Our Write U« Today Advertising are REASONABLE____ TELEPHONE: CHelsea 3—1242 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. 3PA NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (ixv&eml nedelj ln praznikov). ZA $6* NA LETO tflAD 300 IZDAJ mm Second Ctam MM(w Scptmker Zlat. IMS nt the Poo« Office U New Itork. N. I, Art oI Unpen of Mart* M 1171. No. 278. — Stev. 278. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER I, 1939 — PETEK, I. DECEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV1L RUSIJA Helsinki v ognju Poročevalec pravi, da niti v Španiji ni videl tako strašnih napadov iz zraka Delavske vesti Sramotne delavske razmere Justicni department bo zavrnil pritožbe Delavske organizacije, ki so kršile protitrustno postavo, se bodo morale zagovarjati. Ljudstvo sploh ni pričakovalo napada 300 oseb mrtvih HELSINKI, Finska 1. dec. — Ruska armada je na sukem, na morju in v zraku vdarila na Finsko. Aeroplani so ob 8 zjutraj pričeli strahovito bombardirati Helsinki z okolico ter druga mesta. Helsinki je na več krajih v plamenih, ravno tako tudi druga mesta. RUSUA NA TREH KRAJIH VPADLA Po zgledu Nemčije je tudi Rusija na več krajih naenkrat vdarila. Na skrajnem severu je rdeča armada s pomočjo aeroplanov po vročem boju zasedla pristanišče Pečamo in bližnje vasi. Nižje proti jugu je druga armada vdrla čez ;mejo pri Su-oaervi, se dalje proti jugu pa je največja armada zasedla Karelski polotok, aeroplani pa so bombardirali pristanišče Viborg, na severnem koncu Finskega zaliva. BOJNE LADJE BOMBARDIRAJO OBREŽNA MESTA Bojne ladje so se takoj ob pričetku sovražnosti obrnile proti zaipadu in so bombardirale pristanišča ob finskem obrežju. 2 bojnih ladij se je rusko vojaštvo izkrcalo na otokih Hogland in Seiskari ter na dveh manjših otokih v bližini. HELSINKI JE BIL TRIKRAT NAPADEN Glavno mesto Finske, Hilsinki, so ruski aeroplani trikrat napadli; več sto ljudi je bilo ubitih in mesto je pričelo na več krajih goreti. Razvoj in konec stavke pri ril 1 • Delavci so le deloma prodrli ^nrysierju s svojimi zahtevami. — Kača jim bo povišana komaj za tri cente na uro. — Zahtevi po unijskem shopu ni bilo ugodeno. — Spor je trajal štiriinpetdeset dni. DKTROlT, Mirli., nov. lerjevih tovarn, v kateri ima-— Včeraj j«* bil končan Miri jo L ni teti Antoinobi.it* Work-inpetdoet dni trajajo«- spin >r- izključno pravico do kolek-med ('hrvslerjevo korporaeijo • t i vni.li pogajanj. Za zahtevo in United Automobile Work- j glede closed shopa in plačan.ii ers (('!<>). Sporazumeli so »e j W ASHINGTON, j), c., ! generalni pravdnik Tliiiriiian UAKRlSBURt;, Pa., 2J. nov. — Delavci v elektrarunh nov. — Ameriška delavska te- Arnold. William Green, pre l-Detlelim Steel Corporation de racija >e je pritožila |>ri jn- tednik Ameriške dela\.-ke fc- stičneui department n, ker je ' ile raci je, je prejšnji teden pi-dvignil proti nekaterim 11 ui~ >al generalnniu jam obložl>e zaradi kršenju, pbyju ter za orga-i protitrustne postave. Zdi se, javno izjavo o tej zadevi. Na proti Be-;da ju-tični tlepartiuent teli i svoje pi.-iuo ni dobil odgovora. zahtevajo odstotno povišanje plač. K. ,i. Lt ver, voditelj kampanje, ki jo vodi odbt niziranje jeklarjev tajniku Mur-a prosil, naj po ia glede poi^odlie, ki določa splošno zvišanje plač. Ena izmeti poglavitnih zahtev delavcev je bila unijska delavnica, toda ž njo niso prodrli. Polegtega bo korporaci/a obdržala popolno kontrolo nad produkcijo. Ko bo pogodba podpisana, se bo vrnilo lia delo šestdeset tisoč delavcev, ki so počivali že od (i. oktobra. To je biia najdaljša pomembnejša borba v zgodovini avtne industrije. počitnic s<> delavci propadli. Korporacija bo takoj sprejela nazaj na delo 12.) mož, ki so l)ili odpuščeni iz Dodge tovarne. Priznane jim bodo v-c pravice, ki so jih uživali prej, predvsem pa starostna (seniority) pravica. tlelicm Steel korpifraciji, j< izjavil, da ni govoril re-ni'*e Kimene <«racr, ki ji* prejšnji leden rekel, da vladajo pri Be-tlehem Steel ugodne delavske razmere. Taka trditev je napačni in smešna obenem, — je l»ou tretjem terminu daril Le\er. —Betlchcm Steel i s svojimi delavci tako slabo I ST. PKTERSBURU, Fla., 29. ravna in jih tako slabo plaču-! nov. — Klorid* ka družba je, da je sramota za vso Ante- ASTROLOGI o nko. Državna kontrola nad pristaniščem vSAN FRANCISCO, Cul., 29. nov. —Če ne bo kmalu ko l- , , - . , , .. .cana stavka tukajšnjih Cl'J Delavci ne bodo imeli nole- • . ... , . , . , , . . .. I pristaniških delavcev, ki ovira paroplovbo in rsno škoduje trgovini, se bo poslužil ne besede pri določanju načina obratovanja. Nesporazumu so bile tlaie povod pritožbe unije, da je korporacija uvedla prenagel način obratovanja, dočim se je pritožb ne bo vpošteval. Tukajšnja podružnica unije Preiskave se vrše po raznih j razvažaleev je bila dne 12. "k mestih ter jih vodi pomožni tobra obtožena, da ovira delo ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ pri nekaterih projektih. očetka so zahtevali štraj- Ri i i j- • i i_j'T karji deset centov več na uro. ...... uske bojne ladje in aeroplani so bombardirali ^^ so so vdaU za pet ct.uJjali pri zvišanju place za pet delajo. I nija je zahtevala novo pogodbo, ki naj določa: povišanje plače, unij-ko delavnico, soodločevaiije pri načinu o-bratovanja, plačane počitnice, zaposlen je J-~> odpuščenih delavcev ter osnovanje odbora za pritožbe. Pogajanja so se začela 1. oktobra. Delavci so polagoma popuščali in so slednjič vztra- verner Olson skrajnega sre t - politiki še veliko vlogo, toda stva: tukajšnje pristanišče ' podredil državni kontroli. Governer je včeraj imenov.I komisijo petih mož ter ji nare- vVndenbeT« čil natančno proučiti položaj. Poleg pristaniških delavcev so zastavkali tudi skladiščni m e 'iv rški kn m nišču je trideset pomolov, k « tere piketi rajo stavkarji. Sv »j načrt Ihj governer Olson i lahko izvedel, kajti lastnici