Leto VIII. V Celju, dne 2. oktobra 1913. St. 40. NARODNI UST «haja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Glavni zbor Narodne stranke za Spodnje Štajersko se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra 1913 v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju. Dnevni red: 1. Poročila: a) dr. V. Kukovec: Narodna stranka od zadnjega glavnega zbora. b) dr. A. Božič: Strokovna organizacija našega kmečkega stann. c) dr. T. Gosak: Delavsko vprašanje na Štajerskem. d) Miloš Stibler: Naše trgovstvo in obrtništvo. e} dr. Ernest Kalan: Naše časopisje. f) dr. L. Brunčko: Društveno življenje na Štajerskem v 1.1913. g) Janko Lešničar: Mi in naši nasprotniki. Podrobni pregled našega dela. 2. Volitve glavnega in izvrševalnega odbora Narodne stranke. 3. Predlogi in nasveti. Opoldne je skupni obed v »Narodnem domu". Popoldne se vrši od 4 ure naprej v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma" velika slavnost »Zveze narodnih društev" pod naslovom »ohtobersko slavje", h kateremu so vsi udeleženci glavnega zbora prisrčno vabljeni. Kdor ne more priti na glavni zbor, naj se vsaj sigurno udeleži te slavnosti. Prosimo vse svoje prijatelje in somišljenike, da se sigurno udeležijo strankinega glavnega zbora, ker je od njega v veliki meri odvisen ugled stranke na zunaj. Pridite ne le sami, temveč povabite tudi znance in prijatelje. Naj bo naš glavni zbor pravi narodni tabor, na katerem bodo zbrani vsi najodličnejši možje Spodnje Štajerske. V Celju, 24. septembra 1913. Za Izvrševalni odbor Narodne stranke predsednik: deželni poslanec dr. Vekoslav Eukovee. Doneski h glavnemu zboru Narodne stranke za Štajersko. V. Beseda o naših črnogledežih. V malih razmerah živimo spodnještajerski Slovenci in le premnogokrat kuhamo, kakor pravi znani narodni pregovor, z vodo namesto z vinom. V takih razmerah se pojavljajo črnogledeži, kateri nam prav radi napovedujejo narodni pogin, kateri v nič devajo vsak trnd za našim narodnim in gospodarskim napredkom. Ti ljudje vedno poveličujejo nasprotnika in v nič devajo Slovenca. S tem svojim črnogledstvom, ki se včasi iz razžaljene častiželjnosti ali omejene pohlepnosti celo prelevi v zaničljivo norčevanje, delajo naši narodni stvari veliko škodo. In v krogu malega našega naroda tvorimo danes spodnještajerski narodnjaki v strogo strankarskem pogledu še šibkejšo manjšino in kaj čuda, da smo mi še prav posebno oblagodarjeni s črnogledeži. Naj se lotijo trdni in odlični možje so- „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 E, ca Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. mišljeniki kateregakoli dela, o vsem zatrjujejo omenjeni črnogledeži že naprej, da bo brezuspešno, ne da bi jim padlo na um, da bi bila pravzaprav tudi njihova narodna in strankarska dolžnost pomagati, krepiti druge s pogumnim vzgledom in trdno vero v zmago dobre stvari „Dobra stvar". Tak-le črnogledež bo takoj rekel: »Prijatelji, ali veste, da je vaša stvar res dobra?** In na to nam je treba odločno odgovoriti, da je. Dobra sicer ne za koritarje, ne za častiželjneže in ljudi, ki bi si radi na javen račun in na ime naroda in stranke polnili žepe, pač pa resnično dobra za narodovo celokupnost. Narodna stranka obstoji še-le malo let in zato je težko pisati o njenem delu in nalogi v naši politični javnosti kakoršnokoli zgodov.no. Ali tudi najbolj sovražnemu človeku bo težko trditi, da slovenskemu narodu na Sp. Štajerskem ni ničesar koristila. Z njenim nastopom se je pričelo pri nas vse drugačno življenje na političnem, gospodarskem in prosvetnem polju. Možje, ki so se družili okoli narodne zastave, so začeli s politično in gospodarsko organizacijo ljudstva, so ustanavljali in širili časopisje, ljudske knjižnice, izobraževalna društva; so netili čut za koi ist gospodarskega časopisja in društev, organizirali kmečki stalež v gospodarska društva in zadruge; so dali podnet za organizacijo trgovstva, obrtništva, delavstva. Poglejte dolgo vrsto naših društvenih delavcev, naših marljivih zadružnikov, prvakov v naših trgovskih in obrtniških organizacijah: to so možje narodne stranke, to so ljudje, ki so si pridobili za politični in gospodarski napredek spod-nještajerskih S^vencev nevenljivih zaslug. Niso zahtevali in ne tirjajo še danes za svoje delo nobenega plačila. Niti hvaležnosti ne pričakujejo od nikogar, ker je v javnem življenju nikjer ni. Ali nepristranska zgodovina bo njihovo delo zapisala v zlato knjigo slovenskega naroda. Opaža se pri nas na vseh poljih napredek. Res je, Nemštvo nas tlači hudo in ga podpira pri tem še vlada. Ali res je tudi, da je odpor proti Nemštvu pri nas neprestano večji. Docela priprosti ljudje vidijo danes, da se nam godi pri državni in deželni upravi krivica, jezijo se nad nemškim uradovanjem pri sodnijah, glavarstvih, poštah in železnicah. Črv nezadovoljnosti, srda in odpora gloje naprej. Naše narodne prireditve, dasiravno nam nasprotujejo Nemci in duhovščina, zbirajo vedno več ljudi, krog odjemalstva pri narodnih časopisih raste, naši ljudje se krepijo gospodarski po mestih in trgih in tudi naše kmetijstvo vsaj vstraja vkljub velikim davkom in nesrečnim letinam. Za črnogledstvo ni povoda.. Ali povoda je dovolj, da svoje delo na vseh poljih podvojimo in potrojimo. Ni pa rodilo naše delo le direktno sadu, prisililo je duhovništvo da nas je posnemalo. Spomnili se bodete vsi: naša duhovščina je bila že pred ustanovitvijo narodne stranke vodilen in odločilen činitelj v naši politiki, ukazovala je in strahovala ljudi tako, da so se mnogi pred njo zatekli celo nemškutariji v