrinjale množice ro- marjev. Kmalu je bila tu postavljena zasilna ka- pela, kamor so postavili lesen Marijin kip z Detetom, izdelan po navodilih vidkinje. Leta 1541 so začeli graditi cerkev. Kljub veli- kanskemu delu, ki so ga morali opraviti, saj je bilo treba lomiti skale, odvažati kamenje in zemljo, da so izravnali tla za gradnjo cer- kve, je bila ta že leta 1544 dograjena. Zem- ljišče zanjo je daroval Hieronim grof Attems. Takrat so Marijin kip z Detetom prenesli v cerkev. Tu je treba povedati, da so delavci pri kopanju naleteli na kamnito ploščo, na ka- teri so bile vklesane besede: “Zdrava milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami”. / dalje NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (82) Mariza Perat Marija z Detetom se prikazuje Urški Ferligoj Marijin kip z Detetom do nas. Pa vendar Kristus s svo- jim telesom nosi vsakega od nas, saj je nase prevzel vse naše grehe (sv. Ambrož). Cerkev išče vsake- ga izmed nas, kakor žena drah- mo, ker se v vsakem od nas skri- va neka vrednost. Želi nas pripel- jati na pravo pot, nas vzeti v za- vetje ladje, da bi bili varni pred valovi zla. Ponuja nam Kristusov nauk, da bi bili “beli” in ne “črni”, da bi imeli življenje in ne bi živeli smrti. Za modernega človeka seveda krati njegovo svo- bodo, ki naj bi bila v tem, da de- la, kar hoče. Ta sodobni človek pa ne potrebuje niti presežnega, temveč je zanj edino, kar obstaja, zemeljsko. Ne potrebuje torej, da bi ga Oče oblekel v dostojanstvo, za katero ga je ustvaril (sv. Am- brož). Ne zaveda se, da je, kakor pravi Job, prišel nag iz materine- ga telesa in da se tudi nag vrača v zemljo. Brez Boga smo torej povsem goli in bosi. Potrebno je torej to spreobrnjenje, torej po- polna sprememba miselnosti, da bomo sprejeli Kristusovo usmil- jenje, posredovanje svete Cerkve (najvišje za Bogom so tu Marija, angeli in svetniki, vsi “ne- beščani”) in spravo z Bogom Očetom (sv. Ambrož). Tako bo- mo tudi mi usmiljeni, bomo od- govorni in skrbni posredniki za naše brate in sestre, začenši do- ma, pa seveda v miru tudi s se- boj, z drugimi in vsem stvar- stvom. Kdor je (že) zadovoljen s sabo, ne bo v resnici nikdar za- dovoljen - s sabo, z drugimi, z življenjem. Andrej Vončina Misel za 24. nedeljo med letom Kako biti v življenju zadovoljni Kristjani in družba 12. septembra 2019 5 Dekanijsko romanje na Barbano Štandreška dekanija vabi v soboto, 14. septembra, na obisk Marijinega svetišča na Barbani. Program: ob 16. uri odhod čolna iz Gradeža, ob 17. uri sv. maša, litanije in procesija. Srečanje “za duhovne poklice in blagoslov v novem šolskem letu” bo vodil g. Tomaž Kunaver. Cena avtobusa in barke 15 evrov. Večerne maše po župnijah odpadejo. Kvatrnica na Mirenskem Gradu Kvatrnico na Mirenskem Gradu bodo obhajali v nedeljo, 22. septembra 2019, ob 16. uri. Somaševanje bo vodil misijonar z Madagaskarja Tone Kerin, lazarist, ki bo imel tudi slavnostni nagovor. Po maši bo odprtje razstave otrok iz OŠ Miren z naslovom Moj pogled na Mirenski Grad. Ob odprtju bo zgodovinar dr. Vojko Pavlin na kratko predstavil nova spoznanja o zgodovini Mirenskega Gradu. Že v soboto, 21. septembra, ob 19. uri, bo družinska maša. Po maši bodo procesija z lučkami in pete litanije Matere Božje. Priložnost za spoved bo oba dneva. Porčinj / Pobožnosti v septembru 2019 V svetišču v Porčinju bo do konca septembra molitev svetega rožnega venca vsako nedeljo ob 16.30; svete maše so ob 9. uri ob nedeljah, ob četrtkih in sobotah pa ob 10.30. KratkePo papeževi napovedi Dne 5. oktobra 2019 bo konzistorij za umestitev 13 novih kardinalov nedeljo, 1. septembra 2019, je sveti oče med opoldansko molitvijo prebral naslednje sporočilo: “Dragi bratje in sestre, 5. oktobra bom imel konzistorij za imenovanje desetih novih kardinalov. Njihov izvor izraža misijonsko poklicanost Cerkve, ki nadaljuje oznanjanje usmiljene Božje ljubezni vsem ljudem na zemlji”. Imena novih kardinalov so: 1. msgr. Miguel Ángel Ayuso Guixot MCCJ – predsednik papeškega sveta za medverski dialog. 2. msgr. José Tolentino Calaça de Mendonça – arhivar in knjižničar Svete rimske Cerkve. 3. msgr. Ignatius Suharyo Hardjoatmodjo – nadškof Džakarte (Indonezija). 4. msgr. Juan de la Caridad V García Rodríguez – nadškofSan Cristóbala de la Habane(Kuba). 5. msgr. Fridolin Ambongo Besungu OFMCap – nadškof Kinšase (Kongo). 6. msgr. Jean-Claude Höllerich DJ – nadškof Luksemburga. 7. msgr. Álvaro Leonel Ramazzini Imeri – škof Huehuetenamga (Gvatemala). 8. msgr. Matteo Zuppi – nadškof Bologne (Italija). 9. msgr. Cristóbal López Romero SDB – nadškof Rabata (Maroko). 10. P. Michael Czerny DJ – podtajnik oddelka za migrante pri Dikasteriju za celostni človeški razvoj. Skupaj z njimi bom pridružil članom kardinalskega zbora še dva nadškofa in škofa, ki so se odlikovali po svojem služenju Cerkvi. To so: 1. msgr. Michael Louis Fitzgerald – upokojeni naslovni nadškof Nepte. 2. msgr. Sigitas Tamkevičius DJ – upokojeni nadškof Kaunasa (Litva). 3. msgr. Eugenio Dal Corso, psdp – upokojeni škof Benguele (Angola). Kot vidimo, papež Frančišek nadaljuje pomladitev in prevetritev Cerkve, ki je vse manj italijanska in evropska, vse bolj pa vesoljna. Zanimivo je, da je bil imenovan samo en italijanski kardinal, in to je msgr. Matteo Zuppi, škof iz Bologne, ki je znan kot “prijatelj revnih”. Msgr. Matteo Maria Zuffi se je rodil leta 1955 v Rimu, znan pa je po tem, da je viden član Skupnosti sv. Egidija, kjer je duhovni sistent. Leta 1990 je bil kot mlad duhovnik v komisiji sv. Egidija, ki je dosegla, da se je v Mozambiku končala krvava vojna, ostali člani pogajalske komisije so bili: Andrea Riccardi, Jaime Pedro Gonçalves e Mario Raffaelli. Leta 2012 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za pomožnega rimskega škofa (Villanova). Dne 27. oktobra leta 2015 ga je papež Frančišek imenoval za bolonjskega nadškofa. Msgr. Matteo Zuppi Papež v Akamasoi Hvala za vaše ... S 1. STRANI zjemno lepo je bilo dejstvo, da smo srečanje svetega očeta in misijonarja Opeke lahko gledali v neposrednem televizij- skem prenosu na slovenskem drugem televizijskem programu. Ni namreč zanemarljivo dejstvo, da, kot to rad poudarja misijonar Pedro Opeka, slovenski ljudje vsak mesec prispevajo denar za nahranitev več kot devet tisoč otrok v misijonu, ki ga vodi Pe- dro Opeka. Nagovor papeža Frančiška Dragi prijatelji Akamasoe! V veliko veselje mi je, da sem tu- kaj, sredi med vami, v tem ve- ličastnem podvigu. Akamasoa je izraz Božje navzočnosti med nje- govim ubogim ljudstvom; ne občasna, priložnostna nav- zočnost; to je prisotnost Boga, ki se je odločil živeti in vedno ostati sredi svojega ljudstva. Nocoj vas je veliko prav v srcu te- ga “Mesta prijateljstva”, ki ste ga zgradili s svojimi rokami in ki – o tem ne dvomim – ga boste še naprej gradili, da bi lahko mnogo družin živelo v dostojanstvu! Ko vidim, kako žarijo vaši obrazi, se zahvaljujem Gospodu, ki je po- slušal glas ubogih in izkazal svojo ljubezen z oprijemljivimi zna- menji, kot je vznik te vasi. Vaši kriki, ki jih je izzvalo to, da niste več mogli živeti brez strehe nad glavo, gledati svoje otroke, kako odraščajo v podhranjenosti, da nimate dela, kriki, ki jih je izzval brezbrižen, da ne rečem prezirljiv pogled mnogih, ti kriki so se I spremenili v pesmiupanja za vas in zavse tiste, ki vas gle- dajo. Vsak kotiček teh četrti, vsaka šola ali ambulanta je spev upanja, ki po- stavi na laž in utiša vsako vdanost v usodo. Recimo z vso močjo: revščina ni stvar usojenosti. To naselje dejansko nosi v sebi dolgo zgodovino poguma in vzajemne po- moči. To ljudstvo je sad mnogih let trdega dela. Pri temeljih najdemo živo vero, ki se je izrazila v opri- jemljivih dejanjih, ki so sposob- na “premikati gore”. Vera, ki je omogočila videti možnosti, kjer se je živelo samo iz rok v usta, vi- deti upanje, kjer je vladala le vda- nost v usodo, videti življenje, kjer so toliki oznanjali smrt in pro- pad. Spomnite se tega, kar je na- pisal apostol Jakob: “Vera brez del je mrtva” (Jak 2,17). Temelji skupaj opravljenega dela, družin- skega in skupnostnega čuta so omogočili, da se na obrtniški način potrpežljivo obnovi zau- panje ne le v vas, ampak tudi med vami, ki vam je to omo- gočilo, da ste vzeli usodo v svoje roke in začeli ustvarjati to zgodo- vino. Vzgoja za vrednote, po za- slugi katere so lahko tiste prve družine, ki so začele ta podvig z očetom Opekom, predale neiz- meren zaklad zavzetosti, discipli- ne, poštenja, spoštovanja samih sebe in drugih. In lahko ste razu- meli, da Božje sanje niso samo osebni napredek, ampak predv- sem skupnostni; da ni hujše sužnosti – kakor nas je opomnil oče Pedro –, kot ta, da vsak živi samo zase. Dragi mladi iz Akamasoe, rad bi vam namenil posebno sporočilo: nikoli se ne predajte pred pogub- nimi učinki revščine; nikoli ne popustite pred skušnjavami lah- kega življenja ali zapiranja vase. Hvala, Fanny, za to lepo pričevanje, ki si nam ga dala v imenu mladih iz vasi. Dragi mla- di, to delo, ki so ga opravili vaši predniki, je pred vami, da ga na- daljujete. Moč za to boste našli v svoji veri in v živem pričevanju, ki se oblikuje v vašem življenju. Naj poženejo v vas darovi, ki vam jih je dal Bog. Prosite ga, naj vam pomaga, da boste vsto- pili v velikodušno služenje svojim bratom in sestram. Tako Akama- soa ne bo samo zgled za prihodnje rodove, am- pak predvsem izho- diščna točka za od Boga navdihnjeno delo, ki se bo dokončno razvilo v taki meri, v kakršni bo še naprej pričevalo o njegovi ljubezni do se- danjih in prihodnjih ro- dov. Molimo, da bi se po vsem Madagaskarju in drugih delih sveta širil sijaj te luči in bi mogli doseči razvojne vzorce, ki bolj cenijo boj proti revščini in družbenemu izključevanju na osnovi zaupanja, vzgoje, dela in zavzetosti, ki so vedno nepogrešljivi za dostojan- stvo človeške osebe. Dragi prijatelji Akamasoe, dragi oče Pedro in sode- lavci, še enkrat hvala za vaše preroško pričevanje, ki poraja upanje. Naj vas Bog še naprej blagosla- vlja. Lepo vas prosim, da ne pozabite moliti zame. Pozdrav Pedra Opeke Predragi sveti oče! S kakšnim veseljem vas sprejemamo to nedeljo, na praz- nik rojstva Devi- ce Marije tukaj v Akama- soi, na kraju, kjer je Bog hotel z močjo evangelija dvigniti na tisoče družin brez vsega, z njihovimi otroki, ki jih je družba zavrgla. Tu je bil kraj izključeno- sti, trpljenja, nasilja in smrti. Po 30 letih je Božja Previdnost ustva- rila “oazo” upanja, kjer so otroci zopet našli svo- je dostojanstvo, kjer so mladi znova stopili na pot šole in so se starši lo- tili dela, da pripravijo prihodnost svojim otrokom. Skrajno revščino smo na tem kra- ju izkoreninili z vero, z delom, šolanjem, z vzajemnim spošto- vanjem in disciplino. Tukaj vsi delajo. V vsej ponižnosti smo zaupali revnim, da se lahko dvignejo, in to zaupanje nas je postavilo na pot proti skupnostni osvobodit- vi, ki traja še danes. V Akamasoi smo dokazali, da revščina ni stvar usode, ampak jo je ustvarila odsotnost socialnega čuta političnih voditeljev, ki so pozabili na ljudstvo, ki jih je iz- volilo, in mu obrnili hrbet. Ta kraj izključenosti je danes po- stal kraj občestva: bratje in sestre z vsega sveta se udeležujejo ne- deljske maše z Božjim ljudstvom iz Akamasoe. Sveti oče, Vaša navzočnost danes na tem kraju, ki ga je Bog spre- menil v kraj bratstva in medse- bojne podelitve, je milost in bla- goslov, ki nam bo podvojil po- gum, da bomo nadaljevali ta boj proti revščini, ki ubija duše, in se bomo še odločneje borili proti sleherni krivici, ki je storjena otrokom, ženskam in za- puščenim ostarelim. HVALA, sveti oče, da ste obiskali našo vas, kjer je Bog tako vzljubil uboge, da jih je osvobodil sužen- jstva, ko je vsak živel le zase. Veselje tukaj navzočih otrok in mladih izraža našo veliko srečo, da smo vas lahko sprejeli v Aka- masoi. Sveti Oče, HVALA iz vsega srca. Pozdrav 13-letne Fanny Dragi sveti oče! V imenu vseh otrok in mladih iz Akamasoe vas pozdravljam; zelo smo srečni, da ste z nami. Ime mi je Fanny, stara sem 13 let, v Akamasoo sem prišla pred 6 leti z mamo, mlajšo sestro in mlajšim bratom. Sprejeta sem bi- la v tem centru Andralanitra in naše življenje se je povsem spre- menilo. Danes sem srečna, da lahko hodim v šolo in molim. Dobrotniki z vsega sveta so po- magali Akamasoi in očetu Pedru, da lahko na tisoče družin napre- duje, skrbi za otroke in jih pošilja v šolo. Sveti oče, potrudili se bomo na- rediti, kakor nam naročate v svo- jih sporočilih ljubezni in naklon- jenosti. Starejši med mladimi so v skrbeh, če bodo ob koncu štu- dija mogli najti delo in pomagati svojim staršem. Mi, otroci in mladi, bo- mo ohranili vero, čeprav je skušnjava po lahkem življenju vedno navzoča okrog nas. Vaš obisk nas opo- gumlja, da se bomo vsak dan trudili. Da- nes smo zelo zado- voljni, ker vas vidimo osebno iz oči v oči tu med nami. Zelo smo srečni in se vam neiz- merno zahvaljuje- mo! Sprejmite to ma- lo darilo, ki so ga na- redile naše mame. Goriška12. septembra 20196 Poglobljene raziskave za reševanje Dobedobskega jezera Doberdobsko jezero s svojim podzemskim vodnim sistemom je izrednega pomena za širše področje, saj ima ključno vlogo glede oskrbe z vodo celega Krasa in dela Istre ter seveda samega Trsta. O tem, kakšno je stanje in katere so strateške možnosti za izboljšanje vodnih razmer, so spregovorili na posvetu, ki so ga v soboto, 7. septembra, priredili v prostorih tržiške občinske knjižnice. Občina Tržič, oddelek za matematične in geološke vede tržaškega vseučilišča in deželna jamarska federacija, ki so vabile na ta posvet, so dosegle veliko pozornost, saj gre za občuteno vprašanje, ki dejansko zanima vso družbo in ne le naravovarstvenike ali jamarje. To potrjuje tudi dejstvo, da je v minulih mesecih pri razsikavah, ki so bile namenjene analizi različnih vidikov problema, sodelovalo več kot sto prostovoljcev, jamarjev, študentov in različnih raziskovalcev z obeh strani meje. V glavnem jim je uspelo spoznati podzemski sistem Doberdobskega jezera in celoten ekosistem širšega področja med Timavo, Moščenicami, Prelosnim jezerom pod Sabliči in samim Doberdobskim jezerom, Sočo ter črpališčem vode pri Komarjih na slovenski strani. Že uvodoma so na posvetu izrazili potrebo po čezmejnem sodelovanju razni nastopajoči. Ob tržiški županji Cisintovi in doberdobskem županu Visintinu so spregovorili še predstavniki tržaške univerze, vodja urada za upravljanje z vodami slovenskega ministrstva za okolje in prostor Janez Dodič in predstavniki drugih italijanskih in slovenskih institucij in ustanov. Gre za pomemben čezmejni projekt, ki potrjuje, da bodo morali različni osebki z obeh strani meje tesno sodelovati, da bi zaščitili vse bolj dragocene podzemne vodne vire. V tem smislu so začeli že pred kakim letom s pomočjo tržaške univerze preučevati možnosti ponovne košnje trsja, ki raste na območju Doberdobskega jezera, da bi tako obnovili ekosistem, ki je vladal na tem področju pred opuščanjem te kmetijske dejavnosti in pred posegi, ki so bistveno porušili ravnovesje vodnega sistema tako v Prelosnem kot samem Doberdobskem jezeru. V Lokandi Devetak vse o sladici tiramisu' V četrtek, 5. septembra, so v Lokandi Devetak na Vrhu Sv. Mihaela priredili poseben večer, namenjen zgodovini oz. pravi zgodbi sladice tiramisu' (prvotno tirime su'). Mnogi ne vedo, da si je chef Mario Cosolo, ki je kot 24-letni kuhar delal na ladji “Regia Savoia”, na kateri se je občasno peljal tudi Viktor Emanuel III., zamisli l sla - dico prav za kralja. Potem je sladico po - nujal v dru - žinski gostilni “Al Vetturino” v Pierisu pri Gorici, kjer naj bi tržaški gostje dali zamisel za ime “tir ime su'”. Prisotni so prisluhnili zanimivi zgodbi kuharja, ki jo je pripovedovala hčerka Flavia Cosolo. Pri tem je razkrila tudi, v čem se izvrni recept za sladico razlikuje od tistega, ki ga vsi poznamo. Ob koncu so se tudi vsi posladkali, saj so kuharice Lokande Devetak skrbno pripravile sladko dobroto po navodilih Flavie in jo ponudile ob kozarcu sladkega vina. / MČ Kratke b začetku šolskega leta smo se v stavbi goriške- ga Alojzijevišča pogovo- rili z ravnateljem Mladinskega doma Maurom Lebanon o dejav- nostih društva tik pred začetkom novega šolskega leta, pa tudi o rednem letnem delovanju, ki po- teka že petnajsto leto. Kako so se končale letošnje t. i. Poletnosti? Od 26. avgusta do 6. septembra, torej dva tedna, smo imeli v Mla- dinskem domu drugi del polet- nih dejavnosti, ki se pri nas ime- nujejo Poletnosti. Naslov tega drugega dela je bil “Šola za šalo”: otroke smo spet uvajali v šolsko delo in dejavnosti ter delovne navade. Imeli so možnost pona- vljati šolsko snov, na sprogramu O pa so bile tudi delavnice in igre.Kako je potekala ta Šola zašalo? Šola za šalo predvideva, da otroci v razredu polovico jutra pona- vljajo snov in vadijo predvsem s kvizi ali matematičnimi igrami. Posvečajo se torej v prvi vrsti ma- tematiki in slovenščini, pa tudi zgodovini, tujim jezikom itd. Drugi del jutra je posvečen igri, ki je vodena, skupinska ali pa se otroci lahko prosto podijo po našem dvorišču. Vse to velja za otroke iz osnovne in srednje šole. Petošolci imajo poseben program, ki je letos sicer potekal v bolj okrnjeni obliki: gre za re- snejšo pripravo na vstop v sred- njo šolo. Imeli so po dve delovni enoti na dan: tudi oni so pona- vljali glavnino snovi glavnih predmetov, obenem so prejeli informacije o tem, kako poteka delo na srednji šoli, kakšne so ra- zlike med osnovno in srednjo šolo ipd. Tako jim skušamo po- magati, da premostijo začetni “šok”. Ponujamo jim tudi delov- ne metode, ki so morda malo ra- zlične od teh, na katere so bili vajeni na osnovni šoli. Formula “segrevanja mišic” v tednih pred začetkom pouka torej deluje? Ja, v vsakem primeru. Ima- mo pa tudi velik del otrok, ki prihajajo k nam enostav- no zaradi varstva. Drug po- memben trenutek je socia- lizacija; neka mama mi je re- kla, da je “sita” otroka do- ma, ker je (kot edinček) stal- no v družbi odraslih in bi rada, da bi se družil tudi z vrstniki. Naše Poletnosti služijo tudi temu, da je vstop v šolo, povezan s so- cializacijo, bolj postopen; in to se še