pristaniških pomolov v San vojno luko Hangoe, zapadno od Hilsinka. Rusi so skušali izkrcati nekaj vojaštva, kar pa so jim Finci preprečili. HISA VNANJEGA MINISTRA ERRKA BOMBARDIRANA STOCKHOLM, Švedska, J. dec. — List "Dagena Nyheter' poroča, da je bilo stanovanje vnanj. ministra Eljas Errka v Kalevela ulici v zračnem napadu porušeno in da je bila nevarno poškodovana n jegova I 7 let stara hči Patricia. Errkova žena in 7-letni sin Aatos nista bila ranjena. Poročevalec pravi, da strašnejših prizorov ni videl niti v Madridu, niti v Barceloni. TRIJE RUSKI BOMBNIKI IZSTRELJENI STOCKHOLM. Švedska, L decembra. — Finci so s protizračnimi topovi izstrelili tri ruske bombnike. Dva bombnika sta bila izstreljena takoj zjutraj pri prvem napadu, tretji pa tekom ne pada popoldne. Švedsko časopisje poroča, da se prebivalstvo Hel-sinka zadrži čudovito mirno, da se pa naglo seli iz inesta, zlesti žene in otroci. ^■NAJNOVEJŠE VESTI Finski kabinet odstopil KODANJ, Danska, I. dec. — Finski kabinet jc vsled ruskega vpada v deželo, navzlic zaupnici parlamenta odstopil. Ministrski predsednik Apno Cajandar je s celim svojim fca-binet ml fttMopil, ker je mnenja, da bo novi kabinet mogel z B uiti jo skleniti'premirje. tov, korporacija jim ho plačala približno tri cente. S tem bodo njeni stroški narasli za pet milijonov dolarjev. Plače bodo zvišane Chiyslerjeviiu delavcem tudi v Kvansville, ind., in v Marysville, Mich. Imenovan bo poseben poga-jalni odbor, sestojem iz dveh zastopnikov korporacije in pjs dveh zastopnikov unije. Delavci bodo lahko svoje pritož be predložili zastopnikom kor I ki racije, če pa to ne bo zale-J j^lo, bodo predložene pogaja'.-1 nemil odboru. < 'e se odlnirniki | ne bodo mogli sporazumeti, U< sporazumno z zastopniki obeli strank imenovan nadaljni od bornik, ki bo igral vlogo raz sodnika. »dih Chryslerjevih tovarnah Pogodba bo veljavna v ena j-, zborovanja Delavci bodo postih izmed štirinajstih ('hry- zvani naj od ob re pogodbo. entov na uro. Tudi s lo zahtevo niso prodrli. Dobili bode približno le tri cente. Med št raj kom >o ustanovili tudi 1'oreiueni in nadzorniki posebno unijo ter jo priključili CIO. Predvčerajšnjim jt: dospel sem Philip Murray, podpredsednik (JlO ter imel par privatnih posvetovanj s K. T Ivellerjein, \ predsed n i k o ni Chrysle r j eve k o r po rac i j e. Vest o s|K>razumu je sporočil .lames P. Dewey, ki je kot zastopnik delavskega depart-menta posredoval v sporu. Takoj nato so bili odpoklicani piketi izpred tovarn. Danes st- bodo vršila v ena.i- Franciscto je država, dori1 » plačujejo parobrodne druži ;; le najeninino od njih. Delavska postava je v 1 soglasju z ustavo CHICAGO, III., 1:7. nov. — Tukajšnje zvezno okrajno sodišče je odločilo, da jt* delavska postava, ki določa minimalne plače in maksimalni delovni čas, popolnoma v soglasju z u-tavo. Sodnik je izjavil, da kongres nikakor ni šel predaleč, ko je to postavo uveljavil. I>e če bodo delavci za svoje delo p» i-iiierno plačani, bo mogoče zaustaviti širjenje bolezni, zločina in nemorale. Sodišče je podalo to svojo odločitev v zadevi znane tvrd-ke i.Montgomerv War 1. Tanner bo najbrže sestavil kabinet Vlada bo skušala, da bo prihodnji kabinet sestavljen iz zastopnikov vseli strank. Najbrže bo poverjena naloga sestaviti novi kabinet finančnemu ministru V. A. Tanuerju, ki je bi? član finske delegacije, ki se je neuspešno pogajala z Moskvo iu mu bo dana oblast, da doseže premirje, tla prepreči uničenje finskih mest, kar je sinoči zagrozil ruski ulitmatum. Kot pravi 1'nited Press, bo novi kabinet ponudil Rusiji zr. premirje, da v streže vsem ruskim zahtevam po ozemlju in vojaških postojankah. Ruski ultimatum pravi, da Rusija ne mara uničiti finskih mest, da pa zahteva popolno predajo Finske tlo treh zjutraj. Rusija je zahtevala,da se mora Finska iznebiti ministrskega predsednika Cajandra, v na njega ministra KI jasa Errka i1-marsala barona Carla Gustava Emila Mannerheima, predsednika narodnega obrambnega sveta. V nasprotnem slučaju pa je Rusija zagrozila, da bo vsa sila ruske armade uničila vsa fin-Hka mesta in strategična središča, ne prihodnje leto; Paul V. M«,»-Xutt, administrator socijalne zaščite, ne pride vpoštev kot predsedniški kandidat; sena iz Michigaim je sedaj preveč pod vplivom Saturna, kar pomeni ovirajoč vpliv; zvezde kažejo ugodno za podpredsednika Garnerja, toda ne popolnoma ugodno; slično je s senatorjem Tafto ri iz Ohio, ki je že priglasil ka s-didaturo za predsedniško no minaeijo; generalni poštar Farley nima nobene prilike biti izvoljen, četudi bi kandidiral. governer nedavno pozval vernike, naj po cerkvah molijo za skorajšnji kones stavke, vsled katere je prizadetih stopetin-petdeset tisoč delavcev. (Stavka v Chrvslerjevi tovarni je bila končana nov. V posebnem buletinu boste čitali kako je sporazum izpadel.) — Ne bom trdil, tla molitev ne pomaga, — je pisal Hoffman, — treba je pa tudi izvajati določbe postave. Piketi >o nasilno zavračali vse one delavce, ki so se hoteli vrniti um delo. Tega nima nihče pravice. < 'e bi se governer poslužil proti piketom postavo, bi bila stavka že zdavnaj končana. Hoffman je 'zaliteval pri merno kazen za vse pikete, H so br »nili delavcem povratek na delo. NEMČIJA PRITISKA NA JUGOSLAVIJO BEOGRAD, Jugoslavija, iiO. nov. — Jugoslavija se je včeraj sporazumela z Nemčijo, tla ji bo pošiljala razno bla go v plačilo za obresti za dolg, ki sta ga napravili Srbija in Bosna v Nemčiji še pred svetovno vojno. Sporazum je bil dosežen po 14-dnevnih pogajanjih meti ju goslovansko vlado in nemško komisijo. Javnost splošno govori o velikem nemškem pri-t isku. Pri pogajanjih je Jugoslavija zatrjevala, da so bili vs< dolgovi poravnani z versail!