7 p o I I n I n a P t a « ■ » « ▼ gotovini S T E V. 34. V LJUBLJANI. DNE 23. AVGUSTA ton L L I O 46. Cena W Din m celo leto. Z« Inozemstvo 60 DIb. Posamezni Iterili« i Din. V Inseratnam delu rsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izliaja mica iredo. Spisi in dopisi naj te potiljajo Uredništvu »Domoljuba«: naročnina, reklamacije in inseriti UprarniStrn »Domoljuba« » Ljubljani Telafon uredniitva: 2749 Telefon uprave: JW2 Naša Delavska zbornica S t'ù'i Miuisler z* socijalno politik« je s 16. avg. 1938 razpisal volitve v Delavske zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu in v Beogradu z izrečuo določbo, da se morajo izvršiti najkasneje v drugi polovici letošnjega oktobra. Ker so Delavske zbornice kot razredne (stauovske) zastopnice delavcev in nameščencev povojni uspeh delavstva v naši državi, in ker se na drugi strani kmetje že toliko let brezuspešno bore za ustanovitev toli potrebnih Kmetijskih zbornic, ne bo odveč, •ko si s tem člankom nekoliko ogledamo ustroj Delavske zbornice za Slovenijo, oso-bito, ker ima volivno pravico vanjo mnogo delavcev in delavk na deželi, ki razun »Domoljuba? ne čitajo drugih listov, zlasti ne delavskih. . ... j -, . Delavske zbornice je oživotvoril zakon o Mščiti delavcev iz leta 1921., ki jih opredeljuje sa »razredne zastopnice delavcev in na-mOŠčenoev na odrejenem področju«, in obsega tako ljubljanska zbornica celo združeno Slovenijo. Njih glavna naloga je varstvo vseh delavskih interesov, in so delavske zbornice do danes osobito v socialni zakonodaji delavske zbornice do danes osobito v socialni zakonodaji delastvu materialno ogromno koristile. — Finančni temelj daje Delavskim zbor-ntoam zakon o zavarovanju delavcev, ker organi delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja pobirajo od predpisov premij za bolniško zavarovanje 5% prispevek za zbornice. Tega denarja se je v času ugodnih razmer nabralo v Sloveniji letno do 2,4000.000 »m. Gospodarska kriza je seve prizadela tudi delavske zbornice in bodo n. pr. letošnji do-®WKi padli pod 2,000.000 ,ali za približno 25 Mstotkov, za kolikor je pač tudi brezposelnost večja od prejšnjih let. Ciani in volivci Delavskih zbornic so vsi klavci, delavke in nameščenci, ki so bolniško »varovani in ki plačujejo 5% pribitek za Mrmce. Z drugimi besedami se to pravi: j^or je star 18 let ter je bolniško zavarovan ls' pri Okrožnem uradu za zavarovanje M s,eV' Bratovski skladnici, Trgovskemu wntältemu podpornemu društvu ali pri «erkurj,K) ta je že sam po sebi član zbor-m «, »jen volivec. Takih delavcev in na-'l(7"cev je v Sloveniji celo danes ob vse- °"u8n' ffosnnrlnralri a.wumi y0_ niso lit- gospodarski krizi 80.0001 — malftnl Delav8ko zbornico torej nikakor tudi i ' ln 'e Prav- da se zanle zanim Slovenska kmetska in splošna javnost. santh volitvah Trojo je v glavnem organizacij, ki se bodo ob teh volitvah potegovale za zaupanje 80.000 delavskih volivcev in volivk. In sicer: 1. Jugoslovanska strokovna zvezà kot osrednja organizacija krščanskega delavstva, ustanovljena že leta 1894. po dr. Jan. Ev. Kreku, Jožetu Gostinčarju in tovariših; 2. Strokovna komisija za Slovenijo, organizacija slovenske socialne demokracije ali desničarskih Marksistov; 3. Narodna strokovna zveza, organizacija takGzvanega narodnega delavstva, imenovana v delavskem žargonu ludi rumena ali žolta. Levičarski Marksisti (komunisti) ne motejo nastopiti, ker so bili njihovi sindikati kot izrazito revolucionarni po določbah zakona o zaščiti države oblastveno ražpuščeui. V zgodnji jeseni bo tedaj Slovenija* doživela živahen volivni. boj za Delavske zbornice. Bi-li ne bilo prav, ako bi kmetske mase ob tej priliki mislile nekoliko na .— Kmetijske zbornice? Ko sem jeseni 1928 razkazoval nekaterim bivšim oblastnim poslancem SLS prostore v veličastni stavbi palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani, je eden kmetskih poslancev ves žalosten in globoko potrt vzdihnil: »Ah, kedaj neki bomo mi kmetje prišli do svoje zbornice in palače?! — »Poglejte«, sem dejal. >Nič lažjega kot to. Najboljše plačan delavec prispeva za svojo zbornico mesečno največ 3 Din, drugi sorazmerno manj. Kmetov pa je več kot delavcev. En majhen zakon je potreben, ki bo kmetom naložil neznaten prispevek za Kmetijsko zbornico, in, prijatelj, v dveh letih imate v Ljubljani palačo vseh palač, v njej pa strokovno delo za zaščito kmetijskih interesov in za napredek na beraško palico spravljenega kinetskcga stanu!« Mož je molčal. Molči tudi čas že polnih 5 let. Reva, ki danes vsepovsod tare kmeta, pa kriči, kriči. In vendar: ne izgubiti upa in pogumal Enkrat pa bo beseda vendarle meso postala in bodo kmetje prišli do svoje zbornice. A eno je potrebno: noč in dan misliti c, to perečo nujnost. Misliti v sreči in mesrei , v bedi in v blagostanju. Delavci so svoje zbornice dosegli po 30-lètnem težkem javnem boju. Naj tak boj začno tudi kmetje. Seveda, zlahka ne bo šlo. Tudi tu drže znane 'besede: »V trudu in znoju, doinu gradimo slavo in čast!« France Žužek. Mir v hmetshi hiši Mnogi kmetiški starisi se pritožujejo nad doraščajočo mladino, češ, da jim ni pokorna in jim ne izkazuje dolžnega spoštovanja. Temu je vzrok ta, da so tudi že na kmete prodrli pogubni nazori o svobodi mladine in našli v srcih mladih fantov in deklet močen odziv. In vendar ne more nobena revolucija in noben politični nazor nadomestiti dobre vzgoje in njenega blagodejnega vpliva na otroke. K'j.»r ljubi stariše, ljubi Boga, ker starisi so namestniki božji. Vsak lahko uvidi, kolike žrtve doprina-šajo kmetiški stariši za vzgojo svojih otrok. Zato je tem žalostneje, če mladina žali osivele očete in zasmehuje od dela sključene matere. Večkrat uničijo preroki svobodomiselstva z eno samo besedo ves trud dolgoletne vzgoje starišev. Ti brezvestneži jemljejo mladim srcem čut za pokorščino do starišev. Srečno in zadovoljno življenje pa je možno v kmetiški družini le takrat, če vlada v njej globoka vernost in spoštovanje do starišev. Najtežji čas za kmeta so njegova stara leta. 2e danes pričakuje s skrbjo onega dne, ko se bo moral umakniti otrokom. Navadno je namreč pogodba s katero prepuste stariši svojim otrokom posestvo, vir domačih razpr- tij. Mnogokrat namreč tožijo stariši, da nosijo otroci z nevoljo bremena, katera šo si izgovorili stariši za stara leta. Največkrat so teh sporov krivi otroci, ki so izgubili čut spoštovanja in hvaležnosti do starišev. Včasih pa so krivi stariši sami, ker so si izgovorili tako velik prevžitek, da otroci, ki so prejeli posestvo, ne morejo nositi njegovih bremen. Mnogo jeze in žalosti bi bilo prihranjene, če bi se upoštevalo tole: Vsaka prepodajna pogodba mora biti sestavljena tako, da se na eiii strani zagotovi starišem dostojen prevžitek do »mrli, na drugi strani pa, da je še vedno mogoče gospodariti na posestvu vkljub bremenom, vknjiže-uim na korist starišev. Kje naj kmet Išče sveta pri tako važnem koraku, kot je prepo-daja zemljišča? V prvi vrsti pri svojih stanovskih organizacijah, potem pa tudi pri domačem župniku, ki je nesebičen svetovalec v vseh vprašanjih, ki tarejo kmeta. To pa radi tega, ker požro denarje advokati in notarji že pri posvetovanjih in pogajanjih nted stariši in otroci, še predno se izvrši dejanski prepis. Največkrat se pa šele po pismeni prepo-daji posestva pokažejo otroci .v pravi luči. Kako žalostno je, če morajo stariši v varstvo svojih zapisatijh pra\ic klicati na pomoč so- RAZGLED PO SVETU Španski fframasoni v zadregi Silno pozornost je vzbudil nemški razum s Sv. stolico ludi v Španiji. Katoliško Časopisje priobčuje besedilo nemškega konkorda-»a pod velikimi naslovi . »Verski redovi in kon-gregaelje laliko svobodno ustanavljajo šote'«, »Država jamči Cerkvi nedotakljivost cerkvenih posestev, itd. Ta dejstva so seveda hud jioper za današpje špansko framas «istvo. Nemški konkordat je namreč hudo orožje v rokah španske opozicije za bližajoče se \ -litve v parlament. V mnogih državah po svetu ima še ver--kev v šolskih Vprašanjih veliko besedo. Naj navedemo izmed šte>ilnih samo Avjtrijo, Bel- gijo ni v zadnjem času Nizozemsko, kjer vlada zasebne verske šole ne samo priznava in ščiti, ampak tudi plačuje. In Se to bi radi povedali: Skušnje uče. da verske šole vzgajajo najboljše državljane, zato se nam zdi več kot čudno, da jc bil na zadnjem zborovanju slovenskih učiteljev v Ljubljani