kako pozna. Žal vi- dimo, da nekateri otroci (starši), ki bi jim to resnično koristilo, ne izkoristijo te možnosti, dokler niso prav primorani. Kakšne urnike ste imeli? Med poletnimi dejavno- stmi od 8. do 13. ure. Koliko otrok ste imeli? V drugem tednu Poletnosti smo imeli skoraj 30 otrok, z njimi so bili trije stalni vzgojitelji, zraven še en zunanji animator, ki nam je pomagal. Kaj pa vsebuje vaša glavna “pobud- ba”, letni popoldan- ski pouk? Ponujamo pošolsko var- stvo, se pra- vi, da gremo iskat otroke v šo lo, jih pripeljemo v Mladinski dom, jim da- mo kosilo, nato ima jo mož nost - ti- sti z osnovne šole malo več, tisti s srednje malo manj - preživeti ne- kaj prostega časa in to na odprtem, vse dokler se da. Nekaj pred 15. uro se začne resno de- lo v razredu, in si- cer v dveh enotah. Prva poteka neka- ko do 17. ure, dru- ga pa od 17. do 18. ure. Pred 17. je četrt ure odmora, da osnovnošol- ci lahko gredo domov. Kako je z vpisi v no- vem šolskem letu? Sredi prejšnjega tedna smo jih že imeli čez 30. Vpisi so še odprti, lahko pa sprejmemo največ 36 otrok (tel. 0481 280857 ali 331 6936603, mail info@mladinski- dom.it; op. p.). Koliko vzgojiteljev imate? Pred kratkim smo izgubili drago- ceno sodelavko, Tanjo Arčon, ki se je pač preselila zaradi poroke. Smo pa pridobili Jerneja Ku- rinčiča; veseli smo, da imamo za Doberdobski Veseljaki na oddihu v Žabnicah Nepozabni dnevi v sproščeni družbi ačeti pevsko dejavnost pod mogočnimi mace- sni in zimzelenimi smre- kami je privlačno za vsakega pevca, še posebno za otroke pevskega zbora Veseljaki iz Do- berdoba, ki so se v okviru Hrast-kampa meseca avgusta podali v hribe. V prijetni koči sv. Jožefa v Žabnicah pod okriljem Višarske Matere Božje so se utrjevali v duhu in telesu. Vreme jim je bilo res naklon- jeno, tako da so se poleg pev- skih vaj odpravili tudi na izle- te. V ne pretirano mrzli vodi Z Rabeljskega jezera so se preiz-kusili v plavanju, z gorskimikolesi pa so pod izkušenim očesom Claudia Perica kolesa- rili po kolesarski stezi od Žab- nic do Kranjske Gore. Pri jeze- ru Jasna so se odpočili in osvežili, nato pa se vrnili v Žabnice. Na povabilo kaplana Tomaža Kunaverja in sester iz Žabnic so se zadnji dan zgodaj zjutraj odpravili na Sv. Višarje, kjer so s petjem, pod vodstvom dirigentke Lucije Lavrenčič in ob orgelski spremljavi njenega brata Hilarija, obogatili svečano sv. mašo, ki jo je daroval nadškof Alojz Uran. Na pot so se seveda od- pravili peš po romarski stezi ob kapelicah Toneta Kralja. Ves trud je bil poplačan s po- gledom ne pre- lepe Julijce, ki so kar žareli v poletnem son- cu. Ravno tako so toplo žareli obrazi otrok, ki so te poletne dni preživeli v sproščeni, pri- jetni in zdravi družbi. Mauro Leban, ravnatelj Mladinskega doma Petnajst let pomoči otrokom in v oporo družinam POGOVOR Flavia Cosolo in Tatjana, Tjaša, Mihaela Devetak vzgojitelja tudi moško figuro. Ta- ko imamo sedaj tri zaposlene: poleg Jerneja sta še vzgojiteljici Nataša Soban in Andreja Mil- jevič. Skupaj skrbijo za to, kar so naši nameni in cilji: če se omejimo na pošolski pouk, gojencem sledijo, jim nudijo pomoč pri pisanju nalog, ho- dijo na govorilne ure. Poleg tega se pri nas ponujajo tudi takšne dejavnosti, ki nas lah- ko malo povežejo in razvedri- jo; to so, poleg Poletnosti se- veda, med letom dva izleta, zi- movanje in morda še kakšna ekskurzija ali delavnica, ki jo izvajamo po nalogah. Naša glavna skrb je vsekakor ta, da se otroci vrnejo domov z urejenimi nalogami. To je tudi tisto, kar starši hočejo od nas. Sodelujemo z ustanova- mi in društvi, ki ponujajo dru- ge pošolske dejavnosti, zlasti športne, sami pa jih ne prire- jamo. Otrokom pa omo- gočamo, da se udejstvujejo kje drugje, če to želijo. Rad bi poudaril, da kot krščanska vzgojna ustanova dajemo velik poudarek odnosom. Za nas je pomembno, da se otroci najprej naučijo se spoštovati med sabo, spoštovati nadrejene in imovi- no, da naši odnosi temeljijo na poštenosti in lojalnosti, da se naučijo biti odgovorni za svoja dejanja in izbire, da znajo izpol- njevati svoje dolžnosti do šolske- ga dela. Torej: pošteni odnosi, spoštovanje in odgovornost. Če otroci nočejo pisati nalog, jih go- tovo ne pišemo mi na njihovem mestu; to staršem tudi povemo. Pač pa jih opozarjamo na to, čemu lahko gredo naproti, če svojih dolžnosti ne opravljajo ve- stno, in to zdaj kot dijaki, v pri- hodnje kot odrasle osebe. Koliko let že poteka to po- membno vzgojno poslanstvo Mladinskega doma? To poteka že petnajsto leto. Začeli smo namreč s šolskim le- tom 2004-2005. Imate tudi prostovoljne vzgo- jitelje? Rade volje vidimo, da se nam med letom kot prostovoljci pri- družijo kakšni višješolski dijaki, študentje ali pa tudi skavti. Vča - sih kdo pomaga samo uro ali dve na teden: na tak način lahko nu- dimo kakšno posebno pomoč otrokom, ki potrebujejo kaj več, ali v večjih razredih, da je delo bolje razporejeno. To je lahko tu- di dobra izkušnja za mlade! Na kakšen način se ustvarijo novi odnosi in sodelo- vanja, ki se v pri- hodnje lahko tudi razvijejo, kdo ve. Star ši namreč po- gosto sprašujejo tudi za kakšne po- sebne inštrukcije; mi jih po pred - hodnem preverja - nju nudimo otro- kom, ki so tega res potrebni, gotovo ne tistim, ki zaradi lenobe neradi pi - šejo naloge. Na tak način bi jim ne pomagali. So pa tudi otroci, ki potrebujejo dru- gačne spodbude. Danijel Devetak foto dd Goriška 12. septembra 2019 7 Gledališče na ocvrtem 2019 Slovita ljubezenska zgodba, odeta z avtorsko tančico DRAMSKA DRUŽINA SKPD F. B. SEDEJ ŠTEVERJAN lagodejni dež je v petek, 6. septembra 2019, ohla- dil razgreto poznopolet- no ozračje, da je bilo prav pri- jetno sedeti v veliki dvorani župnijskega doma F. B. Sedej na Trgu svobode v Števerja- nu in zreti na oder, na kate- rem so štirje mladi poklicni igralci, Patrizia Jurinčič Finžgar, Vid Klemenc, Lovro Finžgar in Jure Kopušar, s sodobnejšega zornega kota predstavili svetovno znano, tragično zgodbo veronskih zaljubljencev Romea in Juli- je. Predstava Romeo in Julija je nastala kot koprodukcija Zavoda Margareta Schwar- zwald (Zavod za vizualno kulturo in umetniško ter kulturno produkcijo), Can- karjevega doma, Slovenske- ga gledališkega inštituta (SLOGI) in Kina gledališča Bežigrad. Uprizoritev je bila uvrščena v 17. program fe- stivala uprizoritvenih umet- nosti za otroke in mlade Zlata paličica 2017 in je upravičeno prejela oznako “kakovostna predstava”. Da je res taka, se zlahka prepričajo vsi, ki si jo ogledajo. Na števerjanski oder jo je zvabi- lo Gledališče na ocvrtem, abonmajski gledališki niz pred- stav, ki ga je letos četrto leto za- poredoma priredila Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Šte- verjana v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete, Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Zlato gledališko mrežo in Sve- tom slovenskih organizacij. Predstavo je po drami Romeo in Julija prosto napisala Ma- ruša Kink, ki je delo tudi zrežirala. Premierno je bila B predstava uprizorjena l. 2016kot poklon izjemnemu an-gleškemu dramatiku Williamu Shakespearju ob 400-letnici njegove smrti (1564-1616) in je namenjena mladim od 11. do 15. ali 17. leta starosti. Napisa- na je kot igra v igri, v kateri se skupina mladih dijakov pripra- vlja na test o Shakespearovi drami Romeo in Julija (v okvir- ni igri se zdi, da so to pravza- prav poredni amorji, ki se vadi- jo napenjati loke in naperjati puščice naravno v srca mladih, da se razplamti v njih ljubezen- sko čustvo). Omenjeni štirje igralci na skoraj prazni sceni – na njej sta najbolj vidni dve le- stvi – zelo spretno in učinkovi- to, predvsem pa za mlade zelo privlačno, v strnjeni obliki odi- grajo ključne prizore iz Shake- spearove drame in tako seveda poosebijo različne dramske li- ke. Izrezi iz izvirnega besedila v vzvišenih Shakespearovih ver- zih se prepletajo z izmišljenimi pripetljaji dramskih oseb, pa tudi z glasbenimi in besednimi intermezzi iz sodobnega življenja mladih. Ti posrečeni, prav nič moteči elementi, izpo- vedani v sodobnem gleda- liškem jeziku, gledalca iz dal- jnih časov pospremijo v naš čas in pomagajo mladi publiki, da bolje sprejme antične stihe in razume srčiko drame. Ta pa je povsem sodobna. Tudi v da- našnjem svetu se mladi zalju- bljajo brez kakšnih stranskih računic ali preverjanja, iz kate- re družine kdo izhaja. Ljubezen pač ne pozna pregrad. Da- našnji mladi kot nekoč skušajo najti svoj prostor v družbi in uveljaviti svojo voljo v iskanju lastne identitete. Spretno bi se radi tudi izogibali podrejeno- stim, čeprav neki skupini pač tudi sami pripadajo. Žal tudi danes človek, tudi mladi niso izvzeti, zna presneto dobro go- jiti maščevalnost in sovraštvo. Zato je ta več kot štiristo let sta- ra zgodba še kako sodobna in vsem za zgled. Predstava pa prav zaradi svoje igrivosti pomete s predsodki na račun klasičnih del, ki naj bi bila dolgočasna in prekrita z debelo plastjo zastarelosti. S so- dobnim gledališkim izražan- jem, posrečenimi režijskimi rešitvami, prežetimi z domisli- cami, zelo učinkovito preplete nekdanji in sedanji svet in pou- dari brezčasnost čustev in stra- sti. Tudi v današnjem času, žal, iz različnih razlogov prevečkrat pride do umorov, pa tudi sa- momorov. Živahen ritem in vsebinska razgibanost delata predsta- vo vsestransko privlačno, mestoma prav zabavno, skoraj hudomušno, kljub tragičnosti središčne zgod- be. Tudi njen konec je lah- koten in izzove spontan, topel aplavz namenjen igralcem in vsem soustvar- jalcem zelo dognane odrske postavitve moj- strskega dela velikega an- gleškega dramatika, čigar dela bodo zaradi univerzal- nosti sporočila zmeraj na- govarjala bralca in gledal- ca. Ustvarjalcem se je, kot je že prišlo v navado, zahvalil Ja- kob Leopoli, organizacijski vodja števerjanske Dramske družine, in povabil vse na oc- vrte poslastice in kozarček briškega vina, ki ga tudi letos ponujajo vinogradniki iz Vino- teke Števerjanski griči. Letošnja abonmajska ponudba Gledališča na ocvrtem se bo končala v petek, 4. oktobra 2019, ob 20. uri, ko bo v Štever- jan prvič prišlo v goste Beneško gledališče iz Špetra s predstavo Zdreu bunik. Vsebina je prosto povzeta po Molierovem delu Le malade immaginaire (Na- mišljeni bolnik). Režijo podpi- suje mlada gledališka nav- dušenka, domačinka, Jasmin Kovic, ki je že kar nekajkrat po- kazala svoje ustvarjalne talente in resnost pri delu. Iva Koršič 16. Okusi ob meji Afriška vas je novost letošnjih “Okusov” Od 26. do 29. septembra rganizatorji letošnje iz- vedbe goriške poulične prireditve Okusi ob meji napovedujejo rekordno število stojnic. Slavnostno odprtje bo v četrtek, 26. septembra, na Trgu sv. Antona v Gorici, kjer bo mlada goriška pevka Tish, ki je zaslovela po udeležbi v italijanskem talent showu “Amici”, prerezala trak in v večernih urah nastopila pred goriškim občinstvom. Prireditev finančno podpirajo Občina Go- rica, Dežela FJk, Trgovinska zbor- nica za Julijsko krajino, Fundacija Goriške hranilnice, bančni zavod Cassa Rurale FJk in podjetje Co- nad. Letos se bo po mestnih ulicah v dvajsetih tematskih sklopih raz- poredilo kar 413 stojnic iz 54 držav - to je največje dosedanje število sodelujočih. Glavna no- vost izvedbe je nedvomno prihod kulinaričnih dobrot z afriške ce- line. Ob osemnajstih “vaseh”, ki bodo obarvale mestno središče, bodo tudi stojnice iz Avstralije, Nove Zelandije in Sirije, afriška vas, z devetnajstimi stojnicami, pa se bo razprostirala na Verdije- vem korzu med muzejem kom- pleksa sv. Klare in poštno stavbo. Sladokuscem bodo na voljo tra- O dicionalne jedi iz Tunizije, Sene-gala, Egipta, z Madagaskarja, Slo-nokoščene obale in iz drugih afriških držav. Afričani nam bodo postregli s cvrtjem, plantain ba- nano, gomoljem yamom, slad- kim krompirjem in manioko, z okusnim butičnim pivom iz Sred- nje Afrike, kateremu ob varjenju dodajajo začimbe, kot so karda- mom, cimet in klinčki, ter s ka- kavom aromatiziranim penečim vinom s Slonokoščene obale. Salon okusov bo tudi letos imel v gosteh znane osebnosti iz sveta kulinarike: na Trgu sv. Antona bo italijanski kuhar, gastronom in kulinarični kritik, “kralj kvašenih izdelkov”, Antonio Lamberto Martino, vodil delavnico o temi moke - poudaril bo pomen izbire kakovostnih surovin in priprave jedi, vezanih na območje. V niz Obvestila Sekcija Slovenske skupnosti iz Sovodenj ob Soči vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 16. septembra 2019, ob 20. uri na sedežu PD Rupa-Peč v Rupi. Na dnevnem redu je izvolitev novih organov in določitev delegatov za pokrajinski kongres stranke SSk. Sledi družabno srečanje. Števerjanska občina sporoča nov urnik anagrafskega urada. Od druge polovice septembra dalje bodo storitve anagrafskega urada potekale v sodelovanju z anagrafskim uradom Občine Krmin. Urad bo za stranke od 18. septembra 2019 odprt vsako sredo od 14.30 do 16.30. Za izdajo nove elektronske osebne izkaznice se lahko občani za termin dogovorijo na telefonski številki 0481 884 135 (int. 2) po naslednjem urniku: ponedeljek in petek: 9.00 – 13.00; sreda in četrtek: 8.00 – 12.00 in 15.30 – 16.30. Feiglova knjižnica bo od 2. septembra 2019 odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 18.00. SCGV Emil Komel sprejema vpisovanja za šolsko leto 2019/20. Informacije na tajništvu od ponedeljka do petka, tel. 0481/532163 ali 0481/547569, e-mail info@emilkomel.eu Društvo Jadro prireja na svojem sedežu ob sredah začetni tečaj slovenščine za odrasle (90 minut tedensko). Tečaj se začne 25. septembra in se konča konec maja. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v petek, 20. septembra, na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju zainte - resirani lahko dobijo pri članih društva, v ronški knjižnici, v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informa - giovani) in po tel. 3284721305. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sodelovanju s turistično agencijo v soboto, 28. septembra, izlet z 1 (enim) avtobusom v Dolino Malte, Gmund in muzej bonsajev. Udeleženci si bodo ogledali rudnik poldragih kamnov granatov in muzej bonsajev v Seebodnu. Peljali se bodo po slikoviti visokogorski cesti do jezu Koelbrein na 1902 metra nadmorske višine, kjer bo kosilo. Privoščili si bodo lahko sprehod ob jezeru. Ob vrnitvi bo še kratek postanek v kraju Gmund, povezanem z nastan - kom vozil Porsche. Vpisujejo do 8. septembra do zasedbe razpoložljivih mest po tel. 0481- 884156 (Faganel A.), 346- 1206031 (Knez S.), 0481- 882183 (Visintin D.), 0481- 78138 (Stor S.). Ura odhoda bo objavljena. Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Civi- dale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na taj- ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. (od 13. 9. 2019 do 19. 9. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 13. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 14. septembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 15. septembra ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 16. septembra (v studiu Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 17. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 18. septembra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Žabe svatbo so imele 2. del. - Izbor melodij. Četrtek, 19. septembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. dogodkov, ki bodo v Salonu oku- sov, spada tudi delavnica o pod- jetništvu v enogastronomskem sektorju, ki bo potekala že v sre- do, 18. septembra, na Goriškem gradu. Glavni cilj delavnice je vzpostavitev sodelovanja med mladimi in krajevnimi podjetni- ki, ki se ukvarjajo z gostinstvom in pridelovanjem vina. Ob razno- vrstni kulinarični ponudbi bo v Gorici živahno tudi na kultur- nem področju, saj so na progra- mu letošnjih Okusov ob meji tu- di številne kulturne prireditve. Vstop na Goriški grad bo prost in obiskovalci se bodo lahko tam udeležili dogodka s pokušnjo “srednjeveških jedi”, v goriški si- nagogi pa bo po vodenem ogledu judovske četrti prišla na vrsto de- gustacija vin kosher. Tudi letos bodo v “ulici okusov”, med Trav- nikom, Raštelom in Trgom Ca- vour, v prostorih najstarejših trgovin v mestu, na voljo različni kulinarični izdelki, v “morski va- si” bodo stojnice z ribjimi specia- litetami, kruh, testenine in pizza pa bodo domovali na Verdijevem korzu. Tudi pri Zvezi slovenske katoliške prosvete iz Gorice se že pripravlja- jo na sodelovanje pri poulični manifestaciji, saj bodo postavili velik šotor v ulici Crispi, ob Trgo- vinski zbornici. Skupen prostor, zamejsko vas, bodo sestavljale stojnice slovenskih društev Sabo- tin iz Štmavra, F. B. Sedej iz Šte- verjana in Vinoteka Števerjan, Vrh Sv. Mihaela ter Hrast iz Do- berdoba. Tudi letos bo ponudba enogastronomskih dobrot ned- vomno raznolika in vsako društvo bo ponudilo svoje specia- litete in tako zadovoljilo najzah- tevnejše ljubitelje dobre hrane. Poleg kulinarike bo v zamejski va- si poskrbljeno tudi za glasbeno razvedrilo: v živo bodo nastopili v četrtek, 26. septembra, pihalni orkester SCGV Emil Komel, v pe- tek, 27. septembra, Ansambel ABC, v soboto, 28. septembra, an- sambel Love guns, v nedeljo, 29. septembra, pa Briški kvintet. Med novostmi letošnje izvedbe “Okusov” naj omenimo še delo- ma prenovljeno grafično podobo prireditve. Ustvarjalci studia An- thes iz Vidma so prvič uporabili tehniko ilustracije: barvana, iro- nična ilustracija predstavlja vilice, ki jih sestavljajo figure različnih etničnih skupin, ki se držijo za ro- ko, složno, v miru in medseboj- nem spoštovanju sobivajo v Go- rici. Okusi ob meji nameravajo mesto spremeniti v obloženo, barvano mizo, saj “svet na mizi” je geslo goriške prireditve. Kat Naša draga MAJDA ZAVADLAV praznuje te dni okrogli življenjski jubilej. Ob tem lepem dogodku ljubi ženi, mami in noni čestitamo vsi domači in ji iskreno voščimo, da bi z nami še naprej delila sončne in senčne strani vsakdana. Vnukinja in vnuka ji pošiljajo zvrhan pehar poljubčkov! Foto MMC F. B. Sedej Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž Od 6. do 15. septembra poteka v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 38. mednarodno tekmovanje Nagrada Rodolfo Lipizer, na katerega so se letos prijavili violinisti iz več kot 25 svetovnih držav, od Avstralije in Kitajske prek Rusije do Evrope in ZDA. Polfilnale je potekal v torek in sredo, finale bo v petek, 13., in soboto, 14. septembra, ob 19.30; v nedeljo, 15. septembra, bo nagrajevanje ob 19. uri, uro kasneje pa še sklepni koncert nagrajencev. Žirijo je letos vodil italijanski skladatelj Guido Pipolo. Baklada doberdobskih krvodajalcev Doberdobski krvodajalci vabijo v soboto, 14. septembra, ob 19.45 na tradicionalno baklado, katere izkupiček bo namenjen vzdrževanju hospica Via di Natale, ki deluje ob onkološkem centru v Avianu. Baklada se bo začela pred občinsko stavbo, končala v parku, kjer bo sledilo družabno srečanje. Istega dne bo zjutraj prvič v Doberdobu krvodajalski avtodom posoške zveze Fidas. Kratke Kultura12. septembra 20198 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (78) Jožef - Pepi Cotič (4) Jožef Cotič je bil demobiliziran s pripisom “kao hranioc” (v srbohrvaščini), morda v smislu, da je imel čin intendanta ali ker je takrat že bil red- nik (hranilec) svoje družine. 