naročje. Delala pa je malo za ljudsko izobrazbo, za zadružništvo, za povzdigo kmetijstva. Danes dela povsod precej, v prvi vrsti, kakor vemo, zato, da si ohrani političen upliv na ljudi, da si pridobi kaka poslanska Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: nNarodnl List" v Celju. mesta in da odpade kaj tudi v njene žepe: ali mnogo dobrega zrna pa tudi ostane. Niso redki slučaji, da se prerajajo ljudje, ki jih je duhovščina politično vzbudila, v najboljše narodne delavce. Ne bomo se spuščali v premnoge vzglede iz prejšnjih let, ko so bili primorani naši duhovniški poslanci vsled naše kritike in naše obsodbe vsaj včasi ugoditi kaki narodni zahtevi, navajamo tu le slučaj iz zadnjih let: klerikalci bodo vendarle morali vgrizniti v kislo graško jabolko in delati v Gradcu narodno politiko, ker se boje naše politične organizacije in našega časopisja. Zato proč s črnogledeži 1 Pošteni smo, očitati nam nikdo ne more ene politične lumparije; služili smo narodu, kolikor smo vedeli in mogli, zato gledamo lahko vedrega lica v bodočnost. VI. Pritožbe naše mladine. (Dopis iz gornjegrajskega okraja.) Zdi se mi skoraj nepotrebno pisati o potrebi narodne mladinske organizacije. Pisalo in govorilo se je o tem pri nas že takrat, ko se je napravil poskus tako organizacijo ustanoviti. Poskus se ni obnesel; ne morda zato, ker ni bilo zanj razpoloženja med mladino, temveč zato, ker je bilo za važnost mladinske organizacije premalo razumevanja in vsled tega tudi premalo zanimanja v merodajnih narodnih političnih krogih. Naši ljudje premalo mislijo na večno veljavno resnico, da ima le tista politična stranka bodočnost, v čije ideale veruje, za katero se navdušuje mladina. V Trstu in Ljubljani se zbira mladina organizirano za narodnim praporom, ali bodemo zaostali Štajerci? Naša mladina je željna dela, rada bi se tudi pokazala in nastopila poleg starejših somišljenikov v stranki. Poglejmo samo, koliko korist ima od mladinskega dela duhovniška stranka! Mladina obiskuje njene shode in veselice, mladina širi njeno časopisje, mladina agitira ob volitvah. Mladina je naravno prožnejša, živahnejša, ognjevitejša ko starejši možje, zato lažje več dela. Zakaj nas *«rej nočete organizirati v narodni stranki? Res je, imamo pri n«si stranki Sokole., Ali ti pridejo vpoštev le po mestih in trgih, kjer so na razpolago telovadnice. Kaj pa hočemo mi zunaj po vaseh? Če bi si ustanovili sokolska društva, bi težko zmogli stroške za kroje in drugo, povrh tega pa bi nam rekli iz mest in trgov: vi niste nobeno sokolsko društvo, ker redno ne telovadite, vam je le za kroj in parado. Ostane nam torej le še prostejša oblika mladinskih organizacij, v katere se lahko združujemo in se tako skupno varujemo pogubnih uplivov nemškutarije in klerikalizma. Mladina noče služiti le interesom duhovščine, ona hoče staviti svoje moči v službo naroda! Kmečka in rokodelska mladina pa ima lahko tudi stanovsko velike dobičke od mladinskih organizacij, ako jih te navajajo k stanovski samozavesti, delavnosti, varčnosti, treznosti. To so sicer za mladino včasi trde pridige, ampak veliko zahžejo pri njenem dobrem delu; oni del, ki je pijan, zapravljiv in raznzdan, pa ne bo nikoli komur kaj koristil. : Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica 8 miljonov krOn. Rezervni zaklad 1 milj on kron. Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5% večje, vloge proti odpovedi po 51/27o. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 68 bo-36 NARODNI DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. ::::: —i Pa bodi zadosti! Naš klic je: dajte nam •narodno mladinsko organizacijo, naša pritožba se glasi: zakaj se ustanovljena ni vzdržala! Žalibože noče akademična mladina med nas, zato pa se postavite na naše čelo kmečki fantje in obrtniški ter trgovski pomočniki; vodilni krogi v narodni stranki pa vam naj krepko gredo na roko! Dogodki na Balkanu. Vojska med Albanci in Srbi. Minilo je že več mescev, kar se je ustanovila samostojna država za najhujše roparje na Balkanu, Albance, ali še danes ni v tej »državi" niti najmanjšega reda. Edino v mestu Skadru, kjer Še vedno tiče mednarodne čete (med njimi tudi oddelek pešpolka št. 87) vlada mir, drugod pa vse vre in se upira vsaki oblasti. Začasna vlada Albancev v Valoni nima nobene moči in ugleda denarja pa toliko kolikor ga dobi od svojih zunanjih prijateljev. Znani Esad paša, ki je spomladi branil Skader, je nasprotnik začasne vlade in bi rad postal albanski vladar ali pa bi naj vsaj postal albanski knez po njegov kak turški princ. Nemčija, Avstrija in Italija bi pa rade postavile za albanskega vladarja nekega princa Wieda iz Nemčije. Kakor smo zadnjič poročali, je šlo sedaj nad 30 tisoč, nekateri listi poročajo celo, da do 40 tisoč Albancev čez mejo v ozemlje, ki ga je dobila od Turčije Srbija. Moreč, požigajoč in preganjajoč male srbske posadke v obmejnih mestih, ki se tega zavratnega in roparskega napada niso nadejale, so drli Albanci proti Prizrenu, Djakovici, Debru in Ohridi. V Kičevo, Gostivar in Tetovo, ki leže bolj v sredi srbske Macedonije, je pribe-žalo na stotine beguncev. Debar so Albanci tudi zavzeli, pri Prizrenu in Djakovici so pa bili s krvavimi glavami odbiti. Srbija je med tem mobilizirala dve diviziji svoje vojske in srbsko vojaštvo je na potu proti Albancem; deloma je že dospelo v ogrožene pokrajine. Srbske čete imajo povelje zatreti albansko vstajo z največjo strogostjo. Pri Resni nad Bitoljem in pri Ohridi so albanski roparji že morali tudi okušati srbsko železo, bili so grozovito tepeni in padlo jih je