sprejet predlog o ukinjenju zasebnih verskih šol v naši državi. Ali si slovensko učiteijstvo res ne upa drugače rediti stanovske brezposelnosti kot na mehiški ali španski način? Do-tične metode so za Cerkev, ki ji tudi ogromna večina slovenskega učiteljstva Sé vedno pii-pada, skrajno krivične. Japonec pase katoliške duše Na vznožju Karpatov v Bukovim, 4 ure železniške vožnje od glavnega mesta Černovic, leži iHcstecc z imenom Viznice. V leni mestu je katoliški župnik Japonec, ki sc piše Kaing-Öa. Kako je ta mož prišel za katoliškega župnika v ta kraj? Čudna in zanimiva je njegova zgodovina. On sam jò rad pripoveduje. Ako ga kdo obišče v župnišču, kjer sam stanuje, se pred obiskovalcem pojavi mala živahna postava župnikova,, izrazito mongolske oblike: črne, živahne oči, temno-rumena barva lica, majhen raven nos in kot oglje črni lasje. Injupnik Kaing-Ba kaj rad pripoveduje obiskovalcu zgodbo svojega življenja. Leta 1905, za časa rusko-japonske vojne, je bil v Mukdenu, znanem mestu v Mandžuriji. Njegov oče je bil kmet ter je imel svojo hišo na koncu mesta. V tej hiši je preko leta dni stanoval neki ruski oficir s svojo ženo. Ko jc ta oficir z ženo odpotoval v Rusijo, je 3 leta stai i Kaing-Ba bežal za njim na kolodvor. Eden ruskih vojakov je mladega Japončka vzel na roke ter ga potem izročil omenjenemu ruskemu častniku. S tem častnikom in njegovo ženo, ki nista imela otrok, je mladi Kaing-Ba prišel v Rusijo, najprej v Mohilev, potem v Kamenec-Podolski, kjer oe je, začel za njega zanimati princ Ghika, ki je bil iz Bésarabije ter jé imel neko Poljakinjo za ženo. Po posredovanju katoliškega župnika dok- dišča ali pa da celo otroci tožijo svoje stariše radi malenkostnih domačih razprtij.' Ali se morejo taki brezvestni otroci sploh še pokazati med poštenimi ljudmi?! Take, vsled nepremišljeno sestavljenih prepodajnih pisem nastale pravde izpadejo velikokrat tako, da pridejo otroci na beraško palico, stariši pa občini v nadlego. Vir razprtij v kmetiški hiši postanejo tudi domači posli. Socialna zakonodaja se je z njim že nekoliko .pečala. Ugodna rešitev tega vprašanja pa ni možna z zakonodajo, ampak le z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem, temelječem na praktičnem krščanstvu. Razmerje med kmečkim poslom in gospodarjem ni tako kot med delavcem in tovarnarjem, golo mezdno razmerje, ampak več ali manj stvar medsebojnega zaupanja. Zvestoba in zftupanje «ta glavna stebra, na katerih temelje dobri odnošajl med posli in gospodarjem. Posebno v današnjih časih, ko mnogóftrat reven otrok zgodaj «gubi avoje starige in gre torja Mankovskega, ki je potem postal nadškof; jc Kaing-Ba prišel v katoliški zavod v Krakovu. Ko je bil star 10 let, je bil krščen in dobil ime Josip. V Krakovu je študiral gimnazijo in bogo slovje in bil posvečen za katoliškega duhovnika. Poleg poljščine se jc tudi priučil francoščine, angleščine in nemščine. Svoj japonski jezik pa je popolnoma pozabil. O svojih starših in bratih ni nikdar več ničesar slišal. Tako Japonec iz Mandžurije pase katoliške duše v Bukovini. Italija To in «ne. Pri Mahničih v občini St. Vid nad Vipavo so naSli umorjenega 30-letnega ^Leopolda Mahorčiča. — Vlak je povozil Alojzija Turka v Volčji Dragi. — Na zaslrupljenju je umrl 23-letni Ivan Hollah iz Skednja pri Trstu. — 20.000 lir za fašistične kolonije (po-tujčevalnice) je daroval Tržačan Enrieo Paolo Salem (žid!) Avstrija s Drobiž. V DrSvi pri Št. Ilju sta utonila desetletni Milko Gröblacher in 72-Ietni Tomaž Folt iz Tupaie. — V št. Ilju so pokopali 57-letnega Matijo Schlosser ja p. d. Boštelča. na Gori. — V Celovcu so položili v grob sestro taiuosnjega knezoškofa dr. Hefterja. — Pariški list »L'Ordre« poroča na podlagi, rimskih podatkov, da je narodno socialistični puč služiti, mu morata gospodar in gospodinja nadomeščati očeta in mater. Gospodar pa naj pazi, da se tudi njegovi lastni otroci obnašajo nasproti poslom, kot nasproti bratom ln sestram. Kdor ima le nekoliko vpogleda v kmetsko življenje, ve, koliko pravd nastane med posli in gospodarji radi pomanjkanja prve delovne pogodbe. Navadno se te pogodbe sklepajo ustmeno. Dasi tudi taka pogodba velja, je priporočljivo delati pismeno pogodbo, posebno v slučajih, ko naj se da kot plačilo mesto denarja blago (obleka, obutev itd.. Vsi podobni procesi gredo navadno na račun gospodarja, ker posel po navadi nima nič, s čemur bi plačal pravdne stroške. Plača torej gospodar, četudi dobi pravdo. Pismeni dogovor naj ne vsebuje samo višine plačila, ampak tudi vse medsebojne pravice in dolžnosti Ena najvažnejših določb, namreč odpovedni rok od ene in druge str.ani, naj ne manjka v nobeni tozadevni pogodbi. Tod, tukaj velja I staro pravilo: Jasne pogodbe, dobri prijatelji v Avstriji neizbežen. Do Avstrijcev ie^ Hitlerja. Dollfus da bo odstopil, nato pa ^ avstrijsko prebivalstvo samo izvedlo ]>rikl&t'. čilev Avstrije k Nemčiji in Hitlerju se r,e bi mogU očitati, da je prelomil besedo. s Nov trgovinski sporazum z Jugoslavijo, čeprav še ni bilo objavljeno besedilo sklenjenega trgovinskega sporazuma med Avstrijo jjt Jugoslavijo, objavljajo listi vendar že glavna določila tega sporazuma. Po novem sporazum« so določene te količine: Jugoslaviji je pria® še nadalje uvoz 5CI00 vagonov žita po izredni carinski postavki Glede uvoza živine je dolo-čeno: Jugoslavija more uvoziti v Avstrijo vsak teden 2000 pitanih svinj, 404 pršutarje in no goved. Poleg tega sm? uvoziti vsak teden po 210 stolov mesa od mangalice, od pitanih svinj in telet. Uvozu zaklanih svinj se je Jugoslavija odrekla. Uvozna količina za perutnino je doli> čena na 18.000 metrskih stotov letno. Jajc pl bó mogla Jugoslavija izvoziti 8000 stotov. Na željo Avstrije bo imenovana posebna mešiiii komisija, ki se bo sestajala vsakih šest mcsccev, da razpravlja o morebitnih željah v medsebojnem trgovinskem prftmetu. Avstrija sc je predvsem prizadevala, da olajša izvoz svojih indù strijskih izdelkov. Dosegla je, da se je znižala carina ža papir, blago, železo in jeklo ter za blago iz jute. Izvoz jugoslovanskih češpelj v Avstrijo je tudi še nadalje neomejen. Uvozne količine za jabolka in hruške se bodo povečal« za sto odstotkov. Izvoz vina je dovoljen v slari višini. Amerika s Razno. V Pueblo Cdo. jc umrl Jot àiskar iz Gradišča pri Turjaku. — V Buenos Aires v Argentini je preminul Anton Leban, krojač « Gorice. — Istotam sta se vzela Anton Turlan iz Črnega vrha in Pepca Persič iz Ravni nad črničami. — V Red Lodge Montana je odšel v večnost Joe Klopčič iz Krašne na Gorenjskem. — V Los Angelesu so pokopali M. Parkelj roj. Trobec iz Poljanske doline. — V Greaney Minti, je zapel mrtvaški zvon Franku Globočuiku iz novega mesta. — V North Chicago 111. jc odšla v večnost Jennie Novak roj. Sušnik iz Brezovice. — V Ely Min. je umrl John Mohotfif, doma nekje na Dolenjskem. — V Clevelandu sta umrla Roze Wess roj. Ratej iz Ponikve na štajerskem in Martin Mežič iz Malega Podloga na Dolenjskem. — V Delnjonto Pa. je izdihnila Antonija Rettar roj. Jakomini iz Ljubljane. -V Readingu Pa. je preminul Peter Jakobčič i? fare Podzemelj. — V South Fortu Pa. je zapel mrtvaški zvon Jakobu Korošcu iz Cerknice na Notranjskem. — Dalje so umrli: v Library Martin Home iz Stare Oselico nad Škofjo Loko, v Adamsonu Okl. Marija Cirar iz Spod. Loga pri Litiji, v Chicagu John KraŠovec iz fare Suhor, v Wineyard O. Frank Štraus iz žužemberške fare, v Detroitu Valentin Pi",ar iz Zagreba pri Škocijanu, v Auburnu IH. J0-sipina Prašnikar iz Cerkelj pri Krškem, a Buenos Airesu Arg. Jože FerletiČ iz Dola pri Opat- BANKA BARUCH IS, Bue Lalayetfc, Pori» Odpremlja denar v Jugoslov'io najhitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, HolandiJI In Lukeen* burgu sprejemajo plačila na naše Čekovne raenne ttSMUA: Ko Ü0M44 BmeHts. fBtfCUA: Jt* lu7-HPsri«, ■JWJJ DIJA: No 1458-90Km!, Dienst, t,0B8KMTJB8: le CM7 UMB**>r( Na zahtevo pošljemo brezplačno naše üek. nakaznic« SSr Kadar je vroče Sr suetäe perilo Poleti mora imeti telo, ki diha skozi perilo, dvakrat toliko zraka. Seveda mora perilo tudi dobro pro-puščati zrak, oprano mora biti z dobrim milom, ki se da do čistega iz-plakniti iz tkanine in ne zadela vlaken. Šele tedaj je perilo zares čisto in zadosti luknjičasto za vroče dni. GAZELA TERPÉNTINOVO MILO G T J A 53 PE«'U>e,Sr0lNZRAt*° „i,, v Pitlsburgu Martin Gos|K>darič iz toice pri Mirni, v