Katoli&k rerkieii Ilsf. TeefU V MM i. I Ljubljani 6. kimona 1S66. Stara JMaril. prerMf MMerM. Slava Marii. prečisti llcviri! Sla\u ji pojmo veselo vsi! Slav.i v iH-lioih. mogočni kraljici. Slava pu zemlji glavno naj doni! Angelski kori. >larijp trume svetnikov zenite! \ celili n che sili naj slava doni. Slavo ji |oijte ncdol/.nc »leviee! Slava nji. ki jc Devica »levic! Slavo ji pojli* mladenčev dušice! Nji. ki je varhinja vaših dušic; Slavo ji jtojle vi starciki sivi! Ki jc varvala vas mnogih nadlog:, U l.i poniocnica vam vselej je v sili, Jc spremenila v veselje vas jok. IVvei pobožni! o vsi auienimo. Kaor l<; premore, naj v/mgac svuj gltt-, Združeni v petji Marijo častimo, „S|i«Vii~ /.apojmo Marii ua glas! Slava, .Marija, o Mali preniila! Slava naj Tehi na večno doni! Dvica ii Je/usa >i nam rodila; S|*«u zalo naj »c Tehi glasi! Jane/. Oti potertif/a h$ Mtie#finigja 5, Obžalovanje in zaupljiva molitev. Pač s« neizmerna globina moji grehi. Njih hudobija in predcrznosl preseže vsak zapopadek, njili šlevilo in razšir vsako cenitev. Tukej vpije brezin breznu" (Psalm. 41, K). Zakaj, o moji grehi! štrafenge, ki mi jih vi pripravite, so tudi brezin, ker tudi vsak zapopadek in vsako cenitev presežejo In k tema dvema se pridruži še tretji brezin, oh čez vse strašin! „Sodbc lložje so globok brezin" (Psalm 35, 7.): ker so zakrite pred vsako človeško modrijo. Gorje tedaj na gorje, strah na strah, britkost na britkosti Brezin breznu vpije z glasaui brezna Božjiga, ker brezin grehov brezin štrafeng zasluži, in brezin Božjih sodb obsojo izgovori. Tedaj brezin Božjih sodb nad menoj, brezin peklenskih marler pod menoj, brezin pregreh v meni. Bojim se, de bi se brezin liad menoj ne vderl, in me s tem, ki je v meni, v tega, ki je pod menoj, ne pokopal, kjer se grehi nikdar s strafengami ne odslužijo, temuč štralenge od grehov vedno brano dobivajo. O joj meni! Zoper koga sim grešil? „Kam sim se, o Bog, od tvojiga duha obernil? Kam sim bežal izpred tvojiga obličja?" (Psalm 13N, 7. j. Je bil moj beg hudobin, je bilo moje skritje v moj brezin obsodijivo: me zavolj tega nisi vidil kalj? t As? :tO. — Kdo je pa bil, ki je mojo dušo k grevengi bu-•lil, če ne Ti? Ti si terkal, o nardohrotljivši Gospod, in si zbudil dušo. v breznu njenih hudi bij o :ia mehki postelji spijočo, si polresal njo lenobno, jo oserčaval, ki se je še mudila, in si storil, de je overgla in obžalovala, kar ji je poprej radost in veselje delalo. Vse to o Gospod, v breznu opravljal: torej tudi u*liši iz brezna k Tebi vpijo-••iga! \e zakrivam, o narvikši Dobrota, ne zagovarjam svojih grehov pred Teboj: pokažem jih, iu rie izgovarjam: sam se jih obtožim. Jaz sim dolžnik , jaz pa tudi tožnik. Le ti me ue toži, ki si me stvaril! Za greli sim si bil sam zadosti: tudi za ložbo in pokorilo si hočem biti sam zadosti. Pa moj Bog! kako sim v stani, se toliko liu-lobij poboljšati, Tebi za toliko pregreh zadosti storiti! Verzi se tedaj, hudobni človek! v gloho-ci.iu urezmemc žaiosii, kakor si se poprej prostovoljno vergel v zrelo strašne hudobije! Obleži, nesrečni! pod težo nar hujših bolečin, kakor si se z veseljem v smrad peklenskima brezna pogreznil! Zagerni se, hudobni! v grozne tmine uetolaž-Ijiviga toževanja, kakor si se s premislikam v brezen nesramnosti vergel! Daj se goniti valovam britkosti, kakor si se poprej dal goniti valovam