nad tri tisoč. Ako ne bo albanska vstaja hitro potlačena, se znajo iz nje razviti še nadaljne vojske. Bolgari se seveda težav, ki jih imajo Srbi v novoosvojeni Macedoniji, nemalo vesele. Trdi se celo, da so dali Albancem častnike in topove na razpolago in da se pripravljajo tudi sami na novo vojsko proti Srbiji. Tudi na severni albanski meji je došlo do spopadov s Črnogorci. Angleži dolžijo Avstro-Ogrsko, da njenega nastopa napram Albancem v zadnjem času ni mogoče razumeti iu da jih v odporu proti Srbiji podpira; na Dunaju to trditev zavračujejo. Bolgarsko - turška mirovna pogodba je bila v ponedeljek zvečer podpisana. Pogodba d6-loča med drugim, da mora Turčija tekom 14 dni izprazniti tiste kraje v Traciji ki pripadejo Bolgariji. — Gospodarsko stanje na Bolgarskem ni z ozirom na hude čase, ki jih je dežela pretrpela, niti preslabo. V soboto je potekel nonatorij, ki se ne bo več podaljšal. Odnošajl med Grško in Turčijo so zelo resni. Turčija se upira skleniti z Grško konečni mir in zahteva egejska otoka Kios in Mitilene nazaj. Turčija bi rada iz Tracije ven poslala svojo vojsko proti Grkom v Macedoniji, da bi šiloma dobila to, kar zahteva. Grški kralj Konstantin se je vrnil s svojega potovanja nenadoma čez Trst na Grško nazaj. Kolera. Jeden slučaj v Gradcu. Iz Gradca poročajo, da je umrla tam neka ženska, ki je pripotovala iz Slavonije, na koleri. Jeden slučaj v Pragi. V Prago je pripotovala neka 68 letna ženska po imenu Gubold iz Zemuna čez Bosanski Brod dne 24. septembra zjutraj. Dne 25. septembra je na koleri zbolela in 27. umrla. Kolera na Ogrskem. Ministerstvu za notranje zadeve je bilo javljenih zadnje dni z dežele 50 novih slučajev kolere. V Budimpešti sami sta zbolela na koleri žena nekega veslarja in njen otrok. Kolera na Hrvaškem in v Bosni. Iz Zagreba poročajo, da se je pojavilo zadnje dni v slavonskih krajih Marinci, Bošnjaci in Mitrovica 11 novih slučajev kolere. Tudi v Sarajevu se je pojavila kolera in sicer doslej prvi slučaj. Zbolel je nek delavec Osmanovič. To nedeljo (dne 5. oktobra) se Vrli V Vseh zgornjih prostorih Jfarodnega doma V Celjn »Oktobersko slaVje" ZVeze narodnih drnsteV! Celjski okraj. Glavni zbor Narodne stranke se bode priSel ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma". Ker se je lani prav neprijetno občutil mraz v veliki dvorani pri glavnem zboru, se bode letos zakurilo. Prosimo udeležence, zlasti one iz mest% da bi se držali ure in došli pfrMvfrčasno na zborovanje. Potreben je točen začetelTiMadi tega, ker je na dnevnem redu precej poročil in ker bi se radi zlasti' zunanji udeleženci tudi udeležili debate. Obed bo pripravljen za zborovalce v »Narodnem domu". Posebna vabila za »oktobersko slavje" Zveze narodnih društev se ne bodo razpošiljala. Vabljen in dobrodošel je vsak zaveden Slovenec, vsaka zavedna Slovenka. Vstopnlee za »oktobersko slavje" se dobivajo v predprodaji vezni trgovini" in trafiki „Narodni dom". Stanejo le 50 vinarjev za osebo, ker žele priieditelji »oktoberskega slavja", da bi bila to res prava ljudska veselica, h kateri ima vsakdo pristop. Zgornji, prostori »Narodnega doma" v Celju se bodo za »oktobersko slavje" tako-le razdelili: v veliki dvorani bodo Ptujčani z vinskim šotorom „Haloškl biseri", dalje japonski bazar, „suha roba", evetllce in slaščice; v malo dvorano pridejo jestrlne, v čitalnici „vln-v knjižnici bo gostilna „prl tam bodo prodajajM" brhke Bi zeljanke pristnega bizeljanca. V čitalnično predsobo pride kavarna, v čakalnico pred posojilnico in hranilnico vino v sodih ter pivo. Na galeriji bo planinska koča. Koneert na „oktobersbem slavju" bo nudil obiskovalcem veliko glasbenega užitka. Od 6. do 8. ure bo koncertiral na 25 mož pomnoženi orhe-ster celjske Narodne godbe. Kasneje Mstopi Celjsko pevsko društvo z eno ali dvema dr. Schwa-bovima pesmima, ki ju dirigira g. skladatelj sam. Obljubljen nam je tudi nastop znano dobrega pevskega zbora »Vranske Vile". Gledališka predstava na »oktoberskem slavju". Uprizori se šaljiva enodejanka »Na mostu". Igralke in igralci se že marljivo pripravljajo. Vstopnina 50 vinarjev velja za koncert, gledališko predstavo in ljudsko veselico s plesom na »oktoberskem slavju". „V Kani Galileji" bo ime vinskemu šotoru, ki ga urede v knjižnici pri Čitalnici naši Bize-ljanci. Dobila se bodo najboljša bizeljska vina, na kar še posebej opozarjamo Savinčane, kateri so posebni prijatelji žlahtnih bizeljskih vin. Začetek „oktoberskega slavja" je že ob 4. uri popoldne. S tem je ustreženo zunanjim gostom in domačinom, kateri so zvečer zadržani. Obutelj se zopet podraži. Celjski čevljarski mojster nam piše: Kakor že znano, se je v začetku tega leta na Dunaju in v Budimpešti ustanovila zveza avstrijskih in ogrskih tovarnarjev za podplate in jermene. Pristopilo je že sedaj črez 100 tovarn. Neposredni povod zato so dale zveze mesarjev in vojeninarjev. Te zadruge namreč shranjujejo vse goveje in druge kože v družbene shrambe in nakupičijo tam od deset do 100.000 raznovrstnih kož; potem pa naznanijo dražbo v strokovnih listih in usnjarski tovarnarji so prisiljeni kože drago kupovati. Tako so se v zadnjih 12 ali 14 letih cene za surove kože zvišale pri nekaterih vrstah več kot za 200°/o- To pa vpliva za cene izdelanega usnja, ki se je meseca januarja podražilo za 8°/o, 1- januarja za 10 K, 23. junija od 5 do 25 K, 30. julija tudi za 10 K, in 24. septembra pa od 5 do 40 K pri 100 kg in sicer pri Croupon podplatih: od 11/2 do 6 kg za 30 K pri 100 kg, od 61/2 do 71/2 kg za 30 K pri 100 kg, od 9 do 91/2 za 10 K pri 100 kg, od 10 kg naprej za 