La Salle III. Franc Recelj iz FA' vasi pri St. Jerneju, v Calumetu Neža M e č iz Bele krajine, v Lindert. N. J. Mari K iz Mengša, v Wheatfieldu Marija šušter-r, roj Vidmar iz Žužemberka, v VCaukeganu II Mary Podboj iz Borovnice, v Priče Utah, lohn Mejač iz Košane, v Lorain Ohio Franca Tomšič iz Starega trga in Frank Kirn iz Zgor. niih Pirnič, v Chicagu Katarina 2onta iz kranjske okolice in John Stanič iz Otovca pri Črnomlju Irska s Fašiste s t igrajo. Ker je ves svet padel m glavo, seveda tudi v Irski ne more biti vse prav. Stvar je sledeča: Povsod se najdejo ljudje, li vidijo v (ašizniu viš;k moderne modrosti, tako tudi v svobodni irski državi. Organizirali so se. Za izpremembo pa nimajo tam fašisti ürnih srajc, ampak modre. Trideset tisoč takih srajc je baje hotelo te dni demonstrirati proti vladi De Valere, morda so nameravali celo nasilno prevzeti oblast v svoje roke. Pa De Va-lera ni cunja, s katero bi lahko vsak pometal. Stopil je s primernimi odredbami fašistom krepko na prste in jih ukrotil. Obenem pa hoče De Valera nadaljevati boj za popolno neodvisnost Irske. Drobne novice V .Solunu so ubili Hasana bega Prištino, bivšega predsednika albanske vlade. Trinajstkrat je bil prepisan angleški del Avstriji določenega posojila. Trst je po draginji stanovanj drugo najdražje mesto v Italiji, čeprav je 000 stanovanj praznih. Pol milijarde dinarjev je veljal polet italijanskih aeroplanov pod vodstvom Balba v Ameriko. Nad 50.000 ljudi je utonilo pri zadnjih poplavah na Kitajskem. Do hudega spopada med komunisti in policijo je prišlo v danskem Kopenhagenu. Starii odločalo o vzgoji otrok Nizozemska je dvetretjinsko protestantska dežela in samo ena tretjina prebivalstva e katoliška. Skozi dolga tri stoletja so katodni stali ob strani in prenašali raznovrstna zapostavljanja in poniževanja. Toda tudi teh J00 let je šlo mimo in ravno pred 13 leti, dne oktobra 1920 je nizozemski senat zaključil ™ nečastno razdobje v zgodovini Nizozemske 1 zakonom, ki bo veljal med vsemi kulturnimi "»rodi kot eden najbolj častnih spomenikov, Postavljenih svetemu načelu svobode. Takrat 1« namreč nizozemski senat domala z vsemi »vi sklenil, da bodo državne in zasebne le v pogledu državne podpore popolnoma ei|ake. Do leta 1920 je nizozemska politika latrala čisto v Napoleonovem duhu, da spa-vPrašanje šolstva in vzgoje otrok izključno Področje države. Senat je z omenjenim zastal" prekinil s ,0 zgodovinsko zmoto in po-«vii pravice staršev nad pravicami države, "ej imajo starši pravico, izključno pravico, doMd i° vza svoje otroke 01,0 äoIo< ki ae i"" om* e' 1)ržava nima pravice posegati v ta 'T>vna I,rava očeta in matere. Še več, dr-slarše'ma dolžnost' da svečano odobri sklep men» J m™1' da Prevzai"e vsa denarna bre-'Me hit' k ,ega lzviraIa- Zasebna šola ne Dll> bolj obremenjena kakor državna, šola. Država je napram enim in drugim enako dobro razpoložena. Od 244.544 učencev, ki so jih štele zasebne osnovne šole leta 1920, je njihovo število naraslo v desetih letih na 340.000 in presega danes že 400.000 učencev. Med zasebnimi in državnimi učitelji ter profesorji vlada najboljše soglasje, vršijo se skupni sestanki, kjer se razpravljajo v prijateljskem duhu vsa strokovna vprašanja in se postavljajo skupne smernice za pouk in za vzgojo. Učiteljsko osebje na zasebnih šolah je plačano iz državne blagajne po istem ključu kot državno učitelj-stvo. Vzdrževanje šolskih poslopij, vse druge potrebščine pa morajo oskrbeti občine, ne glede na to, da je šola zasebna ali državna. Občine morajo celo povrniti vse stroške, ki so nastali pri ustanavljanju zasebnih šol. Za ustanovitev nove zasebne šole je potrebnih samo 40 podpisov od staršev, ki želijo šolati svoje otroke v zasebni šoli, in že sta država, oziroma občina tukaj, ki nemudoma ustrežeta želji teh staršev. Isto velja za vse zasebne srednje šole, le da ustanovitvene stroške država povrne le do 80% zneska. Ta način osvoboditve šolstva in vzgoje otrok je dobil svojo Sastno krono z ustanovitvijo zasebne katoliške univerze v Nimvegen, ki šteie dane» Se I več sto akademikov, porazdeljenih po treh fakultetah (bogoslovje, pravo, filozofija). Univerzo vzdržuje država in mestna uprava Nimvegen ji je odobrila 500.000 florinov (nad 100 milijonov Din) podpore. Kdo očita? Kdo očita veri, da je vsiljiva? — Tisti, ki po njej ne živi. Kdo napada Cerkev, ker ona zahteva vero v Resnice? — Tisti, ki sicer verujejo v največje budalosti in inajo za Resnico najbolj smešno praznoverje. Kdo očita Cerkvi, da ponižuje človeka ? — Tisti, ki trdijo, da je človek potomec opice Kdo napada Cerkev, da temelji njena vera samo na deuarju? — Tisti, ki Cerkvi z največjo drznostjo ropajo pravično pridobljeno posest. Kdo očita Cerkvi nestrpnost? — l'isti, ki nikomur ne puste drugačnega mišljenjn, kakor ga imajo sami. (Brunetiere, član francoske ':ademije.) Misel Vsa zemlja je cela zanj, ki sam je cel; vsa zemlja je vela zanj, ki sam je vel. KAJ JE NOVEGA Zahvale Podpisani sc lem potom najlepše zahvaljujem upravi »Doaožjuht -, ker mi je letos, ko mi je ogenj «niči! vsa poslopja, poklonila podporo v zneska 1000 Din. Obljubljam, da bom oslal vedno zvest naročnik imenovanega lista, ki ga vsem prav toplo priporočam. St. Peter pri Novem mestu, 17. avg. 1933. Kabxcij Janez 1. r-, posestnik. Upravi -Domoljubat se toplo zahvaljujem za izplačilo 1000 Din podpore, ker mi je pogorela stanovanjska hiša. Ostanem še za naprej zvest Domoljubov« naročnik in priporočani še drugim, naj se nàroie na Domoljuba'. Kasevče pri Kawaikii, 21. avgusta 1983. Jane» Drešar, I. r. Osebne vesti d 70 let je dopolnil blejski župnik, duhovni svetnik g. Janez Oblak. Na mnoga lata! d Od ustaoovitve »Domoljuba« je naročen na naš list g. Janez Drašler, gostilničar in trgovec v Borovnici. Ob šestdesetletnici, ki jo obhaja te dni, kličemo jubilantu: Bog Vas ohrani ie mnogo let! d Bog Kri slatoporočcoca Franceta Ni-pifa. poinož. želez, delavca v Mariboru in njejjovo življenjsko družico Alojzijo roj. Pa-valac! , d Od Velikega šmarna leta 1883 že oskrbuje podružnično cerkev Marijinega Oznanjenju na Savi pri Jesenicah Cundrova Minca, ki naj jo Bog živi še mnogo let! d Misijonar g. Kerec se je vrnil iz Turina v Ljubljano in ostane v domovini do oktobra. Domače novice d 10.000 dinarjev za reveže je daroval vladika lavantinski knezoškof dr. Ivan To-mažič namesto pojedine na dan svojega ustoličen ja. d Prvega letnika letos ne bo na državnem učiteljišču v Mariboru. Tako je odločilo prosvetno ministrstvo. d Začetek pouka a« ljodskty šolah. Ban- eka uprava razglaša: Na vseh osnovnih šolah se prične letos šolsko leto z vpisovanjem dece dne 1. septembra, v soboto 2. septembra naj bo šolska maša, v ponedeljek 4. septembra se pa prične redni pouk. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se v smislu že izdane okrožnice praznuje z zahvalno službo božjo ter je ta dan pouka prost. <1 Ali ie veste, da se veèina bolezni prenaša )>o muhah? V času sadja je ta nevarnost še večja, ltazen tega zaninie inuha Vaše slike, zavese, lestence itd. Tu lahko pomaga samo dober muholovec, ki za malenkost 75 par ali 1 Din lovi muhe podnevi in ponoči in skrbi za Vaš zaželeni mir v spanju. S tekočinami in razprševalci, ki so zelo dragi in so razen lega nevarni zaradi ognja, se ne morete nikdar iznebiti tako hitro in sigurno sitnih muh, kakor z že 35 let obneslini, dokazano najboljšim muholovcem sveta >A e r o x o n«. Aeroxon se mnogo posnema, zahtevajte toret izrečno le to znamko. d Nad 1300 Marijinih otrok se je zbralo 13. avgusta 1933 pri Novi Štifti pri Ribnici. d 1000 Marijinih otrok je obiskalo na Veliki šmaren ljubo Mamko božjo na Žalostni gori pri Preserju. O Marija, varuj nas, o Marija, vodi nas po pravi poti... d V drugi polovici letošnjega oktobra se vrše v Sloveniji volitve v Delavsko zbornico. Glasovalo bo v "vsej delali 80.000 delavcev in namcščenccv. Volitve so tajne in bodo pokarale marsikaj. Zato naj se vsi, ki imajo vo-! j viki pravico v Delavsko zbornico, skrbno pripravijo nanje. Za pojasnila naj se obračajo samo na Jugoslovansko strokovao zvezo v Ljubljani. d Občinske volitve v dravski banovini se vrèc 24. septembra 1933. Istočasno bodo občinske volit v« tudi v drinski m donavski ba-novia». iiradao U vest še ni potrjena. d Že je električno nuavatljea kolodvor na Rakeku. Kdaj pridejo drugi na vrsto, n. pr. Zalog, kjer