10. januarja 1946 se je javil pri Statističnem odseku Vipavskega voj- nega področja in 19. januarja 1946 mu je štab 4. armade izdal dokument, pri- ložen h knjižici, z napisom: “Ima pravo prelaziti staru gra- nicu kod Planine i Postojne”. Borec je bil tudi njegov brat Danilo (1925-2007), prav tako slaščičar po poklicu. Italijani so ga prisilno mobilizirali v ta- ko imenovane posebne (ka- zenske) bataljone v Piemontu, kasneje pa v Apuliji. Njegova zgodba je opisana v knjigi “Bataglioni speciali - Kalvarija primorskih mladoletnikov” (Branko Čermelj, Sara Perini). Ob kapitulaciji Italije se je znašel na otoku San Pietro v Taran- tskem zalivu v južni Italiji, s katerega je s skupino rojakov in s pomočjo poštenega italijanskega podčastnika Fontaninija pobegnil na kopno in se preko hrvaške partizanske baze v mestu Mo- nopoli vključil v prekomorske brigade, kasneje pa nadaljeval boj za osvobodi- tev naše domovine v jugoslo- vanski vojni mornarici. Bila je res prava “Kalvarija”, saj je Da- nilo Čotič v tem času preživel celo neki hud brodolom, v ka- terem je umrlo več ljudi. Skup- no pet prekomorskih brigad se je uspešno borilo najprej na dalmatinski obali in na oto- kih, potem pa v drugih delih takratne Jugoslavije, vse do Slovenije. Le četrta prekomor- ska brigada je delovala pre- težno v južni Italiji in je s tran- sportnimi bataljoni po zraku, morju in kopnem oskrbovala borbene enote v domovini. V prej omenjeni knjigi “Bata- glioni speciali - Kalvarija pri- morskih mladoletnikov” naj- demo podatek, da je bilo preko baze v Bariju v Jugoslavijo po- slano okoli 30.000 ljudi in da mornarjev prekomorcev je bilo okoli 700, od teh polovica slo- venskih Primorcev in Hrvatov iz Istre. Mornarniške enote NOVJ so bile ustanovljene no- vembra 1943 ravno v Monopo- liju, potem ko je tam bila usta- novljena pomorska baza NOVJ. Po vojni so italijanski okupator- ji v Gorici aretirali Danila Co- tiča zaradi njegovega prej opi- sanega pobega iz oporišča na otoku San Pietro in zaradi posledične priključit- ve partizanom. Nekaj časa po prestani kazni v goriških zaporih se je Danilo Čotič z ženo Nedo Kustura - partizanko iz okolice Trogirja v Dalma- ciji, katero je spoz- nal med vojno v zelo turbolentnih razme- rah - izselil v Avstra- lijo, kjer se je na začetku s pomočjo katoliških združenj (predv- sem duhovnika O’Hagna) zaposlil kot prevajalec in tolmač (znal je veliko jezikov) za številne dru- ge migrante, ki so v tistem času prihajali v tisto oddaljeno deželo. Kasneje se je uveljavil kot vrhunski slaščičar (spekel je tudi torto za kraljico Elizabeto II. Britansko), kar bi mu bilo v Italiji - a na žalost verjetno tudi v do- movini - onemogočeno. Drugi brat mojega deda Jožefa Cotiča - Mar- jo, po poklicu pek - je umrl 24. avgusta 1945 (star komaj 15 let) zaradi eksplozije bombe, s katero se je igral, kot mnogi otroci in mladeniči v vojnem in povojnem času. V vojni je leta 1944 - v srditih bojih proti Nemcem - junaško padel bratranec mojega deda Ivan Okroglič (1921-1944) iz Podgoz- da (Trščaki, Kal nad Kanalom), pripadnik 3. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade “Ivan Gradnik”. Njegova usoda je - kot bomo videli - opisana v knjigi Stanka Petelina “Gradnikova brigada”. DELNO OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KUL- TURNE DEDIŠČINE SLOVENSKIH POKRA- JIN (www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Julijana Cotič roj. Okroglič iz Podgozda (Trščaki, Kal nad Kanalom), mati mojega deda Jožefa Cotiča ter njegovih bratov Danila in Marja. Danilo Cotič na svojem ranču v Avstraliji leta 1982 (bil je velik ljubitelj živali). Jožef Cotič se je 10. januarja 1946 javil pri Statističnem odseku Vipavskega vojnega področja in 19. januarja 1946 mu je štab 4. armade izdal dokument, priložen k vojni knjižici, z napisom: “Ima pravo prelaziti staru granicu kod Planine i Postojne”. Brat mojega deda Jožefa Cotiča - Marjo, po poklicu pek - je umrl avgusta 1945 (star komaj 15 let) zaradi eksplozije bombe, s katero se je igral, kot mnogi otroci in mladeniči v vojnem in povojnem času. Danilo Cotič, brat Jožefa Cotiča, z ženo Nedo Kustura, partizanko iz Dalmacije. Bil je prekomorec. Po vojni so ga italijanski okupatorji v Gorici aretirali zaradi pobega iz oporišča na otoku San Pietro in posledične priključitve partizanom. Nekaj časa po prestani kazni v goriških zaporih se je z ženo izselil v Avstralijo, kjer se je na začetku s pomočjo katoliških združenj (predvsem duhovnika O’Hagna) zaposlil kot prevajalec in tolmač (znal je veliko jezikov) za številne druge migrante, ki so v tistem času prihajali v tisto oddaljeno deželo. Kasneje se je uveljavil kot vrhunski slaščičar (spekel je tudi torto za kraljico Elizabeto II. Britansko), kar bi mu bilo v Italiji - a na žalost verjetno tudi v domovini - onemogočeno. Dimitri Tabaj Okrogel življenjski jubilej ljubiteljske igralke iz naših logov Vse najboljše, draga Majda! ajdo Zavadlav, ki ji je zibel- ka stekla v Štandrežu (ro- dila se je sicer v Volčah), dobro poznamo vsi, ki že več kot pet- deset let spremljamo izredno plodno in uspešno delovanje dramskega od- seka Prosvetnega društva Štan- drež. Leta 2015 je slovesno obe- ležil petdeset zlatih let neprekin- jenega ustvarjanja, kar je nekaj res redkega za ljubiteljsko gledališko skupino. Tudi Majda je že kot zelo mlado dekle svoje prve igralske stopinjice začela ubirati v njem. Tam pa se je z leti z nastopa na na- stop nabralo nič koliko kilometri- ne, ki je bila razvidna tudi iz njene vselej močnejše igralske odrske prezence. Majda Zavadlav je že od vsega začetka pokazala svoj narav- ni igralski talent. Njena igra je po- stajala zmeraj zrelejša, bolj iz- brušena, tako da je marsikdaj močno presegla ljubiteljske okvi- re. Iz vseh dodeljenih vlog je ustvarila žive, polnokrvne like, ki jih gledalci še zmeraj neizbrisno ohranjamo v spominu. Postala je izredna karakterna igralka. Njen živahni temperament se je vselej od- slikaval v predstavljenih likih del slo- venskih in tujih dramatikov. Še po- sebno v dvojici z Božidarjem Taba- jem je na oder postavila nekaj izjem- nih odrskih biserčkov, pri katerih sočna, svetla komičnost zmeraj pri- kriva grenke poante, ki se mnogo- krat prepletajo s humornimi nitmi. Pri tem naj spomnimo vsaj na čudo- vite enodejanke Jaz sem Berto, Seli- tev, Gremo v teater, pa tudi na zim- zeleno Čudno bolezen, ki je obredla tudi najmanjša prizorišča in razvese- lila tudi varovance v novogoriškem Domu za upokojence. Naj spomni- mo še na ganljivo Staro gardo, pri ka- teri je bil z njo in Božidarjem Taba- jem tudi odličen Marko Brajnik. Ta predstava v nadrobni, tankočutni režiji Janeza Starine je bila na Lin- hartovem srečanju l. 2004 raz- glašena za najboljšo predstavo v ce- loti. V glavnem je te imenitno stkane režije podpisal čudovit igralec in režiser Janez Starina. Majda Zavadlav je sicer “zelo prilagodljivo železo” v rokah režijskih kovačev. Teh je bilo na njeni igralski poti kar nekaj: od g. Jožefa Žorža, Aleksija Pregarca, Mire Štrukelj, Emila Aberška, ki je največ let umetniško usmerjal štandreški dramski odsek, pa do Jožeta Hrovata in že omenjenega Janeza Starine. Ve- liko otroških iger je Majda tudi sama zrežirala. S štandreškim dramskim odsekom je bila ničkolikokrat na go- stovanjih po bližnjih in daljnih odrih na Slovenskem, v Italiji, tudi v Rimu (l. 1974), in celo v Združenih državah Amerike l. 1979, v Parizu pa l. 1985. Večkrat so štandreški igralci razveselili tudi rojake na Koroškem. Na svoji dolgi igralski poti je Majda Zavadlav naštela okrog šestdeset vlog. Njeni živahna igra in komična žilica sta požlahtnili tudi kar nekaj operet, ki sta jih ob raznih jubilejih na oder postavila Zveza slovenske katoliške prosvete in Kulturni center Lojze Bratuž. Sodelovala je tudi v filmih Expres, expres in Le- teča brata Rusjan (l. 2008), o življenju goriških letalcev. Sode- lovala je pri Pasijonu in Živih ja- slicah, ki so ju igralci dramskega odseka prikazali v domači cerkvi sv. Andreja ap. Za svoje igralske dosežke je prejela priznanje klas (z Dušanom Braj- nikom, Ivanko Zavadlav, Damja- nom Paulinom, Božidarjem Taba- jem), Linhartovo značko in z Božidarjem Tabajem nagrado Sta- neta Severja za izjemne dosežke na ljubiteljskem gledališkem po- dročju. S svojo iskrivo igro je pri- pomogla, da je dramski odsek večkrat blestel na Zamejskem fe- stivalu amaterskih dramskih sku- pin v Mavhinjah. Majda Zavadlav je po poklicu učitel- jica, zdaj sicer že nekaj let v za- služenem pokoju. Poučevala je vrsto generacij otrok. Bila je natančna, stroga, a tudi materinska vzgojitelji- ca, ki je svoje talente razdajala tudi v šolstvu. Našteto so le drobci z njene zelo bo- gate življenjske in gledališke poti. Želimo ji, naj ji Bog nakloni zdravja, da bomo še lahko občudovali njene igralske veščine in ji seveda hvaležno zaploskali. Kol’kor kapljic, tol‘ko let ti kličemo vsi, ki te imamo radi, draga Majda, cenimo tvoje delo in smo uživali ob tvojih imenitnih igralskih stvaritvah in se veselili tvojih dosežkov! IK M Kulturno bogat konec tedna v Benečiji Nekdanje otroške igre in čaroben literarno glasbeni večer rva po vremenu zares jesenska so- bota v Benečiji ni pokvarila živah- nega in pisanega kulturnega doga- janja. Že v popoldanskih urah je v pro- storih Inštituta za Slovensko kulturo, SMO, potekal originalen dogodek Kuo smo se igral ankrat. V okviru prireditve Festinparco so se na sedežu multimedial- nega muzeja zbrali otroci in odrasli. Ti so mlade generacije učili iger iz svojega otroštva, kot so kampanon, ščink, pete- cat in Pipine … Otroci so se hitro učili, in kar je najbolj neverjetno, kazalo je, da prav nič ne pogrešajo računalniške teh- nologije in se tudi s starimi igrami iz srca zabavajo. Z njimi so se seveda zabavali tudi starši, dedki, babice in prireditelji. V soboto zvečer je bilo v Kovačuovem se- niku na Liesah, na pobudo KD Rečan Al- do Klodič in pod pokroviteljstvom občine Garmak, tudi srečanje med pe- sniki, pisatelji in glasbenimi ustvarjalci V nebu luna plava. Prvo izmed teh srečanj je bilo že leta 1993, namen ku- turnega večera v seniku pa je med seboj približati različne deželne kulture in je- zike ter najti skupno, vsem razumljivo obliko sporazumevanja, v odtenkih zvo- ka, glasbe in poezije. O večeru je v imenu prirediteljev spre- govorila Margherita Trusgnach, ki je po kratkih uvodnih besedah občinstvo pre- pustila prvemu glasbenemu utrinku dua Gushi and Raffunk. Pesnike iz Slovenije je tokrat zasto- pala novogo- riška utvar- jalka Ivanka Kostantino, ki je občin- stvu znana predvsem po svojih haiku- jih. Tokrat je prebrala ne- kaj daljših pesmi, ki pri- povedujejo o spominih, polzenju časa ter o grenkih vojnih do- godkih. Ivanka Kostantino se ponaša z bogatim opusom in prevodi v številne jezike, nastopa na natečajih in veliko ob- javlja na spletu. V bizjaškem narečju, narečju ozemlja med dvema rekama, Sočo in Timavo, ki ga sicer enačimo z Goriško, piše Marilisa Trevisan, in sicer o temi beguncev, do- mače zemlje in erotike. Marilisa Trevisan je izdala kar nekaj pesniških zbirk, obja- vlja tako v narečju kot v knjižni itali- janščini, jezik je bogat, besedila dodela- na, pesmi so izraz odločne in živahne osebnosti. / str. 12 Suzi Pertot P Foto DP Kultura 12. septembra 2019 9 ešani mladinski pevski zbor Emil Komel se je konec avgusta v Arezzu udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja Il Polifonico in se uvrstil v finale Citta' D'Arezzo. Zbor je osvojil prvo nagrado v kategoriji posvetnega programa, drugo nagrado ex-aequo v kategoriji obveznega programa in prejel še posebno nagrado za izvedbo Rheinbergerjeve skladbe Anima nostra. Dirigent David Bandelj in pevci, ki skupaj najdlje pojejo v zboru, ne da bi ga kdajkoli zapustili, so nam povedali, kaj zanje pomeni tak uspeh in kaj pričakujejo za prihodnost zbora. DAVID BANDELJ: Uspeh je prav gotovo lepo priznanje za opravljeno delo, pevci in pevke so izjemno de- lavni, nadarjeni in umetniško čuteči mladi, ki imajo prav v mladosti svoj največji adut. Prepričan sem, da bodo lahko še daleč prišli, saj imajo veli- ko možnosti za vokalni in umetniški razvoj. Najlepša evalvacija je bila za vse nas, ko smo prisluhnili finalu za veliko nagrado Evrope, ki je bil v Arezzu in kjer so se po- merili zmagovalci petih tek- movanj EGP iz lanskega leta. To je bilo umetniško doživet- je najvišjega nivoja zborovske glasbe. To je zdaj pot, ki jo lahko ti mladi zasledujejo, saj uspeh na takem tekmovanju, kot je Arezzo, nujno nalaga odgovornost. Če se bodo tega zavedali (in ne dvomim, da se bodo), jim bo takoj jasno, ka- M tera je pot...EVA BRUMAT:Meni ta uspeh predstavlja ne- kakšno potrdilo naše kvalitete in hkrati nagrado za vsa leta vloženega truda, časa in ener- gije. Vesela sem, da se nam zdaj za prihodnost ponujajo priložnosti, o katerih nismo niti sanjali, ko smo prvič začeli skupno prepevati. Upam pa, da se bomo še dol- go skupaj trudili v svet pri- našati glasbo. PIETRO GRAUNER: V zboru pojem od samega začetka in mislim, da se je v našem zboru razvila prav po- sebna “magija”, ki se redkok- daj pojavi. Pravilne osebe, di- rigenta, pravilno delo in raz- voj so nas privedli do takšne- ga pomembnega rezultata, ki je dokaz dejstva, da je v našem zboru ta “magija” pri- sotna. Svoje prihodnosti si ne morem domišljati brez tega zbora, zato verjamem, da bo še naprej zvenela naša lepa pesem. Prihodnji cilj in moja velika želja pa je seveda do- seči veliko zborovsko nagrado Evrope. MARTA FAJT: Meni ta zmaga pomeni veli- ko, saj smo namenili dosti časa študiju partitur in temu pripada končno zadoščenje, a ne nujno zmaga. Zato upam, da se bomo še dolgo srečevali v tem sestavu, saj smo edin- stvena skupina in skupaj lah- ko še marsikaj dosežemo. S svojimi glasovi pa se želimo dotakniti še marsikaterega srca. JURE FERLETIČ: Lepih dosežkov na tekmovan- ju se veselim skupaj z ostali- mi in v čast mi je, da sem bil lahko del goriške pesmi, ki je donela svetu. Osebno mi pa priznanja ne pomenijo tako veliko, razen tega, da lahko prepevam z dobrimi pevci in dobrimi ljudmi, ki nas druži veselje do petja in to, da lah- ko glasbo posredujemo tudi drugim. LUKA PALJK: Še vedno ne morem verjeti vsemu skupaj: če samo pomi- slim, kje smo s prof. Damjano Čevdek in prof. Marjo Feinig začeli prepevati pred enajsti- mi leti... Uspelo nam je do- seči nekaj, kar je za nas bilo nepredstavljivo, in peli smo iz srca, kot vedno. Izjemno sem ponosen in počaščen, da sem lahko v takem zboru s ta- kim dirigentom in da se je naš zbor tako lepo razvil. Naša pot nas čedalje bolj po- vezuje in navdušuje in upam, da se to ne bo nikoli spreme- nilo. GAJA PRINČIČ: Težko je spraviti take občutke, ki sem jih doživela v tistem trenutku na odru, v besede. Uspeh na tem tekmovanju je bil potrditev in nagrada za ves naš trud in delo. Do njega pa smo prišli z ljubeznijo, ki je med nami, z glasbo in z ne- verjetno “kemijo”, ki se je ta- krat ustvarila. Zame so bili ti trenutki trenutki najčistejše sreče. In zanje sem neizmer- no hvaležna. Za prihodnost si želim, da bi znali še naprej ohranjati to čarovnijo in da bi z garanjem premagovali za zdaj še nepredstavljive cilje. ANDREJ RUSTJA: Uspeh zbora na tekmovanju takega kova, kakršen je Poli- fonico, je kazatelj plodnega oriški župan Rodolfo Ziberna je 3. septembra v opoldanskih urah sprejel v občinski palači pevce Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel in zborovodjo Davida Bandlja, ki so se nedavno odlično izkazali na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu. V “beli dvorani” jih je v sproščenem vzdušju zelo pohvalil in dejal, da so v ponos vsemu mestu. Poudaril je, da je ta dosežek posebno hvalevreden, saj so pevci začeli zborovsko pot v igrivem vzdušju kot otroci, danes pa tekmujejo z najboljšimi odraslimi zbori z vsega sveta. Poudaril je vlogo, ki ga imata G skupina in skupinsko delo, sajveliko prispevata k rastiposameznika ne samo na umetniški, temveč tudi na človeški ravni. Pevcem je čestital tudi podžupan in odbornik Stefano Ceretta, ki se je v preteklosti tudi sam preizkusil v Arezzu in zato dobro ve, kako je to tekmovanje zahtevno. Za sprejem se je županu zahvalila predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan, prav tako ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino, ki je med drugim poudarila, da je zbor v Arezzu predstavljal Gorico, deželo Furlanijo Julijsko krajino in ne nazadnje – med petimi najboljšimi – tudi Italijo. Izkušnja je bila čudovita, je dejala ravnateljica, ki je mlade spremljala v Toskani in je torej sama videla ves trud in žrtvovanje, ki se skriva za takimi priznanji. Zahvalila se je pevcem in staršem, ki jih podpirajo, pa tudi vsem, ki so jim ob uspehu na tekmovanju čestitali; med temi so bile tudi ugledne osebnosti iz mednarodnih zborovskih logov. Izrecno se je zahvalila zborovodji Davidu Bandlju, ki mladim vedno stoji ob strani in jih je privedel do tega podviga. Spomnila se je tudi svojega predhodnika, prof. Silvana