5 K pri 100 kg. Pri podplatih v polovici kož: teža od 6 do 9% kg za 40 K pri 100 kg, teža od 10 do 121/2 kg za 25 K pri 100 kg, teža od 13 kg naprej za 20 K pri 100 kg. Glavine in trebušine z nogami vred so se podražile zopet za 20 K pri 100 kg in sicer so zdaj te vrste usnja že veliko dražje ko so bili poprej podplati. Zveza usnjarskih tovarnarjev je torej cene izdelanega usnja ogromno povišala in to podraženje usnja upliva tako, da so čevljarji primorani za svoje izdelke zopet višje cene zahtevati. Iz Brega pri Celju. V gostilni Pleterskl se priredi v soboto, dne 4. oktobra 1913 vinska trgatev z godbo in petjem. Svira Napolitan, vstopnina 30 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Iz Celja. (Streljanje na dobitke) v »Sokolskem domu" se nadaljuje vsako sredo od 8. ure naprej. Ker so dobitki jako lepi in dragoceni, se bode občinstvo toliko pridneje udeleževalo streljanja. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši (v četrtek, dne 2. oktobra, v gostilni F. Confidentija v Zavodni pri Celju. Slovenski trgovski sotrndnlkl v Celju so se vendar začeli gibati ter namerajo prirejati vsakotedenske sestanke, da se medsebojno ožje spoznajo. Prvi sestanek se vrši v pondeljek, dne 6. oktobra 1913 v gostilni »Pleterski" na Bregu pri Celju ob 8. uri zvečer. — Dalje osnujejo svojo lastno plesno šolo, da ustrežejo vsestranski želji. — Tovariši, združite se pri skupnem delu. Iz Celja. Pri odhodnici slovenskih visoko-šolcev k vojakom nabralo se je 26. septembra 1913 v gostilni Plevčak v Gaberju za Družbo sv. Cirila in Metoda K 12'—, ki so se odposlale družbi v Ljubljano. Iz Gotovelj. V gostini Kačevi se priredi v nedeljo, dne 5. oktobra veselica in vinska trgatev. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnine ni. „Hrastniškl Sokol" priredi v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne pri Logarju javno telovadbo in veselico. Nagrobne križe, nagrobne svetiljke, peči itd. kupite najbolje pri tvrdki »Merkur", P. Majdič v Celju. Glej današnji oglas. Iz Žalca. Drugo leto se bodo najbrže vršile v našem trgu velike slovanske slavnosti. Zveza slovanskih gasilnih društev v Avstriji namerava prirediti v Žalcu kot sedežu slovenske gasilske zveze na Spod. Štajerskem svoj občni zbor. Načelnik naše gasilske zveze, g. dr. Rih. Bergmann se trudi za občni zbor slovanske gasilske zveze v Žalcu in bo najbrže njegov trud imel uspeh. Ker se snide na takih prireditvah več tisoč gostov iz cele Avstrije, bi bilo za Žalec velikega narodnega in gospodarskega pomena, ako bi se sešli drugo leto slovanski gasilci v našem trgu. ima 50 di I00°i več jedrnatega mila v sebi Schfefctov pralni prašfck ,,Ženska hvala" nego drugi podobni izdelki. „Ženska hvala" ne vsebuje nikakoršnih škodljivih sestavin. Ako se pere perilo s cenim, praznim pa grizočim pralnim praškom, ne traja polovico tako dolgo, kakor če se pere z dobrim. Pred tem je vsakogar svariti. Ime „Schicht" jamči za dobro blago. 410 1 TrgoVsIMrtna Kreditna zadrnga V Celjn i« nt sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po 5% - registrovana zadruga z omejenim jamstvom Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih. alifc Zadruga rokodelskih obrti j za sod. okraj Laško v Laškem si je izvolila na občnem zboru 21. t. m. na Zidanem mosta za predstojnika g. Blaža Zupanca v Laškem, za njegovega namestnika g. Ivana Bergerja v Trbovljah. V odbor so izvoljeni gg. M. Vuzdarič, Laško; Peter Bauerheim, Hrastnik; Niko Pinterič in Miloš Rozin v Trbovljah. Št. Jurij ob Juž. žel. Gospodinjski tečaj na tukajšnji deželni kmetijski šoli, ki se je pričel dne 15. septembra in je zelo povoljno obiskan, obiskujejo sledeče mladenke: Micika Draksler, Hrastnik, Antonija Rop, Bočna pri Gornjem gradu, Marija Zdolšek, Ponikva ob Juž. žel., Marija Šalamun, Biš, Marija Tovornik, Loke pri Planini, Marija Gobec, Polje pri Podčetrtku, Manica Les-košek, Virštanj pri Podčetrtku, Pepca Močnik, Biserjane pri Sv. Juriju ob Sčavnici, Franca Brunšek, Št. Andraž pri Velenju, Barbika Men-donik, Sv. Križ pri Maribora, Julka Flis, Pri-hova, Alojzija Krajnc, Veličane, Rezika Soler, Št. Jurij ob Jož. žel. — Kako nam je bilo treba šentjurske kmetijske šole, priča to, da so vsi tečaji dobro obiskani. Veselo dejstvo pa je tudi, da se naša dekleta tako zanimajo za gospodinjski tečaj, saj je izobrazba žensk ravno tako potrebna kot moških. Ženska kot gospodinja mora skrbeti za red, snago in zdravje svoje družine. Vrednost takega tečaja bodo spoznale naše mladenke čez nekaj časa. Zopet nov dokaz, kako potrebne so slovenske kmetijske šole. Iz Vranskega. V sredo zjutraj je izbruhnil ogenj pri posestniku Antonu Dežnikarju v Čretu. Nastal je v hmeljski sušilnici in uničil 5 meter-skih stotov hmelja, več gospodarskih strojev, korit in sodov. Zavarovalnina znaša komaj 500 K, škode pa je 5 tisočakov. Iz poštne službe. Za poštarico na Doberni pride poštna oficijantinja Marija Ivane iz Ljutomera, praktikantinja Jerica Grizold pa je imenovana za poštno oficijantinjo v Sevnici. Iz Št Pavla pri Preboldn. Naša napredna društva, sv. Cirila in Metoda podružnica ženska in moška ter telovadno društvo »Sokol" so začela lepo vzajemno sodelovati. Sokoli nastopajo pri gledaliških predstavah Ciril in Metodovih podružnic, gospodične Ciril - Metodarce pridno nabirajo za stavbo „Šokolskega doma" v Št. Pavlu. Gospodična Olga Zanierova kot prvomestnica ženske podružnice naročila je v celjski tiskarni precejšnjo število blokov v prid „Sokolskemu domu" v St. Pavlu, ktere je porazdelila v razpečavanje mnogim gospodičnam. Te so jih na