ima že skoraj vsaka hiša elektriko, samo kolodvor ne, dasi je petrolejska razsvetljava dražja od električne. Tako lovi AERfCON z zaponcem dokazano najboljši muholovec sveta. Se mnogo posnema, zato zahtevajte izrecno H AEROXON d Redni tračni promet med Ljubljano in Celovcem so otvorili dne 24. avgusta 1933, d Novo ljubljansko letališče je bilo dne 20. avgusta 1933 slovesno blagoslovljeno in izročeno prometu. d Dr. Krekova ineščansko-gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani prične novo šolsko leto 1. oktobra 1033, zaključek koncem junija 1934. Vpisnina za notranje in zunanje učenke 600 Din. Notranje plačujejo za vso oskrbo 800 Din mesečno; v poseben oddelek s pripro-sto hraiio se sprejme 10 učenk po 000 Din me sečno z vso oskrbo. Zunanje mesečno z obedom 450 Din. V drugi letnik se sprejmejo tudi učenke s predpisano predizobrazbo, z drugih celoletnih gospodinjskih šol s pravico javnosti. Na tej šoli je tudi celoleten tečaj za nemščino s konverzacijo. — Večerni kuharski tečaj: Začetek: 1. oktobra, 1. januarja in 1. aprila. Dvakrat na teden od pol 7 do 10 zvečer. Vpisnina 208 Din; za kuho in za režijo 500 Din za ves tečaj. — Nedeljski kuharski tečaj je od meseca oktobra do Velike noči od pol 9 dopoldne do po) 1. Vstopnina 100 Din; za kuho in režijo za ves tečaj 480 Din. — V zavod gospodinjske šole se sprejemajo tudi učenke iz drugih šol, ki imajo vso oskrbo za 600 Din mesečno. — Točni predpisi, oziroma pogoji za sprejem se dobe na zavodu. Telefon št. 30-94. d Vpisovanje v meščansko šolo v Št. Vidu nad Ljubljano se vrši dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8 do 12. V 1. razred se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so dovršili iv' 1 razred osnovne šole brez ocene slabo, ali «fenci ! višjih razredov osnovne šole, ki imajo v šolskem izkazu napisano, da so dovršili razred S seboj je t«ba prinesti zadnje šolsko izprifc v.'.lo in potrdilo davčne oblasti o višini nepo-srcdnih davkov. Za učence državnih in stičnih uslužbencev, ki plačujejo le ushižbenski davek izdajajo potrdila uradi, pri katerih prejemajo starši plačo. Popravni izpili se bodo vršili dne 30. avgusta za dečke, dne 31. avgusta pa za deklice, vsakokrat od 8—12. Otvoritvena služba božja bo v torek 6. septembra. Siromašni učenci dobijo na šoli brezplačno učne knjige, deloma tudi papir in zvezke. Natančnejši podatki so razvidni na oglasni deski v veži šol. poslopij d Na gospodinjski šoli v St. Jerneju se prične petmesečni gospodinjski tečaj 20. oktobra. Na šoli poučujejo šolske sestre de Moire Dame. Pogoje sporoči na željo vodstvo šole. d Pomola. V zadnji številki ; Domoljuba« naj se v besedilu pod sliko nadškofa dr. .Jegliča, ki je v družbi kneaoškofa dr. Rozmana in drugih gospodov duhovnikov, črta besedi med srebruomašniki.. d Nekaj dopisov je došlo prepozno /,.i pričujočo številko. Med brati Hrvati d Petdesetletnico svojega življenja je obhajal na Veliki Šmaren slavni jugoslovanski kipar Ivan Meitrovič. Bog ga ohrani še dolgo let! d Kaj pravi zagrebški g. ban 7 Za 24. september so razpisane občinske volitve v savski banovini. Radi volitev jc imel banski svet savske banovine sejo, na kateri so sprejeli uredbo o volitvah. Med drugim je ob tej priliki eden izmed banovinskih svetnikov predlagal, naj bi se kandidatne liste vsekakor vezale na politične stranke. Ban savske banovine dr. Perovič je to odklonil in izjavil: »Osebno sem proii vsakemu omejevanju volivne svobode. V upravo občin naj pridejo najsposobnejši. Omogočiti moramo vsakomur, da vstopi v to upravo in tako odpremo vrata vsem, da pošteno delajo za kralja in narod. Nikomur ne smemo preprečiti, da ne bi sodeloval pri upravi naših občin. Ni treba, da bi morali vsi misliti tako kakor mi, toda vsi, ki bi radi sodelovali v občinah, morajo priznavati narodno in državno edinstvo.« d 6®W) ljudi se je udeležilo evharističnega kongresa, ki se je vršil 15. avgusta t. ! n' otoku Krku. d Razširjena je solarna v Kreki tako, ua Jugoslaviji ne bo več treba uvažati soli. d Cenejši japonski svinčniki. Iz Osijeka poročajo, da je neki tamošnji trgovec izkoristi! velik trgovski naval, ki ga izvajajo Japonci na evropskem trgu iu naročil večjo količino japonskih svinčnikov. Pravijo, da so ti svinčniki zel» dobre kakovosti, pri tem pa mnogo cenejši od nemških, ki se pri nas skoraj izključno uporabljajo. Tako veljajo nemški svinčniki po 130 Din, dočim pa veljajo v Osijek dostavljeni ja ponski svinčniki le po 33 par, da jih bodo mogli trgovci prodajati že po 50 par. d Za 50 odstotkov se je znižal avtomobilski promet v Zagrebu d Ofe&ask« volitve v primorski, zetski in vardarski banovini se vrie predvidoma 8. oktobru 1933. V vsako hišo Domoljuba! t d V Zagrebu izhajajoči list »Pobeda«, gla-■ jugoslov. nacionalista«, od 15. avg. piše: p „ uredništvo .Pobedecl Prosimo, da nam oribodni redni številki Vašega cenjenega c u med dnevnimi vestmi priobite t-p^no ?*y0 Z odi. poštovanjem za klub pravo-1'vnih Slovencev, tajnik Videtič Joso v. r. i m kat vere v pravoslavno so prestopili i Krušič Marko, 2. Krušič Zora, 3. G^enjak Konrad, 4. Gorenjak Neža. 5. Jeklič Vladimir- iz naše prestolice d 100.00« Dia je daroval kralj Aleksander za popravilo in obnovitev po požaru poškodovane stolnice v Djakovu. d O poslovanj« belfrajskih denarnih zarodov v zadnjih treh letih j« priobčil v »Vre-menu. poročilo g. D. Staji«, ki je zelo ugodno. Zakaj drugim jugoslovanskim zavodom ro-Jice ne cveto, g. Stajič ni povedal. d Beseda za 1,600.000 Din. Pred leti k sklenila belgrajaka občina z neko tvrdko pogodbo, po kateri pripada pravici reklame v Belgradu tej tvrdki. V pogodbi pa je bilo zapisano, ne ve se po kateri zaslugi, da ima omenjena tvrdka izključno pravico do reklame v Belgradu. Občina pa tvrdki te pravice ni hotela priznati in je trdila, da je prišla ta beseda v nogodbo po pomoti. Prišlo je do razprave, ki se je te dni končala s tem, da se je pogodba razveljavila proti temu, da je plačala belgrajska občina tvrdki 1,600.000 Din odškodnine. Toliko |e lorej veljala beseda »izključno«. Razno d Prijave aa romanj« k Mariji LwnMci v Rajkesburg, s katerim je združen izlet v Zagreb, kjer bodo z« Slovence posebne verske prireditve, sprejemamo samo ie do i. septembra. Za Mali Smeren bo vozil posebni romarski vlak iz Ljubljane v Rajhenbnrg—Zagreb u nazaj (kakor tudi iz Maribora, če bo vsaj 300 Štajercev) po 70 Din za osebo. Denar moramo prejeti najpozneje 4. septembra, sicer bo prepozno. Podrobna pojasnila ia položnico dobi vsakdo zastonj. Kdor gre ie z nami, naj se po dopisnici takoj prijavi na naslov: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljabljana, Dunajska cesta 17. d Cerkveni shod aa Kam« od-24. do 27 »vjast» 1953. Letos se bo vršila tridnevnica na Jernejevo nedeljo na Sv. Kumu. Cerkev sv. Neže je prenovljena, zelo okusno prebarvana, ludi Počitniški doni za rudarje bo dogotovljen. Od fetrtka do nedelje bo več duhovnikov maševalo, pridigovalo in spovedovalo. Pomagali bodo duhovniki iz delavskih župnij. Tridnevnice se naj udeležijo višjcšolci in akademiki, ki botlo imeli brezplačno hrano in stanovanje ter zvedeli zelo zanimive stvari. V nedeljo 27. avgusta bodo i o rudarji iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Hude jame, Kočevja in Rajhenburga na Sveti wmi, kjer bo rudarski tabor in bomo v spomin v sadili šest lip. Na predvečer bo gorelo na Kuniu mnogo kresov, bo skioptično predavanje "jcelo predstava na prostem. Zato naj vsa "olenjska, Zasavje in Posavje prihiti na Kuni "fezposdiii bodo dobili brezplačno kosih». « Romanje k Majki Božji Bistriški 8. i« 10. «Pttmbra 1933. Dne 0. septembra bo vozil po Cl»» vlak i/ Celja k Majki Božji Bistriški. Spremi bo potnike do Brežic in stane vlak fiO Din, « šolarje 30 Din. Prof. Pavlic bo imel v Sa J"' ! dolini, v Laškem okraju in v Posavju «'optično predavanje o češčenju Bistriške Ma rije. Savmčani, Celjani, kmetje, delavci in rudarji javite se do 1. septembra t. I. gospodu župniku Vaše župnije za romanje in plačajte 60 Din vozovnico. Manj premožni bodo prejeli kosilo in večerjo, na vsakih 10 vozovnic se dobi ena brezplačna. Zbirajte torej prijave! 