-sko mirovno pogodbo. Obresti že niso bile plačane od dveL posojil v znesku petnajstih milijonov dolarjev, za katera se je Srbija pogodila z Nemčijo leta 1895 in 1909. — Nemška komisija je pristala, da izbriše obresti do leta 19-4 pod pogojem, da Jugoslavija prične odplačevati preostale obresti. Dogovorjeno je bilo, tla bo Jugoslavija nalagala denar na posebno vlogo v jugoslovanski Narodni banki in bodo ž njim plačevana nemška naročila za blago, ki ga Nemčija rabi v vojni. Jugoslavija je tudi pristala, da bo pričela odplačevati obresti dolga Bosne v znesku t XX),000. Tajna pogodba med Rusi in Nemci PARIZ, Francija, 29. nov. ja stopiti na stran Nemčije, i 4. Vplivno zono na Romuu-— List "Petit arision" je vče- j Stalin je tedaj rekel, da bi skem in Madžarskem, raj objavil tajni sporazum se morala Nemčija, ko bi Ru j ."». Izhod na Jadran skozi med Rusijo in Nemčijo. Za njeno gospodarsko pomoč je Nemčija Rusiji obljubila izhod na Sredozemsko morje tudi za slučaj, če se Itali]«*v pridruži Nemčiji v vojni ali ne. Poročilo pravi, tla je Stalin 19. avgusta, ko je bil podpisan rusko-nemški gospodarski dogovor, Politbirou, ki je notranji krog komunistične stranke, povedal, zakaj mora Rusi- sija podpisala pogodbo z An- Italijo, v katerem slučaju bi glijo in Francijo, pokoriti imela Rusija vplivno zono v Nemčiji z ozirom na poljsko Jugoslaviji, vprašanje, vsled česar bi bil | Stalin je rekel, da mora Ru-položaj Rusije poslabšan. 'sija pomagati Nemčiji do Kot pravi "Petit Parisien", je Hitler ponudil Rusiji na- slednje; 1. Del Poljske. 2. Proste roke v baltskih državah. 3. Romunska mora vrniti Rusiji Besarabijo. j sija pomagati Nemčiji zmage in mora zaveznikom preprečiti, da bi uničili Neut-čijo. Stalin je rekel, da se Rusiji več desetletij ni treba bati Nemčije, ker bo oslabljena tudi vsled zmage in b.Q morala urediti velike kolonije, ki jili bo dobila po sedanji vojni^ Lil ilBODi"-N«w Yoif Friday, December I, I 939 ^SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ------ — , w NARODA OWBMl Ud Pablt^H »7 mUBHIKQ U Cicpontin) 1. Laptfia, Sm. of UM eorpontk« ud iddrtui of »bore officer«: • NIV YORK, N. Y. i 46th Year Iisrao IVMI BAT RXGKPT 0DKDAY8 AND HOLIDAYS AdfwtimMVt on Agreement Sl! B-A&Milo pol leta . ZiMtMt — .........H/IO n 9UC Ea Now York aa eeio loto . . «7 00 Eo t«©! leta ................ fS.&G Zm Inooemstvo m celo leto .. 17.00 Za pot lota................M.B0 ■■tm»pre-merrtba v najvišjem ?.ve*nem sodišču večjega pomena kot izid mansikaterih volitev. •Roosevelt je do sedaj imenoval štiri napredne sodnike, ki ao razmeroma mladi — nobeden ni dosti nad 50 let — ki bodo OKtali do smrt; na svojih mestih. Petega ho imenoval v kratkem. V poštev pride .predvsem/sedanji zvezni generalni pravdni k Frank Murpdv hi sicer vsi od nebnega razloga. Nedavno umrli sodnik Butler je bil katoličan in sicer edini katoličan med svojimi tovariši. Da«i ne igrajo ver-ka vprašanja v politiki ofiecielno nobene vloge, je za kulisami preoejjšnjc važnosti, da je za Butlerje-vega namestnika inaenovan katoličan. V deželi je namreč petindvajset milijonov katoličanov, kar je treba vsekakor vpo-števati. Ntfdvonmo ibo imenovan Murphy. V prihodnje bo v najv'iwjein sodišču pet sodnikov najned-nena mišljenja, ki jih je imenoval predsednik Roo-evelt. 'Predlogi administracije, ki jih bo kongres uveljavit, bodo in eli pri najviAjem -odit^en %ask>nrfho. Slučaj NRA, rije ve-P vnost je najvišje sodišče razveljavilo, se najbrž ne bo več in tudi puško in se sprehajal po ■stražnici. <-ez ča* je vrgel strupi o skozi okno na dvorišče nakar je škornje in plašč odnesel na polje. Ob 5JS0 je prišel v stražnico orožnik Peter Rodič. Cim ga je Bajič ugledal. j«1 naletel nanj in ga udaril! puškinim kopitom po glavi. virali. je dala enega učit kovaške obrti. Sin se je na te dni vrnil in povabil Komfei-novega sina k sebi. Vpričo n.iškod-be. Potem ista odšla oba fanta na cesto, kjer sta .srečala Kornfeina, ki ju je takoj napadel. Mladi Mairtner je potegnil nož in zabodel ljubčka svoje, matere v srce, potem se je pa prijavil orožnikom. . ii>>Mi||,.l!inniii|,|.,iitimiil|..l|(iiiiiii|||.l|itii j j i.;»;tl'UiM!iiMHt'''Hiijimiin'niHmniiitlliHi, j BLAZNIKOVA Prati ka za leto-1940 Cena 2Sc t s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Strehi New York. M Y |I|I!II|||||.i||I1II1{|||..|||!IIP:||| ,|||liJ*||^. (|||l! >iii:iHi'"iiiiiiini'!|iiiii, m.it»»iinnrui'!i»niii Vaška "čudodelnica" poklicana k bolnici, ukradla dragocenosti < eprav močno ranjen s«* je o-rožnik naglo odstranil in poklical tovariše na pomoč.. Z združenimi tnfoemi jim je komaj uspelo premagati Bajiča, ki >e je bil zaklenil v stražnico. Po aretrueiji r-e je Bajič po miril in izpove4la 1, da nikakor ni želel ubiti nadslrazmika, to- da to je moral storiti, ker se je!himskll tragedija. 4(>-letni Mar pred neka., leti napil žganja in ko JafZ,,HM. ^ jo zai,nje r.asi, po_ ga je odtlej vedno nekaj gnaIo;^ost() propira| s ^oj,, ^no in k uboju M bil bi še la-tnega končno c^ta se ločila. Žena Te-je rekel '4<-e bi mi roke. Radiča sem ubil Mati nagovorila sina, da je umoril očeta A" vasi*Sopotu lrlrzu Varaž-dina se je odigrala strašna rod- ot nrka, prišel v zato, k<*r sem se bal, da me bo prijel na zahtevo ljubimca moje priležniee Marije OJabričeve. R »žen tega s<» mi je ponoči sanjalo, da je neki -t razni k ubil mojega psa, zato sem takoj, ko sem h' zbudil, začel udrihati po nadošlie v opazovalnico. . režija je ostala v h?