slad-nosti. Strah, bolečine in britkosti brez mere! zberite se nad meno, popadite. obtežite. zmotite, obsujte in posedite me! Spodobi se in pravično je. de dolžniga terpinčite in se nad njim maštujete, ki se je Bogu ustavil! Nečisti naj naprej občuti peklenske martre, ki jih je zaslužil: naj okusi, kaj si je pripravil, naj pije iz kozarca, ki si ga je nalil, in naj se navadi tega, kar bo terpel. Deleč proč od mene bodite, tolažbe, veselje, rado vanje ? le odpu-šenje mojih grehov bi vas kje utegnilo snet nazaj k meni perpeljati. Ne perbližajte se mi pred smerljo. ako ne pridete kje v tovaršii odpušenja. Ni mogoče, de bi grešnik ne jokal I as ali tam. Vcdna pokora bodi tedaj britka tovaršica mojih let, ncprehcnljiva holečnost trinog mojiga življenja: mojo mladost in mojo starost naj spremljate vcdna žalost in tuga. Tako naj bo; in de bi tako bilo, je moja prošnja in želja. Zakaj, če nisim vreden, moj llog in moj Gospod! svojih oči v molitvi k nebesam povzdigovati, vender nisim nevreden jih v solzah zgubiti. Ako sramežljivost v spominu na storjene hudobije mojiga duha omoti, sc spodobi, de naj ga še omoti velikost bolečine in žalosti. Ako se lioji, odkrit biti pred očmi svojiga lloga in Gospoda, naj pa tudi kazni njegovih prestopkov vedno pred njegovimi očmi ostanejo. Vender odahni se, o grešnik, potolaži se, in pribeži ravno k temu Bogu, kteriga si razzalil: beži od scrditiga k potolazenimu. O pravični in dobrotljivi llog, spomni se, de si usmiljenik in moj stvarnik. Ce si tudi sodnik, obsoditi svojiga zadol-ženca, si vender tudi Gospod, varovati svojiga liiapca, stvarnik, svoje delo ohraniti, llog, svojiga vernika in keršenca zveličati. Spomni se tedaj, blagostivi Gospod, ne samo svoje pravice do svojiga razžalnika, ampak tudi svoje milosti do svoje stvari; ne samo svoje razserdbe do dolžniga, ampak tudi svojiga usmiljenja do revniga. Prepričan sim sicer resnice, m spoznam, de moja vest res obsodbo zasluži, in de samo moje kesanje ne more Tebi zadostiti: pa ti, usmiljeni Gospod, ki si Zveličanje, in „nočes smerti grešnika ' t K/.ek. I H, J, odpusti moji grešili duši! \a Tebev se opera moje upanje, in Tebi izročim to dušo. Cuj nad njo pri opravilih po dnevi, glej na njo v počitku po noči; misli na njo tudi tačas, kadar jaz na njo pozabim. Grešni človek sim, iu reven, pa svoje grehe obžalujem. m spoznam svojo revšino. Hog! Usmiljeni! ii Milili se skesauiga! Grešiti je Tebi nečast delati, in tega bi se ne smel noben človek prederzniti, ko hi ludi drugač moglo vse konec vzeti, kar je zunaj Telie. In vender sim jaz to storil: Tebi nečast delal. Vsigamogocniga dražil! Oh. kako veliko hudo sim si vender dovolil! Gorje mu, ki hudo do-pern.i.sa. in dobro opusa! \e padi nad me, o jeza Vsigamogočiiiga! kako hi našla prostora v meni, kako hi te zamogel prenesti! Kje bom pa tudi polajšanja iskal, ker me moji grehi tako grozno k obupan ju dražijo, če ne pri Tebi, o Hog, kteriga dobrota nima dna, kteriga milost nima meje, kteriga moč in modrost nima konca? — Zakaj, če se Tudi nad grehi serdiš, vender tistim, ki k Tebi zdi-hujejo, zveličavnih vdihljejev ne odrečeš. Uči nit; tedaj, o Gospod! na kaj de imam upanje svoje rešitve staviti! Priserčno je poželim, pa moja nevednost je pregloboka, moja oterpnjenost prevelika, mojih grehov preveč, kakor de bi si upal, si jo obetati. Vem in spoznam, dc po pravici terpim, kar