3 točke* sowain« pri pranju s Pa**Hom! 1. Na 3 vedfk« (28 - 30trtro») 01jki« postal irtev ognjenega zublja. Cerkev se popravlja, vendar stroški presegajo moči sosedov. Zato se prireja na dan 17. septembra t. 1. po opravilu velika tombola prav na gori »Oljki« in je čisti dobiček namenjen izključno popravilu cerkve. Vsi ljubitelji te prelepe božje poti in vsi izletniki ljubitelji gore Oljke prisrčno vabljeni. — Pripravljalni odbor za obnovo cerkve na gori Oljki. d Romanje k Materi božji bistriški ia izlet v Zagreb dae 9. ia 1». sept. 1933. Trez-nostno društvo »Jutranja Zarja« iz Celja bo priredilo v soboto 9. in 10. sept. božjo pot k Mariji bistriiki. Vòzil bo poseben vlak iz Celja v soboto ob pol 3 in bo romarje sprejemal do Brežic. Vozna cena znaša za odrasle 60 Din, za šolarje 30 Din. Na vsakih deset prijav dobe nabiralci eno brezplačno vozovnico, manj premožni bodo dobili brezplačno večerjo in kosilo. V romarski cerkvi bodo v soboto in nedeljo običajne cerkvene poboi-nosti. Ob 10 prihod . Zagreb, ogledovanje galerije, rtiuzejev, zverinjalsa, Mirogoja. Na Ma-hničev grob bomo položili venec. Na romanju bo sodelovala godba. Prihodnje dni izide knjižica o Majki božji bistriški. Prof. Pavlic Lojze bo o češčenju Matere božje bistriške imel predavanje s skiopličnimi slikami povsod ob pol osmih zvečer: 1. 21. avg. na Zidanem mostu v hotelu Jnvančič, 2. 22. avg. na Dolu pri Hrastniku v dvorani kmetijske zadruge. 3. 23. avgusta na Laškem v hotelu Savinja, 4 24. avgusta v Rimskih toplicah v gostilni Bradač, 5. 25. in 26. avg. na Kumu za rudarje iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, 6. 27. avg. ob 6 v Radečah, ob 8 v Loki. 7. 28. avg. v Gaberju pri Celju na dvorišču Gasilskega doma, 8, 29. avg. v Vojniku, 9. 30. avg. v St. Petru in 31. avg. v Sevnici v društvenih domovih. d Duhovne vaje za žene se bodo v Domu Brezmadežne v Mali Loki pričele 7. septembra zvečer iti končale 11. septembra zjutraj. Cas je zelo primeren, ker radi praznika Marijinega rojstva In nedelje zamudite le en sam delavni dan. Kmalu sc priglasite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Na mednarodnem kongresa srednješolskih profesorjev so pri voiitvi dveh članov uprave Rumuni predlagali proti jugoslovanske mu kandidatu prof. Kneževiču, ki je bil tudi kandidat francosko-slovanske skupine, kot protikandidata hitlerjevca Schwetkeja in s tem omogočili izvolitev hitlerjevca v centralni odbor mednarodne profesorske zveze. d Učitelji is cele J «g oslarij« ao zborovali te dni v Ljubljani. Vseh odposlancev je bilo okrog 2500. Zborovanje, ki se je vršilo v veliki dvorani hotela Union je pokazalo, da učiteljstvo ni edino in da obstoja proti sedanjim voditeljem te, sicer številne organizacije, močna opozicija zlasti med srbskimi vzgojitelji. d 01«««« >Vsajei»«e pMarék, reg. «on. blagajne * Ljabljaai. Člani >Vzajemne pomočit še opozarjajo, da naj ne nasedajo raznim govor «-sin, ki jih razširjajo neupravičeni ljudje. Člani, ki želijo kakršnihkoli informacij, naj iste zahtevajo osebno ali pismeno v pisarni »Vzajemne pomoči«, reg. pom. blagajne v Ljubljani, Miklošičev» cesta. 16-11. /a vse informacije, ki jim jih daje kdorkoli izven pisarne, nova uprava ne prevr^me nikake odgovornosti, ker ni nikogar pooblastita, da daje članom kakršnekoli inlormaeije, izvzeti niso tudi bivši zaupniki (agenti). Nova uprava j Vzajemne pomočit stremi za tem, da pridejo vsi njeni člani na solidni podlagi do svojib pravic. Kakor hitro bodo rešene vse tehnične ovire, prične nova uprava z rednim poslovanjem in bodo člani o tem pravočasno obveščeni. Zaenkrat razpošiljamo članom oddelka za posmrtnimi obvestila o plačilu zaostale članarine, pozneje pa pričnemo člane posamezno obveščati o plačilu poanirtninskih prispevkov, ki bo predvidoma dovoljeno na v ut meseèuili obrokov, da člani s tem ne bodo preveč obremenjeni. Vsem onim članom, ki »n .sklenili «varovalne pogodbe z »Vzajemno pomočjo« tik pred svoječasno uradno revizijo^ izvršeno po kr. biinski upravi dravske banovine v Ljubljani in vsled ustavitve rednega poslovanja in razpusta blagajne še niso prejeli članskih izkaznic (polic), pošljemo iste potem, ko bodo odstranjene vse tehnične Mipreke. — Ljubljana, dne IH. avgusta 1933. — Uprava. d Najbolj vroč dan v naši državi je bil letos 11 avgusta. d Ljubljanski jesenski velesejem. D a I i j a vzbuja v zadnjem času posebno privlačnost med ljubitelji cvetlic. Postala je moderna. Do tega slovesa je prišla dalije. kej" jo je vrtnarska umet uost vzgojila v najrazličnejših oblikah in barvah, razen modre, in pa zaradi trajnega cvetenja od julija do slane jeseni. Te prednosti nima nobena droga cvetlica. V Ljubljani imamo Klub ljubiteljev dalij, ki priredi na letošnjem jesenskem velesejimi lepo razstavo dalij. Nad sto sort dalij z orjaškimi cvetovi v žarečili barvah bo razstavljeno, zraven pa tudi drobiž poni-ponk. Takih še nismo videli'. Zaradi boljšega poznavanja bo vsaka posamezna označena s točnim imenom. — Gospodarski stroji i n orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Ho-tandije, Italije, Kanade, Madjar ske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priliko, da si izberejo ptuge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamorez-nice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobilc, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. — Zetenjadn» razstav* Sladkorna ietcv na Kubi. Slovese, vfcod kn.^koia d, w„. To^iU« ig SkoUjshe p.la£e T stoInico. _ ^ ^ 8 "0jCWki" a fante novomeške dekaniie boijo službo z verskim "boro-vanjem. Ob 10 sv. maša s pridigo (govori g. prošt Čerin), po sv. maši zborovanje na prostem. Pri :cm zborovanju govorita predsednik in tajnik jkolijske-tfa odbora KA gg. dr. Miha Krek io bogoslovni profesor dr. I. Fabijan. Po zborovanju bodo pete litanije Matere božie z blagoslovom, nato razhod Pri božji službi ljudsko petje. — Možje in lantje novomeške dekanije ni Trško goro iskreno povabljeni in srčno dobro došlil V nedelj«, dne 3. septembra 19.'l'l se vrši v Trebnjem evharisličai shod za lenieniško in mi-rensko dolino. Spored je sledeč: Ob 10 zjutraj na prostem govor, nato sv. maša, za njo še en govor. Popoldne ob 1 govor za može in fante v Domu, za žene in dekleta pa v dekanijski cerkvi. Po govorih se vrši procesija z Najsvetejšim, nato pa bodo za sklep pele litanije Matere liožje z blagoslovom. Vnetemu pospeševale! j« dobrega tisk«. (Hukovščica nad Skofjo Loko.) One 25. julija 1931 smo imeli lepo starninosi. Ta dan je praznoval naš g. /upnik in duh. svetnik «»letnico inašništ\a. Sicer mu nismo priredili nobenih podokuic ali kaj podobnega; gospod zupuik bi v svoji skromnosti gotovo odklonit kaj takega. Pač pa smo se zbrali v cerkvi pri pO|>o!danski službi božji, k jer smo te z molitveno uro in zahvalno pomnijo «kupno z gospodom župnikom zahvalili Bogu za vse preteklo in oriporočili za v prihodnje. Prav jc, da se tudi »Domoljub« spomni g. jubilanta, ki je vnet pospeševotelj dobrega tiska in vzor gorečega in skrbnega dušnega pastirja. Bog ga blagoslavljaj in čuvaj še v naprej iu uui daj dočakati še druge jubileje. — Da je pri nas zelo zdrav kraj, spričuje to. da smo imeli lelos šele enega mrliča, pa še ta je prostovoljno šel v večnost, dalje ila imamo okrog .."> ljudi, ki .so že prekoračili 70. leto. kar je lepo število za župnijo, ki šteje le nekaj mul 400 duš. — Pred kratkim «e je pojavila tukaj neka mlajša ženska. ki je nabiral« prispevke za misijono. Ni se pa inolia z nobenimi listinami izkazati, da je za to od koga pooblaščen«. Bodimo lorej v takih slučajih previdni! Blagoslovitev novega kriia (Btagovira) Na Veliki Šmaren popoldne smo imeli lepo zamišljeno slavnost, katere se je udeležila skoraj vsa tara. Navzoči so bili kar štirje duhovniki, mora viki g. dekan iu poleg domačega gospoda tudi župnika iz Cešnjie in àt. OZbolta. Po lepem nagovoru izpred oltarja je g. dekan najprej sprejel 1?. deklin v Marijino družbo, nakar so se vršile pete litanije Matere bolje. Po tej slovesnosti v cerkvi se je razvil U4* gta u iwwsosì*. »«tea» «Mao « aw) ^ VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, nasoroti glaimega kolodvuta lararuje: požar, vlom, nezgode, jauistvo.stekla „i. mobile, zvonove,življenje na vse inoiieu čine m posiurtninsko zavarovanje .Ksrits» 1'ojasuiia dajejo zastopniki, ki so v vsaki lari all glavna pisarna v Ljubljani. Miklošičeva resta št sprevod okrog cerkve ua pokopališče k blagoslovitvi novega pokopališkega križa. Novi križ, ki res laliko služi v ponos župniji in v kras tukajšnjemu pokop,, tiščii, je izdelal kamnosek Vetorac iz Peč, staro tel» Kristusovo pa je umetniško prenovil znani domali strokovnjak Vlatiček iz 2irovš pri Krašnji. Pred kri-žem, ki je bit za to priliko lepo okinčaii, je g. dekan; imel ganljiv in prisrčen govor, kateremu su i«, vzočni pozorno siedili. Po govoru je izvršil Magnati» križa po novem slovenskem obreduiku. Ljudje «j pazljivo zasledovali obred, ko so slišali, s kako I«, pimi besedami sveta Cerkev časti sveti križ, m katerem je Kristus odrešil svet. Novi križ še M napis: »V spomiu 1900 letnice našega odrešenji. 