ši s tremi otroki, mož se je pa preselil v dvorišči no poslopje. Pred dnevi se je hotela žena pobotati z možem, on pa tega ni hotel. Ogorčena žena je zdaj sklenila osvetiti se mu. Nagovorila jo 15-letnega sina Dra-irotina, naj ubije očeta. Ponoči ,ko je oče >pal, sta se splazila k njemu in sin je jel z železnimi vilami udrihati po o-četu, dokler ga ni ubil. Orož- «T i »i i i* «i so sina tn mater aretirali. IN a zagrebško kliniko so pripeljali mrtvega člove- Roparji napadli samo- VOLIVNA KAMPANJA Kan^iuiiija za ,pnhc< hi je pl'(NlNr«luiske voli'tve se sic-er še ni oficijelno prrčela, priprave se i»a že više. Precejšnja i>ažnja je jnjsvečana tretjemu terminu predsednika Roosevelt a. Senatorji Pejflier iz Floride, McAdoo iz Califomije in Guffey n Pem^vlvanije pravijo, da bo naroil "prisilil** Rotr>eveLti k tretji kmidulaturi. dočuo bi po iimenjn nekaterih pomenilo to poraz za demokratsko stranko. Na reptfblikair-ki strani se pripravljajo na govomiiAkc turneje tivti, ki nameravajo biti nominirani na republikanski narodni konvenciji. Med njinti so novoizvoljeni senator Ta ft iz Ohio, senator Vanderberg iz Miobigana in ncwAfi^ki okrajni pravilnik TOionubs E. l>cwcv. ki bo imel svoj prvi kan^panjski govor fbie 6. decentbra v MinncaffMdi^, Minn. Pn^lsednik Roj>«evelt »pa trdovratno iiMik-i. Doslej ni niti z bes«lico namignil, če namerava kaml'ixlirati ali ne. LISTNICA UREDNIŠTVA. IF. L., Eveleth, Minn.: — ('V Vi ne veste za ime parnika in kdaj je prijel v Kew York, vemo mi fc manj. Tudi pravite, da n'i«te bili vpisani na parnika; t«daj todi niste zapihani na Bili*- Ubmdu in Vašega ime- na tudi ne I m «1 o mogli najti, zato dvomimo. o, da ga je zjutraj zadel električni tok, ko je delal pri napravah visoke napetosti. Zdravnik je takoj pregledal ponesrečenega delavca in ugotovil, da je že več ur mrtev. Ko je to povedal Dorodovini spremljevalcem, so mu li odgovorili: "Mi vemo, da je že več ur mrtev, brali smo pa v časopisih, da tistega, ki ga ubije električni tok, lahko oži ve." Požrtvovalni spremljevalci so bili zelo razočarani. ko jind je zdravnik IK)jai-nil. da je v tem primeru vsaka pomoč zaman, ker je wrrt nastopila že pre^l več urami. Tovariši pokojnega delavca so med seboj zbrali za avtomobil od kazine do Zagreba in so ga med vožnjo ves čas Kako so nekateri ljudje, posebno v južnih krajih, še vedno praznoverni, nam kaže naslednji primer: Pri posestniku Meh medu lia liiču v Uradišču pri Zenici, jt' bila na obisku neka njegova »orodniea, ki pa je nenadoimi zbolela. Namesto po zdravnika, je poslala Bahi-čeva žena jh> neko "znano in izvrstno vedeževalko, ki vsako |>olezen kar z rokami odnese.'* Babica je začela "coprati" ker je po njenem mnenju hila porodnica začarana. Pri tem je vsem donvačim naročila, naj jo puste samo z bolnico.. Ko je ivede/evaika odšla in so se domači vrnili. j<« hišni gespo lar Meh med Bahič ugotovil, l *JJ*mu( /!oi /A+ Qirx>t±tytr<>/tn„, and f/afr -Hta-vil v bran. Pograbil je stol in pričel udrihati po njih. V uuili celici se je razvil srdit boj v katerem je bil opat kljub Hvoji izredni moči, gotovo podlegel roparjem, če bi ni!u bili ne prihiteli na pomoč njegovi menihi. Tukli ti so se drabro vrgli na roparje s preprostim orožjem. Roparji so se tega nenadnega napada tako prestrašili da so -c spustili r* divji beg. Menihi so takoj nato alarmirali kmete v bližnjih vaseh, ki so pričeli roparje zasledovati. Toda »a rad i teme je ostalo zasledovanje brez uspeha. V Slavonski Požegi sta se dva posestnika Drageljevič in Peci koza že del j časa prepirala zaradi slive, ki raste na meji njunih posestev. Kljub te-nc je nekaj minut pred svojo smrtjo s trudom dvignil in menil: ktDa, umirajočemu je vse težko!" Leon Gambetta: "Pogum, prijatelji moji! Zame je že vse minilo!" Nelson: "Z božjo pomočjo sem storil svojo dolžnost!" William Pitt je vzkliknil, ko j je umrl med zmagami Napole-jona I.: "O, uboga moja domo-jvina, kakšno te zapuščam!" I Bvron je dejal: "Sedaj grem _ 'spat!" OBSOJEN NA SMRT. ! -XemAki pesnik Schiller: — Dne 10. novemibra je bil prv.l! ?^la,Je lmlU " sodiščem v Colorado Springs, " . Colo., dbsojeu na smrt v plin-! krai." ski celici rojak Martin Snklje, i .sailder: <i Tuk pri Bjelovaru je prišlo te dni do velikega pretepa. ki je bi i podoben linča-nju. Žrtev je bil kmet Peter Bralmrič. Napadlo ua .je 40 sova:ranov. ki so bili oboroženi s koli. motikami in drugim poljskim orodjem.. V-sivprek so mlatili po Brabaričn. Ko so mislili, da je že mrtev, so ga pustili ležati na cesti. Bra'ba-riča -o v brezupnem stanju pre- ; l>eljali v bjelovar.sko bolnišnico. Kaj je bil vzrok tega mtipada. ni niogoče dognati, ker vsi napadalci trdovratno star 30 let in rojen v Ameriki. Obsojen je bil zaradi uboja svoje žene in nekega .Tačka Russella, katerega je obdolžil, da je bil IjulxVk njegove žene. Sirk I je je izvršil dvojni umor v Ziičetkn oktobra in potem je |M>beg'nil v hribe, toda 10. okt. se je i>:iuu javil polieiji in priznal dvojni zločin. PRIJAZNO STE VABLJENI na KONCERT KI SE VRŠI V PROSLAVO NARODNEGA UJED1NJENJA JUGOSLAVIJE KATEREGA PRIREDI 18 Jugoslovanskih Kulturnih in Podpornih . Društev iz Greater New Yorka in okolice. V NEDELJO, DNE 3. DECEMBRA, 1939 v Arlington Hall (Poljski Narodni Dom) 21 St. Marks Place (Osma cesta), med '2 in 3. Avenue NEW YORK CITY Začetek ob 2 uri popoldne. — Vstopnina 40 centov. (Otroci izpod 12. leta prosti vstopnine.) ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA — ODBOR DARILNE POŠILJAT VE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.50 .200 Dinar.---4.80 300 Dinar.---7.00 500 Dinar.---11.25 L000 Dinar.---21.75 2,000 Dinar.---43.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naš« zver* » denarne poiiljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogote našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vindar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CARI.K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York .JO'." Madama di* Rohan: **0 hoda, kakšne zlorine porenja-je v tvojem iiiicim!" NapoleonMoj Ko^! Kra:«-<'o-ki narod! Naprej armade!'