raznih veselicah razpečavale. Dne 14. avg. so skupile v Št. Petru v Savinjski dolini pri g. Šribarju gospodične Ju-lijana Čulk skupaj 10 K. Nada in Danica Cvenkl 80 K 70 vin, Ljubica Sekula 15 K. Na veselici v Latkovi vasi dne 7. sept. gospodična Rezi Piki 19 K, Marica Šošter 8 K 16 vin., Julij ana Čulk 29 K 10 vin., Margareta Pider 21 K 74 vin. Na sokolski veselici v Žalcu dne 24. septembra gospodične Nada Cvenkl 33 K 70 vin., Dana Cvenkl 16 K 38 vin., Ljubica Sekula 14 K, Ivanka Samobor 14 K 50 vin., Juliana Čulk 27 K 32 vin., Anica Vivoda 10 K 40 vin., Rezi Trstenjak 15 K 70 vin., skupno 165 K 70 vin Izdalo se je za tiskane bloke 12 K 40 vin., toraj ostaja 253 K 30 vin. za »Sokolski dom". Dar gospoda Vrabla 2 K, skupni znesek 255 K 30 vin. V imenu celega sokolskega odbora se podpisani vsem gospodičnam, ki so se trudile z nabiranjem denarja in vsem dobrosrčnim darovateljem prav prisrčno zahvaljuje Jos. Vidie, t. č. starosta. Na šolskem vrta v Bočni je zrastla letos izvanredno velika jedilna buča (tikva), ki meri v obsegu 187 cm in je visoka 46 cm ter tehta 43 kg; njeni dve sestri pa imata po 39 kg 29 dkg in 24 kg 70 dkg. Vse tri imajo skupno 107 kg 90 dkg. Redek slučaj je to, zlasti v vrsti jedilnih loč. Pozor! Za velik, zelo premožen okraj, se išče slovenski zdravnik, ki bi lahko izborno iz-hajal. — V Mariboru ob Dravi ste nasproti južnemu kolodvoru na zelo ugodnem mestu naprodaj 2 hiši, pripravni za trgovce ali obrtnike. Plačilni pogoji ugodni. — Iščemo slovenske trgovce in obrtnike vseh strok za različna mesta na Spod. Štajerskem. Ugodna prilika za nakup posestev, prevzetje trgovin in obrti. Brezplačne informacije pri moški podružnici „Branibora" v Celju. Mariborski okraj. Jezikovne razmere v področju mariborskega okrožnega sodišča. Našemu ljudstvu se delajo pri raznih uradih še vedno krivice v jezikovnem obziru. Ljudem se pošiljajo od okrajnih sodišč in glavarstev nemški sklepi, nemška vabila, nemške razsodbe in odločbe. Posebno se to godi v okrajih, ki spadajo pod mariborsko okrožno sodišče, kakor v Ptuju, Ljutomeru, Slovenski Bistrici, Gornji Radgoni, Marenbergu; tam se tudi v uradih vse zapisuje nemško. Še celo županstvom, krajnim šolskim svetom, denarnim zavodom pišejo sodišča in drugi uradi v nemškem jeziku; ako se županstva branijo odgovoriti na nemške dopise ali zahtevajo slovensko uradovanje, se jim za-žuga kazen od strani okrajnega glavarstva za slučaj, da ne bi odgovorila. Marsikje bi temeljita in primerna pritožba pomagala, da se ta krivica odpravi. Vse posamezne osebe, vsa društva, županstva itd. se pozivajo, da naj se, ako se jim godi kakak^ivica v jezikovnem oziru, obrne jddo spodnještajerskega Narodnega Sveta ali pa na politično društvo „Naprej" v Celju ter da tja pošljejo dotične spise ali pa vsaj naznanijo slučaj s potrebnimi podatki. To bi bila najkrajša pot. Ali jim pa to bolje ugaja, se naj obrnejo do slovenskega notarja ali odvetnika v svojem kraju in ga prosijo, da naj ta v njih imenu zadevo sporoči Narodnemu Svetu ali političnemu društvu „Naprej" v Celju. Vse te pritožbe se delajo seveda brezplačno. Slovenci ganimo se, ako hočemo kaj doseči, ker ravno med uradniki imamo največje nasprotnike! Iz Maribora. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru izdaja izključno le nemške lovske liste. Slovenske lovce opozarjamo, da zahtevajo le dvojezične tiskovine, ki morajo biti izpolnjene v slovenskem jeziku. V nasprotnem slučaju se naj vsakdo pritoži na namestnijo in se ne pustimo zapostavljati pri vsaki priliki. Sploh se opazuje v zadnjem času pri glavarstvu, okrajnem finančnem ravnateljstvu, pri sodiščih in drugih uradih v Mariboi^, Jla se dostavljajo, oziroma izdajajo le nemški dopisi in razglasi. Slovenske posl&ace opozarjamo, da se pobrigajo za te stvari in ukrenejo potrebno, da se ne bo to uradovanje preveč uveljavilo. Časa za potrebne informacije in priložnosti za te je dovolj. Trgovsko in obrtno društvo v Maribora naznanja, da je sklenilo letošnjo sezono zopet prirediti plesne vaje. Vršile se bodq kakor druga leta, po dvakrat na teden v mali dvorani »Narodu, doma . Otvorijo se 7. vinotoka ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobijo pri g. Weixlu v gornji Gosposki ulici. Vstop do 15. listopada je dovoljen samo proti vstopnici za celo sezono; društveni člani so vstopnine prosti. Krasina pri Stndenleah. Tukajšnji gostilničar in posestnik Mihelič, po dom. Hrdegat, po šilja svojo hčerkico ter sina v nemško šolo v Pekel. Hrdegat! Če misliš, da bosta tvoja otroka vsled tega hitreje izveličana, se sapramensko motiš 1 Iz Dravinjske doline. Ljudje trumoma zapuščajo svoja domovja ter odhajajo v mesta, v rudnike na Nemško, pred vsem pa v kar največjem številu v Ameriko. Skoraj že ni več hiše, od katere bi ne bil šel vsaj najmanj eden s trebuhom za kruhom v tujino. Letine so slabe. Ljudje tarnajo. Delavcev ni. Kaj bo? Iz Maribora. (Akademija podravske podružnice »Prosvete" v Mariboru.) O priliki svoje petletnice in v korist podpornim društvom za slovenske visokošolce priredi po: dravska podružnica akad. fer. društva »Prosveta' v soboto, dne 11. oktobra 1913 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Nar. doma" v Mariboru koncert in ples. Na sporedu koncerta je petje združenega dijaškega in čitalniškega pevskega zbora, glasbene točke, ki jih izvaja pomnožen orhester mariborskega »Glasbenega društva" in solo na vijolino (gosp. učitelj Fran Serajnik.) — Po koncertu ob zvokih orhestra „Glasb, društva" ples v veliki dvorani. — Kavarna, ki bo urejena v prostorih Čitalnice in bogato