19B3." Ta napis naj bi bil vsem opomin, da sinu it po svetem Križu odrešeni iti da le |>o križu pridem» do zmage. Za zaključek je domači cerkveni zbor zapel za to priliko primerno pesem: »Kraljevo «u-inenje, križ stoji.'. Vabilo k blagoslovitvi novegn oltarja. (Sv. Jakob ob Savi.) Naznanjamo, igral« saler.ijanska soilli» r llakovnika. Začetek «hivnosti bo ob T popolt|iir. Pridite v obilnem številu? Slov» gospoda kaplana (Vrhnika) Te dni se je od nas poslovil g. Ignacij Skoiie, vrhniški kaplan. G. kaplana gotovo ne bo porabil» Prosvetno društvo, katerega predsednik je bil nekaj časa. Največjo priljubljenost pa si je pridobil pri zlasti še tIxi Pepie«. Toda prečastiti je lo strogo prepovedal, saj je pravilno menil, da bi se utegnilo res kaj pripetiti, če bi se moral udati Italijan spričo take množice. »Torej .La Pepie', nikar se ne cmeri, usekni se in hajd nazaj!; - Ce bi šlo vse po sreči, bi inorali biti župnik, ujetnik in orožnik do večernic doma. Pomislite, do večernic! Pa je bila že skoraj noč in o župniku in orožniku ni bilo ne duha ne sluha ne vida. >La Pepie«, župan in vladarica m namesto župnika ko nori zvonili Zdravo Marijo. O! Tedaj niso le svečano motili za dober večer! Holiii so nebesa, burno zahtevali pomoči! A nebo je molčalo. Nihče ni odgovoril. Župnik se ni vrnil. Ne zvečer, ne ponoči, niti ne ... Na polnoči je šlo, ko sla se odpravili dve, do zob oboroženi rešilni skupini na pot. Francosko je vodila vladarica, nežno in junaško ko Devica Orleanska. Švicarsko pa >La Pepiec, razlagajoč iu tuleč ko derviš. Pa niso našli ničesar takega, kar bi bilo podobno kakemu župniku ali orožniku. Zgoraj v krčmi, kjer je v»e mirno počivalo, »o zvedeli, da se je župnik zvečer dolgo pomenkoval z ujetnikom in da so z orožništvom sedeli v štibelcu in da so nato vsi odšli prav mirno, ček» veselo v dolino. Kaj so j» zgodilo spotoma? Bodi tako ali tako, takemule »Makaronljuc ni dosti zaupali. Sonce je že pripekalo, ko so se rešitelji po rosnih travnikih bližali vasi. Vai so bili neprespani, resni, nemi in so povešali orožje. A kraj gozda je »La Pepie« nenadoma obstala ko vkopana. Brez uma je nckolikokiat zakrilila z rokami nad glavo in se nato kar vrgla v precejšen jarek med gozdom i a cesto. Dragi moji, Če verjamete ali ne; lam spodaj je pod toplo, seneno odejo spal naš gospod župnik! Z glavo se jc tiščal orožništva trt se blaženo smehljal. »PrečastitiIt jo vzkliknila »La Pepie«. Župnik jo je pogledal z enim očesom, pa je spet naglo zamižsl. ►Strašno, je -/.ammirai napol v sanjah. Orožništvo se je urneje dramilo. Najprej jo zapelo veselo pesem in nato se je zagroholalo. In dobri fant je hotel vso po vrsti objemati in je rekel vsakemu »brat«. Seveda. »La Pepie« je prav odločno odklonila objem. Kot bi ga pičila kača, je začelo orožništvo robantiti:* »Kje je moja čelada?;. »Tovariš, dežnik ti posodim,« mu je svečano zatrjeval župnik, ki se je tudi že otajat. A orožništvo ni bilo zadovoljno z dežnikom; kar koj in precej je zahtevalo čelado in samo čelado! Fant se je rotil, da ne more brez čelade domov, da je brez čelade onečasčen da bo ob službo, če ne bo čelade. Skoraj jokal se jo! S silo so ga morali odstraniti; del rešiteljev pa je šel iskat čelado. Pa je niso našli. Spotoma se je orožnik bridko pritoževal: »Vse je bilo tako lepo, vse se je dobro izteklo, župnik je morilcu tako lepo pihal na du-du, da — na dušo, morilec ui nič robantil, še trkal je z njim, dober fant je pod pazduho so se spravajali — a spotoma se je bržkone izgubil s čelado vred.« Povratek ni bil kar nič svečan. Hrez ujetnika brez plena - to ni i.il zmagoslaven pohodi Se nesrečno Iii se končal, če In ne bil župnik laka duša. A ta duša se je menda to pot preselila v »Makaronija«. Ko je bil namroč sprevod pred cerkvijo, je slal »morilec« pred vrati iu je bil tak, kakršnega so poznali vsi še pred tem /.naša oddajanje toplote, če smo oblečeni ie v volneno jopico, tki č<- pa oblečemo nad jn-pico še «rajem zuavi oddajanje toplote le še 60. če pa siimi oblečeni popolnoma, p« sanie 3ì. Ce suhi torej oblečeni, oddajamo nmofo manj toplote in ««'• nam je toplo. Oblek" zadržuje odila ja nje toplote iz /raka. Obje« «ama pa nedela toplote-Obleka jc le toliko k'-pia. kolikor «lobi lolite oli našega telo». •Obleka prezeba nas.« je rekel učr» ravofi lovec Petteukofer. Za zimo je najbolj*1 oblek« iz blaga, ki toploto slabo prevaja. I*1' liri prevodniki lopi«' nam toploto hitro izvzemaj« in j» tudi Iro odda jajo. Pameten ukrep- Na Matija wkcin morajo Indi podjetja plačevat' svojim nastavljen«!'» če so poročeni, malenkostne «lok Inde /'< '.''"" iu otroke. V zadnji'1" enfili so pričela vsa I«*1' jetj« sprejemati -«"'." iieo/etijene uradnik'' t« nino dal» dovoljenja nastavljenim, da I" s.'j poročili. S tem jc 1,11 vpeljan neko vrste rj" lihnt za iirjHluištvo. N" -h _ uri otrocih Mrirljinog« vrtca, fin Muci..................avgusta je popeljat svoje ljubljence «a prijazno Žalostno go™ pri Presüiju, kjer 'ÄSi vrtci vrhniške dekanije svoj tabor » 'Äri Ä« i» nilru. Z Vrhnike same sc jih m 5U" .. ........i t no " ".«tifllo niiU 1UU. Vsa čast in zahvala na tem 'Ji film vernikom, ki so toliko žrtvovali, da so t ni rok e in ludi nekatere odrasle popolnoma 4 ,i S prisrčnim veseljem so odhajali «lomov, "f-Ji L takega izleta. G. kaplan odhaja za i«p-tt upravilflja na Rob. Nnj ga (losj.n.l šc nadalje go blagoslavlja! Pevske drmstv». (Siicberje—Kadobrova.) 1'evKho društvo Sncberje-Zadobt ova lepo na-„Jiiie Nubiji' ledne posvečajo člani po svujfcui «nem delu ves čas dovršilvi doma. Saj vemo, ' ju„ „i ya javno hvalo, zato jih imenoma ne orno naštevali. Rečemo le: vsi so zelo požrtvo-,|,)i Blagoslovitev iu otvoritev doma se vrši — (0 ne pride kaj izrednega vmes — 10. «eplembr« B3. Podrobnosti bomo Se poročali. Ze danes pa il,imo pevska društva in okoličane. skoti Marijinih vrtcev ( Kopanj) V četrtek po Velikem šmarnu je prihitelo v nirenislvu svojih dušnih pastirjev okrog 400 dečkov »I ti»: Marijinih vrtcev z Grosuplja, Police in Žalne na prijazni knpanjski griček, počastit nebe-iko Kraljico in ji priporočit svojo mlado življenjsko noi Prcii župno cerkvijo na Kopanju jih je v imenu 'tiranepi domačega Marijinega vrtca pozdravil Za-firšek Stanko. V cerkvi je imel najprej« na (brine rlroke prisrčen nagovor g. Anton «avnikar, ekspo-jit i Grosuplja, v katerem je vnemal mladino k jubezni in zvestobi do nebeške. Matere. Pri sv. maši, ii jo je daroval g. Josip Solar, župnik iz Žalne, so otroci glasno molili in navdušeno prepevali. V odmoru mi nato ponzili svoje skromno kosile«, ki so ga prinesli seboj ter si krajšali čas z raznimi otroškimi igricami. Popoldne pred odhodom so imeli pete lavretanske litanije z blagoslovom, nato pa so prejeli še posebni blagoslov za otroke po novem slovenskem obredniku. Vsi, ki smo bili priče tej lepi otroški slovesnosti, smo prepričani, da imajo naši olrod v Marijinih vrlcib varno zavetje in da užijejo » njih mnogo nedolžnega veselja, pa da je Ia orgn-iiiwifij« šolske mladine v veliko oporo staršem pri vzgoji olrok. Počitniška kolonija »Salciijanskega mlad. d omar. (Kodsljevo-Mosle.) Na Oločec, na Otočeel — ae je glasilo veselo vzklikanje niošfanske mladine dne 18. juliju, ko je odhajala na enomesečno bivanje v ta izredno lepi kraj slovenske zemlje ob bregovih zelene Krke, malo več nego 8 km od Novega mesta proti Smarjeti. Srečna in vesela se je vračala la mladina — 61 dečkov — dne 18. avgusta, a hkrati žalostna, ker ji; bila pač težka ločitev od tega zares divno lepega kraja, polnega zlatega solnca, sinjega neba, opojnega zraka, in tople vode v tem delu mirne Krke. Vodstvo Salezijanskega mladinskega doma«, zasluži za požrtvovalni I rud, ki ga je posvetilo koloniji, ne samo vso zahvalo, marveč tudi izdatno podporo, da bodo kriti vsi izdatki. Toda, kako naj se zahvalimo plemenitima dobrotnikoma, gosp. grofu Margheriju — lastniku gradu Otočca — in blagi gospej soprogi za naklonjenost? Saj se jima ni mogoče z besedami zahvaliti za vse, kar sta storila že e tem, da sta brez odškodnine dala ns razpolago vse potrebne postore i. dr. Kar moremo reči v zalivalo je: Hog povrni! Zahvala gre pa tudi okoliškemu ondotneinu prebivalstvu župnij Šmarjete in 6t. l'eira pri Novem mestu, zlasti obema gospodoma Župnikoma: Vovkotu in duh. «velli. 