* Ko se je vesvljak Tineek Skrjaneek pijan valil po na-hrežjn LjnMjaniee. v kateri utonil, je baje vzkliknil: --"Hudie, kam |>a letim?" par dni je ilo s velela Miklavža. Kako smo se vea^i veselili, doeini je sedaj že sko-ro ob ves kredit in veljavo. Kdo se ^a še veseli, kdo še zaupa v vanj■ Bil je skromen v svojih darovih. Toda tudi mi smo bili skromni in smo bili veseli lešnikov, orehov, leeta in oranž. Današnja mladina je bolj iz-birena. Fantje streme po novlU karali, deklet po dragih kožuhih, cesar pa sveti Miklavž uo zmore in ponavadi tudi družinski oče ne. Italija ponuja Komuuski o rožje za garzolin. V modernem vojni je gazolin velikega pomena. Skoro večjega kakor orožje, IMJselino, ko je treba bežati. Ako bi ob koncu zadnje vojne imeli Italijani nekoliko več avtomobilov iu nekoliko več gazolin*, bi bili dosti prej pri Plavi kot so bili sicer. •GLAS M A BDD 1»» New ToflK % ...........I ——III Friday, December 1, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) HAIL* lAM O'FLAHHBTY: DIVJA KOZA S KOZLIČKOM Potikula be je |x> vrhovih ee-na*I rotorjem in z gibčnimi i kiji vi»o zimo brenčala po 'ulah. 'Prejšnjo jesen, ko so >e ko-1 pi>kale, se je potila iz ajbne črede, ki je čilo obira-% pot r.a poxtavaim kozlom etle črne dlake in zavitih ro-3v. Prskaia se je v prvo. Po tem. konec jeaeni, >o knieč-fantiči prišli do koze. ČVe-i je bila tedaj razkropljena, ilvorljivega kozla »ta bila jela in ra&trgala dva lačna a. Le bda kofca je ostala, ušla je »predaleč od va>i, da je -flxwlar ni mogel najti. Nič eč hi je ni orbetal, čei< da se je .gmbila. Tako se j«* zgodilo, da je ko ivja koza živela v čereh, kjer o go>|MMloval'i galebi in mor-ki vrani in kjer je visoko nao ji drobili |m> ereli, dokler nt bila daleč roč. Tedaj je |wi*tala na kaki .boklini in se okrenila, da si e z mirom ogletlala človeka, 1 jo je bil splašil. Zanesla se e, da se bo s svojimi vitkimi oganii rešila preganjanja. •Klateževala je po mili volji. Tišičastu bedra re ji nate-la kakor svila, ko se je od-ranjala in je preskakovala anuiitne ograde, naj.-i -o bile e tako visoke. Gi4>čna žival je eskubno hodila tudi |>o zasilje-ili ogradah in tako tiho. da je >ilo slišati le lahno tipikanje robnih parkljev. Komaj da e šla kidaj z vrhov čeri. Kx-lii' je bilo tod po obilnem, za-aj ziuu* je bila »mila. Listje je >ilo tečno in trava po razj>okah čereh slastna, kr je vse sladil nočni wlani duh morja, ki ga t* zanašal sent veter. Koza je »ostala gladka m ljubka. /Proti koncu time fie je malce premeni In. Sluh ji je zo-tril. r-t rabila se je že naj-nan.pšega šuma. Razen ob či-to tihem vremenu se je morja sdaj rzogibala. Krvni la se je nanj. Podala je silno izbirč-ta. Dolgo je iskala, preden si e izbrala kak drobec. Testo »e je na kolonih stegovala v in o kake votline, h lakotnic je bela koza strmela nad lepo stvarico, ki jo je bilo čudežno življenje spočelo v njej. Tn to drobno bitje je bilo v>e le njeno v tej čudoviti samoti prelepe dolinice Šunme-nje morja, kjer *o ptički vv-c na okoli žvngoleii pomladne IM'Hniee in kamor se počasi mrmra je preko čeri prihajali vetrovi. je bilo sl?šati na okoli. Nič ni motilo prvih nežnih ur njenega prvega materinstva, niti ne navzočnost saimca. V popol«ni svoIkhTi in miru je čuki nad svojim mladini.. Koliko ji je bilo opraviti, da ga je spravila na noge! Uukala je vanj, tla ga je ogrela. S čelom ga je narahlo dvigala in neznano pa nežno meketala. da ga je osrčila. Ko je nazadnje tresoč -e vstal, se je opotekal in majal na svojih čudno dolgih nogah. Koza je čedalje bolj zmedena mendrala okoli mladiča in vsa iz sebe blejala otl strahu, da ji pa le. Pa je tudi padel. Zadelo jo je neiz-rečno. Škripala je z zobmi. Vendar >i je na novo začela prizadevat i; na v*e načine je opominjala kozlička, da je treba vstati, vrtati m živeti. Vstal je v,prvič. Zdaj je bil že trdnejši. Potresel je z glavo. Z uhlji je zatrejtetal, ko je huknila vanje. Oniahovaje se je nekajkrat prestopil, padel na poblazinjena kolena, pa se takoj pobral. Koza ga je počasi, varno in po malem puhala z rogovi. Končno je vzel sesee v gobček, veselo butnil, se spustil na kolena in začel piti. Ver. dolinici, do nasprotne skale. Skraja ji je nerodno omahoval v lakotnico in se od slaljosti sij»otikal ob travnatih šopih. Toda moč je pribi-ral čudovito naglo, da je bila koza čedalje l>ol j vesela in košata. Po vsaki kratki poti ga je ljubkovala in mu-dala sesati. i i ■^f t Svoje in prijatelje v domovini najbolj razve-? •elite če jim pošljete denarno d^rflo. Pošljite božična darila v obliki denarne na-1 kannce • posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda.'9 Dtwarne pošiljatve v Jugoslavijo izvtfetfe-' mo točno in poceni. » » > <■ Slovenic Publishing Go. r r r Travel Bureau : :: « Haw TOrk, H. Y. Ko je Soiik^žašVo/je liodil že tndno; lahko je tudi hikio stekel in trkal z glavo^ Ponoči nta ležala v zavet ju pod skalno polico, Rozlrček sredi kozjih nog naslonjen na toplo vime. Drugo jutro g-a je ravno skrila v špranji sosednje kleči, v žlebu med ploščatima ška-tljanla. ki ju je pokrivala zve-njena trava in praiprot. Kozliček je neznansko lezel v toplo luknjo >n se ni upiral kozi. ki ga je narahlo potiskala z rogo-vi. Ulegel se je z glavo na pod vite zadnje noge in zaprl oči. Koza je s prednjima no gama nagrebia \tfiod v luknjo, i Nato pa je odhitela na jtašnjo tako nes-krlmo, kakor da nima nobenega mladiča skritega. Vse jutro se je r-krbno pasla okoli kleči in zraven zelo pazila, da se je kazala, kakor tla za bi r/njega kozlička prav nič ne ve. Celo ko se je pasla malone tik zakotja, se ni zmenila zanj ne s ^»ogledom ne z g* risom. Z uhlji pa je vendar stri-gla na vsak daljni šum. Opoldne je šla T>onj, in mu dala, tla -t- je narpil. Igrala seje v. njim na travnati vzibokiini in ga stražila, ko se je spona šal naokoli. Učila ga je )>o-H'tavljati zadnje noge in upirati -e s čelom v zrak. Nato ga je odvedla nazaj v skrivališče in se vrnila na parijo. Pasla .se je do noči. •Prav ko je bila spet namenjena v žreb po kozlička, je zaslišala vznemirljivi šum: Od daleč z jnga, izza nizke ograde, ki je navprek "po -kalah mejila z nebom* Bilo je nerazločno komaj slišno, globoko smrčanje. Toda za sluh koze je bilo glasno in usodno ko tresk. Bilo je dihtenje