sini si prostovoljno naložil, in de moja nepo-koršina uslišan ja ne zasluži. Le to, o dobrotljivi Gospod ! hi mi še zamoglo pri vsih mojih zmotah in hudobijah v prid hiti, dc Tc nikdar nisim sovražil. nikdar tvoje milosti zaničeval. ..Stori tedaj z menoj po svojim usmiljenji" (Psalm I |H, £4.J, iu hodi zato vekomej hvaljen! Amen. WJmixlii »h i* i on iasarMot m« -lr-• 1rijanxkhn. | Iz .a(>lrijki*4 |»rij*lU~.) ..Skrivnost kraljevo zakrivati je dobro, dela Ho/.jc pa razodevati iu hvaliti jc slavno** (Joh 12, 7.i. Vsled teli besedi sveiiga Duha hočem torej od velikiga drla llo/.jiga, od pusehne milosti Gospo-dovc tukcj nekoliko sporočiti, povedati namreč od sv. niisiona. kteriga so častitljivi očetje lazaristi na \vstrijanskim v Petronelu, nekdanjim rimskim Kar-natu, imeli, ki se jc pervo advcutiio iiedeljo, 3. grudna začel, tretjo adventno nedeljo, 17. grudna preickliga leta (|S5l) pa sklenil. Vsak dau so bile po tri pridige, in sicer o delavnikih ob desetih, oh eni in ob šestih. O nedeljah in praznikih je bilo vse drugo ravno tako, samo večerna pridiga sc je namesto oh šestih, o poli štirih imela, zato dc so zamogli ptuji, ki so take dni, z delam ne zaderžani, obilniši kot o delavnikih prišli, tudi pri tej večerni pridigi bili, kar bi jim bilo ob šestih zvečer holj težavno, ker bi bili mogli že pozno, v temni noči domu hoditi ali pa brez te pridige ostajati. Drugo in tretjo adventno nedeljo in v praznik čistiga spočetja presvete Device Marije so bile pridige pod milim nebam, ker je bilo prav obilno posltišavcov in lepo vreme. V pridigah, ki so bile oh desetih, so govorili čast. 0. Derle zoper najnavadniši grehe, zlasti od prelomljevanja četerte, šeste, sedme in osme zapovedi Hožje, potem od nezmernosti v jedi in pijači , od onesvečevanja nedelj in praznikov itd. Posebno in terdo so svarili pred tistimi grehi, na ktere se po navadi malo gleda, in kterili se ljudje redko in neradi spovedujejo, namreč pred tistimi grehi, ki se v mislili, željah in z govorjenjem do-prinašajo. — V pridigah ob eni so rast. O. Stolen-berger pridigo vali od velike ali vesoljne spovedi, od reči k zakramentu sv. pokore potrebnih, potem kaj je pred sv. obhajilam in po sv. obhajilu storiti itii. Oba čast. gospoda sta s prav izverstnimi pripovedmi, s primernimi podobami in prilikami resnice razjasnovala, ter jih v spomin in serca vtisovala.— rasi. O. liilien, prednik lazaristov, ki so ob šestih, včasih pa o poli štirih pridigovali, so pa večnost in poslednje reči človekove: smert, sodbo, pekel in nebesa razkladali. Govorili so s posebnim naduše-njem in s posebno, nadnatorno močjo, kteri dar sv. Duha jc Ic nekterim izvoljenim dan. Ves drugi čas dneva od pridige do pridige (razun od dvanajste ure do ene za kosilo odločene) pa so spovedovali, in ne le čast. gospodje misionarji, ampak tudi drugi, zlasti sosednji duhovni pastirji; skoraj sploh so se velike spovedi delale, ka-koršuih, ako ne več, je tavžent gotovo bilo. Pervili osem dni ljudje k spovcdnicam še niso tolikanj tišali, ker njih oči še niso bile popolnama odperle iu serca še ne prav pregrete; ko je pa ven in ven resnica za resnico kot strela za strelo duše zadevala, so se mogle oči odpreti in serca ogreti, tajali se je moglo tudi marsiktero oterpnjeno seree, zopi rstati več ni bilo mogoče, mogel se je človek resnici vdati, zmagan je padel na kolena pred