založen buffet, ki ga že zdaj pripravljajo mariborske narodne dame, bo nudil vsakomur dovolj okrepčila. — Omenjamo poleg raznega izvrstnega vina in brezalkoholnih pijač zlasti češke in prleške specijalitete. — Po daljšem odmoru (prva slična prireditev se je vršila pred petimi leti in je krasno uspela) stopa zopet mariborska podružnica „Prosvete", v kateri so sedaj združeni vsi napredni akademiki brez razlike, pred širše občinstvo in zato upa na mnogobrojen obisk, saj je čisti dobiček namenjen v podporo revnim slov. visokošolcem, ki so je letos posebno potrebni. Natančni spored prijavimo prihodnjič. Iz Lok pri Št. Jnrjn ob Tabora. Pri nas se je otvorila s 1. oktobrom nova dvorazredna šola. Začasnim vodjem je imenovan dosedanji učitelj g. Robert Senica. Iz Poljčan. Letošnji portugizec, pridelek vinogradnikov iz Desenič na Hrvatskem, se plačuje po 40 vin. liter pri naš. Mošt je prav dober. Od Sv. Trojlee v Slov. gorleah. Bivši občinski redar Horvat, o katerem smo poročali, da je kradel kuretino, se je poskušal pretekli teden v trojički mrtvašnici umoriti. Prižgal si je sveče, legel na mrtvaški oder in si pognal dve kroglji v telo. Prizadjal si je težke rane; če bode ukreval, se ne ve. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. V ruperški fari je zlezel dveletni Henrik Tomažič doma na žareč štedilnik in se na rokah in nogah strahovito opekel. Otroka so spravili v mariborsko bolnišnico. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 26 let starega posestnika Avgusta Razbočana iz Špičuika na 18 mesecev težke ječe, ker je zagrešil grde nravne zločine proti 13 letni rejenki Mariji Gep. — Isto sodišče je obsodilo kajžarja Franca Lenartiča iz Murščaka zaradi požiga na 5 let težke ječe. Iz Maribora. (Zaroka.) Sodni avskultant dr. Henrik Schreiner se je zaročil z gdč. Olgo Marijo pl. Rziha, hčerko generalove udove. Slovensko gledališče v Maribora. Letošnja V. sezona našega gledališča se otvori dne 5. vinotoka 1913 s krasno češko dramo »Žetev". Ta drama se je igrala dosedaj povsod z najlepšim uspehom in bo gotovo tudi našemu občinstvu jako ugajala. Na letošnjem repertoarju so: Ljudske igre: »Svetopisemski svet", »Na kotu", „Na vasi", »Rdečelaska"; Igrokazi: »Quo vadiš", »Samska domačija", »Tat ; Drama: »Sin"; Burke in veseloigre: »Pred poroko", »Brez denarja", »Če frak dobro pristoja", »Tambur na Puebli", »Vgrab-ljene Sabinke"; »Vaška komedija"; »Štev 17" in otroška igra: »Pcgumni krojaček". Poleg teh bodo nekatere igre iz prejšnjih let ponovile. Pri predstavah sodeluje orkester glasbenega društva. Pred-prodaja vstopnic kakor prejšnja leta v trgovini g. Vilka Weixl, sedaj Glavni trg štev. 22. Ondi se naročajo tudi abonirani sedeži in prosimo, da slavno občinstvo pridno sega po njih. Abonirani sedeži so za 20% cenejši kakor sedeži kupljeni pri blagajni ter se dobijo na dan predstave 5. vinotoka tudi še pri blagajni, Garderoba je tudi letos vračunjena pri vstopnini. Cene so ostale iste ko lansko leto. Začetek predstave je točno ob Vž8- uri zvečer, blagajna se odpre ob Vz7. uri. Zahvala. Veselica, ki smo jo priredili v nedeljo 21. t. m. se je v vsakem oziru prav dobro obnesla, ter prinesla podružničnemu podpornemn skladu nad 200 K čistega dobička. Da se je dosegel tako velik čisti dobiček, za to gre zahvala v prvi vrsti našim nadvse požrtvovalnim licita-torjem, gospodu inženerju Brabenecu in gospoda Veletrgovina vsakovrstnih m m dalmatinskih vin J. Matkovi<5 Celje, Glavni trg 8. Majerjn in tovarišem, ki so licitirali gos na dosedaj v „Narodnem domu" nikdar dosežen čisti znesek K 11756. Zahvaliti se nam je dalje našim vrlim razprodajalkam srečk in znakov gospej Rez. Schwarz, ki je z neumorno pridnostjo nabirala doneske za srečolov in nabrala 47 K, kakor tudi našim vrlim komikom z gospodom Bocom na čelu, ki so nam nudili par lepih komičnih prizorov. Pa tudi požrtvovalnim darovalcem dobitkov in prispevkov za srečolov, ki nam jih je nemogoče vse imenoma našteti, prisrčna hvala. Bog plati vsem, ki ste na ta ali oni način okrepili naš podporni sklad v našem imenu ia v imenu onih bolnih članov, ki bodo v slučaju stiske črpali iz tega sklada. — Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Maribor. Iz Maribora. V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršila v „Narodnem domu" vrtna veselica podružnice jugoslovanskih železničarjev. Podrobno poročilo prepuščamo poklicanim faktorjem, kon-štatiramo le mimogrede, da so železničarji lahko z izidom popolnoma zadovoljni, naš predmet je le godba. Igralo je 11 mož takozvane „Pekerske godbe", ki je izvršila svojo nalogo z ozirom na njene slabe razmere proti našemu pričakovanju prav dobro. Igralo se je precizno, za vestibul sicer malo preglasno, a na vrtu bi imeli najlepši uspeh. Veseli nas, da so dosegli tak ugoden uspeh naši slovenski korenjaki iz mariborske okolice, le vstrajajte pri začetem delu, podpirali vas bomo! Slovensko gledališke v Mariboru. V nedeljo 5. vinotoka za otvoritev letošnje sezone češka drama v 4 dejanjih „ Ž e t e v ". Začetek predstave točno ob pol 8 uri zvečer. Nadejamo se obilnega obiska, kajti le na tak način omogočimo stalen obstoj in procvit slov. gledališča. Dramatično društvo se je in se bo trudilo, da bodo letošnje igre povsem zadostile željam obširnega občinstva. Že prva igra nam je za to porok. Zatorej na svidenje pri „ Ž e t v i ". Iz Maribora. Tukajšna podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev in Trgovsko-obrtno društvo sta sklicala v soboto zvečer v mali dvorani Narodnega doma javen shod, na katerem je poročal nadrevident