psa, ki ovohava veter. Negibna, glavo na kvišku in kratki rep ko poleno na hrbtu, je stri gala z enim ušesom in prisluškovala. Spet je zaslišala grčanje. Bilo je bližje. Pridružilo se je eepetanje nog. TJdajci je čez ogrado zfrčala nerodna črna podava in .se vznemirjeno kradoma spustila na kleč. Koza je uzrla črnega psa. velikega kosmatinca, ki je v mrklem somraku stal ob o-gradi s pridvignjeno prednjo ša|)o in ki mu je iz gol>ca visel dolg rdeč jezik. Nacelecn je pes gobec ziiiprl in ga sunil navzgor. Nekajkrat je povohal in pri tem grbil noddrovi. kakor od sknbi. Nato je grdo zacvilil in na»po5ev zdrevil proti kozi. Koza je zapuhala. Hnpala je neprijetno rezko. Z levo prednjo nogo je trikrat glasno in ostro klepnila "po skali. Pes je dhstal, pa spet dvignil prednjo Sapo. Prihulil je glavo in zoženih oči gledal v kozo. Potem se je oblrznil po prsih in urno stelcel na levo. Rep ravno iztegnjen in smrček pred vetroml je tekel (proti zakotju, kjtjr je bil mladič. Koza je v drugo razkačeno zapuhala; po bli-skovo se mu je (postavila in ga zaskočila, da tivu prestreže pot ih kozličku. •Ko ga je naipadla, je pes takoj dbazovališče v Sieg-frledovi črti. Dan je bil miren, na fronti je vladala skoraj ne-vojna tišina. \ takšnih dneh imajo opazovalci v svojih tla-ieč spredaj pomaknjenih posto-janlkaih posebno odgovorno slu-ž;bo. Po temj mogoče varljivem miru, piše dopi-nik, se ne dado zmotiti. Na videz mrtva fronta ima na stotine oči, ki z napeto pozornostjo zasledujejo vfcako gi'banje na nasprotni strani. Možje, ki stoje ob svojih daljnogledih, skrbno zakriti, in gledajo v jesensko pokrajino, so na svojem položaju že mnogo dni, večkrat tudi tedne. Poznajo vsak grm in vsako stezico v svojem opazovalnem odseku. Poročevalec se je skozi jarek previdno wpiazif do daljnogleda. Opazovalce lini je na svoji. skici pokazal dve trikolori. ki so jih Francozi postavili na svojem ozemlju. Pogled z ne-oboroženim očesom v nasprotnikovo deželo ni pokazal ničesar, šele z tialjmogledom je bilo nekaj razločiti. Opazovalec je dejal, da stoje Francozi že dve uri tam in sekajo tli va. Zaviti so v debele plašče in -lopa j o seni in tja. Videti jih je v sknipinah po dva, i«) tri. kuko postajajo očitno »lolgočaceni. nekateri pa sekajo delila in žagajo veje. Oei'tno hočejo svoje položaje še utrditi. Opazovalec pripoveduje natančno, kdaj se tam. preko izmenjavajo straže, kdaj si delijo hrano. Ko je dopisnik po-gedal skozi daljnogled malo bolj na desno, je opazil ob rt>-bu nekega gozda celo četo |Francozov, ki se niso prav nič -krivali. Tudi oglodati v srce, bi še bolj prestrašila. Kajti Kurt Wcyersbeig je v svoji divji jezi in poželjenju, da si obdrži bogato dciUčino, prišel na mjisel, na lovu Klausa vstreliti. Seveda bi vse moralo izgledati kot nesrečen slučaj. IV to bo že mogoče kako napraviti. Spomni se, da se v ; ozdu nahajajo divji lovci, ki so postrelili že mnogo divjačine. Na divje lo.ee 1h> tedaj zvrnil krivdo, ako bo Klaus ustreljen. Nanj ne sme pa-sti niti senca suma in kdo bi se ga tudi upal osumiti* Zelja umoriti Klau*a, jnjstane v njem tako močna, da >e ne vstraši ničesar. Svoj mir hoče imeti in se veseliti svoje dedsčine. Kadar jki bo Klaus Weyers-lx-rg mrtev — tedaj 1h> sam pravi lastnik. Da hi že .->amo i.' ravno zaradi tega padel nanj sum, tega v»>ji zagrizenosti r.i uvidel. Kot v.-i zločinci, si tudi Kurt Iiiiali, da je zelo premeten iu nJnogo tool j prebrisan, kot drujri. tlzmiičcn vsletl velike razburjenosti zo|tet pade na stol. Olloži puško in mrko gleda na njo. Nato si podpre glavo z olx Jita rokaitia in to gle^la pred se. Premišljuje in premišljuje, kako bi izvršil zločinsko dejanje ne da bi na kak način padci nanj kak sum. /a to je *to in sto možno-ti! < l*o>taja mu vroče in mrzlo, ko o lent razmišlja Kar re ie namenil - je hotel storiti; koliko ljudi je to že nandilo! Jezen r.aMr.eli spači njegov obraz. Vojna je svet naučila moritve. Na milijone jih je bilo ulutih in nikdo ni vprašal po n ji h. Ali nima močnejši pravice uničiti nasprotnika, ki se postavi med njega in njegovo *rečo? Ve«* ni hotel sloriti in zaradi tega ga slaba vest ne bo prav nič |>ekla. Zakaj se je Klan- Weyersberg zopet vrnilf (Ia oropati, vz^i me., kar je že držal v rokah. To pa se tnu n»* sme posrečiti.® Nikoli! Kajti jutri v tišini molčečega gozda--- tPrav lahko bo vstreliti Klausa. Oba -e lw»ta j>ostavila na svoj prostor in lnista v tihem ^ »zdu čakala na srnjake. Treba je samo zapustiti pro-1 or, se p "iplašiti do Klam»a , dokler ga ne more vzeti na muho-- Kurt j«» bil dober strelec, le redkokdaj je zgrešil cilj — in za prvo kroglo i<* mogoče pcslati še drugo. ^ 11 V/, ne je, ako bi bilo treba, bo mogel dvigniti glasen krik.. Divji lovci ro jima Hladili ko so bili opaženi, so streljali. Seveda na strel*1 bo odgovarjal, ka jti, ko bi ne-bilo več strelov, bi bilo sumljivo. Rek«*l bi: če je zadel, da ne ve. Bila sta dva ali trije — obrazi s sajami namazani — spoznati jih ni bilo mogoče. Obraz Karta \V« yen»l>crga dobi zaničeval ni izraz. z Hesede mu bodo lahko tekle z jezika da ne bo nikdo mogel dvomiti. In g'asno bo tarnal nad mrtvim nečakom. (Nikomur ne bo prišlo na misel, da njegovo žalovanje ni odkritosrčno. Ako bi bil kdo. ki je izvrtšil temen zločin, prijet, je njegova krivda, l.er dejanje ni dobro premislil. X-jenni seveda >e kaj takega ne more zgoditi — ne njemu! V-e se bo do pičioe iij«Miialo. Nikdo mu ne Ik> mogel ničesar očitati. I)a >o bili v gozdovih divji lovci, je bilo dokazano. Gozdar jih j«> že srečal. toda >o zlwy.ali. Sam bo tudi zbežal - - napravil bo vse dobro in previdno. T; ko sedi dolgo časa. » Rut si pravi, da pri ključevi luknji ni mogoče ničesar več opaziti. Toda naj se ji Klaus posili*huje kolikor hoče. Kurt misli nekaj zlobnega. Ako mu dela kako krivico, se mu bo rada oprostila — toda nekaj mora napraviti, da varuje Klausa. na kak način