spovednika. Tako se je v spovednici želo, kar se je na leči sejalo. Iz tega je razvidno , de mora mision, ako naj obilno sadii rodi, štirnajst dni terpeti. Saj se hoče po misionu greli zaterati in čednost vterdovati; oboje se ima zgoditi po lložji besedi na prižniei in v spovednici. Dušo kristjana v dobrim vterdovati, de vse skušnjave liudiga duha in zapeljiviga sveta serčno in stanovitno zmaguje, in pregrehe dostikrat vkoreninjene in v dušo globoko vrašene s pravim pridani zaterati: k temu jc živ iga, moeniga in ohilniga oznanovanja besede Hožje in torej ludi časa treba. Zato bi dvomil, de bi se dalo to težav no in v elikansko delo v malo dneh prav in do kraja dognati in doveršiti. Ako pa mision 14 dni terpi, sc pervili osem dni seme Hož je besede lahko seje, setev lahko raste ali tudi zori. drugih osem dni pa se potem v spovednici lahko obilna žetev ima. — Nikakor ne dvomim, de se jih je v tem 44dnevnini misionu v Petronelu prav veliko resnično spreober-nilo, vezi pregrehe za vselej raztergalo, de hodijo zdaj po poti prave pokore, de serčno, milo prošnjo časi. gosp. prednika v njegovi poslednji pridigi od stanovitnosti: „liodi zvest do smerti, in ti bom dal krono življenja* — vedno v sercu hranijo iu spolnujejo , in de bodo tako krono večniga življenja prejeli. K sklepu niisiona so tretjo nedeljo v adventu ob osmih čast. gosp. fajmošter Petronelski veliko mašo imeli. Po mašnikovim obhajilu je bilo občno obhajilo vsih tistih, kteri so se bili v času misiona spovedali, razun ptujili, kterih veči število se je dalo v svoji domači cerkvi tisti dan po spovedi obhajati, in razun šolske mladosti Petronelske, ktera jc drugi dan misiona spoved opravila in tretji dan sveto obhajilo prejela. Sabota, predzadnji dan sv. misiona, je bila v to odločena, de so zamogli vsi tisti, kteri so se že prej med misionam spovedali, pa še kaj dostaviti ali popraviti imeli, se še enkrat spovedali, in kar je pomanjkljivima bilo, doveršiti. Pa še tisti dan, kakor tudi poslednji dan sv. misiona dopoldne in popoldne do pozne noči jih je še veliko tacih k spovednicam prišlo, kteri med misionam spovedi še niso mogli opraviti. s« 18. grudna, torej tisti dan po misionu, se je celi dan spovedo-valo in še velike spovedi so se delale, dokler niso čast. gospodje misionarji odšli. Poslednji dan misiona popoldne je hil po čast. gosp. predniku misionski križ z napisani: ,.lleši svojo dušo!u blagoslovljen; potem so O. Stolenberg nolnama odpustek oznanili, in kratko, krepko in ično pridigo od odpustkov imeli. Nato so misionski križ med spremljevanjem več tavžent ljudi v slovesnim obhodu nesli in postavili. K sklepu je bila paslednja pridiga gospod prednika od stanovitnosti v dobrim, med ktero so zlasti vsi poslu-šavci obilno solz preliti. Naposled se je dal papežev žegen. iu pred izpostavljenim svetim llcšnjim Telcsam „Te lit Mini" zapel z zahvalno pesmijo. Tako jc hil mision sklenjen in gotovo z obilnim sadam. S serčno hvaležnostjo je vse lloga hvalilo in misionarjem o njih slovesu vse dobro vošilo. (iotovo se je rešilo veliko veliko duš. Ile hi Hog vse pri terdnim sklepu in v stanovitnosti oliranil! Hvaljen hodi Jezus Kristus! G r i i i J ej za pri/izooavce in obfizovauvc. Sv. Hieronim pravi; ,,Ako bi se urno nazaj ozerl, ko te 'voj prilizovavcc hvali, bi vclikrat vidil, kako ti rogovile kaže, ali pa oslovske ušesa dela". Torej