Kerševana, ki je že pred leti želel tako zborovsko piramido. “Vi ste najvišji dosežek tega načrta”! Obenem se je zahvalila prof. Damijani Čevdek Jug, ki je pevcem v otroških letih dala osnovo, da so danes postali to, kar so. Župan Ziberna je izročil predsedniku zbora Alessandru Pasiju diplomo goriške občine, kjer so zabeležene vse nagrade, ki jih je zbor osvojil na tekmovanju. Poleg tega je vsak član zbora prejel zgoščenko, ki so jo jazz glasbeniki Andrea Massaria, Dado Moroni in Stefano Senni zasnovali v spomin na goriškega jazz pianista Ermija Bombija. Bombijev talent je dosegel ZDA, kjer so v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja povpraševali po njem, toda mladi glasbenik je ostal zvest goriškim tlom. V zahvalo za sprejem v občinski palači je zbor zapel skladbo Šür- ka je tisa Mojce Prus, na izrec- no županovo željo pa še doda- tek, in sicer ljudsko Oj mati, mamca. Pevci so s tem srečan- jem res občutili podporo do- mačinov, od glasbene šole do župana. Samuel Devetak Po uspehu na zborovskem tekmovanju v Arezzu Goriški župan je sprejel Memlpz Emil Komel večletnega dela: postopnega nadgrajevanja, od Zlatih grl v otroških letih pa vse do treh podvigov v Toskani. Se- veda pa to tekmovanje ne more oz. ne sme biti cilj, am- pak le korak bližje do “zbo- rovskega ateneja”. Sam me- nim, da tekmovanja nikakor niso cilj: predstavljajo sred- stvo, da se umetnik približa tisti nemogoči popolnosti. Vsekakor pa uspeh pomeni mnogo: ne le samo za go- riško, temveč tudi za zamej- sko realnost, deželno real- nost, pa tudi za realnost slo- venskega zborovstva. Nadalje upam, da bo zbor še rasel in rasel, kakor je do zdaj. MIRA TAVČAR: Uspeh, ki smo ga dosegli v Arezzu, je res neverjeten! Zelo me veseli, da smo ga dosegli kot skupnost, ki ve, kaj želi posredovati publiki in žiriji, ki se je na tistih pomembnih odrih predstavila prav taka, kot je: živahna, ambiciozna in z velikim čutom za glasbe- no podoživljanje in poustvar- janje. V prihodnosti pa si želim, da bi vadili predvsem vokalno tehniko in zvok zbo- ra, saj menim, da je to plat, ki jo moramo izboljšati in nam bo nedvomno služila, če se bomo (v kar pa upam) ude- ležili še takih pomembnih tekmovanj. ELIA TERČIČ: Ko smo bili otroci, sem začel peti v našem zborčku za “hec”: komaj danes, pri niti devetnajstih letih, se zavedam prave vrednosti tega zbora. Srečen sem, da sem bil lahko del tega razvoja od začetka do tega trenutka. Bilo je izjem- no. Poleg tega sem lahko tudi prisluhnil vrhunskim zbo- rom, ki so tekmovali na EGP- ju. Prav to tekmovanje pa je cilj, ki bi ga rad dosegel s svo- jim zborom. VERONIKA ZAVADLAV: Ko sem slišala, kakšni zbori so peli na EGP-ju, sem bila počaščena, da smo mi prilezli do finala v Arezzu. Tisti tre- nutek, ko sem poslušala lat- vijski zmagovalni zbor “Ka- mer…”, sem dojela, da je še dolga pot pred nami in da smo dosegli, kar se je dalo največ doseči, glede na tre- nutne zmožnosti zbora in gle- de na to, da še vsi obiskujemo šolo. Mislim, da bomo, glede na to, koliko emocij in solz sreče smo pretočili po vsakem nastopu v Arezzu, še dolgo ostali skupaj. Prišli smo do ta- kega uspeha, ker nas je David povezal v veliko družino. Luka Paljk Eva Brumat Elia TerčičGaja Prinčič Marta Fajt Mira Tavčar Pietro Grauner Andrej Rustja Veronika Zavadlav David Bandelj Jure Ferletič Luka Paljk Po bleščečem nastopu Memlpz na tekmovanju v Arezzu / Izjave nekaterih mladih pevcev “Dosegli smo nekaj nepredstavljivega!” foto dd Tržaška12. septembra 201910 S 1. strani Bogat program za okroglo obletnico tevilo pevskih skupin se je v letih povečalo, sledili so si drugi dirigenti in spremembe, vrednote in smernice pa so ostale nespremenjene. Z glasbenim dogodkom so tako organizatorji pozdravili vse sedanje in nekdanje pevce, sodelavce, poslušalce in goste, med katerimi so sedeli sekretarka Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal, predsednik sveta Območne izpostave Sežana JSKD Urban Grmek Masič, odbornik SSO Mitja Petaros, odbornik SKGZ Š Alan Oberdan, predsednikSlovenske prosvete MarijMaver, predsednica ZSKD Živka Persi, odbornica ZCPZ Majda Cibic, skladatelj Ivan Florjanc, načelnica SZSO Vlasta Novak, Vodja slovenskega urada na Deželnem šolskem uradu Igor Giacomini, predsednik rajonskega sveta za vzhodni Kras Marko De Luisa in škofov vikar Anton Bedenčič. Sledil je bogat program tržaških, slovenskih in svetovnih skladb v izvedbi Dekliškega pevskega zbora Vesela pomlad, ki ga vodi zborovodkinja Andreja Štucin Cergol. Pred številno publiko so na oder stopili tudi mladi pevci Otroškega pevskega zbora Vesela pomlad, ki so skupaj z dramsko skupino društva Finžgarjev dom uprizorili odlomek iz izvirnega muzikala Zvezde pomladi. Udeleženci slovesnega večera so si nato lahko ogledali tudi krajši posnetek, na katerem so se nekdanji in sedanji pevci zahvalili in voščili zboru Vesela pomlad za vse, kar jim je dal na področju glasbe, vzgoje in vrednot. Čas je bil tudi za priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Predstavnika JSKD sta pevkam izročila bronaste (5 let), srebrne (10 let) in zlate (15 let) Gallusove značke za večletno delovanje na glasbenem področju. Sledila je Dinamična novost na Radiu Trst A Nova, sveža oddaja #Bumerang ponedeljek, 16. sep- tembra, se bo začela na Radiu Trst A oddaja #Bumerang, v celotni režiji mladih. O novostih smo se po- govorili z Lucijo Tavčar (LT) in Jarijem Jarcem (JJ). Zakaj pravzaprav #Bume- rang? Kako in kdo si je to ime zamislil? JJ: Razmišljali smo o imenu, ki bi bilo privlačno za mlade in njim všeč. Prišel nam je na mi- sel bumerang, ki vsebuje v prvem delu besedo BUM kot neko eksplozijo, ki označuje našo oddajo, ki bo zelo živah- na in dinamična. Bumerang pa je na splošno beseda, ki jo danes zelo uporabljajo na socialnih omrežjih Insta- gram, Facebook ipd. Med drugim smo pred besedo dodali # (hashtag), tako da bo vsem lažje priti do vsebin v zvezi z oddajo #Bumerang. LT: Oddaja hoče razbivati sheme. Bumerang je ne- kaj ostrega, orožje aborigi- nov, ki gre daleč, a se vrne, taka bo tudi oddaja. Nekaj lokalnega, ki pa po- tuje in prinese nazaj vse, kar spozna. Oddajo si je zamislila mlada skupina, ki jo sestavljajo, poleg nas dveh (Lucije Tavčar, Jarija Jarca), še Barbara Ferluga in Matej Nadlišek. Ob nas bo seveda sodelovalo veliko mla- dih, ki bodo v studiu in na te- renu. Kdaj boste oddajali in kakšen je target publike? JJ: Oddaje bomo začeli v pone- deljek, 16. septembra. Oddajali bomo od ponedeljka do sobo- te, v časovnem pasu od 15. do 17. ure. Naš target je seveda mlada generacija od petnajste- V ga leta do petintridesetega.LT: Na Radiu Trst A je popol-danski časovni pas namenjen predvsem kratkočasenju, spro- stitvi in zabavi, zato bo veliko dobre glasbe in dosti zabavnih rubrik. Ne bo zmanjkalo pa ni- ti resnih tem, saj imamo na programu rubrike, ki bodo in- formativne, državljanske in poglobitvene. Lahko razkrijeta kaj več? LT: Ob ponedeljkih bova v stu- diu jaz in Barbara Ferluga. Vsak teden bova poglobili ak- tualno temo, ki se nama bo zdela primerna. Opažava, da se v medijih večkrat poroča tako, kot da je samoumevno, da je bralec že precej seznanjen s te- mo, o kateri bere. Predvsem pri mladi publiki pa ni tako, saj o nekaterih temah in poj- mih mladi prvič slišijo. Zato bi radi teme obrazložili na dru- gačen način in jih poglobili. Od torka do četrtka bosta v stu- diu Jari in Matej. Z njima bodo vsakič sodelovale tudi dekleta iz višjih šol, ali v studiu ali s kakšnim daljšim prispevkom, saj smo si želeli ojačiti vez, ki nas povezuje z višješolskimi zavodi oz. dijaki. Tako bo ob torkih prisotna Antje Gruden, ob sredah Jasmina Gruden in četrtkih Veronika Bordon. JJ: Tako je, tudi midva bova imela na programu poglobitev raznih aktualnih tem, ne bo manjkala rubrika o avtomobi- lih oz. novosti iz sveta motor- jev, rubrika o umetnosti, te- denski “mashup” dveh glasbe- nih hitov, Radijski smetnjak, in sicer najbolj neverjetne in absurdne novice iz sveta, Po- pevke po naše, Radijski dvojčki in še bi lahko našteval. Sobota pa bo namenjena glasbi in gla- sbenikom oz. našim sloven- skim skupinam. Vsak drugi te- den, ko bo kje zanimiv dogo- dek oz. koncert, bomo predva- jali eno našo zamejsko skupi- no v živo, izmenično v drugih tednih pa bomo zbrali naj- boljše trenutke glasbe in jih bomo ponovno zavrteli. Vsako soboto bo polurna rubrika Al- ternativa, o alternativni glasbi, ki nam jo bo pripravljal Rajko Dolhar. Lahko razkrijeta še kaj o so- delavcih in rubrikah? JJ: Ob petkih bo v studiu Ro- meo Grebenšek, z njim se bo vsak teden vrstil eden od nas štirih in kak gost. Z nami bo tudi Igor Malalan z rubriko Vroča kuverta. Povabil bo osebnosti iz našega obmejne- ga prostora, katerim bo dal na izbiro dve kuverti. V eni bodo vprašanja, intelektualno veza- na na delo, ki ga opravljajo, in aktualnost, v drugi pa bolj žgoča vprašanja. V studiu bodo prisotni tudi visoki gostje, saj je naš sodelavec Andro Merku’ izjemen posnemovalec. Imel bo triminutne skeče, v katerih bo posnemal, v glasu in značaju, kakšnega gosta ali kakšno znano osebnost. Matija Kralj bo imel rubriko Bumera- fon - mikrofon, ki se vrača. Pri- soten bo na terenu, kjer bo iz- biral razne teme in intervju- vance. LT: Imeli bomo tudi rubriko Bumerekonomija, o svetu eko- nomije, ki jo bo pripravljal Si- mon Gergolet. Christian Visin- tin bo imel rubriko Lov na pri- ložnost, o raznih poklicnih in študijskih priložnostih. Alex Solinas bo imel rubriko Kakor slovesna podelitev zlatega jubilejnega priznanja, ki ga JSKD podeljuje posebno zaslužnim kulturnim delavcem, ki so z dolgoletnim delom vplivali na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. Prejemnik priznanja je pobudnik in prava duša delovanja Vesele pomladi g. Franc Pohajač, ki je na koncu slavnostnega dogodka vodil nekdanje pevce in DPZ, ki so skupaj pozdravili prisotne s skladbo Mi smo pomlad, ki jo je za Veselo pomlad napisala Ljubka Šorli, priredila pa sta jo Marko in Martina Feri. Sophia Loren - dobro starane novice. Večina naših sodelavcev je s Tržaškega, zaradi logistike, se- veda. Bodo pa tudi sodelavci z Goriškega, ki bodo pripravljali ob petkih neki izsek dogajanja na goriški sceni. Veliko pa se trudimo, da bi pridobili moči tudi na Videmskem, kar doka- zuje tudi rubrika S postaje To- polove, ki jo bodo pripravlajli mladi društva Robida. Boste prisotni tudi na spletu oz. socialnih omrežjih? LT: Seveda! Oddaje bodo takoj na razpolago tudi na “podca- stu” na spletni strani www. se- dezfjk. rai. it, na Facebooku smo prisotni na strani Rai Slo- venski program in na Iinsta- gramu na rai_slo. Ustvarili pa bomo v kratkem tudi Facebo- ok in Instagram profil #Bume- rang, kjer bo možno interagi- rati in si ogledati razne posnet- ke in slike iz ozadja našega de- lovanja. Po socialnih omrežjih bodo tudi interaktivne igre, za katere bomo imeli na razpola- go kar nekaj zanimivih daril, kot so vstopnice za premiere predstav ipd. Še kaj? JJ: Že v jeseni bomo oddajali tudi z raznih prizorišč, kot so Slofest, Barcolana in morda Okusi ob meji, kjer nas lahko poslušalci tudi obiščejo. Med drugim bomo v soboto, 5. ok- tobra, prisotni tudi v Žusterni v Kopru, kjer bomo proslavili 55 let znanega Snack bara. V bistvu nas zelo zanima biti na terenu med mladimi in po- slušati, kaj nam povejo in kaj jih zanima. Časi se pač spreminjajo in zah- teve mladih tudi, zato moramo biti v koraku s časom. Skušali bomo imeti čim višji tempo, to se pravi kratke rubrike, dosti glasbe, hitre ritme in dinamičnost oddaje, ker je zdaj tak “trend”. LT: Točno tako, veliko hočemo vložiti v mlade in njihovo pozornost. Opažamo namreč, da mladi poznajo zelo malo delovanje radia in naše televizije (nekateri sploh ne vedo, da imamo tele- vizijski dnevnik), zato smo sklenili, da bomo začeli bolj načrtno osveščanje. Kot je že re- kel Jari, bomo veliko na tere- nu, saj naša služba je ta, da skrbimo za območje, na kate- rem smo. Smo deželni radio in je zato povezava z ljudmi in območjem ključna. Prisotni bomo tudi na šolah, kjer bo- mo predstavili seveda oddajo #Bumerang, a tudi nadaljevali uspešno televizijsko oddajo Vklop, ki je na sporedu enkrat mesečno in v kateri so prota- gonisti prav mladi, ki posta- vljajo vprašanja o temi, ki jo želijo poglobiti. Nadaljevala se bosta tudi dokumentarna seria Krivopetniki, snemana v Be- nečiji v sodelovanju z večsto- penjsko šolo Pavel Petričič, in Mladi val TV, ki je bil zelo uspešen in je imel velik ter po- zitiven odziv. Matevž Čotar Foto damj@n Foto MČ Foto MČ Tržaška 11 Obvestilo SKD Barkovlje (ul. Bonafata 6) vabi v nedeljo, 15. septembra, ob 19. uri na Glasbeni večer “Hommage Nori Jankovič”. Katja Milič in Tamara Ražem Locatelli - klavir, Simona Slokar - čelo, Damjan Locatelli - bariton, Giuliano Pelizon - bas bariton. Na sporedu bodo operne arije in skladbe za klavir in čelo (Verdi, Bizet, Faure', Schubert, Borodin). Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 17. septembra 2019, ob 16.30 v cerkvi v I. nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva konferenca. NŠK obvešča, da bodo od 2. septembra oddelki odprti po naslednjem urniku: NŠK - ponedeljek – petek 10.00 - 18.00; Oddelek za mlade bralce: ponedeljek in petek: 9.00-14.00, torek in četrtek: 12.00-18.00, sreda: 9.00-17.00; Odsek za zgodovino in etnografijo: obisk po predhodnem dogovoru. Nabrežina. Ob praznovanju vaškega in občinskega zavetnika sv. Roka “In zdej n's varje svj'ti Rok” bo v petek, 13. septembra 2019, ob 20.30 na sporedu “Poletna noč” - Pihalni orkester Kras, solista in zbori bodo na Sokolovem igrišču imeli čudovit koncert Poletna noč. Sodelovali bodo pevka Tina Balta in tenorist Igor Antonič, Fantovska skupina Devin Nabrežina, Dekliški zbor Igor Gruden ter Otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba. Darovi V spomin na prijatelja Sašo Martelanca daruje družina Buzečan 50 evrov za Vincencijevo konferenco. Ob svojem 50. rojstnem dnevu daruje Alenka 100 evrov za Vincencijevo konferenco. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za p. Pedra Opeko – Madagaskar: Ob 50. rojstnem dnevu daruje Alenka 200 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst 71. Marijanski shod na Opčinah Še vedno zelo občutena pobožnost arija naj nam poma- ga gledati tja, kjer je naš pravi dom”! Te besede papeža Frančiška so bile izbrane za vodilno misel letošnjega 71. Mari- janskega shoda, ki je pote- kal v nedeljo, 8. septembra 2019, na Opčinah. Tradicionalna slovesnost v čast rojstvu Device Marije je tokrat v celoti potekala v openski cerkvi, saj slabo vreme ni dovoljevalo, da bi verniki kot vsako leto s pro- cesijo pospremili Marijin kip po openskih ulicah. Praznovanje se je zato začelo z litanijami, ki jih je s ko- ra pel mešani pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Alenke Cer- gol. Na orgle jih je spremljal To- maž Simčič. Sledila je sveta maša, ki jo je za- radi odsotnosti škofa msgr. Cre- paldija daroval škofov vikar za slovenske vernike Anton Be- denčič. Somaševala je večina slovenskih duhovnikov s Tržaškega. Pridiga je bila letos zaupana openskemu župniku Francu Po- hajaču, ki je povedal, da ob tej nalogi čuti veliko odgovornost, saj se je v prejšnjih desetletjih ob tej priložnosti zvrstilo že veliko odličnih pridig. Prav zato se je odločil, da bo prebral misli, ki jih je njegov sobrat Jakob Ukmar izrekel na Marijanskem shodu leta 1954. Pridiga Jakoba Ukmar- ja je bila, kljub temu da so se časi zelo spremenili, še vedno ak- “M tualna. Izražala je zaskrbljenost zaradi vse večjega števila t. i. kri- stjanov, ki k bogoslužju zahajajo le priložnostno in se ga ude- ležujejo le zato, ker od Boga pričakujejo, da jih bo obvaroval pred življenjskimi tegobami. Ob prvi hujši stiski pa izgubijo zau- panje v Boga, saj ne dojamejo, da jih njegovo plačilo čaka v ne- besih po telesni smrti. Verniki so dokazali, da jim je ta Marijin praznik pri srcu, saj je bi- la cerkev tudi letos polna. Poleg že omenjenega pevskega zbora so pri bogoslužju sodelovali tudi tržaški skavti, ki so napolnili opensko svetišče z mlado- stno zagnanostjo. Kot veleva tradicija, pa so bile prisotne tudi narodne noše. Marijanski shod že tradicionalno zaz- namuje tudi začetek novega skavtskega leta za Tržaški in Kraški steg. Skavtin- je in skavti, ki se vsa- ko leto množično udeležujejo mašne slovesnosti, se nato zberejo v openskem Finžgar jevem do- mu, kjer ob video- posnetkih in fotografijah po- doživljajo dogodivščine polet- nih taborov in se pripravljajo na novo sezono. Mojca Petaros eč kulture v gospo- darstvu in več go- spodarstva v kultu- ri”, je značilni rek Darka Brati- ne, ki mi pride v spomin, ko po- mislim na Mirana Kureta, ki nas je pred kratkim zapustil. Kot so že zapisali še drugi v obeh tržaških dnevnikih, je 90-letnik pustil ne samo sled, ampak brazdo v krajevni stvarnosti: od pionirskih začetkov kot eko- nom v slovenskem tržaškem gledališču in trgovine z vinom, kjer se je kmalu osamosvojil, do narodnega dela v športu in gla- sbeni kulturi. Že od mladih let je vzljubil petje in harmoniko, na dlani so vrhunski rezultati, svetovni in evropski, obeh si- nov, Stojana in Igorja; in res si ni bilo misliti, kot je zapisal Paolo Rumiz 29. avgusta 2019 v dnevniku Il Piccolo, da ne bi za- donelo poslednje slovo ob gla- sbi, ki so jo podali pevci Vokal- ne skupine Ljubljana VAL v po- klon očetu dirigenta Stojana in harmonikarica Teja Udovič Ko- vačič. V časniku Il Piccolo se ga je 27. avgusta 2019 tudi lepo spomnil pesnik Igor Gherdol. Kjerkoli se je udejstvoval, je Ku- ret vedno povezoval svojski kul- turni čut z gospodarsko žilico. V odborih Glasbene matice in Tržaške kreditne banke si je pri- zadeval za inovativne prijeme in izbire s kritično presojo in proti toku, skrbel je za potrebe tudi malih kreditojemalcev in podjetnikov kljub velefinančni “V politiki bančnega zavoda inpovsem nesebično deloval, neda bi kaj zahteval (v manjšini) zase ali za lastno družino. V kul- turnih sredinah je spraševal po bolj gospodarskih potezah, v gospodarsko-finančnih pa po bolj srčnih in možatih. Z dušo in telesom pečen Ric- manjec, on, in