1'erkotu za vso naklonjenost, ki so je bili v obilni meri deležni Salozijanci in mladina. — Hvaležni Moščaai. Obnova podruinifue cerkve. (Mirna peč.) Pobožnost in ponos naših prednikov sla postavila loliko cerkva v preteklih stoletjih, ki se belijo po naših slovenskih gričih. Zob časa jih gloda, zato je naša sedanja skrb, da ohranimo lepoto tudi naših mifnih podružnic. In za podružnico na Golobiujeku v mirnopeški lari sta se zavzela z vso vnemo ondotna ključarja gg. Jerman in Erjavec, da sta kljub težkim denarnim stiskam, obnovila strop, ki ga je starost zrušila; bil je namreč pleten s protjein in ometa« s prav bornim ometom. Prav mojstrsko je napravil strop domačin g. Janez Granljič, oni ki je bil mojster pri gradnji stropa v iupni cerkvi v Sntarjeli- Zidarska dela pa je prevzel g. Krištot iz Mirne, Cast ključarjem in delavcem I —Kdo bi pričakoval, da ne bo naš znani Meden, pismonoša v Mirni peči več nosil pošte, ko je 28 let inerii certo ua kolodvor in nazaj. Umrl je za kapjo. Prejšnji dau vese), drug asu med mrlvimi. Počivaj v Bogu! Prijatelj gasilcev je smrt (Šmarje pri Ljubljani) On« soboto smo pokopali posestnika in mlinarja Jožefa Hočevarja iz Ganjie št. 7. Bif Je dalj časa v Ameriki, kjer je pusti! svoje moči, navzel so pa bolezni, ki ga je spravila v grob. Bil je z dušo in telesom član tukajšnjega gasilskega društva, ki mu jo pomagal z besedo in r dejanjem. Menda ne bomo preveč rekli, če pravimo, da bi Smarci danes Se ne imeli tako ponosnega gasilskega doma, ko bi ne bil pokojni Jože prispeval prvi — z dolarji — za temeljni kamen. Vlada ni mogla iti mimo tolike nesebične požrtvovalnosti, pa ga je odlikovala s srebrno svetinjo. Gasilsko društvo samo je pa nn odličen način pokazalo, kaj mu je bil pokojni Hočevar in kaj je z njim izgubilo. Ne samo, da so ga nositi k pogrebu, temveč so njegovo krsto ponesli v Gasilski dom, kjer ie ob mrtvaškem odru stala častna slraža celo uro. Cast taki hvaležnosti! Družini naše najiskrenejše sožalje! Našn stara garda. (Od Sv. Gregorija.) Jane/, lliglcr i/. Praprot: št. 2, župnija Sv. Gregor, cbhaj« » soboto 26. avgusta 1933 še čil in zdrav 80 letnico življenja, V Matcvževo liišo,. kakor so po domače pravi, prihaja »Domoljub« odkar izhaja. Pred 27 leti je sezida! sluvljenec pred svojo hišo lično kapelico v čast Materi božji. Od 12 otrok jih živi Se pet omoženih hčera iu dva oženjena sina. Ob 80 letnici imajo Matevžev oče edino željo da bi jim Bog dal dočakati : tri leta, da bi mogli slaviti demantno poroko in sicer v družbi svojih otrok, številnih vnukov in piavnnkov. Tudi »Domoljub« kliče: Na mnoga leta ! Nesreča «o počiva (St. Jernej) (Ido nedeljo se je pripetila hujša nesreča, ki je zahtevala življenje Cvitkovega očeta iz Mihovice Mož se je vračal iz vinograda; ko je prišel na cesto blizu dirkališča, je prihitel avto. Cvitko je mislil, da bo mogel še priti čes. cesto, pa ga je avto pre-hilel in udaril lako močno, da se je mož zgrudil in padel v nezavest. Udarec mu je prebil lobanjo. Še pri življenju v zadnjih dihih je prejel sv. uiaziljenje. Večna luč naj mu sveti, domače pa naj tolaži Bog v njih bridki žalosti. — Preteklo Sftboto popoldne sla se peljal« na vozu Pitetič Frane in žena Anlo- prilisk iiivniMiti jr «e-laj vlada odločno natopila proli tej navadi in več podjelij ji- bilo «Milino kaznovanih. To ukrep vlade je javnost pozdravila in je gotovo na mestu, če pomislimo, ila ravnatelji in upravni «velniki dobivajo na ti- »i moj cd i ves čas iz krili svojo potrebo '»vabi z« lov na liei-•Ji T. pred kratkim je *' žival neko ru- 1 0 rlJo. oziroma ravnik dr. šu- S,il',;ozal J« i'- "i" J*iko kosov kože in 2,,¥r 11,1 Poslal v Ä laboratoriju »skov-fckoga zoologič-SiJr'a- Moskovski zločinom : majhen, živahen, suh, šaljiv in zbadljiv ko iskra. Vse, kar je res: imenitno šalo si je izmislil! Stal je s naredi, držal desno roko ob čeladi, tiščal puško z bajonetom ob slraui, se pačil in režal na vsa usta. Orožniku se je zvrtelo. »še to,« je zamrmral, »še to.. .< in je buljil v pušk". Naš župuik se je do greha nasmejal, potreplja! »Makaroni ja« po plečih in dejal: >Ti si pa kavelj!« Nato se je sklonil k vladarici in ji skrivnostno za-šejietal: »Vladarica, povem vam, lamotski župnik ga ima kozarček preveč!« Vsi so se zasmejali, eelo vladarici so se prelegnile ustnice. »La Pepie pa je stala ob strani in je bila bleda, osramočena, vsa obupana. Nekaj se je stilo v njej. Jo-kula se je. Pa je naš župnik dvignil roko: ,Ui Pepie', zadnji je bil!« ^ In tako je tudi ostalo. Nikomur se ni zgodilo nič zalega. Uiuž.u.stvo se je »umeinilo« brez škode, carinski častnik je >umeknil« ložbo, carinski uradnik pa svoje rane. In »Makaroni« je »umeknil« tihotapstvo. Nekaj pa je bilo, kar se ni nikoli »umeknilo«; to so bile župnikove besede: »Poslednji kozarček preveč!« 11. Človek bi rekel, da je bila tista stara šklenfa, ki je oskrbovala promet med poslednjo Trancosko postajo in to zakotno vasjo v pogorju Jura, še iz predpotopne dobe, če bi ne bila tako prenapeta, da se je sama pio-mikaìa in se nar.ivala »avto«. — Na visokih kolesih m obilna ko gnojni koš je mogla ta šklemfa s prida;« \>.eti pod svojo streho kakih dvajset oseb in jih ni bilo zato nikoli manj ko štirideset v njej. Pozimi je bila gneča zaradi mraza in dolge poti seveda prijetna. Ta Sklenila je imela najboljši namen zbližati človeka s človekom. Kdor se je vozil t njo dve do tri ure tja do Bremoncourta, mi bo že verjel. Seveda, za ženske so bili zmeraj najboljši prostori na uslugo, in sicer — v naročju sedečih moških — o, prosim, nikari nič hudega misliti! Stati ni mogel nihče. Moški so sedeli na lesenih klopeh in vsak je vzel v naročje svojo ženo, teto, »e-strično ali kogarkoli že. Vsi so sedeli, ko! bi imeli kol v hrbtu, niC ni bilo šušljanja, razgovarjali so se glasno in naravno. Kadar se je moral naš župnik peljati na francosko stran, mu izjemoma niso dali nobene •ženske v naročje. Zato pa je sedelo na njem dvoje, troje olrok in še so mu naprtili kokoši, gosi ali košar« z jajci — lorej vse listo, kar je bilo dragoceno iu krhko. Ko je bil avto takole uagačen in je bilo šo polno prtljage pod nogami potnikov, je pred odhodom zmeraj še zastokal šofer: »Joj, toliko je še prostora, pa uolienega slauika nikjer!« Ze leta se je ponavljala ta šala, pa je še zmeraj učinkovala. Ze dva šoferja je avto obrabil, to dovtip pa je živel še vedno in ljudje so se mu zmeraj smejali, a kaj so se smejali, zares ne vem. Pa saj so se vsemu smejali: Ker je šklemfa tako poskakovala, ker se j« tako nagibala, ker je tako ropotala — takle star avto je res špaseu ! Skoraj vsi potniki so bili sami znanci, v lo skleuifo ni nikoli vstopil kak tujec. Kdor si je hotel ogledati slavuo cesio čez pogorje Jura, se je vozil s dragimi avtobusi, ki so prihajali Bog ve odkod in se prevažali čez mejo v neznane daljave. V Bremoncourtu se je tak avto ustavil le za nekaj sekund, da so ga presedali cariniki. Nato je rekel »tef, tef« in je že odkuril s svojim dragocenim tovorom 'samih Američanov, Angležev, pa tudi Francozov. KmetjJ se niso prevažali s lakimi avtobusi ; provai so bili samoedini, ti kmetje... * 4* nija i t. Breii-.e 4.25- 5 U>n, 11 »rite 3-4 Din, 111. vrste Ž-3 Dm; Ulic« I. vrste 425-5 Dm, II. vrste 3-4 Dio. 5)1. vrste 2-3 Dm; Ira« 1. vrsle 3-4 Dir., II. viste >25-3 Din, III. tule t 50—2 Din; teletu I. vmt» i> lite. li. vrste 5 Din - Goveje meso 1. vrste: prrtiß|i del 8- 9 Din, jadnij del 10-12 Din. II. vrste prednji del 7—8 Din, tadnji del 9—10 Dm, III. vrste prednji del 5—6 Din. ladnii del 7—8 Din; telečje meso 1. vrste prednji Jcl 10-12 Diu, zr.dnji del 12—14 Din, 11. vrste prednji del tO Din, zadnji del 12 Din. Surove go-»cje kože: volovske 7—9 Din, bikove 6 Din, kravje 7 Din, telečje 12 Din. Cena prešičem: hrvaški špeharji 8—9 Din, doma« špeliarji 8—9 Din; pršutarji 7.50—8.50 Din kg. Svinjina, sveža: sremskih prešičev 11—16 Din, domača 