sc sv. Hieronim čudi, kako de človok prilizovavca toliko rad posluša, in če ga je človek tudi sit, če ga tudi ne more terpeti, se vender le zgodi, dc nam njih prilizovanja niso zoperne, in de svojo lastno hvalo iz njih ust skrivej radi poslušamo, in ravno s tem nas hinavci goljufajo in mi sami sebe goljufamo. Kako močno pa de človek samiga sebe goljufii, ki hinavskim prilizovavcam ušesa nastavlja, nam lepo razjasnuje Ezopova basen od krokarja in lisjaka. Krokar je čičal na drevesu, priliznjeni lisjak pa pod drevesam. Kos mesa ima krokar v kljunu in ravno se pripravlja južinat. Lisjak ugleda krokarja na drevesu: močno všeč mu je kosec v kro-karjevim kljunu, in premišljuje, kako hi sc dal iz njega izkoledovati. Loti se — zvitiga prilizovanja in začne krokarja na vso moč hvaliti. Moj pri-serčni krokar! mu reče, ti si pa vender tič, de jc kaj. Semhraj-le, tvoja černota je černejsi kakor černa, lepši od cerniga ebanskiga'lesa, ki se vender s aretiram enako tehta in ceni. Kako lep in k oren j as k kljun imaš: lahko sc z orla m poskušaš, ker tvoji kljunniki so veliko debelši, terdnejši in oj-strejši, kakor orlovi. Kaj hi šc Ic tvojim peresa m rekel, ki so tako popolnama in lepe, dc sc vsi pisarji in malarji za nje pulijo; zares so vredne, de bi sc rumeno solnce in vse nebeške zvezde z nji- mi pisale. Koliko bi zamogel pa še govoriti od tvojiga prezaliga ferčanja. od tvojih nepremagljivih krempeljnov, od tvojih oči, žarečih kakor ogenj, ki se zamorejo z vsimi zvezdami na nebu meriti! Kar ni p je pa še prav čisto prevzelo, in ne toli-krat v globočino serca ginilo, ti ne morem in nc smem nikakor zamolčati, — to namreč je tvoj Iju-beznjivi, bolj nadzemeljski kakor pozemeljski glas. Skrijejo naj se vsi kanarčiki in slaviči, kjer se tvoj prijetni kra kra zasliši: vsi godci in pevci morajo obmolkniti, ki hi sc hotli s tvojim sladkim glasam meriti. Oh, dc bi jest Ic eno majčkeno iz Tvojiga neprcsegljiviga gcrlica zaslišal: je*t bore lisjak Tii sc zamaknil, od zgolj sladkosti hi hil cel teden ves zven sebe. O ti prelepa rajska tica! daj daj vender malo zapeti; le saj z eno samo okroglico po-terdi mojo misel. v kteri sim te nad vse pernate podnebne prebivavce nekoliko milj visoko povzdignil. Tako je hil lisjak svojo hvalico dokončal, krokarju se jc pa samo smejalo, tako jc hil vesel. Vi več dvomil, dc jc on res pravi mojster in glaso-vodja med pernatimi pevci: odpre tedaj lisjaku za ljubo svoj kljun, dc bi temu — češ - priserčiiimu ririjatlu njegove ušesa razveselil. Ilobro jo je hil izun lisjak izpeljal, zakaj komej je bil butec* krokar zinil, dc bi jo zakrozil, ze mu lepi kosec mesa iz kljuna na tla repne, na kteriga je lisjak že dolgo prežal, in ga je tudi ber/. lepo pobral in se krokarju priljudno zahvalil, uc toliko za pesmico, ki mu jo je krikrakal, kolikor za meso, po kterini je njegovimu gladnimu želodcu ze zdavno skomina bilo. Ko se je pa z njim poslavljal, mu je hotel krokar še kaj zapeti, lisjak pa mu je rogovile pokazal in se zakrohotal, rekoč: „l)rujikrat pa šc verjemi prilizovavcu, ako hočeš osleparjen hiti!