žena Maruška Gerdol, učiteljica z Rocola, sta si postavila ugledno domačijo v mestnem srcu, na Rocolu, s kra- snim razgledom na morje, Breg in Istro, bohotnim zelenjem in sadnim drevjem. Kot znano, je bil Miran Kuret strasten zbiralec narodne dediščine o sloven- skem življu, redkih monografij, leksikonov o slovenski - italijan- ski - istrski stvarnosti ter slikar- skih del s celostno zasedbo upo- dobiteljev, krajinskih in ab- straktnih mojstrov omenjenega stičišča med slovansko in medi- teransko občutljivostjo. Vsak obisk pri njem je bil zame zelo poučen, po obveznem čaju in prerešetanju tekočih in zgodo- vinskih dogodkov je bilo poseb- no doživetje odkrivanje z njim nepoznanih lepot z našega ob- močja, za kar sem mu posebno hvaležen, in upam, da bo ta ma- la “primorska galerija” nekega dne v dometu javnega ogleda. Ob vseh javnih in psiholoških potezah, ki jih je začrtal Jože Pirjevec v Primorskem dnevni- ku 29. avgusta 2019, bi še dodal, da je bil Miran Kuret malce čehovski tip. Vse življenje, vsaj kar sem ga poznal, je živel raz- pet in nekako nepotešen med neuklonljivim, navdušenim, uspešnim delom, vsestransko iznajdljivostjo in vizijo, ki sta presegali okvire in kalupe, ter neuresničenostjo vedno novih ciljev in potencialnostjo novih izzivov. Kako pokroviteljsko je zadnje čase skrbel in žarel ob zahtevnih projektih obeh sinov, zlasti za ustalitev Igorjevega mladinskega evropskega orke- stra ESYO. Kako ljubeče in mo- dro ga je pri tem vselej mirila in prigovarjala gospa Maruška. Zlasti v sočnem portretu Branka Lakoviča (v Primorskem dnev- niku 1. septembra 2019) je raz- vidno, kako policentričen ta- lent je imel Miran Kuret, ki se je uradno imenoval Severino Coretti. Pred leti so nas (me) za- pustili še drugi “veliki starci”, ki sem jih imel srečo spoznati. Pravzaprav mlajši Boljunčan Drago Ota, pek, gospodarstve- nik in javnopolitični delavec. Svetoivančan z briškimi koreni- nami Anton Korsič, obrtnik in trgovec, tudi razgledan in sa- mosvoj nosilec podjetniške kul- ture. Pred dnevi je preminil v Milanu živeči Giovanni - Ivan Corva, slovenski in italijanski Tržačan, ki se je ob uspešni ka- rieri v naftni družbi Total uvel- javil tudi kot avtor satiričnih vinjet in karikatur v tržaških, italijanskih in evropskih časni- kih s podpisom Vacori. Vsi ti so spadali v prvi in drugi povojni rod, ki so pri nas in drugod po Italiji s svojo delovno in pošte- no držo, s talentom in optimiz- mom prispevali k splošni obno- vi in blaginji. Želel bi, da bi zdaj g. Miran, nekje sredi strmin duha nad Triglavom ali Parnasom, malce potešil svojega nemirnega du- ha, ob misli, da so njegovi otro- ci danes tvorci žive kulture in priložnosti za širjenje glasbe in podiranje zidov. Ob sklepu ka- riere se je iz skladišča na na- brežju, kjer je danes Eataly, selil na zadnji sedež na drevoredu Ippodromo in pri tem mu je bi- la ob strani hči Tanja. Na od- prtju je bil takrat navzoč ob vseh kolegih, javnih in gospo- darskih predstavnikih tudi krščanskodemokratski veljak Vinicio Turello; toliko o ugledu njegove poklicne uveljavitve. Miran Kuret je bil poznan in priznan v slovenskih in tudi ita- lijanskih krogih, saj je ob jasni narodni zavesti, od partizanstva do kulture, izkazoval tudi širo- ko pahljačo dialoga, odprtosti in širine. Davorin Devetak ponedeljek, 26. avgusta, so se sorodniki, prijatelji in vaščani poslovili od Amalije Sturman vd. Smotlak, ki je v 83. letu starosti umrla v to- rek, 20. avgusta, v tržaški bol- nišnici. Malja, kot so jo vsi ime- novali, je bila sicer dobro dese- tletje gostja nekega tržaškega doma za ostarele, saj zaradi zdravstvenih težav ni mogla več živeti sama na svojem domu v Mačkoljah. Pogrebno mašo v prepolni cerkvici, v kateri so sa- mo dan pred njenim pogrebom tudi z odmevnim srečanjem pri- trkovalcev obhajali praznih sve- tega Jerneja ap., je daroval dol- goletni mačkoljnaski župnik g. Franc Vončina, medtem ko je na koru in nato pri odprtem grobu zapel domači cerkveni zbor. Objavljamo nagovor, ki ga je v slovo dolgoletni organistki pre- bral njen naslednik Danijel No- vak. Draga Amalija! Prihodnjega oktobra bo 50 let, odkar sem na tvoje vabilo pre- stopil prag kora in te pobliže spoznal kot organistko Cerkve- nega pevskega zbora župnije sv. Jerneja iz Mačkolj. Vabilu se ni- sem mogel upreti, vedela si, da imam že nekaj glasbenih iz- kušenj, in dala si mi možnost. Imel sem komaj 16 let in bilo me je strah peti s starejšimi pev- ci, a znala si me na to pripraviti. Že takrat sem opazil, da si neza- menljiva organistka. Živela si v družini, v kateri je tu- di glasba imela svoj dom, saj je brat Ernest igral na trobento, brat Emil pa na klarinet. Tebe pa je uvajal in bodril, da si se učila igranja na harmonij, takratni župnik g. Dušan Jakomin. Kot organistka, skoraj samouk, si bi- la izvrstna. To dobro vem, ker se še iz ministrantskih časov spo- minjam, kakšne zahtevne pesmi so bile pete pri mašah, in ko da- nes na koru listam po tistih no- tah, se mi zdi čudno, kako je sploh mogoče, da si kaj takega V lahko igrala.Seveda, si lahko igrala. Imela sidar za glasbo, ki ti ga je dal Tisti, kateremu si služila pri mašah in raznih cerkvenih slovesnostih. Imela pa si tudi ogromno dobre volje, da si se lahko naučila. Večkrat si mi pripovedovala, ka- ko težko si se uvajala v svet gla- sbe, ker doma dosti let nisi ime- la harmonija, morala si hoditi na vaje v cerkev, ki ni bila daleč od tvoje hiše, to je še nekam šlo do poroke, a potem ko si se po- ročila z Mirom Sturmanom in imela tri hčere, si s Križpota pešačila bodisi na pevske vaje kot vadit na harmonij. Bila si tu- di odlična pevka, sopranistka. Redki organisti lahko igrajo in zraven pojejo. Tudi ta dar si ime- la. Prihajala si vedno prva na kor in zadnja odhajala, da si po- spravila note, in to službo opra- vljala skoraj 50 let. Veliko let si sodelovala pri Slo- venskem prosvetnem društvu Mačkolje in tudi pela v društve- nem zboru, toda neki večer, ko si šla na pevske vaje, se ti je pri- petila na stopnišču pri Stari šoli nesreča, pri kateri si zadobila hude poškodbe. Dogodek ti je zaznamoval preostali del življenja. Zadnja leta, preden si odšla v dom za ostarele v Milje, si z veliko težavo prihajala na kor, vidno si šepala. Skratka, življenje ti ni bilo posuto samo s cvetlicami, ampak tudi z veli- kimi bridkostmi. Draga Amalija, danes, ko se zadnjič poslavlja- mo, se ti pevci Cerkvenega pev- skega zbora in mačkoljanska verska skupnost iskreno zahval- jujemo za ves trud, ki si ga vložila kot organistka in pevka v to našo župnijsko cerkev, in prosimo Boga, da bi ti dal mi- lost, da bi ga vso večnost slavila in mu pela v zboru angelov. Hčerkam Martini, Anici in Bar- bari ter sorodnikom izrekamo iskreno krščansko sožalje, kate- remu se pridružuje tudi naš nek- danji župnik g. Metod Lampe. 12. septembra 2019 V Mačkoljah slovo od dolgoletne organistke V spomin na Amalijo Sturman In memoriam Miran Kuret V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu v Trstu bo v torek, 17. septembra, ob 18.30 predstavitev zelo zanimive študije, ki jo je napisal zgodovinar in diplomat dr. Andrej Rahten. Gre za 260 strani obsežno, trdo vezano in z viri ter fotografskim gradivom bogato opremljeno knjigo Med Kakanijo in Wilsonio, Poklicne in politične preizkušnje Hansa Schwegla alias Ivana Švegla. Gorenjec Ivan Švegel (1875–1962), pod Avstrijo znan tudi kot Hans Schwegel, je bil prej v avstro- ogrski konzularni, potem pa v jugoslovanski diplomatski službi. Med drugim je sodeloval na pariški mirovni konferenci in bil v letih 1931–33 veleposlanik v Argentini. Preizkusil se je tudi v politiki in bil poslanec Hrvatske seljačke stranke ter minister v prvi Živkovićevi vladi. Zanimive so tudi njegove vezi s Trstom. Prof. dr. Andrej Rahten (Celje, 1973) je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani in predava sodobno zgodovino na univerzah v Mariboru, Novi Gorici in drugje. Bil pa je tudi v diplomatski službi, med drugim slovenski veleposlanik na Dunaju. Napisal je vrsto knjig in razprav. Ta knjiga je izšla v zbirki Studia diplomatica slovenica, za katero je dr. Rahten pred leti napisal tudi monografijo o dr. Izidorju Cankarju. Založila jo je Mohorjeva založba iz Celovca, ki skupno s Tržaškim knjižnim središčem in Koordinacijskim odborom za raziskovanje diplomatske zgodovine vabi na srečanje 17. septembra. Na njem bodo o knjigi Med Kakanijo in Wilsonio spregovorili avtor dr. Rahten, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Vojko Volk, član omenjenega Koordinacijskega odbora, tržaški raziskovalec Marko Manin in časnikar Ivo Jevnikar kot moderator. Andrej Rahten med diplomatsko zgodovino in biografijo Aktualno12. septembra 201912 veče so tudi na Primorskem znana koroška vas. Mnogi jo povezujejo s kiparjem Francetom Goršetom, ki je zad- nja leta svojega življenja preživel v tem kraju in si v Vrbnikovi do- mačiji uredil svoj dom in znano galerijo, ki jo pogosto obiskujejo ljudje iz vsega slovenskega kul- turnega prostora. Vas je znana tu- di po Slikarskem tednu, ki od leta 1981 za teden dni vabi v polet- nem času k ustvarjanju umetnike iz širšega prostora Alpe-Jadran. V skoraj 40-letni zgodovini so bili med temi seveda tudi slovenski zamejski umetniki s Tržaškega in Goriškega. Celotedensko ustvar- janje likovnikov, ki svoja dela na- to razstavijo na sklepni dan, spremljevalne kulturne priredit- ve in druge pobude so lepa pri- ložnost, da se zazna bogat kultur- ni utrip tega kraja. Sobota, 31. avgusta, pa je bila prav poseben dan za Sveče in čla- ne SPD Kočna, saj so obeleževali 110-letnico delovanja. Dve sta bi- li prizorišči tega praznovanja. Na krasno obnovljenem skednju Colnarjeve domačije, ki jo la- stnik, dr. Zdravko Inzko, želi na- meniti spodbujanju kulturnega utripa kraja, smo spremljali bogat praznični program, ki ga je sproščeno povezovala Zdenka Hafner. Za prvo presenečenje so poskrbeli že s tem, da so postavili sto let star oder z zaveso in kuli- sami nekdanje gledališke skupine SPD Kočna, ki ga mlajši sploh ni- S so še nikoli videli, kar gotovo po- meni pomembno dejanje v smeri spoštovanja duhovne dediščine vasi, tudi ker utemeljeno domne- vajo, da so kulise delo koroškega akademskega slikarja Petra Mar- koviča. Zadnjič so baje oder v ce- loti sestavili in uporabili leta 1959. Ko se je zavesa dvignila, smo slišali Prelovčevo Dekliško pesem v izvedbi mezzosopranistke Nade Tavčar ob spremljavi pianista An- dreja Feiniga, sledil je slavnostni nagovor predsednice SPD Kočna Alenke Weber, ki je strnjeno izri- sala glavne sklope delovanja in še zlasti izpostavila petje in glasbo, gledališko dejavnost in medna- rodno odmevni Slikarski teden. Ugotavljala je izzive in težave, s katerimi se društvo sooča, ter z zadoščenjem povedala, da pri praznovanju s svojim delom spo- reda sodelujejo tudi mlajši člani Kočne. Čestitke in lepe misli sta društvu jubilantu namenila tudi domača županja Sonja Feinig, ki je izrazila veselje, da ostaja občina, ki jo vodi, tudi danes kul- turno aktivna, in predsednik KKZ, g. Janko Krištof, ki je prav tako z laskavimi besedami spom- nil na bogato društveno prete- klost in izrazil upanje, da bodo Svečani sprejeli izziv in še naprej gojili domačo slovensko govorico ter jo najprej v družinah in nato v društvu posredovali mlajšim rodovom. Kultura petja se je na odru pred- stavila z nastopom tria igralke in sopranistke Valentine Inzko Fink, njene mame Bernarde Fink in strica Marka Finka, ki so ob suvereni spremljavi pianista Da- vorina Morija izvedli za to postavo Matiji Krečiču naročeno pri- redbo treh ljudskih pe- smi, nežno pesem Mil- ke Hartman ter živah- no argentinsko ljudsko. Sveški cekveni zbor pa je posrečeno izbral in milo zveneče, pod vod- stvom svojega organi- sta in zborovodje Da- mijana Oitzla, zapel ljudsko Čej so tiste ste- zice in ponarodelo Pe- vec. Na koncu pa je na- stopil še jazzist Anton Feinig z refleksivno av- torsko pesmijo V slovo in imenit- no prirejeno koroško ljudsko Ko bi jaz šuštar bil. Žlahtni glasbeni dogodek za 110- letnico SPD Kočna je imel nadal- jevanje na trgu pri cerkvi, kjer so mladi po načrtu Klemna Breitfus- sa, sicer arhitekta, ki živi na Du- naju, a se rad in pogosto vrača v rojstno vas svoje mame, iz tra- mičev postavili ogrodje Krznarje- ve domačije. To je bila hiša, kjer je leta 1909 SPD Kočna zaživelo na po- budo hišnega gospo- darja Jožeta Paka, k razvoju društva pa je veliko prispeval sveški župnik Viktor Ruprecht, ki so ga na- cisti leta 1941 prav za- radi tega deportirali. Tudi usoda Krznarje- vih je žalostna, saj so jih nacisti deportirali, domačija je začela propadati. Po vojni jo je novi gospodar po- rušil. Mladina pa je v tej instalaciji poskrbe- la, da so v niše, kjer so bila okna in vrata, postavili panoje s strnjenimi zapisi o zgodovini društva in veliko fotografij, od začetkov do današnjih dni. Tega gradiva je kar veliko, saj so pri Kočni imeli bo- gato knjižnico, tamburaški an- sambel, daleč naokoli znan moški zbor, igralske skupine in druge dejavnosti. Simbolika te hišne instalacije se je v polnosti pokazala na koncu večera, ko so mladi člani Kočne, medtem ko smo po zvočniku lahko poslušali nekaj pesmi, ki jih je svojčas po- snel moški zbor SPD Kočna, s kratkim sporočilom, ki je poka- zalo ozaveščenost pripadnosti, in z branjem Hafnerjeve poezije o usodi Krznarjevih potrdili, da prevzemajo štafeto tega kulturne- ga in narodnoobrambnega po- slanstva domačega kulturnega društva, pa čeprav mnogi izmed njih živijo in delajo na Dunaju, Gradcu, Celovcu in drugod po Evropi, tudi v Devinu. Večer se je bolj sproščeno ob ričetu in slaščicah, veselem raz- položenju, klepetu in petju na- daljeval pozno v poletno noč. EG 110 let sveškega Prosvetnega društva Kočna Žlahtno glasbeno praznovanje Alenka Weber (foto Johan Jeansson) Krznarjeva hiša (foto Johan Jeansson) Pogovor/ Mateja Černic Ko zbor diha kot ... S 3. STRANI Lani smo imele projekt gregori- janskega korala, pri katerem na ponovitvah nisem dirigirala, ampak sem pela z njimi: močna točka je bila ravno to, da smo bi- le zelo složne v fraziranju. Ko zbor diha kot eden, sem kot di- rigent dosegla enega najvišjih ciljev. Pri delu v skupini so zelo po- membni odnosi med člani: večkrat so odnosi med ženska- mi precej bolj napeti kot v mešani skupini. To je pač člo- veško, naravno. Velik izziv je na novo vzpostavljati odnos, ki se spreminja skladno z odraščan- jem pevcev. Mešan zbor ima v primerjavi z ženskim prednost v bolj 'boga- ti' zvočnosti: zaradi nižjih tonov moških glasov je mešan zbor in- tonančno bolj stabilen. To je tu- di večkrat težava na tekmovan- jih, ko v isti kategoriji tekmujejo ženske, moške in mešane zased- be. Ob taki skupini si gotovo tudi ti zrasla kot zborovodja. Kaj so ti dala ta dekleta v vseh teh letih? Vodstvo Bodeče Neže sem spre- jela ravno v času, ko sem se začela izobraževati kot zboro- vodja. Ko smo prvič nastopale na Mali Cecilijanki, si še zdaleč nisem mislila, da bo naše delo- vanje lahko tako plodno. Zelo sem jim hvaležna. Z vsakim no- vim uspehom sem čutila potre- bo, da bi se dodatno izpopolni- la. Tudi in predvsem zaradi Bo- deče Neže sem se začela dodat- no izobraževati, vpisala sem se na akademijo v Ljubljano, na razne mojstrske tečaje, seminar- je in potem še na magistrski štu- dij zborovskega dirigiranja v Trento. Vse to, si predstavljam, vzpo- redno z univerzitetnim študi- jem …? Da. Študirala sem na pedagoški fakulteti, potem slovenistiko in primerjalno književnost, ob tem sem se lotila še glasbe. Še danes obiskujem mojstrske tečaje: lani sem se izobraževala na mojstrskem tečaju v Berlinu z radijskim zborom. Tudi kot pevka sodelujem v projektnih skupinah: v Arezzu sem pred ne- kaj tedni pela z Garyjem Grad- nom, enim najpomembnejših zborovskih imen v Evropi. Take izkušnje prinašajo vedno nove ideje in navdih. Tudi ustaljene odlične navade potrebujejo osvežitev. Prehojena je bila kar dolga, pestra in intenzivna pot... Ka- teri so bili najpomembnejši trenutki na tej poti? Na do- mačih in mednarodnih odrih ste prejele celo vrsto najvišjih nagrad, priznanj in odliko- vanj. Katere so zate osebno najpomembnejše? Naš razvoj je bil precej hiter in premočrten. Bodeča Neža je na- stala v obdobju, ko mladinsko zborovstvo na Goriškem ni bilo tako razvito; bila je edinstvena, tudi zato zelo privlačna za pev- ke, ki so prihajale iz različnih koncev. Razvoj zbora je bil hiter, ker je imel zelo dobro osnovo in ker so izzivi - tekmovanja - pri- našali zelo dobre rezultate. Vsa- ko leto smo si z zborom posta- vljale nove izzive. Skupina je ta- ko zrasla s pomočjo tekmovanj, ki so bila pomembna izhodišča za to, da se je Bodeča Neža uvel- javila. Eno izmed prvih v tujini je bilo tekmovanje v Bratislavi leta 2009: prvič sem ga izkusila kot zborovodja. K sreči sem kot pevka prej že sodelovala pri šte- vilnih podobnih preizkušnjah, tako sem vedela, čemu grem na- proti. Ko smo v Bratislavi osvo- jile prvo nagrado, nismo mogle verjeti, da je to res. Danes vem, da to ni bilo eno pomembnejših tekmovanj v Evropi, toda služilo nam je za motivacijo in nas spodbudilo, da smo stopile na naslednje stopnice. Leto kasneje smo se udeležile enega najpo- membnejših tekmovanj za otroške in mladinske zbore, in sicer v Neerpeltu; tam smo z 99 točkami na 100 dosegle prvo mesto v kategoriji. Nadalje smo začele zahajati na pomem- bnejša evropska tekmovanja. Nismo vedno dosegale prvih mest, saj smo nastopile tudi na tekmovanjih v konkurenci z odraslimi mešanimi zbori. Ko si v isti kategoriji, ima mešani zbor ponavadi prednost pred žen- skim, ker “zveni bolj polno”. Ze- lo pomembna je bila zmaga na državnih tekmovanjih v Vitto- riu Venetu in Arezzu. Prijavljale smo se kot zbor iz Italije, toda - že po imenu - s specifiko! Na vsakem tekmovanju ali festivalu smo predstavljale slovensko manjšino v Italiji in v program vedno vključevale slovenske in tudi 'domače' ustvarjalce. Eno izmed zadnjih pomembnih tek- movanj, na katerem smo bile uspešne, je bilo v Corku na Ir- skem, ki spada med pomem- bnejša evropska tekmovanja. V izboru desetih najboljših zbo- rov smo za nekaj desetink