gosp. Kejžar prav obširno in podučno o ljubljanskem kongresu narodnih strokovnih organizacij, gosp. dr. Weixl je pa priporočal ustanovitev mariborske podružnice Narodno-socijalne zveze v Ljubljani. Shoda se je udeležilo prav lepo število članov iz obeh društev. ptujsHf »Kraj. Iz Ptuja. Ptujski narodni klub „Pipec" priredi v nedeljo, dne 5. oktobra 1.1. veliko vinsko trgatev v prostorih gostilne pri Muršecu. Vse prijatelje „Pipca" vljudno prosimo, da se udeleže te narodne prireditve, za katero se vrše že najobsežnejše priprave in je pričakovati obilo prijetne zabave. Jeden od ptujskih velenemcev pobegnil v Ameriko. Bivši posestnik tovarue za usnje v Ptuju, Jožef Pirih, ki je bil Zaradi kride obsojen na tri mesece, a kazni še ni prestal, jo je odrinil v južno Ameriko. Radovedni smo, kaj poreče k temu njegova upnica, znani nemški denarni zavod v Ptuju? Ta ima terjati nad 100.000 K, ki so sicer vknjižene, a kaj ko nima tovarna skoro nobene vrednosti ali le malo. To je tudi vzrok, da ta upnica ni silila na prodajo, dasi Pirih že več let ni plačal obresti ter so iste narasle že nad 10.000 K. Poslanci naj store svojo dolžnost in zahtevajo revizijo. Od Sv. Marka pod Ptujem. V sredo, dne 3. septembra popoldne je utonil v Dravi 3 in pol leta stari Vinko Lubec. Oče je reševal iz reke neke konje, medtem pa mu je otrok utonil. Iz Središča. Dne 21. t. m. je umrl v Središču absolviran učiteljiščnik Miha Mekin, doma iz Bistrice pri Pliberku na Koroškem. Bival je dalj časa tukaj pri svojem prijatelju g. učitelju Fricu Vennigerholzu. Po kratki bolezni je umrl nenadoma. Po končanem študiju je moral pustiti svoje upe in leči v hladen grob daleč od svoje ljubljene domovine, tožne Koroške, v kateri je hotel delovati kot ljudski učitelj. V tem je pač zapopadena vsa pretresljiva tragika njegove smrti — zdrav in vesel oditi z doma na obisk k svojemu prijatelju in tam — umreti. Dasiravno je umrl daleč od svojih, so mu priredili vendar časten pogreb. K pogrebu so prihiteli v spremstvu gg. profesorja Schmorancerja in Druzoviča njegovi bivši tovariši učiteljiščniki v velikem številu. Pri hiši žalosti smo zapeli domači pevci, ob odprtem grobu pa njegovi tovariši. V slovo mu je govoril ob grobu nadučitelj g. A. Kosi lepe besede sočutja. Tem potom gre zahvala za lep pogreb prerano umrlega, vsem, zlasti g. župniku za njegovo naklonjenost. Da so ubogega pokapali tako lepo daleč v tujem kraju, to je bila velika tolažba ubogi materi pokojnega.________________________ Iz Oslušovec pri Veliki Nedelji. Velik prerok je vstal med nami! Naš dobro znani B. napoveduje v „Slov. Gospodarju" žalostni čas kožnhanja in (menda za njega veseli) čas plesa. Pravi, da so take norosti pri nas skoro minule, odkar obstoji „Mladeniška zveza". Ha-ha! Dobro biješ resnici v obraz, kmalu boš zaslovel vsled tega po celi fari. Ali si že pozabil, da so bili tudi „zvezarji" mnogo krivi pri lanskem krvavem dogodku, katerega bi lahko zabranili. Ali se niso ravno oni zalivali s tvoje vrste „deževnico", katero ti predbacivaš tujim fantom. — Ah moj ljubi B.! Kaj misliš, da res drugi delajo nečast vaši zvezi, ko itak ve celi svet, da je pogreznjena ta „zveza" v blato, iz katerega je tudi ti ne boš izvlekel, četudi še greš tolikokrat v Podgorce, kjer je seveda vse dovoljeno. — Praviš, da še čaka mnogo dela vašo zvezo. Kaj ne, ti misliš zdaj v kožuhanje, ko se boste po skrivnih potih vračali domov. Zares krasen program! Vsem Oslu-šovcem pa svetujemo, naj se vendar enkrat spametujejo in naj ne verujejo ničesar več svojim zvezarjem, saj vas že zadosti dolgo vlečejo za nos. Iz Ormoža. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je letos razpisalo volitve v okrajni zastop ormoški iz skupine veleposestva na sredo dne 8. oktobra t. 1. že ob 8. zjutraj. To je popolnoma nova praksa, ki menda zasleduje namen, da kmetijski veleposestniki, ki imajo daleč v Ormož, ne bi dospeli pravočasno k volitvam. Ali morda kdo celo upa, da bodo na ta način prilezli Nemci v tej skupini na površje? To je pač zopet nova šikana, naperjena proti slovenskemu prebivalstvu. Gospod glavar, bodite zagotovljeni, da naši volilci na te limanice ne bodo nasedli. Volitve v skupini veleinduscrije in veletrgovine se vrše v četrtek, dne 9. oktobra dopoldne ob 11. Volitve v skupini mest in trgov v petek dne 10. oktobra 1913 ob 6. popoldne in volitve v skupini kmetskih občin v soboto dne 11. oktobra 1913 ob 9. dop. Vsak Slovenec naj stori svojo dolžnost in naša zmaga bo sijajna. Iz Gradea. Z izplačevanjem učiteljskih podpor prične deželni odbor prve dni meseca oktobra. Kakor znano dobe oženjeni 120, definitivni 80, provizorični učitelji pa, ki so služili vsaj eno leto, 40 K. Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v nčinka zoper pege ter pri umnem negovanja kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 60-23 Konjifti oKraj. Iz Oplotniee pri Konjicah. Zgubil se je Jakob Zmajšek, doma iz Prevorja pri Pilštanju. Od meseca januarja do avgusta 1912 je bil kovaški učenec pri Francu Pristovniku, kovaču v Oplotnici in od meseca avgusta do oktobra 1912 pri Jožefu Hlastecu, kovaču v Žičah. Jakob Zmajšek je 18 let star, srednje velikosti, močne rasti ter hitro in težko razumljivo govori. V 6. letu starosti je zgubil svoje stariše. Slav. občinstvo v Oplotnici, Žičah in Konjicah se iskreno prosi, da v tej zadevi pride na pomoč. Prvi, ki naznani bivališče omenjenega, dobi od občinskega urada Prevorje pri Pilštanju 10 kron nagrade. Sumi se, da se je Zmajšek ponesrečil ali pa je v gorah pri gozdnih delavcih. Tudi je mogoče, da