** Prilizovavci človeka goljufajo, lloga pa žalijo; torej se jih je treba varovati. ^Člorek eloreku m more biti prijatel, kteri je lio*ji neprijatelpravi sv. Ambrož. Ogied po Sloven*kim. Iz Ljubljane. Druga pola mv. pisma jo ze stavljena; itna ravn i tisto obiiko kakor besednjak, samo natis je veliko veči. Prav lično delo bo. lahko smo ga veseli. — Zastran tretjiga zvezka ^gorornika* naznanimo tistim, kteri mislijo kake pridige zanj izdelovati, de za adventne nedelje smo že preskerbljeni. — Zahvala. Po visokočasiitim šolskim višjim ogledu gosp. J. Zavašnik-u, je Teruovska šula od skrivniga dubrotnika lep dar prejela, namreč: tri velike table s pozlačenimi oklepi, s podobami njih svetosti papeža Pija IX., našiga milistljiviga škofa Antona Alojzja, in pre-svitliga cesarja Frančiška Jožefa, — za kar se šolsko predstojuištvo biagoserčnimu dobrotniku spodobno zahvali, in ga bo tudi otročieem v hvaležno molitev priporočilo. Iz rAnotranj'S'iiija. — Slišimo, de tudi visoko-čast. Ipavski gosp. dekan so zboleli za kolero; I) >g n-in jih ohrani! — Gosp. A. 1.ampe v Podkraji so bili v veliki nevarnosti, pa so gorji. V Novim mestu so čast. O. Fratern umeri1'. Iz Gorire. Kolera pri nas še ni potihnila; po deželi v raznih krajih iako divja; v Gargari in v Konjskim je zdaj nar hujši. Duh ivnu sta d» zdaj le dva umerla; dekan v Viški in gospod Guzzoni kaplan \ Turjaku. * Pretekla sta mende dva mesca, kar nismo iz Goriškiga ničesar v Danici brali, razun de je Gjriski girnuazi svoje šolsko leto dokončal. Iluda bolezen, ko- lera, je poglavitni vzrok, de so gg. dopisovavci obmolknili , ker strašniga razglasovati, med boječe ljudstvo trositi in se veciga strahu napravljati niso hotli. Pa tudi moj namen ui. popisovati, kodi po Goriškim Gospodova šiba tepe, koliko jih je bolezeu že tu in tam pobrala, le toliko ca gotovo vem in povem, de okoli Gorice ne fare ne kaplamje ni, kamor bi se ne bila oglasila in po kratkim, pa jbko hudim terpljenji marsikakiga svila, in v hladno naročje černe zemlje položila. Meni bližnje okolice je kolera Goriškimu mira nji mu ali srednjima mestu še naj bolj prizanašala. Zakaj v predmestjih, kjer bolj ubožni in delavni ljudje stanujejo, je nekoliko ojctrejši nastopala, in še dosihmal ni popolnama jenjala. Od U. mal. serpana, kar so se pene znamnja te piujku pri nas prikazale, je bilo ljudstvo v zdraviven nt i ah iu trepet pretreseno. Pogosto prejemanje presvt-t It Zakramentov med letam naših vat-anov obojiga spola in vsake starosti že sicer zasluži našo pohvalo, zdaj pa so se še obilniši k spovednicam približevali, ter se s smrtnim obžalovanjem svojih grehov, tadi med prelivanjem britkih soiz svojih grehov obtoževali, in menim, de v tistih srenjah, kjer je bila kolera poterkala, ni soseda, ki bi ne bil saj enkrat, ako še ne \eikrat od Velike noči sv. zakramentov prejel. Veliko očitne in domače pobožnosti se je res v tem čar-u storilo. Med peljem litanij in sv. pesem je skesano ljudstvo a procesijami bosu hodilo v Mariine cerkve, in toliko milo tdi-hovalo k Materi milosti za odvernitev strašne šibe, de so marsikakiga gleda« ca solze polile in se tudi njegove misli kviško povzdigovale. Tudi gospoda se tem očitnim pobožnoptiin ni posmehovala. kar bi se ob dragih časih od kaciga »laboverca utegnilo zgodili, marveč se je p« bož-ii i m mo'ivcam spoštljivo odkrivala, in če se tudi ni ravno procesijam pridruževala, jih je vender le v duhu uprem-Ijevala v hišo Božjo, v kteri )e bilo tudi gosponkih. hvala0»gu! zdaj obilniši vid.ti, in se bližati Mkriini>tim naše svete vere. Ce torej od te strani Božjo šibo ogledujem, si popolnama s vest izrečem : proti drugim nadlogam je