12-18 Din kg. Prekajcna svinjina 16-32 D., ivinjjka mast 18 Din, domača slanina i4—15 Din, hrvaška slanina 15 Din. Kože prešifev: domačih 3-4 Din. hrvaških 1 Din. K oljsko meso velja 4—6 Din. ovije meso 6 do 10 Din. Ceae Htu: V prosti trgovini velja 100 kg: pše-lica 140-150 Din. ječmen 120—135 Din, rž 130 do 140 Din, oves 115—125 Din, koruza 90-95 Din, liiol 150-225 Din. Na borzi p« veljajo »a 100 kg itedeče cene (vagonske pošiljke, postavljene na itovensko postajo): sova plenica: sremska 140 do 142.50 Din, baranjska 142.50—145 Din, bačka 152.50 <0 155 Din; koruza 105—115 Din. Nlevaki izdelki: V prosti trgovini prodajajo: pienično moko po 180—300 Din, koruzno moko po 150—200 Din; na borzi: pšenično moko, nularico, tačko po 315-320 Din, banatsko po 325- 330 Din. Krmila: seno 40—60 Din, slam» 30—40 Din. Seme lucerne 1800 Din. Drobni kmečki pridelki (na živilskem trgu dne w avgusta): krompir je na drobno po 1 Din, na debelo po 80—90 par. Čebula velja 1.50 Din kg, «kočji liiol 2—2.50 Din kg. Jabolka so po 3-4 Din, hruške 4—5 Din, slive 5—7 Din, marelice 10 Din, Itozdje 8—10 Din. Jajca s« polagoma draie. Zdaj ph orodajajo po 50 par «no, boljše vrste, izbrana P« 1.50 Din par. Piščanci «o od 20 do 35 Din par. Niti pare za nasprotno časopisje lo geslo, dosledno izvedeno, je najvažuej-« sredstvo za uspešno borbo. Naš denar »a katol'ško časopisje! Ce ne bomo katoliki Slovenci vsestransko in vztrajno podpirali «TOliških listov, kdo jih 1)0? Ali mar naši in narodni nasprotniki? Zalo pa cd-vmo oči in pamet in skleni mo vai kol en 2: Ni,i dinarja za nasprotno časopisje. reon^,'P1 A-! "'"dno, Čllto nepoznan mi ie, p» SS,.h¥ifU S°> "tra,.. . Wod.l, , 'Sevedi, ker ima drog«rijo in vam WM!la vsa tepotična sredstva.. Sama naj se sporazume i .urtino Gospodična Helena Verzea is Braile v Homuniji, ki je znana za zelo lepo žensko, je Sla v družbi na izlet. Družba je prišla v gozd in ona se je z nekim fantom oddaljila od nje v gozdu. Nenadoma sta zaljubljenca ugledala pred seboj medveda. Ko bi bila šla mimo njega, bi se bržkone nič ne bilo zgodilo, toda fant je hotel pokazati svoje junaštvo in je ustrelil s puško na zverino. Krogla je zver samo lahko ranila in medved je zdivjal. Fant jo je s svojo puško odkuril in pustil na cedilu gospodično, ki naj bi se sama razgovorila in sporazumela z nircino. Lepa Helena se je rešila s tem, da je splezala na prvo drevo. Tedaj se je pričelo obleganje. Medved je rjovel pod njo, vendar'na drevo ni splezal. Obleganje je trajalo veš popoldan, kajti šele proti večeru je prišla pomoč. Mladi vitez je nauircč lako bežal pred medvedom, da si je izpahnil nogo. Gospodično so seveda rešili. Svolo državo dobijo — cigani Tajništvo Društva narodov je sprejelo predlog za ureditev ciganskega vprašanja, ki še vleče že stoletja. Cigane bodo spravili na kakšen otok v Atlantskem ali Tihem oceanii. Vseh ciganov je okoli pol milijona in jih najdemo vsepovsod na potovanju. — Ureditev ciganske države bo imela eno samo težkočo: pri tem namreč niso vprašali ciganov samih in ti jo bodo o prvi nudeči se priliki zopet potegnili v daljni svet. Je pač 'ciganska kri! Mali oglasnik ' Vsaka drobna vrstic» ali oje prostor velja za enkrat Dia 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebbine ali prodajajo svoje pridelke alf iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In (uroba- GertiwiHiiwisf obč. sluga se išče za Ajdovec pri Žužemberku. Dobre čevlje dobile pri Jerneju Jeraj, Zapoge 10, Smlednik. Lipo posestvo na <5or. Vrhu >U ure od farne cerkve Javorje; 41 oral njiv, travnikov, hrastovega in bukovega gozda, hiša i gosp. poslopji v dobfem staniu. proda A loj. Seme, I»i-hsrjevec, p. Šmartno pri Litiji. ji-ti« 15—18 let staro, IlEHli vajeno kmelske-ga delit, sprejmem. — Franc Perenta, Štepa-nja vas 47 pri Ljubljani. IMI Bi?! kamne, blizu ceste, naprodaj. Studenec 5t. 1, p. Dob U|.__ deklo, pastir-nlilpEB, ja ;td., dobite najhitreje in najzanes- ljiveje, ako ga iščete potom malega oglasnika v »Domoljubu«. Vaš naslov se lahko natisne v oglasu ali pa ga pove uprava — če tako želite — samo vpraševal-cem ali ponudnikom fauiiln najamete ali reiBJIiO oddaste denar na posodo zelo ugodno s pomočjo oglasa v »Domoljubu». Vašega naslova uprava ne pove vpraševalcem, ako zahtevate samo pismene ponudbe. IfaUn» ,ft vsakovrst-lOJEMuf „0 0brt dobi obrtnik najbolj zanesljivo, če jih išče v »Do-aioljubut. Kmečko posestvo, hišo, gozd. travnik, vinograd ali njivo najugodneje kupite ali prodaste, če oglašate v Doinoljubovem< malem oglasniku, ki ga prebira več desettisoč ljudi. Došle ponudbe dopošlje uprava lista rib Vaš naslov, ako ga ue želite objaviti v oglasu. Tihrit A 'z-in — Variété t'eloiifnu »«esina na ielrtuieali / Popust na parobrodiU / legitimacije doti« pri bile-tarnah Putmka, vseh večjih denarnih zavodih." župni h in Občinskih ura tih Profesor: »Danes imamo na vrati zvezdoslovje ali astronomijo.« Dijaki so odprli knjige in čakali. Profesor je nato snel s klinke svoj cilinder ter ga položil predse rekoč: »Ta cilinder zdaj predstavlja planet Mars in k temu mi stavite vprašanja, na katera bom podal pojasnila. Dijak Zivko vstane ter vpraša: »Gospod prolesor, ali ima ta Mars kaj živili prebivalcev?» VINA vseh vrst kupile najugodneje pri Centralni vlnarat v Ljubljani Predstojnik: »Z vašo nizko plačo s« vendar ne boste ženili.* . Pisari »Evo vam dober vzrok, da mi zvišat« plačo, gospod predstojnik.*. Prvovrstno novo brinje ima na zaiogi FRAN POGAČNIK, d. z o. z. LjaMjaaa, Tjnrševa (Dunajska) cesta št. 67. ' __________ . '- .i Sodnik: »Kako ste se drznili svojo ženo udariti?« Mož; »Bilo je takole, gospod sodnik: žena j« bila obrnjena proč od mene, kuhinjska vrata pa so bila odprta, da sem lahko ušel. Tako Upe prilike pa res nisem hotel ranniditi.« ZAHVAUS. Karitas ini. je izplačala ob smrti moža. ki je v Dravi utonil, takoj dvojno zavarovano vsoto. Pri KARITAS je bil zavarovan komaj 25 dui. (l'rej je bil zavarovan pri bivši Zadružni samopomoči v Mariboru.) To res pošteno in solidno, zavarovanje vsem priporočani. Maribor. 10 Vil. 1933. Kaiser Marija, 1. r,. Ker uama je KARITAS ob smrti zaVaro^anke Gralze Valburge takoj izplačala posrnrtniuo, 'se ji najtopleje zahvaljujeva in jo obenem vsem toplo priporočava. V PuJah, dne 12. VIH. 1933. Korošec K. in I., 1. r.; KARITAS mi je takoj izplačala posmrtnino po umrli Žmavc Mariji, ki je bila zavarovana pri KARITAS komaj 13 dni. (Izplačana mi je bila veliko večja posmrtniua, kot bi jo dobila pri bivši Zadružni samopomoči, pri kateri je bil« preje zavarovana.) KARITAS je zavarovanj«» vredno vsega zaupanja. Nadbišec, 31. julija 1933. Pihler Andrej in Alojzij», I. r. Za takoj izplačano celo zavarovano vsoto po smrli Junger Lovrenca, ki je bil pri KARITAS zavarovan šele 15 dni, se najtopljeje zahvaljujem. Kdor zavaruje «ebe in svoj« domač« |>ri KARITAS, ta denar dobre naloii. Lazuies, 10. Vili. 1933, Jožefa Junger, I r. »DOMOLJOBf, dne 23. avgustu 1933. Vrst« 44314» Z« Vaše otročičke te lahke čeveljčke it sivega, črnega ali rjavega platna i gumijastim podplatom. V njih se I» h ko otročka noiica r*i-vija popolnoma normalno. Vrsla 7045 Gospodinje, odinole v naših cenenih copatah boste mele dober m ugoden počitek. Kadar pridete domov, setujte revije in zamenjajte jih s copatami. ZA GOSl ODA RJA te udobno in lahke za (očitek, ko dovrši svoje toiko delo. „. . . ^r?ta 39254)5 Udobni polčevlji ie močnega in trpežnega boksa s gumijastim podplatom. Za vsako gospoilinjo in gospodarico, ko gre na tre Ravnotake imamo tudi na sponko. Vrsla 4467-29 Poljedelec, to so čevl|i, v katerih ameriäki kmetovalec izvršuje vsa svoja del« na polju in doma. I/.delani 30 iz prvovrstnega nnle-rijal» r. gumijastim podplatom. Okusni òèvlji. ki jih obujete, kadar gresle > mesto ali o praznikih. Izdelani so iz boksa -, usnjenim podplatom in polviaoko pelo Prak nem, elegantni in poceni. La kast i Din 99'- Vrsta 3165-00 Čevlji za vsak štra- ÈtÉBB^^k pac iz. mastnega jjliMpišgpSp usnja z močnim gu- - ' W^K/ßmKKB mijaslim podplatom flUBfjŠSUft Mo . ...........Vrsta 3922-02 Najboljši in najpraktičnejši čevelj za nemirne rjavega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Iz močnega boksa z elestičuim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo, rjavi ali Izdajatelj: Dr. Gregonj Crtjrt Uredaiks Me Košičok Za Jugoslovansko ttakaroo: Karel 0«*