točke pristale na drugem mestu, v konkurenci mešanih zborov. Kaj bi nam razkrila o koncer- tu/produkciji, ki bo potekal/a 21. septembra v Gorici? Želele smo si predstaviti kon- cert, ki naj ne bi bil tradiciona- len zborovski koncert. Bolj kot je Bodeča Neža rastla in postala prepoznavna, bolj se je tudi usmerjala v projekte. Koncerte želimo predstaviti kot zao- kroženo celoto, ki naj spodbudi ne samo uho poslušalca, ampak da kot celota deluje tudi na dru- ge čute. Zelo uspešen je bil pro- jekt gregorijanskega korala lani; v veliko zadoščenje mi je bilo, ko so poslušalci koncert defini- rali kot mistično doživetje. Pred tremi leti smo na dvorišču žup- nišča v Sovodnjah organizirale zanimivo prireditev z naslovom Okusne harmonije: zborovsko petje smo povezale z enogastro- nomsko degustacijo. Tudi kon- certe in predstavitve CD-jev smo vedno skušale predstaviti kot ce- lostno predstavo, kot doživetje. Koncert ob 15-letnici nosi na- slov V elementih in ima kot te- matski izvor štiri naravne ele- mente: zrak, vodo, zemljo in ogenj. Te elemente smo hotele predstaviti skozi prizmo člo- veškega oz. ženskega čustvovan- ja in tematsko izbrati skladbe, ki so vezane na občutja, ki jih lah- ko povežemo z naravnimi ele- menti. Patricku Quaggiatu, s ka- terim smo zelo plodno sodelo- vali v zadnjih letih in ki uživa sloves ne le v slovenskih in ita- lijanskih, temveč tudi v evrop- skih krogih, smo naročili cikel Elementi na besedila pesmi Fe- rija Lainščka. Poleg Quaggiata in Merkuja, ki predstavljata naš prostor, imamo v programu skladbe iz nemške romantike, iz slovenske pozne romantike, predstavili pa bomo tudi itali- janske in ameriške skladatelje. Druženje na pwacu (foto Johan Jeansson) Z 8. strani Nekdanje ... ajbolj zanimiv del večera pa je bil verjetno tisti, namenjen kantavtorjem ali, drugače povedano, pesmi v glasbi. Franco Giordani, doma iz vasi Claut v Valcellini, je poročen, kot je povedala Margherita, z beneško čečico; v Nediških dolinah je že poznan gost, saj je za lanski Senjam beneške piesmi uglasbil in zapel pesem Margherite Trusgnach Ka ostane. Na večeru V nebu luna plava je predsatavil nekaj pesmi v narečnih različicah vasic Claut, Erto in Andreis, ki so sicer precej slične furlanščini. Pel je o svojih ljudeh, o njihovih zgodbah, po večini žalostnih, in o težki usodi gorskih vasi, kjer se vse steze končajo in se hiše neizprosno praznijo. To seveda ni samo problem Valcelline, Karnije ali Benečije, temveč vseh goratih pokrajin. Večer se je končal z izvedbami v beneškem narečju, in sicer z odličnim nastopom domače glasbene skupine Ostajki, v kateri pojejo in igrajo Davide Tomasetig, Jani Skočir in Andrea Drej Trusgnach, ki so seveda avtorji glasbe in besedil. Priljubljena skupina Ostajki, ki pripravlja svoj prvi CD, je v soju sveč, sredi sena in radovednih pogledov plašnih polhov, zapela o krivapetah, lintverju, mitološki figuri, ki je doma v Nediških dolinah, in ljubezni. Z nizom odličnih popevk je sklenila uradni del večera, ki se je nato v poltemi starega senika nadaljeval ob klepetu in druženju. N Gledališko dimenzijo in dodat- no vrednost bo koncertu dala priznana igralka in režiserka Pa- trizia Jurinčič Finžgar, s katero sem že zelo uspešno sodelovala. Za konec pa še pogled naprej: kako gledaš na prihodnost DVS Bodeča Neža? Bodeča Neža zaključuje cikel 15 let in začenja nov cikel. Danes imajo mladi pevci res veliko možnosti pri izbiri zasedb, kar je nekaj zelo dragocenega za naš prostor in še večji izziv za to, da skupina obstane. Zborovstvo se je v zadnjih 5-10 letih zelo raz- vilo in tudi struktura zborov je drugačna; mislim predvsem na zbore, ki delujejo v društvih. Tu- di v zamejstvu se kvaliteta čedal- je viša, vedno več je kakovostnih mladinskih vokalnih skupin (vsi smo nedavno videli, kako je Memlpz Komel zablestel na enem najpomembnejših sve- tovnih tekmovanj!) Po eni strani ima Bodeča Neža korenine v Prosvetnem društvu Vrh Sv. Mihaela, geografsko in z vizijo pa presega krajevno delo- vanje. V prihodnosti bo Bodeča Neža usmerila svoje delovanje projektno. Z velikim veseljem pričakujemo tudi nove pevke. Z umetniškega in hkrati člo- veškega vidika je zbor družba v malem: po eni strani gre za spoštovanje hierarhije, predv- sem v času, ko je svet usmerjen v individualizem in relativnost. Po drugi strani zborovstvo vzga- ja k delavnosti in pripravljeno- sti, da se posameznik kar najbolj potrudi, da v skupino vloži svoj delež, tako da z njegovim dopri- nosom doseže skupina najvišjo možno kakovost. Tretja dimen- zija, ki naredi zborovsko dejav- nost še bolj plemenito, pa je soustvarjanje umetnosti, ki stre- mi k lepemu in dobremu. Slovenija 12. septembra 2019 13 Javnost je zgrožena! Odpis 29 milijonov evrov dolga družini Zorana Jankovića! Sloveniji so kritike vla- dajočim, premieru in vladi, postale pogostejše in popolnoma dokazljive, kar vzbuja upanje, da bodo uspešnejše pri izboljševanju razmer v državi. Treba pa je upoštevati, da so prizadevanja opozicije in civilno družbenih gibanj še vedno oslabljena, saj je veliko ljudi iz različnih sku- pin in slojev, ki menijo, da je vlada Marjana Šarca dobra in uspešna. Po prepričanju avtorja rubrike z naslovom TV KUO- LAR, ki jo objavljajo v tedniku Demokracija, v Sloveniji strez- nitve še kar ni in ni! Po njegovi oceni je večina Slovencev v idejnem in političnem pogledu tako otopela, da bi jih lahko vsaj polovico odpeljali v kon- centracijsko taborišče, pa se te- ga ne bi zavedeli, ne bi dojeli. Miro Petek, nekdanji časnikar, potem politik v aparatu Sloven- ske demokratske stranke, v zad- njem času pa ponovno časni- kar, piše, “da je čas volitev in čas protestov”. Po njegovem po- staja jasno, da sedanjih obla- stnikov v Sloveniji po demokra- tični poti ni mogoče zamenjati. “Zamenjajo jih lahko le prote- sti, ulica, vstaja”. Direktor vpliv- V nega Inštituta za razvojne instrateške analize, Frane Adam,je prepričan, “da si premier Marjan Šarec utira pot avtoritar- nega voditelja leve politične usmeritve. Slovenija je glede demokracije precej nazadovala, zato bi bila brez pomislekov sprejeta avtoritarna vladavina. Vendar pa pod pogojem, da režim Marjana Šarca prebival- stvu zagotovi brezskrbno po- trošništvo. Toda z vso odgovor- nostjo in prepričanjem opozar- jam, da je gospod Marjan Šarec prvi politik pri nas v Sloveniji, ki res in dokončno nima nobe- nega občutka za politični plu- ralizem in demokratične vred- note”. Toda zgodilo se je nekaj, kar je ponovno potrdilo izjavo lju- bljanskega župana Zorana Jan- kovića javnim občilom v Zagre- bu, “da je on nedotakljiv in vse- stransko zaščiten v javnosti in politiki zato, ker je večni na- sprotnik Janeza Janše”. Premier Marjan Šarec, ministrica za pra- vosodje Andreja Katič in drugi v vladi so podprli odločitev so- dišča, ki je družini ljubljanskega župana Zorana Jankovića odpi- salo kar 29 milijonov evrov dol- ga. To je bil sicer že drugi pri- mer odpisa dolgov, vendar gre za najvišji znesek doslej. Ljudje so jezni in zgroženi, javnost pa je z zelo objektivnim komentar- jem podprla POP TV, si- cer največja komercialna televizijska postaja v Slo- veniji. Odločno in večkrat je zoper odpis dolga družini Jankovič protestiral nekdanji ma- riborski župan Franc Kangler, ki je bil sam žrtev velike policijske in pravosodne afere. Njego- ve navedbe o krivicah, ki so mu bile povzročene in bo o njih razpravljala po- sebna parlamentarna preiskovalna komisija, so na spletu Facebook dose- gle že 260 tisoč ogledov, javnost pa se še naprej zgraža zaradi afere z odpisom posojila družini Zorana Janko- vića. Zdajšnji ljubljanski župan ni bil še nikoli obravnavan, priprt in kaznovan, kljub mno- gim ovadbam zoper njega. Nek- danji mariborski župan Franc Kangler se prizadet in nemočen sprašuje, “kakšna država smo eto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremilo z ugodnimi ocenami, čeprav Vla- da ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokoj- ninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu nekdanjih tota- litarnih sil ropajo državljane, za- vlačujejo izvedbo projektov, kot so karavanški predor, drugi tir in po- dobno, na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada na- daljuje prakso proticerkvenih politi- kov, ki vse versko in povezano s Cer- kvijo odstranjujejo ali celo skušajo iz- brisati iz javnosti. Še vedno pa se pri nas in po svetu ve- ra izrablja le za politični prestiž, kot so počeli liberalci v slovenski zgodo- vini, za njimi pa komunisti. Očitno ta zvijača v naši družbi še deluje. Se- veda ni dovolj, da zapišemo Boga v Ustavo, se sklicujemo na krščanstvo, delamo pa kratkoročne družbenopo- litične računice. Samostojnost Slove- nije trpi tudi zaradi kristjanov, ki se niso in se ne ravnajo po načelih krščanskega družbenega nauka. Ne- prijetno sem bil presenečen, da je Šarec na proslavi v Prekmurju govoril o možeh, zaslužnih za zgodovinsko priključitev pokrajine, a ni omenil, da so bili katoliški duhovniki. Da so Šarec in njegova vlada pod nadzo- rom nekdanjih partijskih krogov Mi- lana Kučana, nam vsak čas posredu- jejo bodisi sami ali nam to servirajo uslužni novinarji in medijske hiše, ki celo slovesnosti, ki nimajo nič oprav- ka s partijsko preteklostjo, postavljajo v ta kontekst. Celo retorika ob slove- su od Ivana Omana kaže, kako se da vse izkoristiti za svojo promocijo in za to, da se pokaže, kdo ima v Slove- niji resnično oblast. Marijan Šarec je tipičen primer sodobne dvojnosti. Po eni strani naj bi živel iz krščanskih korenin, po drugi strani pa njihove temelje javno žagajo njegova vlada, mediji in birokracija. To se je dogaja- lo ob noveli zakona o osnovni šoli glede zasebnih šol, kjer so bile na udaru predvsem finančno za pro- račun neznatne štiri cerkvene šole. Vrednostno je enak problem tudi z zapiranjem svobode izražanja, ko vla- da pripravlja zakon o omejitvi svobo- de medijev in spet reže proračunska sredstva cerkvenim medijem, med- tem ko privilegirani levičarski že do- slej brez problemov uživajo davko- plačevalski denar. Vlada tudi ne stori potrebnih korakov za enakopravnost državljanov pred sodišči. Jankovičev klan dobi poravnavo, številni nepri- vilegirani pa so izgubili svoje pre- moženje in so jim sodišča in rubežni uradniki za majhne vsote zapravili celo hiše ali stanovanje. Državljani bi morali premisliti, kako se bomo odločali in koga bomo volili. Tudi v času te vlade se še naprej vrši zakrivanje boleče polpreteklosti ter nasilja, zločinov in krivic, ki jih je storil komunistični režim Sloven- cem. Na 23. avgust, dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, me- diji slovenske javnosti niso opozorili na pretresljive prizore množičnih žrtev Hude Jame, ni bilo govora o žrtvah komunističnih taborišč, o medvojnih in povojnih pomorih, prikazovali so žrtve teh režimov v drugih državah. A slovenska država mora opraviti svojo dolžnost in reha- bilitirati žrtve. Ne le duhovnike, pač pa vse, ki jih je prizadel zločinski režim. Seveda so katoličani odpuščali zločine in trpeli ponižanje in zapo- stavljanje – pogosto še danes, čeprav so bili katoliški predniki glavne žrtve revolucije. Med italijansko okupacijo 27. julija 1942 so komunisti zverinsko umorili duhovnika Jožeta Geohelija na Vranjih pečinah pri Zaplani, ker je odkrito govoril o njihovem nečlo- veškem početju. Škof Jamnik je ob le- tošnji obletnici umora pri sv. maši upravičeno katoličane spodbudil, naj podarijo odpuščanje in da ne smemo pozabiti zločinov. Govoriti pa je treba o nujnosti družbenega dialoga, v ka- terem bomo prekinili molk zasutih ust in bodo tudi odgovorni sprego- vorili ter v imenu države prosili žrtve odpuščanja, popravili krivice in tla- kovali pot družbene sprave. Odgo- vorni od vlade navzdol so kot nasled- niki nekdanjega režima dolžni opra- viti to in spregovoriti o resnici zasu- tih žrtev. Državni uradniki, vključno s predsednikom vlade, so dolžni tudi v celoti poravnati krivice ljudem, ki jih je prizadel nekdanji režim, ter jih rehabilitirati, preklicati vse krivične obsodbe. Za to jih obvezujejo Ustava in načela človekovih pravic, ki gredo v državi vsem, posebno tako ali dru- gače prizadetim, preganjanim in iz- vensodno pomorjenim. Že med voj- no so pomorili številne nedolžne, pretežno verne Slovence, kot Ehrli- cha, Natlačena, Grozdeta in druge. Po vojni pa gre njihovo število v ti- soče na Teharjah in okolici, Hudi Ja- mi, hrastniških rovih, v Rogu okolici Škofje Loke, po Primorski, Štajerski in Prekmurju. Krivice storilci težko priznajo. Kristjan Kocbek je leta 1942 odobraval likvidacije omenjenih kri- stjanov in šele leta 1975 javno spre- govoril o povojnem pomoru nasprot- nikov režima. V tem času je tudi sam zatrdil, da ne smemo nobenega življenja žrtvovati. Kdaj bo to storila vsa naša politika? Brez prizadevanja vseh gotovo ne. Večina tega masov- nega iztrebljanja ljudi ni bila iz vere, pač pa zaradi fanatičnih prepričanj in ideologij. Politiko je treba vedno meriti z merili demokracije in člove- kovih pravic, ki izhajajo v zahodnem svetu iz krščanskih družbenih temel- jev človeka po Božji podobi, danes odetih v pravne kategorije, to mora postati resničnost tudi pri nas. Janez Juhant L to, da lahko kot Zoran Janković odneseš 29 milijonov evrov, pa te nihče nič ne vpraša”. Seveda, ko ljudje dobijo občutek, da živijo v državi, kjer roka pravice ni za vse enaka, se začenjajo težave tudi za vlada- joče. Pa lahko Marjan Šarec še tako govori, da so zakon, ki je Jankovićem omogočil odpis 29 milijonov evrov dolga, sprejeli levi in desni poslanci in da ta- krat njega ni bilo zraven. Zdaj pa je Marjan Šarec na oblasti in bi lahko zlorabo zakona pre- prečil. A tega ni storil. “Kdo je zdaj tu nor, se sprašujejo ljudje v Mariboru, a ne samo tam, ampak tudi drugod po Sloveni- ji”. Slišati je vprašanje, zakaj je družina Zorana Jankovića ne- dotakljiva, kdo jo ščiti in kako dolgo bo še uživala podporo. Prvič se slišijo pozivi za proteste na ulici, kar pa se najbrž ne bo zgodilo. Dodajam, da se Zoran Janković tudi ne odziva na pravno- močnost poročila o njegovih nezakonitih dejanjih, ki ga je sprejela in zahtevala izvržbo Komisija za preprečevanje ko- rupcije. V slovenskem kato- liškem tedniku Družina je ko- mentar o odpisu dolga objavil Jože Mlakar. Pravi, “da je lju- bljanski župan Zoran Janković sinu Juretu in njegovemu bratu Damjanu dal vedeti, da bosta pri svojem očetu vedno našla podporo, ne glede na to, kaj bo- sta napravila oziroma zagrešila. Zadnja afera z odpisom 29 mi- lijonov evrov dolga je zaspano slovensko javnost vzdramila vsaj toliko, da je za trenutek od- prla dremave oči in se oglasila v medijih. Sicer pa je ob pričetku jeseni v državi in politiki napovedanih precej pomembnih dogodkov. Parlament bo razpravljal o pre- dlogu državnih proračunov za naslednji dve leti. Vlada in stranka Levica sta se dogovorili, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga vključili v redno zavarovanje. V stranki Nova Slovenija, krščan- ski demokrati, so sklenili, da bo odslej stranka spadala v skupi- no strank s sredinsko politično usmeritvijo. Toda vlade ne pod- pirajo. Nezakoniti migranti v čedalje večjem številu prihajajo v Slovenijo, vedar to za vlado ni pretirano pereče vprašanje. Pa pomenljiva izjava Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, “da imajo v sedanjih razmerah v Sloveniji ljudje v sebi še vedno vgrajen strah. Prepričani so, da je tudi v primerih krivic najbolje biti ti- ho. O vsem se je najbolje pogo- varjati samo doma”. Za celotno slovensko gledališko in splošno kulturo je pomem- ben izid monografije Slovensko gledališče v Trstu in na Tržaškem, ki jo je izdala Sloven- ska matica v Ljubljani. Njena avtorica je vsestranska kulturna delavka in raziskovalka Bogo- mila Kravos. Delo predstavlja celovit pregled gledališke dejav- nosti Slovencev v Trstu in oko- lici, od začetkov v letu 1848 pa do sedanjega časa. Marijan Drobež Razmišljanje o politični realnosti na Slovenskem Vlada in pravice vsakega državljana Osrednje dogajanje ob prazniku Mestne občine Nova Gorica Novi častni občan je Pavel Medvešček petek, 6. septembra 2019, se je v veliki dvorani Slovenskega narod- nega gledališča Nova Gorica s slav- nostjo sejo in podelitvijo nagrad le- tošnjim zaslužnim občanom začela vrsta dogodkov ob prazniku Mestne občine Nova Gorica, ki ga občina v spomin na Goriško fronto obeležuje 9. septembra. Najvišjo občinsko nagrado, naziv častne- ga občana MO Nova Gorica, je prejel 86- letni umetnik Pavel Medvešček za “življenjsko delo izjemnega pomena na področju likovne in besedne umetnosti ter ključen prispevek k poznavanju kul- turne in duhovne dediščine naših krajev. Njegovo raziskovalno in ustvarjalno delo je pomembno za ves slovenski prostor pa tudi širše”. Kot publicist in poznavalec ter zapisovalec ljudske dediščine je objavil vrsto člankov in monografskih publika- cij. Med temi je tudi knjiga Iz nevidne strani neba. V njej piše o stari veri, staro- vercih in staroverstvu kot o načinu življenja naših prednikov. Pavel Medvešček je ustvarjalno povezan tudi z našim “zamejskim” prostorom, saj je njegovo sodelovanje z Goriško Mohor- jevo družbo zelo plodno in dolgotrajno. V 70. letih prejšnjega stoletja je večkrat “za božji lon” priskočil na pomoč tudi mladim članom Slovenskega akademske- ga društva iz Gorice (SKAD), npr. pri pri- pravi zgibank. Ob prejetju tega častnega naslova iskreno čestitamo Pavlu Medveščku vsi pri No- vem glasu in Goriški Mohorjevi družbi. Nagrado Franceta Bevka je letos dobil igralec Radoš Bolčina, dolgoletni član SNG Nova Gorica, za “izredne igralske do- sežke, dolgoletno delovanje v umetnosti in kulturi in za pomemben doprinos k razvoju gledališke dejavnosti”. Nagrado Mestne občine Nova Gorica so podelili zdravnici Vidojki Majcen Vuga za “pio- nirsko delo na področju zdravstvenega varstva otrok na Goriškem”, pravnici Ani Aniti Mokorel za “dolgoletno prostovol- jno delo na področju humanitarnega de- la”. Isto nagrado so prejele šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja Tržaške pro- vince za “vsestransko pomoč goriškim iz- seljenkam – aleksandrinkam ter za ohran- janje