nagla *mert nar priprav niši Hrahovavka. grešnika zdramiti, ter na pot pokore nakloniti. Slabe letine na vinu, ktero je tukaj nar poglavitniši pridelek, so svoj sad prinesle, ker so se učilnice pohujšanja pomanjšale, čeravno še ne popolnama faperle. Ljud-ki mision je veliko duhovniga prida obrt dil, ker je Božje vneme polni misionar O. Bankič marsikako mlačno dušo toliko pretresel, de je v se šla in »e starim navadam odpovedala; ali le še glasov tiši pridigar je Bog. Oče nebeški sam, kteri misio-narjeve in vsih navadnih dušnih pastirjev besede, opo-miiiovanje iu žuganje tako s kolero spremlja, kakor nekdaj svoje zapovedi na gori Sinaji z groma in in bliskam. \adjati se je. de dobro seme, ki ga je kolera v spokomiši fcrca zasejala, bo sad obrodilo v večno zveličanje. — Poleg očitnih in domačih pobožnost , ktere ljudstvo goreče opravlja, se jih tudi veliko v bratovšino sv. Ska-pulirja vpisuje, ktero suio letaš na Kostanjevici veljavno zopet odperli, kjer je bila ntkdaj, dokler so Karmeli-tani tamkej stanovali, in je veliko udov štela. Slovesni obhod sinu v nedeljo po škapulirski materi Božji imeli, kieriga ho se bratje in sestre bratovšine z mnogimi dru-zimi ljudmi z vso pcbožuostio vdele/.ili. V ta namen je i udi kratek poduK v talijan»kim jeziku na svitlo | riši I. Z Bogam! O. Krotkoslav. Hazy1e<9 p« kerdanmkim *rel»#. V Atenah je od mertvuda udarjen naglo umeri M-ioiia'a in nočejo od besed-niga izročila nič slišati, vender pa tudi pregledajo določno besede sv. pisma: „Kar je Bog zvezal, človek ne sme razvezovatiu ((Juod Deu* conjunzit, homo non separet!) V Pragi je bil 1. vel. serp. po kardinala Svar-cenberg-u v katoliško cerkev sprejet gr. Šiveinitz-Crain. Dunajski vikši škof Otomar Hauscher so postavljeni z redam velikiga križa sv. Štefana. V nemškim Gradcu so napravili bolnišnico za duhovne, ktera je bila z 20 posteljami 28. u. m. začeta in kapela za nje po škofu posvečena. Cesar Ferdinand so rokodelskimu katoliškimu društva v nemškim Gradcu 300 gold. milostno podarili. — JMIH ttarori* Za bolniMnico r Jablunki. Dobrotna duša 10 gold. v srebru. — Grobni napi*. \a vsaki grob. Truplo moje iu počiva. Ilu*a um plačilo viiv«; klin-m milu » temne jame: Moli. o prijatel. >«-me! M*oyorori z yy\ ifo$>i*orarci. •itftf. M. h. v t : \ a»e pi«anje »iiiii še le .'Ml. vel. serp. prejeli, lurej ca poslednja llanira ui mogla naznaniti. — tio»p. J. I., v I': llriiar »luu prejeti in e> t.iuiiiini-lu minili. — lau>p. J. II. na II: Prejeli. lepa livata! — Za cc. Uuriške naročnike se frrkveni liov urnik ilobiva v Ituriei pri g- k. Soliar-ji na Travniku m. 447. IVfiiifMiftf fhihonilne. \ Ljubljanski škofii. l»osp. kaplan Martin ko rosic m x \ ac v Henijernej prešla« * j •u'.. ■— t inerli «.«: ff">p. I»a»pci |'or eni a. Prelokki lokali*!. '41. vel. serp. v lis. lelu svoje sl»-rokli: C"sp. Janez X o 11 a o. kaplan v Mi uri i. '-iS. vel. serp. v M. lelu svoje starosti za kolera; II. Krutem Ter le p. učenik v No-vumesliili latinskih šolah, v t.Y letu »vuje starosti /a kolero. Naj v miru počivajo! Sere na zahvala neznanima dobrotniku r IJu-bljani, kteri je za kolero bolnim revne ('črnomaljske /are beri ko je slina t, tle tudi per nas letaš kolera, ktera se je skorej po vsi fari razprosterla, sroje %erlre tirja, po blagih osebah HO goldinar-jer btagodasnn podarit. \ Cernomlji 'JO rct. serpana IN.lfi. Fajmošter