mora ta nfo-rilni načrt preprečili. Toda kako? Alf naj skuša Klausa odvrniti, da ne hi Šel na lov? Njeni bojazni in nemiru bi se samo |tf»mehoval. kajti na i»od!agi suninje strica ni mogla obtožiti. Vse, kar je v svojem strahu za Klausa prisluškovala, bi moglo biti rs« lože no kot imrpoluoma nedolžno. tire v svojo sobo in .skithno premišljuje, kako bi mogla preprečiti zločin, kako 1k> o tem sodil Klaus in kako bi sam preprečil. Slednjič si izmisli načrt in takoj je nekoliko pomirjena. Natrnčno ve, kam se bo stric postavil. Zato ga ho mogla t pazovati, ne da bi o tem kaj slutil, in bo s tem mogla nevarno^ odvrniti cd Klausa. ako mu v resnici nevarnost preti. Še enkrat jrre doli, da teti. Idi in Klau-u vošči lahko noč. Vsi še vedno sode v skupnem pomertku o bodočnosti, ne vedoč. kaka noreča visi nad Oravensteinom. Ko gredo npat, se ji še ]>osreči Klausu zašepetati nekaj besed. Ud jubi mi. da jutri zelo previden.*' fKiaus ji Rinejo prikima . "Obljubim ti. Bodi vendar mirna." Tako se ločita hi v.-ak gre v svojo sobo. Ittul |M»stavi jVf.io uro budilko nata>nčno na tri. Samo tako dolgo hoče sjiati; prepričana je, da jo bo ura pravočasno rihudilu. Njen e»pa*:ec pa ni trden in se aiaidi še pred tremi. Naglo vstane, se ob1 oče v svojo delavnio obk4ko, popije malo čo ko I rde, da ne bi Ia poginoma tešča, kajti ve, da bo potrebovala še mnog«' moči. Stoji na prostem. l>ad hiš**. I)ol^> jiat ima do lovskih prostorov, najmanj ttio uro liodH. Ko pride skozi vrata parka, ji nekaj priakače nasproti. Bil je Jerry in Rut -^a objame. "Dobri Jerry, ali tudi ti paziš na svojega gospodarja? Pa bodi miren, že jraipazim nanj. da se mu ne pripeti nič žalega." r ... P^a vzame s seboj da pristave ter ga odločno zapodi v nje-hlevček. , ? t (Nadaljevanje prihodnji*.) RAZPARAČ ŽENSKIH KRIL. Monakovvka policija .H* prejemala v za 1 njem času, odkar veljajo predpisi za zatemnitev s strani žensk in deklet pogoste ovattJbo. da jim je neki neznanec iponoči na cesti rezal obleko in tudi ]>odnjo perilo. To se je dogajalo tudi ob navzočnosti drugih ljudi, ki pa zavoljo teme žrtvam niso mogli pravočasno priskočiti na pomen". Policija je tega čudnega Jack a Rszjparača končno prijela. Kirc za nekega 2(i-Ietnega možaka, ki je zavoljo tatvin. rojK»v in drugih zločinov že ponovno sedel v zaporu in prisilni delavnici. Tudi kot razpa-rač ženskih kril je pred leti nekoč že nastopal. Kot vzrok za to svoje delovanje navaja odkrito neko škodoželjnost, ki jo VjREDPRODjj Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustrir&n. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! v njem. Ta škodoželjnost pa se nJu je pojavila >pet ob zelo nepravem ča>su, kajti v današnjem času je v Nemčiji še posebno težko nabaviti si nove obleke in perilo, a za kazniva dejanja, ki se zgodijo z izkoriščanjem zatemnitve, določajo zakoni tudi smrtno kazen. - • • » NEMŠKI KUHINJSKI RE CEPTI ZA VOJNI ČAS. Nentški listi stalno priobču-je.io najrazličnejše nasvete in recepte, ki naj bi j>omagali go-' jKwlkijam navzlic vsej štednji, ki je potrebna v vojnem času, I>ripravljati okusne ,Hkdi. ^Ted naisveti ki utegnejo bit i koristni tudi za druge gospodinj«', ne samo za neiiKšike. smo brali tu-j d i naslednje: Štolnja v kuhinji ne pomeni j malo nakuhati. temveč vse porabiti, posknlteti, da se nič ne ookvari. Zelenjavo je bolje duši t i nego kuhati. Ce se kuhanju ne moremo izogfiiti. tedaj zelenjadne vmle, ki vsebuje mnogo fimvi in je eesto okllr-nejša <><1 zelenjave same, ne zliva juto stran, temveč jo porabimo za juhe in obare. Fi-žolova voda daje na primer s koščkom nuitsla in rezanci dobro juho. Izvrsten okus imajo zdrobovi cmoki, ki jih skuhamo v evetačini vodi. Ti cmoki izostanejo v ostalem mehki tudi v malo nuisla, če so 20 minut počasi vreli in dodamo potem malo vode in jih pustimo nalahno vreli še ."> do 10 minut. Testo pripravimo kakor običajno: maslo mešamo, da se prične j>eniti, uporabna je tudi margarina, jajca, zdrob in i-ol primešamo, nato pustimo, da eno uro Moji. V dobah, ko je malo masla, nam daje skuta, ki ji dobro pri- | mešamo paradiž:iikovega str-žena, fino zdrobljene čebule, malo soli in kumina. okusno naniažo za kruh. Jabolčne lupine, ki smo jih j posušili v pečici ali na ognjišč-I nt plošči, dajejo, če jih opari-i iiu» in (»sladimo z medt>m, dobro toplo ali hladno pijačo, ki irai-i žejo in obenem ] mm i rja. Priporočati jo je j »osebno Zii lahno nespečnost. • . • DOBER LOV. V Pretil, Pa., so nafti slovenski lovci ustrelili velikega medveda, ki je ttdrtal fun-to\l Kosmatinec je bil razstavljen na ogled pr<»d slovensko dvorano v Pre-tn, Pa. Priluntnji te^len se pa naši fantje od|»ravljajb na l<»v na srnjake. Želja je, da bi v-ak privlekel domov f»o enega. * * * ZNALA SI JE POMAGATI. Danska vljirimsst in pripravljenost za |M»maganje sta znani. M bula delavka neke kodanj-nke tovarne eokolmle je hotela v odmoru obiskali neko prijateljico, ki je bila pravkar dobila otroka. <*e bi hotela do nje IH> Vseh prometnih predpisih, 'bi trajalo predolgo, vrnila bi se na delo z zamudo. Cim je zazvonilo za odm-or, je tedaj |x»zvala taksi in dejala:14 V državno bolnico, kliniko za poro« le.