slovenskega duha v Egiptu”. Temu svojemu poslanstvu so ostale zveste več kot 100 let. Miran Srebrnič je bil deležen plakete me- stne občine za “dolgoletno uspešno delo na nogometnem področju v vlogi igralca in trenerja ter vzornika mlajšim genera- cijam”. Isto priznanje je prejela Olga Sre- brnič za “dolgoletno, nesebično, požrtvo- valno in povezovalno delovanje v Kultur- nem društvu Slavec Solkan in v solkanski skupnosti”. / str. 15 IK V Foto Lado Aktualno12. septembra 201914 Prva samostojna razstava Danila Pahorja FotografiKe barvnih kontrastov KRAŠKA HIŠA brošuri, ki spremlja prvo samostojno razstavo fotografskega umetnika Danila Pahorja, lahko bralec (in obiskovalec) opazi v naslovu postavitve barvno nianso. FotografiKe je geslo razstave, črke naslova so bele barve, izstopa črka K, ki je rdeča. V tej navidezni kromatični malenkosti pa se dejansko zgošča vsebinska razsežnost celotnega umetniškega načrta. V galeriji Kraške hiše bo do 13. oktobra visel ožji segment 15 unikatnih barvnih fotografij na aluminijastih ploščah različnih velikosti. Gre dejansko za fotografije, ki jih je umetnik v izvršilnem postopku obdelave in razvijanja natisnil na kovino, zaradi česar se nam skrivnostna črka K iz naslova izbistri ob spoznanju, da si ogledujemo grafike s fotografsko genezo. Kot je ob odprtju razstave poudarila umetnostna kritičarka Valentina Cunja, avtorjev fotografski prijem zaznamujeta uporaba dolge ekspozicije in zajemanje barvnih kontrastov. Obiskovalec se znajde pred vrtincem geometrijskih vodoravnih strogosti, ki se vrstijo na podlagi različnih V barvnih zaporedij; lahko so topreprosto odtenki, sence ali pamočne barvne prisotnosti. Vsebina kompozicij ostaja pri tem prikrita, skupna imenovalca pa sta vendar ustvarjanje in potovanje. Danilo Pahor je po poklicu grafični oblikovalec. Študiral je multimedialne vede na videmski univerzi. Že več let se posveča fotografiji in svoje znanje na tem področju izpopolnjuje na Fotografskem oddelku Visoke šole za storitve VIST v Ljubljani. Kritičarka Valentina Cunja je izpostavila, da Pahorjev opus obsega fotografije iz različnih smeri, saj rad eksperimentira, in to vsakič znova odkriva z lastno avtorsko izraznostjo. “Z izostrenim likovno-estetskim občutkom povezuje dokumentarne fotografije, ki jih ustvarja pretežno, ko potuje, fotografije arhitekturnih objektov, podob življenja na ulicah in številne portrete ljudi, ki jih naključno sreča na svoji poti”. In še: “Danilo, povsod navzoči, radoveden, občutljivi in profesionalni opazovalec tuje stvarnosti, v svojem delu izraža pomembnost spominov iz otroštva, prevoženih kilometrov, ustvarjalnega nagona in močne osebne vizije”. Njegove stvaritve so na prvi pogled vsebinsko abstraktne fotografije, kjer barve in grafika igrajo bistvene vlogo. Občinstvo, ki je uvodni del predstavitve spremljalo na borjaču Kraške hiše, je najprej pozdravil predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus. Za glasbeno spremljavo dogodka je poskrbel duo Andrej Kralj in Paolo Bembi. S kitarsko spremljavo obeh ob Bembijevi pevski interpretaciji so zaživele tri skladbe, ki spadajo v zadnji avtorski trud samega Kralja z naslovom III. Kot že sam naslov namiguje, gre za tretjo Kraljevo samostojno ploščo, ki z Bembijevim glasovnim zanosom sega s posodobljenimi izvirnimi umetniškimi oprijemi v svet progresivnega rocka oziroma post rocka. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 10. septembra 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (258)Erika Brajnik Hipertiroza v naturopatiji (1) Ko govorimo o hipertirozi v naturopatiji, govorimo vedno o toksemiji jeter. V tem primeru pa je toksemija jeter bolj kronična kot pri hipotirozi. Znaki hipertiroze so nemir, hitro razbijanje srca, hitra prebava, potreba po malo span- ca, hujšanje, izbuljene oči; osebi je vroče, ne prenaša vročine. Resnici na ljubo, samo znanost je popredalčka- la hiper in hipotirozo. V svojih dese- tletnih natu- ropatskih iz- kušnjah z ljudmi, sem velikokrat srečala znake hiper in hi- potiroze po- mešane med seboj. Ljudje smo individualni in ni enakega pravila za vse. Primer: K meni je na pregled prišla 60-letna gospa. Bil je december, zunaj sta bila mraz in sneg, gospa pa je bila oblečena le v tanko majico, saj ji je bilo stalno vroče, stalno se je potila, srce ji je razbijalo, bila je zelo ne- mirna in prestrašena. Zdravnik ji je dal zdravila, ki pa stanja ponorele ščitnice niso dovolj pomirila. Ni vedela, kako si pomaga- ti. Ponoči ni spala, ker jo je srce zbujalo z razbijanjem, stalno se je potila in na blato je hodila večkrat na dan, tudi shujšala je ve- liko. Ponoči se je trikrat zbujala, da se je preoblekla, saj so bile obleke vse preznoje- ne. Pregledala sem iris, akupresurne in reflek- sne točke telesa in ugotovila, da so jetra v velikem defi- citu, posle- dično pa tudi srce. Svetova- la sem ji je- trni jedilnik in izvajanje kopeli iz njiv- ske preslice. Aktivirali sva tudi samo- masažo za uravnavanje energije srca. Stanje se je umirilo v dveh tednih. Po enem mesecu je gospa hodila normalno oblečena v bundo kot vsi mi, srce se je umirilo, prebava tudi. Spanje se je uredilo, potenje ponoči tudi. Rekla pa je, da so bile kopeli iz njivske pre- slice naporne, saj se je ogromno potila in pot je bil smrdeč in neprijeten. / dalje www.saeka.si Poroka je po krstu gotovo naj- bolj občuten cer- kveni obred, saj je imel še poseb- no v preteklosti tako verski, družbeni kot ekonomski po- men in neporočene osebe, “tjetke in vedrani”, niso imele toliko vloge v družbi. Po vaseh na Primorskem je bila poroka praznovanje, ne samo dveh družin, ampak celotne vaške skupnosti. Navadno so se mla- di poročali po vrstnem redu, najprej starejši, nato mlajši otroci - dekleta so se poročala zelo mlada, kar je bilo neke vrste zagotovilo, da bodo lahko povile veliko potomcev in torej delov- ne sile. Zaroka je trajala nekaj let: mlada sta se srečevala na vaških praznikih, ob velikih kmečkih dogodkih in v štalah, ki so bile nekoč kraji družabnih srečanj. Veljalo je pravilo, da je nevesta šla od hiše na ženinov dom in le redkokdaj sta šla v novo stanovanje. Dobra dva tedna pred poroko je ženin s prijatelji priredil prevoz neve- stine “bale” do novega skupne- ga doma. Navadno so balo naložili na s cvetjem in brinjem ovenčan voz, tašča jo je ponosno razkazo- vala sosedam, saj je bilo zelo pomembno, da so vsi vedeli, kaj je nevesta prinesla k hiši. Balo je dekle imelo shranjeno v bolj ali manj preprosti leseni skrinji, ki pa je lahko bila tudi intarzirana in posli- kana - izdajala je bogastvo ali revnejši stan družine. V skrinji je bilo nevestino perilo in perilo za dom: spodnje perilo, srajce, rjuhe, odeje, prti, brisače, ku- hinjske cunje. Vse je moralo biti čim lepše “štikano”, vezeno in seveda pred poroko oprano in natančno zlikano. Balo je dekle začelo pripravljati že v otroških letih, ko sploh še ni imelo zaročenca. Pri tem opra- vilu so priskočile na pomoč mama, nona in poklicne šivilje, ki so z dekletom šivale in vezle, veliko perila pa je dobilo v dar od sorodnikov in sosedov tudi ob prvem svetem obhajilu in birmi. Pred poroko so na posteljnino “naštikale” tudi začetnice imen mladega para, tako da bi jo med pranjem ne zamenjale s pe- rilom ostalih članov ženinove družine. K bali so včasih spadale tudi hišne potrebščine; kolovrat in blazine, kozarce, krožnike, mlinček, “kikrce, ki bo treba šparat”, metlo ter druge posode pa je nevesta dobila v dar od sosedov, prijateljev in sorodnikov: tudi te predmete je tašča lepo razporedila na z belim prtom pregrnjeno mizo, tako da so si jih sosedje lah- ko ogledali. Mladi iz kmečkih družin so se poročali ob sobotah, v nevestini vasi in v času, ko na poljih ni bilo večjih opravil. Pred poroko je moral ženin, ki je prihajal iz druge vasi, nevesto odkupiti, tako je dekletinim “letnikom”, vrstnikom, vaškim fantom, prinesel bučo vina ali vsoto denarja, s katero so po- tem praznovali. Za poročno obleko sta nevesta in ženin posebej poskrbela, “vsaka družina je oblekla suojga novica”. Zlati “rinki”, poročna prstana, sta navadno kupili priči, zgodilo pa se je tudi, da je ime- la nevesta “rinko”, ženin pa si jo je moral izposoditi in že dan po poroki vrniti lastniku. Teden pred po- roko so nevestine prijateljice organizirale večerjo, dekliščino, navadno na njenem domu, med katero so se tudi v družbi starejših žensk družine spomin- jale mladih, otroških let, ženin pa se je med fan- tovščino, ki je potekala v gostilni, s pričo in prijatelji, ponavadi do slabosti napil. Nevestine prijateljice so v tednu pred poroko pripravile vse potrebno za sla- volok, “k'luno” ali “porton”, papirnato cvetje in tra- kove, večer pred poroko pa so fantje šli nabrat brinj ali bršljan, s katerima so “oblekli stare lojtre” in se- stavili slavolok, seveda ob spremljavi harmonike in vina. Tisti večer se nevesta ni smela prikazati na praz- niku, lahko pa je slonela na oknu, ko ji je ženin zapel podoknico. Na dan poroke je prišel ženin iskat ne- vesto na dom. Ponekod je bilo v navadi, da so mu pripravili prizorček, igrico: iz hiše je prišla najprej stara gospa in se je predstavila kot nevesta, za njo deklica, pa še grda ženska, le na koncu se je prikazala “ta prava” nevesta, ki se je morala, predno se je s svojim izvoljencem odpravila v cerkev, svojim staršem zahvaliti in jih prositi odpuščanja za vse, kar je zagrešila. V cerkev so se svatje odpravili peš ali z vozovi, kasneje celo z avtobusom, če je bila cerkev daleč. Po obredu, ko sta novoporočenca izstopila iz cerkve, so prijatelji prisotnim me- tali 'konfete', vsi vaški otroci pa so hiteli in jih s tal pobirali, da so se z njimi posladkali. Nato so se vsi svatje napotili na nevestin dom, kjer je mladi par pred pogo- stitvijo moral opraviti določene naloge - nekatere take stare nava- de so se ohranile do danes. Ženin je moral najprej nevesto peljati v 'karjoli', nato sta morala 'novica', s pomočjo prič, s staro žago prežagati debel kos lesa, šele potem pa z rjavimi škarjami prerezati trak pred vhodom na bor- jač. Sledila je ohcet, poročna gostija, na katero so bili povabljeni sorodniki, prijatelji, župnik, znanci in vaščani - svatje so rekli “gremo na veliku žlicu”. Ponekod je bilo kosilo po poroki na nevestini do- mačiji, istega dne pa še večerja na ženinem domu. Harmonikar je cel dan veselo igral, novoporočenca sta plesala in se zabavala, morala pa sta tudi piti vino iz “bokala”, nočne posode, ki sta jo dobila v dar od prijateljev, saj v preteklosti nihče ni imel stranišča v hiši. Gospodinje so se pripravljale na ohcet že veliko pred poroko: shranile so najboljše kose mesa, moko, vino in vse, kar je bilo potrebno. Pri kuhanju so priskočile na pomoč sosede in večkrat tudi poklicna kuharica. Na ohceti so jedli juho, zelje, 'šalam', klobase, radič, nekaj sira, piščanca, purana - “pičulata”, seveda krompir in nekaj sladkega - štruklje, “gubance”, 'ku- glofe'. Nona z Ustij mi je pripovedovala, kako žalo- stna je bila, ker za njeno ohcet ni bilo dovolj denarja za dobro meso. Doma ga niso imeli, zato so kupili nekaj poceni teletine. Meso so spekli, bilo pa je tako trdo in žilavo, da se je stric z njim kmalu zadušil. Nihče ni hotel več mesa, hvala Bogu, pa je bilo do- volj krompirja s čebulo, da nihče od povabljenih ni bil lačen. KROMPIR S ČEBULO Sestavine: 1 kilogram krompirja, 1 majhna čebula, 1 žlica do- mače svinjske masti, 3 žlice olja, sol, poper, 50 g sla- nine, zrezane na kocke. Priprava: V slani vodi skuhamo opran krompir z olupkom. Kuhamo ga približno 20 minut, do mehkega, nato ga vzamemo iz vode in še vročega olupimo. Zrežemo ga na centimeter debele rezine. V večjo po- nev damo svinjsko mast, olje, slanino in na drobno zrezano čebulo. Kuhamo, dokler čebula ne poste- kleni, nato v ponev damo krompir. Solimo in po- pramo ter dobro premešamo, da se krompir zdrobi, nato dodamo pol zajemalke juhe in na nizkem ognju pražimo dobrih 30 minut. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (51) Foto damj@n Foto damj@n Aktualno 12. septembra 2019 15 Nekaj najlepšega, a tudi sila neprijetnega Nevihta v gorah (2) n že sem tam, na eni izmed klopi okoli mize, v kuhinji, ki ne meri več kot štiri, kvečjemu pet kvadratnih metrov. Približno dvajset premočenih planincev se nas je zbralo, pa trije psi, drugi še prihajajo. Gospa nam odmerja prostor, postavlja nas na sedeže, ukazuje nam, kam naj se stisnemo. Avstrijski red. In hkrati gostoljubnost, ki je menda v slovenskih visokogorskih kočah, kjer je skoraj povsod že potrebna rezervacija, praktično ne poznamo več. Pa seveda spoštovanje in ljubezen do živali, ki ju Avstrijci gojijo že iz časa avstro-ogrske monarhije in smo jo Tržačani podedovali. V kuhinji, v kateri na “špargertu” prasketa ogenj in se kadi iz loncev, lepo ležijo dva manjša pa večji pes, ki zaseda ves prostor pod mizo. Ljudje z različnih vetrov in različnih narodnosti so kmalu domači v kuhinji, v kateri diši po mokrih oblačilih. Bunde in majice nekateri razobešajo na leseno ogrodje nad štedilnikom. Na smeh mi gre, ko pomislim na vsa higienska I pravila, ki jih Avstrijci obvsaki priložnosti, in če je lemogoče, prezirajo. Slovenci pa smo glede tega, kot je že Cankar povedal, pravi klečeplazci, saj vsak evropski zakon, pa naj si bo še tako nesmiseln, do pikice natančno izvajamo in se držimo ukazov. Še bolj togi smo, pravzaprav. Nobenih psov v lokale, vstop v kuhinjo je navadnim smrtnikom prepovedan, zaradi reda postaja obvezna rezervacija tudi v gorah. Tu se pa psi lepo grejejo pod mizo, ne da bi to kogarkoli motilo, mokra oblačila pa kapljajo na štedilnik, špargert, na katerem se pravkar kuha večerja. Še dobro, da nihče ne kadi, v Avstriji je to po javnih lokalih še dovoljeno, če se ne motim do oktobra, ko bo evropski red prevladal tudi med temi trdoživimi hribovci. Če sem odkrita, mi je zaradi tega žal. Od malih nog sem na strani tistih, ki se puntajo in so po srcu večni uporniki. In konec koncev lahko v zadimljenih lokalih zadihaš vonj po preteklosti, ki nam je spolzela iz rok. No, počasi smo v tesni kuhinji vse bolj domači, zunaj grmi in dežuje, Martin, ki sedi v kotu pod omaro, podaja gospodinji skodelice za kavo. Že na samem začetku nas je opozorila, da nas je sprejela v hišo, da bi nas zavarovala pred dežjem, in nismo dolžni ničesar spiti ali pojesti. Pa nas vseeno zamika prijeten vonj po avstrijskih nudeljnih, polnjenih s skuto. Naročim, Tržačani, ki sedijo poleg mene, pa naročijo čaj. Ko jim gospodinja postreže z njim, se nikakor ne morejo načuditi, kako da ni v vrečki in kako da v vodi plavajo zelišča. Pomislim, da živijo zraven mene ljudje, ki ne poznajo več čaja brez filter vrečke in sploh ne vedo, da smo nekoč sušili šipek, meto in ostala zelišča in jih potem namakali v vroči vodi. Ko jim gospodinja ponudi med, da bi čaj sladkali, pa izjavijo, da čaja z medom še nikoli v življenju niso pili. Ima me, da bi jih vprašala, na katerem planetu sploh živijo. A itak že vem, da je to planet Trst, kjer sem bila nekoč tudi sama doma. A se večkrat delam, kot da sploh ne vem, kje se moj rojstni kraj nahaja. Tudi tokrat z možem govoriva v slovenščini, z gospodinjo pa v nemščini, tako da nihče ne opazi, da sediva poleg nerodnih, glasnih sonarodnjakov. Vsi so tiho in mirno pričakujejo, da dež poneha, le Tržačani zganjajo cirkus, pogajajo se za polovično porcijo tistega, kar vidijo na mojem krožniku, nazadnje pa jim polovica ni dovolj in zahtevajo tričetrtinski obrok... Gospodinji prevedem njihovo zahtevo. Avstrijci so prijazni, samo posmeje se in jim kmalu postreže s tričetrtinsko porcijo. Jaz seveda razmišljam, kakšno srečo imam, da sem se iz Trsta preselila v Benečijo. Počasi pojemo nudeljne, z gospodinjo smo vse bolj domači, Nina zaspi in uživa ob prijetni toploti. Ima me, da bi ostala. Tam, kjer čas utripa drugače, bi rekel Šifrer. Tam, kjer se nikomur nikamor ne mudi. In je čas ujet v večnost skalnatih grebenov. Gore. Gore so mi pisane na kožo. Po gorah hrepenim in med gorami uživam. Tudi ob nevihti. Kajti čeprav sovražim dež, si vsakič priznam, da so gore prekrasne, tudi ko so zavite v temačen plašč prekipevajočih oblakov in ko zunaj lije, notri, v toplem zavetju, pa časa in minevanja ni več. Dež počasi pojenjuje. Kot vsakič na tej višini se, medtem ko na zemljo padajo zadnje kaplje, na nebesnem svodu že prikaže sonce in se ujame v mavrico barv. Vsi počasi vstajamo in vsem je seveda nekoliko žal, da bodo odšli. Tudi gospodar in gospodinja sta že zunaj na klopcah. V “špargertu” še vedno prasketa, a gore so nam že vrnile poletje. Vzamem palice in nahrbtnik in se že veselo podam po grebenu navzdol. Še en dan je mimo. Škoda, vsak trenutek v gorah bi rada spremenila v večnost. / konec Suzi Pertot portna sezona, ki sovpa- da s šolskim letom, stopa v živo. V nedeljo bodo začeli prvenstvene nastope no- gometaši amaterji, v začetku tedna pa so se javnosti predsta- vili košarkarji Jadrana Moto- marine. Naša paradna, repre- zentančna peterka bo državno prvenstvo C lige Gold začela v nedeljo, 29. septembra, doma na Opčinah proti Jesolu. Jadranovci začenjajo sezono s povišano letvico ambicij. Zad- nja leta so obstali v prvem kro- gu končnice za napredovanje, ki je nekako predstavljala kro- no ali nagrado za lepo prven- stvo. Letos pa ciljajo na kaj več, v play-offu, ko se maja odloča o prestopu med drugoligaše, želijo biti protagonisti. V ta na- men je društvena uprava pole- ti pripeljala nekaj okrepitev oziroma dopolnil. Trenerja Bo- bana Popoviča, ki je bil na klo- pi samo eno sezono in je opra- vil dobro delo s petim mestom po rednem delu (po novem bo treniral Bor Radenska), je na- domestila s še enim povratni- kom. To je Andrea Mura, zad- nji trener, ki mu je pred petimi leti uspelo ponesti Jadran v B Š ligo. Nazadnje je vodil miljskekošarkarice v državnem drugo-ligaškem tekmovanju. Pomembne novosti pa be- ležimo tudi v igralskem kadru. Mladi, 206 centimetrov visoki srbski center Marko Milisavlje- vić (letnik 1999), ki živi že vrsto let v Trstu in se je kalil pri Don Boscu, je prevzel me- sto Stanka Rajčića, ki se je pre- selil ligo niže k bratrancem Bora. Prava češnja na torti po- letnega prestopnega roka pa je za Jadranov tabor prihod Tima Škerbca, dva metra visokega Koprčana, letnik 1993, ki je v Sloveniji nastopal za razne prvoligaške klube in lani kot prva violina privedel tržiški Falconstar do nenadejanega napredovanja iz C v B ligo. V drugoligaški konkurenci zara- di strogih pravil o tujcih ne more igrati, tako da se je spro- stil in je Jadranovi predsednici Ivani Milič ter športni vodji Borisu Vitezu uspelo ga pripel- jati v ekipo. Odličen krilni košarkar predstavlja prvo- vrstno okrepitev in bi lahko Ja- dranu pomagal do kakovo- stnega preskoka, ki ga pričaku- jejo odbor, navijači in vsa jav- nost. Velikana, ki sta se podpi- sala pod registracijo za Ja- dran, prihajata sploh v zdravo in homogeno sku- pino, v kateri se je obdržalo zgodovinsko ogrodje. Kapetan in du- hovni vodja Borut Ban, lani prvi strelec prvenstva, zaneslji- vi center Carlo De Petris, “obrambni minister” Saša Ma- lalan, veteran Peter Sosič, sveži Martin Ridolfi in vse bolj uvel- javljeni mladi Aleksander Da- neu, Simon Cettolo, Samuel Zidarič in Igor Gregori namreč ostajajo na svojem mestu. Na papirju je postava ustrezno po- krita na vseh igralnih pozici- jah. Okrepili so se sicer tudi konkurenti, tako ekipe iz Ve- neta kot iz Furlanije, toda ver- jamemo, da so jadranovci (ki so obdobje trdih predsezon- skih treningov začinili tudi s pripravami na Otočcu) zreli, da v ligi odigrajo vodilno vlo- go. Na predstavitvi pri Briščikih je bila poudarjena tu- di skrb za mladinski sektor in celoviti projekt Jadran, ki združuje vsa slovenska društva v Italiji, ki gojijo igro pod košema. Članske ekipe bosta letos Bor Radenska in Breg Me- diachem imela v deželni C ligi Silver, goriški Dom in Konto- vel v D ligi, v promocijski ligi pa bi morala tekmovati Sokol in pa mlajše Bregovo moštvo. HC Začenja se nova košarkarska sezona naših moštev Jadran želi v C ligi igrati vodilno vlogo ega priznanja je bil de-ležen tudi Športni klub Twist Nova Gorica za “dolgoletno uspešno delo na področju 'cheerleadinga', 'che- er' plesa in gimnastike”, pa še Goriški literarni klub GOvoRi- Ca “za nove vsebine in oblike literarnega dogajanja, druženja s knjigo, ustvarjalci in založniki na Goriškem, med Slovenci v Italiji in po svetu”. Priznanje je prevzela predsednica kluba mag. Darinka Kozinc. Slavnostni govor je imel župan MO Nova Gorica, Klemen Mi- klavič, ki je med drugim dejal, da se za regijske izzive morajo zavzeti sami s skupnimi projek- ti in da se morajo usmeriti v ta- ke tehnologije “ki bodo omo- gočile naravi neškodljiv razvoj. ” Za celostno podobo prireditve je poskrbela dramaturginja Te- reza Gregorič, ki je z mladimi igralci in glasbeniki ustvarila zelo posrečeno in všečno pove- zovanje posameznih točk na programu. S ščepcem humorja je vse začinila s spomini iz časov “železne zavese”, ko je bi- lo življenje kar hudo in je čez mejo med Slovenijo in Italijo potekal poseben “izvoz - uvoz”, drobno tihotapstvo za domače potrebe. Izvrstni gledališki igralci Matija Rupel (član SNG Nova Gorica), Jakob Šfiligoj in Borut Petrović (člana AMO), pa še drugi so s kančkom hudo- mušne ironije popestrili slove- snost, ki jo je glasbeno sprem- ljal pianist Anže Vrabec s triom. Video posnetki, ki so si sledili na odru, pa so bili delo ustvar- jalcev Urbana Koširja in Aljaža Novaka. Kot vselej se je slovesnost končala s prijateljskim kram- ljanjem ob kulinaričnih specia- litetah, za katere so tokrat po- skrbeli dijaki Biotehniške šole iz Šempetra. Podelitve občinskih nagrad se T je udeležila tudi državna sekre- tarka dr. Tanja Kerševan Smok- vina. Na prazniku MO Nova Gorica so bili prisotni tudi predstavni- ki iz zamejstva: podžupan Občine Gorica Stefano Ceretta, goriška občinska svetnica iz vrst SSk Marilka Koršič, števerjanska županja in predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete ter pokrajinska predsednica Sveta slovenskih organizacij Franca Padovan, ravnateljca Slovenske- ga centra za glasbeno vzgojo Enil Komel iz Gorice Alessandra Schettino in vsestranski kultur- nik ter gledališčnik Janez Povše. Ob občinskem prazniku bodo prišli na svoj račun tudi otroci. V nedeljo, 15. septembra, ob 16. uri (če bo vreme naklonje- no) bo v gozdu Panovec (zbirno mesto pri nekdanji okrepčeval- nici Trimček) brezplačen dogo- dek z naslovom Pravljična pot po gozdu Panovec: vodena do- godivščina z lovom na zaklad, otroško zabavo in poligonom v organizaciji Ekipe Fuldoro in mestne občine. V torek, 24. septembra, bo ob 17.30 v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica gledališka predstava za otroke Nenavadna poroka (na voljo bodo brezplačne vstopni- ce). V nedeljo, 22. septembra, pa bo v počastitev 110. obletni- ce prvega poleta Edvarda Rusja- na ob 14. uri polet z letalom pod Solkanskim mostom v or- ganizaciji Aerokluba obalni le- talski center Portorož, ob 20. uri pa bo na ploščadi pri spo- meniku Edvardu Rusjanu v No- vi Gorici projekcija dokumen- tarnega filma Leteča brata Ru- sjan, režiserja Borisa Palčiča v organizaciji Mestne občine No- va Gorica in Aerokluba Edvard Rusjan Nova Gorica. S 13. strani Novi častni občan ... Pavel Medvešček Župan s tremi nagrajenci Aktualno12. septembra 201916 o nadvse uspelih devetih potovanjih v prejšnjih letih se je Skupnost družin Sončnica tudi letos v sodelovanju z Mladinskim domom odločila, da svojim članom (mednje spada tudi gledališka skupina O'klapa), prijateljem in drugim interesentom ponudi jubilejno deseto večdnevno potovanje po južnem Laciju z ogledom njegovih najbolj značilnih turističnih znamenitosti. Če se je naša izbira komu zdela nekoliko nenavadna, se je moral že takoj po prihodu na cilj prepričati, da je bil vsakršen pomislek odveč in da Italija ni zaman na prvem mestu turistične ponudbe in koncentracije arheoloških najdišč na svetu. Potovanje je trajalo pet dni, od 18. do 22. avgusta, in je zaobjelo nekaj najlepših, pa tudi najbolj znanih zgodovinskih, kulturnih, naravnih (pa tudi gastronomskih značilnosti) te dežele. Izlet nam je pomagala organizirati in koordinirati turistična agencija Rallo iz Mester, ki je poskrbela tudi za izredno podkovano vodičko, ki nas je spremljala in asistirala P na kraju samem in nato vse dokonca potovanja. Pohvala jenamreč obvezna, saj nas je vodička popeljala marsikam in nam razkrila marsikaj, česar nekateri nismo vedeli, saj se skoraj nihče izmed nas ni kdaj koli prej podal na potovanje po Laciju. Pisana paleta izletnikov se je že ob šestih zjutraj odpravila z avtobusom izpred Kulturnega centra Lojze Bratuž v smeri proti Rimu. Po večurni vožnji z vmesnim kosilom smo vendarle prispeli na cilj našega potovanja, in sicer v mesto Latina, nedaleč od katerega se nahaja znani kraj Sermoneta s svojim mogočnim gradom ali z bolj znanim imenom Caetani. Tu nas je pričakala vodička in tu se je začelo naše odkrivanje bogastev Lacija. Grad je bil zgrajen že v 13. stoletju po zaslugi družine Annibaldi, njegova glavna funkcija je bila obrambna, zato ima bolj videz utrdbe, postavljene na izredno pomembno vzpetino na relaciji Rim – Neapelj. Grad je nato prevzela rodbina Caetani z znanim Onoratom, ki se je izkazal v bitki pri Lepantu, nato pa postal žrtev spora z znano rodbino Borgia, ki je kasneje prevzela lastništvo grada. Vidno utrujeni smo se podali v hotel, kjer smo ob dobri hrani in prijetnem druženju preživeli Pogovor / Agnese Castello “Rada bi bila igralka!” S 3. STRANI Kako pa je bilo z maturo? Česa si se najbolj bala? Zelo sem se bala! Predvsem ma- tematike, ta me je najbolj skrbe- la, a na koncu je šlo. Tudi ustne- ga dela mature sem se bala, a ni bilo preveč zahtevno. Na maturi smo imeli pet predmetov: slo- venščino, matematiko, itali- janščino, psihologijo, teorijo in zgodovino drame in gledališča. Je šlo! Kaj ti je dala ta šola v Sloveni- ji? Ta šola mi je res dosti dala. Na njej sem rasla. Že v prvem letni- ku sem se takoj spremenila, tudi moj način razmišljanja je postal drugačen, prilagodil se je novim metodam dela. Širila sem svoja obzorja. Slovenski šolski sistem je popolnoma različen od itali- janskega. Na začetku sem se zmeraj bala, če sem morala go- voriti v slovenščini, zdaj pa sem to povsem premagala, pridobila sem samozavest, nimam več težav spregovoriti v slovenskem jeziku. Zdaj govoriš prav krasno! Mi- slim, da ti je slovenski am- bient prirasel k srcu. Ja, res je. Tam imam prijatelje, fanta, sem rajši v Sloveniji kot tu- kaj. Ko bom v Rimu, bom pogrešala ta slovenski ambient. Se nisi nikoli kesala, da si se vpisala na to novogoriško gimnazijo? Ne. Le v prvem letniku, ko sem imela več težav, se je porodil kakšen dvom, a potem nikoli več. Bi še ponovila to izkušnjo? Ja. Nikoli se nisem kesala. Kaj si pa izbrala po maturi? Želela sem nadaljevati šolanje v smeri gledališča in filma. Zato sem izbrala šolo v Rimu. To je šola za gledališče, film in sinhro- nizacijo, privatna šola Rosselle Izzo, znane igralke, ki je tudi ze- lo spretna v sinhronizaciji fil- mskih dialogov, pa tudi režiserka in avtorica scenarijev. Za to šolo sem izvedela na spletu. Program se mi je zdel zanimiv. Pozanima- la sem se za avdicijo in 19. julija sem šla v Rim. Že avdicija je bila lepa, zanimiva izkušnja, ker nas je bilo samo pet. Na šolo se jih je prijavilo tristo. Vsako leto iz- berejo le dvanajst deklet in dva- najst fantov. Čestitam, da so te sprejeli v to ožjo skupino. Kaj si pa predstavila? Imela sem kratek monolog iz fil- ma La verita' e' che non gli piac- ci abbastanza in intervju. Naj- prej smo se predstavili, potem je Rossella Izzo postavila bolj oseb- na vprašanja. In ti je uspelo. Te je sprejela. Ja. Je bilo nepričakovano. Rekla je, da bomo šele septembra izve- deli za rezultate, namesto so me že teden dni po avdiciji poklicali in so mi povedali, da sem bila sprejeta. Zelo sem bila vesela in zadovoljna. Kaj sta na to rekla mama in ta- ta? Bila sta vesela, šli smo praznovat, ker je bilo res presenečenje. Zdaj se boš torej vozila v Rim? Ja. Šola se začne novembra. V Ri- mu moram biti vsaj en teden na mesec. Ostalo bom pa delala do- ma, ker mi bo dajala gradivo za študij. Na koncu bomo imeli za- ključno prireditev, gledališko predstavo. Med letom bomo snemali tudi kratek film. Zadnji teden šole pridejo na ogled tudi filmske agencije in bomo imeli avdicije in tako bomo lahko že kaj delali v filmih. Koliko časa pa traja ta šola? Ta šola traja eno leto, a jaz bi jo rada nadaljevala, ker bi rada štu- dirala še sinhronizacijo za risan- ke. Prvo leto namreč pridobimo nekakšno osnovo, osnovno znanje. Na Ljubljano, na Akademijo za gledališče, film, radio in te- levizijo (AGRFT) nisi pomisli- la? Baje so sprejemni izpiti zelo težki, zahtevni in profe- sorji prepustijo v prvi letnik zelo malo študentov. Zato sem raje šla poskusit v Rim. Ne vem, kaj so iz- brali moji sošolci, ki so bili izjemno pridni igralci. Bo morda šel kdo od njih na AGRFT? Ne vem, ali je bil kdo sprejet na igralsko akademi- jo. Vem pa, da sta dva bila sprejeta na dramaturgijo. Bi ti res rada po- stala igralka? Ja. Rada bi postala gledališka in filmska igralka in bi rada dobro spoznala umetnost sinhroniza- cije. Ko si bila v Novi Gorici, nisi nikoli pomislila, da bi sodelo- vala z Amaterskim mladin- skim odrom (AMO)? Ne. Ker nisem imela časa za to. Vseskozi sem tudi kotalkala. Vsa- ko leto sem hodila gledat njiho- vo predstavo. Tam je igral tudi moj sošolec Jakob Šfiligoj. V naši predelavi Tartuffa je on igral Or- gona. Je zelo priden. Tvoje veliko veselje je tudi ko- talkanje. Kdaj si začela vaditi? Že ko sem bila majhna, sem se vpisala v AŠKD Vipava, ker tre- nerji govorijo slovensko, tako sem tudi tu lahko vadila jezik. Prav zato so se starši odločili, da me vpišejo sem. Potem sem ne- kaj časa bila članica kluba Gra- disca skating v Gradišču, a lani sem se vrnila na Peč. Treniram še zmeraj agonistično. Vsako leto hodim na italijansko tekmovanje. Vedno se uvrščam v skupino prvih dvajsetih. Preje- la sem že nekaj nagrad. Pred ne- kaj leti sem v Venetu na italijan- skem prvenstvu v kotalkanju v paru dosegla tretje mesto. Čestitam, si prav pridna! Hvala. Treniram vsak dan. Dve uri, tudi pozimi. Kako pa si zmogla vse to? Ja, sem zmogla, ker me pač zelo veseli ta šport. Šolo v Sloveniji sem končala ob treh. Včasih smo pouk začeli že ob 7.10. Predvsem letos smo imeli pouk od 7.00 do 15.10, devet šolskih ur. Po pouku sem imela še dve uri kotalkarske- ga treninga, potem pa sem se vrnila domov in se še učila. Kdaj si pa vstajala zjutraj? Ob šestih, hitro sem se pripravila in tata me je peljal v Novo Gori- co, mama pa me je hodila iskat. Res sta mi veliko pomagala in povsod me spremljata. Si bila res pridna. Super prid- na! Ko si zdaj končala študij v Sloveniji, misliš, da boš še obdržala stike s sošolci? Ja. Nočem izgubiti vezi s svojimi prijatelji. Ti si tako sončna, zato ti ni bilo težko navezati sti- kov. Ne ni mi bilo težko. Hi- tro se namreč prilago- dim novemu ambientu. Na novogoriški gimaziji sem bila edina Italijan- ka. Vsi so me poznali kot “Italijanko”. Italijanka, ki ima svetle oči in plave lase kot kakšno dekle s Severa! In odločna si, kar začneš, končaš. Ja, res je. Absolutno. Imam trdno voljo. Po kom si to vzela? Po mami in tatu. Vedno sta mi pomagala, me podpirala v vseh mojih odločitvah. Ko sem se odločila za Slovenijo, sta bila malce zaskrbljena, a vseeno sta privolila v to, tudi zato, ker sta razumela, da bi res rada šla tja. In zdaj v Rim. Ker bom šla z do- ma, bosta sicer žalostna, ker smo zelo povezani drug z drugim in navezani drug na drugega. A en teden na mesec bosta že potrpe- la. Ker sem jaz vesela, sta tudi onadva. Ko si obiskovala gimnazijo v Novi Gorici, si hodila tudi v gledališče? Ja. S šolo smo hodili redno na predstave. Pozimi bom še zaha- jala v gledališče, tudi zato ker SNG Nova Gorica ima vsako leto izreden repertoar. Si kdaj pomislila, da bi sode- lovala pri kakšni ljubiteljski gledališki skupini? Ja, sem, so me tudi povabili, da bi sodelovala, a predvsem zaradi kotalkanja, za katerega porabim kar precej časa, nisem mogla sprejeti še drugih obveznosti. Povabili so me tudi k števerjan- ski Dramski družini, a žal sem morala odreči, ker bi bilo prena- porno. Si si privoščila kaj oddiha po tako dobro opravljeni matu- ri? Ja, s starši in sestro smo šli na morje, na otoke Mauritius, s pri- jatelji pa hodimo v Gradež. Zdaj pa zares komaj čakam, da se končajo te počitnice (to se mi dogaja prvič!) in da bom končno šla v Rim. Vso srečo ti želim in ne poza- bi na Gorico, seveda, in Slo- venijo, ki ti je prirasla k srcu, kot praviš. Mimogrede. Kaj pa tvoja se- stra Sofia, ki je tudi obiskovala vrtec, osnovno in nižjo slo- vensko šolo? Zdaj študira, da bi postala pilot na letalu. Mora opraviti še deset izpitov in potem bo končala. Tri mesece je šla študirat angleščino na Novo Zelandijo, šest mesecev je bila v ZDA in tam študirala le- talstvo, zdaj pa je v Mariboru. Tudi ona v Sloveniji! Sama bi svetovala zamejcem, naj gredo na višje šole v Slovenijo, ker so res dobre! preostanek večera. Naslednje jutro nas je simpatična vodička Loredana popeljala najprej v park “Oasi di Ninfa”, ki je dejansko prava oaza, ki je prevzela ime po nekdanjem rimskem templju (dal ga je zgraditi kardinal Nicolo' Caetani v 16. stoletju) in naselju, posvečenem ninfam Najadam. Ruševine templja in naselja so še danes vidne, kraj je pridobil pomen v času, ko je t. i. pot Appio zalilo močvirje in se je “promet” Tradicionalni poletni izlet SD Sončnica (1) Petdnevno potovanje po južnem Laciju premaknil na t. i. “pedemontano”. Park je znan po tem, da je kljub navidezni urejenosti zelo pristen, neizumetničen, v njem se nahajajo rastline s celega sveta, v vsakem letnem času pa pokaže drugačno lice. Še isto jutro smo se nato dvignili na planoto, kjer so ruševine antičnega mesta Norba (današnja Norma), ki naj bi ga po legendi ustanovil ali Herkul ali kiklopi, dejansko je bila tu že v 7. stol. pred Kristusom albanska skupnost, kasneje rimska kolonija. Ta se je nato v sporu med konzuloma Marijem in Sulo odločila za napačno stran, kar je pomenilo njen konec oziroma uničenje. Kljub ruševinam so še danes dobro vidni ostanki mogočnega obzidja, dveh akropol, cistern, vodnjakov, podzemnih prehodov, sprehajalnih poti. V popoldanskih urah smo obiskali še cistercijansko opatijo Valvisciolo, ki jo označujeta romanski in gotski slog. Nastala je v 12. stoletju, upravljali so jo grški menihi, prevzeli so jo nato templarji in nazadnje, po njihovi razpustitvi, cistercijanci. Opatija ima za sabo bogato zgodovino, po raznih vzdrževalnih delih so prišli na dan razni mozaiki, napisi in grafiti, med njimi tudi skrivnostni palindrom SATOR AREPO TENET OPERA ROTAS, ki vsebuje tudi pomembno sporočilo. V hotel smo se vrnili še v času za osvežitev v bazenu, kar je po napornem in vročem dnevu zelo prijalo. / dalje Adrijan Pahor Že šesto leto Skupina svetega Hieronima - Slovenci v Vidmu pri združenju Blankin in združenje ALPI pripravljata v Vidmu dejavnost v slovenščini za predšolske otroke (od drugega do šestega leta starosti) in osnovnošolce, ki jih bo vodila diplomirana vzgojiteljica iz Kobarida. Začeli bodo predšolski otroci, in sicer v ponedeljek, 16. septembra, ob 16.30 v učilnici župnije sv. Kvirina (ulica Gemona). Prijave sprejemajo po elektronski pošti na naslovu blankin@dom. it in na telefonski številki 0432 700896 (od ponedeljka do petka med 8.30 in 16.30) ali preko elektronske pošte na naslovu blanchini@dom. it. Lansko leto sta bili vsak teden dve srečanji, in sicer ob ponedeljkih med 16.30 in 18.00 za predšolske otroke in ob četrtkih med 16.30 in 18.00 za osnovnošolce. Organizatorji bodo upoštevali tudi nove predloge staršev glede dnevov in urnika. Tečaj je brezplačen. Potrebno je le, da se starši včlanijo v združenje ALPI in tako otrokom zagotovijo zavarovanje med dejavnostjo. Za dodatne informacije so na razpolago tudi Igor Jelen (+39 348 7965945 – igorcostarica@ hotmail. com), Ezio Gosgnach (+39 392 0410219 – ezio. gosgnach@ hotmail. it) in Rino Laurencig (+39 3387409132 – laurencig@ alice. it). Slovenščina za otroke v Vidmu Agnese z mamo Nidio Montagna spaccata