** Šofer si ni dal dvakrat re-,či. fV je st\*ar Se tako nujna, bo pač pospešil. Avto je zdivjal proti visemproinetnini preil-pisom. Ni dolgo trajalo, da ga je ustavil prometni e-tražnik. ti Moram v porodlni5nico.', je velel šofer na kratko. Pogled na nekoliko prestrašeno žens ko v vozu je povedal jKilicistu o-stalo. Torej se je postavil policist na stopnico avtomobila, i-zvlekel belo zastavo, ki jo imajo *danski polici-sti pripravije-|no za takšne in podobne pri-u»ere in šofer je pod policijsko zaščito voz še bolj pognal. Delavka se je potem možu postave i/n šoferju lepo zahvalila, da je ž njiju ljubeznivo pomočjo še pravočasno mogla obiskati •svojo prijateljico, AKO nameravate Vašemu prijatelju izročiti darilo za Božič, bi bilo primerno mu darovati slovensko knjigo. — Poglejte seznam slovenskih knjig v današnji številki. RUSKI TRANSPORTI PO DUNAVU. Iz Carigrada poročajo, da bo Iiusija dobavljala svoje blago Nemčiji preko Črnega morja, oil Črnega morja dalje pa po Duuavu naravnost v Nemčijo. V prvi vr>ti bodo ti transporti obsegali mangan in krom. !Po isti poti bo ilobila Nemčija 12 tisoč ton turškega tobaka. ki je bil Še preti začetkom vojne kupljen in čaka sedaj v skladiščili v Galacu. Nekaj tovorov turškega tobaka pa -se nahaja tudi v Imlgaitekih pristaniščih. Na tovor jen i so na nemških ladjah, ki so od za-četika vojne skriti v bolgarskih lukah, ker ^o se Nemci hali, da bi jim turške oblasti utegnile tobak zapleniti. in dvakrat naglo zapovrstjo za puhal a. Na sest menov je pes b?s no zarenčal. Drve! je h kozi in se okretno zagrnil kvišku, kakor da je nasprotnica ograda, ki jo hoče preskočiti. Koza ni prednjih nog niti zganila, ko ira je spretno odbila z rogovi. Koza >se je naglo zasukaila. da ga napade. Toda pbral in z bedri pri tleh sunkovito bežal. Hkrati je peklensko grebcl. revskal in renčal, da bi ^plašil mladiča iz zakotja. Mladič je slabotno, tožeče za-beketal. Koza ga je takoj z globokim glrsom ostro zavrnila. Mali je nerazločno še nekaj zagoilel. nato pa utihnil. V praproti, ki ira ie za strinjal a, ie zašumelo. Sel j«» I o žit globlje. Koza je trdo zdiriala na nasprotno stran skrivališča, da -e na novo postavi psu. Pes je zdaj n»do dalje ležal na trebuhu in si lizal šapo. Leno je zehal, drogal z glavo v zrak, mrgolil smrček in čudno žalostno zavijal. Koza je z uhlji naprej stregla na vsako kretnjo in vsak glas. Toda navzlic junaški drži in čeprav je včasih silovito udarila s par-keljci i»o trdi skali, je z velikimi, plašnimi očmi le plašno s repel a. Po kaktšui }»ol uri j«' pes napadel vnovič. Nenadoma >c jo vzdignil in glavo obrnjeno postrani v kozo, je cvileč stekel v dolgi kolop. Bilo je, ko da plava ;»o zraku. Koza ga je o-prezovala, tnla od repa do gotica. S parki ji in vi-dno enako udarjala po skali, ko se je na mestu obračala, da ira je imela nu očeh. Pes je d revi l ekrog in okrog koze in se ji komaj vidno približeval. dokler ni bil tako blizu. da je videla njegove blis-kave oči in od togote belo penast. m |x»l odprt gobec. Kozi se je oil enoličnega obračanja na omejenem prostoru Še vrtelo in motilo; motilo in strašilo jo je tudi prekanjeno voj-skovodstvo mrzke zveri. Pes je tulil čedalje bolj glasno in besno. R krenil ji je rožljal že tako na glas, ko da bi veter irnal točo. PliMii! je nad kozo. MEHKO VEZANE KNJIGE M\ažp roda~ja KNJIG Da napravimo proste za novo zaloga smo zn , žali cene teh knjig, d vsakemu jih je mogoč naročiti. Storite to še di nes, ker bo zaloga kmal iztekla« L AndrrJ Hofer (JunaAkl vodja Tiroleer 2. Bclerajski Bluer J Jtlenti 3. Braeika Vcdrtevmlks 4. Boj in Zmaje« (JoM-f S^flliuHnj 6 Bur«ki Vojska 7. Cvetke (H. MnJai ». Drdek Je pra%il (Julij Sln)>šak) ; II. Devica Orleanska 11. Dve »liki l K saver Meftkc 12. Duhovni boj (Luvrenr 8ku|iuUl 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Ojuro I*uiir. 22. Mladim Sreem. iN.vesil -.a Lalailloo (Kstavor Meft»j 24. Maron, krščanski drrrU t Lih* Divja koza s kozličkom (Nadaljevanje s ?>. strani.) vila, i«-t metrov od zakotja, da se ion da. P«-s je stal |»ri miru. Oči je obračal na v.-e strani, osramočeno ko prevejan ^nrovež, ki ga n"uuliniia za love v nerodnih okoln<»stili. Pokazal je zobe. firebeii mil je zrastel, da ie bil ko iMibljača. Začel je pobirati rdoinnje ko len maček in se ji neslišno približeval. Koza je ^trepetala ]»o l«'\i lak o tnie i ZfL 3«. 31. 32. 33. 34. 35. Ob 5Q-Letniri Kreka Parliki Zlatar Falria, l*ovesi i dobe Paberki iz Roia dr. Janrra Ev. : irske junaSk j (II. F»*d«*rer (Ivan Albreht | Popotniki, novele in Mire (Milan Pugelj 1 Poiicalee Pravljice (II. Miijsr | Pravljire in pripoveilke i a tii)'] dli (S. Kip^utnik 36. 37. 38. 40. 13. 44. 45. 46. 48. 49. 51. 53. 55. 56. 61, Denarna nakazila iz-vriujemo točno in zanesljivo po dne v* nem kurzu. V ITALUO $ 6.00........Lir 100 ...... 200 D pošiljatve 11.85 17.50 28.00 56.00 » 300 " 500 »» 1000 KER SE CENE 8RDAJ HITBO MENJAJO SO NAVKDBNE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA &JEMO po cablb ZA PRISTOJBINO |1— IZVKSlJ. LflTU SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVKL BUREAU) I1C W. ISth W, NEW YORK Uklati jo je bil hotel v. levo lakotnieo. A ko je minil njeno ^rlavo. »=e je koza yxt bliskovo oklenila in pra pobodla. To i»ot nni je z rogovi opraskala stran e je vzrlijroval, ko so mu nieni rojfovi ziibot»neli .jx» t^avi. Prevalil se je. pa se iznenada ne-verjetno liaurlo pobrsil na no«p. zavrtel se je na opletajočem repu in se ji še enkrat zagnal v lakotnieo. Koza je prestrn-157. eeno zameketala. Pes .-e je bil; izognil ro^ovont Vi»riznil je v nakodrano dlako na de-ni I a ko tnie i. Ne da -bi bil popustil, je vlekel in padel ter |>ch1i-! k«rle-kol Ptiee Selivke (Tacorel Praški Jiidek (Josip Vole I Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar j Preganjanje Indijanskih misijo l ha rje t (Josef S| (»erlm* Zbrani spini za mladino (EngellMTt (Unci > Zbirka narodnih pripovedk ta mladino (J. Planlnuk Zlat okopi (J<>s.>r K|»iUman (Vezava nekaterih knjig je od nja nekoliko Ukaiena.) leia Ako ima kaka knjiga več zve? kov, se šteje vsak zvezek z. knjigo. POZOR! i Ker imamo nekaj teh knjif ▼ omejenem številu, navedi te pri naročilu več knjig, d: Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREETf HEW YORK MU,,..,11111111,, ..iiiillllii,. ...Hfilillii, ..iiillllli iiii"'-'iitlt„n»Mii)|||Ulil,i|l||<||||||t,Mn.ttMI( belega Prepada Oahir. IVI a ku za ^e je tu nMavila, da je dah ntladieu piti in da si je prek« vrhov čeri ogledala vzhajajo če Bolnce. Nato je bežala da Ije na vzhojJ in z rogovi nežin pedal« pred~tt*l>oj utrujenega kozlička.