je pri kakem gospodarju kot hlapec zaposlen. Naznanila sprejema občinski urad Prevoje, pošta Pilštanj. Iz Konjic. (Zopet poskušen detomor.) Rejenka Ana Ulčnik je povila pred par dnevi nezakonsko dete. Ker je mislila, da jo bo oviralo pri možitvi, Je hotela dete dne 13. t. m. zadušiti. Reditelji Ulčnikove. pa so dete rešili, mater pa ovadili. BrtžiSfci oHraj. Iz Brežic. Prejeli smo ta-le dopis o „mla-deniškem taboru", ki ga še le na izzivanje v klerikalnih listih priobčimo: Preteklo nedeljo se je vršil v tukajšnjem Narodnem domu „mladeniški tabor", ki pa je bil vkljub dolgotrajni, uprav či-futski, reklami klerikalcev in njihovih glasil zelo slabo obiskan. Na shod so bolj vsled duhovniškega pritiska kot iz lastne volje prišli le zapeljani in napačno podučeni kmečki fantje iz Vidma in Raj-henbnrga, našim zavednim fantom brežiške okolice pa štejemo v posebno čast, da se te komedije ni niti eden udeležil, razun nekega Šetinca. Izmed govornikov, ki so mlatili le prazno slamo, se je „odlikoval" najbolj neki fantič iz Slov. goric, ki je bojda sedaj uslužben v Budimpešti. Namesto govora je na neokusen način našteval kraje, koder se je klatil mesto da bi doma delal in je posebno omenjal svojo udeležbo (?) na židovskem kongresu na Dunaju. Pri tem je pogreval zopet staro klerikalno laž, da so se Židi iznova izrekli za gmotno podpiranje vseh protiklerikalnih časopisov. Vsled tega .se je tudi oglasil neki bntec z duhovitim medklicora: „Sedaj pa Narodnega lista še ne bo konec!" Nadalje je govornik „konštatiral", da je v njegovi prleški domovini največ ubojev in pretepov. (Ne vemo, če bo to res. Op. ured.) Nato se je oglasil k besedi neki visokošolec Marinček, ki je govoril tako kakor so že vajeni gotovi zagrizeni kranjski klerikalni agitatorji. Svoj govor je posnel iz knjige „Pamet in vera"', govoril seveda o „križu iz šole" in o „strupu iz Judeje" in povdarjal, da je treba po veri živeti in ne samo verovati. (Res je. Pa tu mora prijeti prvega za nos dr. Kreka. Op. stavca.) Zakaj le ni svojim ljudem povedal, kako vzorno življenje on živi, ko je bil že dve leti v lemenatu, a je moral ven, ker je bojda neko ubogo revo zapeljal in je sedaj nezakonski oče njenega otroka. Poslušalci bi mu bili gotovo hvaležni za to razkritje! Istotako je pozabil povedati, kako zaostala je njegova kranjska domovina, ki jo vendar vladajo samiikleri-kalci, na polju prosvete, da nima glavno mesto niti ene meščanske šole in ne gledišča. Cela prireditev tedaj ni bila nič poučljivega, govorniki so se kosali edino le v hujskanju zoper napredne meščane, ki so jim prepustili svoj Narodni Dom. Ali ga bodo še kedaj v take umazane svrhe oddali, se poprašnjejo po vsej pravici vsi pošteni brežiški Slovenci. Mi na svojih shodih nikoli ne obreku-jemo svojih nasprotnikov in ne zapeljujemo nikogar k sovraštvu do Slovencev. V „Narodni dom", to je hišo za vse Slovence, pač take neiepe stvari ne spadajo. Iz Dobove pri Brežicah. Zadnjo nedeljo so se naši fantje zopet malo sporekli. V svoji bes-nosti so razrezali prav na mesarski način fantu iz Rigonc skoro celo roko. Čudno je to, da se ravno v naši fari gode večkrat taki pretepi in tako klanje. Oblast bi morala take pretepače dra-konično kaznovati, da bi si enkrat zapomnili. Vprašamo pa sedaj onega dopisnika, ki je skrpucal v „Slov. Gosp." gorostasno neumnost o „urihtavaHju kosti in popravljanju zob" na dan Ciril-Metodove slavnosti v Dobovi, ali je 21. septembra tudi imela naša podružnica veselico, nadalje, ako je kaplanovo kreganje in r*zsajanje do polnoči v gostilni dne 14. septembra tudi povečalo slavnost imena Marijinega in dr. Medvedove 25 letnice. G. kaplan, tega recepta se drže bolniki. O vašem premeščenju, bolezni, zdravniškem spričevalu in drugih sem spadajočih rečeh iz jedilne sobe farovškega poslopja, drugi pot več. Po 12tih letih bi pač Njih Previšenost knez in škof lahko zboljšali neznosne razmere, pod katerimi toliko trpi g. župnik ter prestavili po tako dolgem času našega prepirljivca, da bi zavladal vendar enkrat v farovžu mir. Iz Bizeljskega poročajo rSlov. Gosp.", da je v petek, dne 19. septembra ubila strela 43 letnega kmeta Jožeta Krivca iz Bračne vasi, ko se je nahajal v hramu pri svojem vinogradu. Zapustil je mlado vdovo iri 6 otrok. Iz St. Petra pod Sv. gorami. Od 1. do 15. oktobra bode vozil avtoomnibus za poskušnjo od Brežic do Grobelnega ali do Poljčan. Od 1. marca prihodnjega leta pa bodeta vozila po Sotelski dolini stalno dva avto - omnibusa. S tem se bodo težavne prometne razmere tod vsaj nekoliko zboljšale. Iz Št. Peter pod Sv. gorami. Dne 23. septembra popoldne je udarila strela v hlev posestnika Martina Agreža v Hrastju. Ogenj je uničil s slamo kriti hlev; eden vol in ena svinja sta tudi zgorela. Posestnik ima škode okoli 3000 K in ni bil zavarovan. Javno moramo pohvaliti vrlo požarno brambo šentpetersko, ki je bila navzlic grozni plohi takoj na licu mesta ter je zabranila, da se ni ogenj lotil bližnjih s slamo kritih hiš in gospodarskih poslopij. Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Za glavni zbor narodne stranke in sledeče mu „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev v Celju je v naši občini veliko zanimanje in je pričakovati večje udeležbe. Dobro bi bilo, da bi bile tudi druge spodnještajerske kmečke občine, ki so v naprednih rokah, častno zastopane. Pokažimo, da nas je mnogo in da tudi mi naprednjaki kaj zmoremo! Iz Kozjega. V Dolah pri Št. Vidu je napadel neki postopač posestnico Ras z revolverjem, ker mu ni hotela dati nobene miloščine. Obstrelil jo je smrtno nevarno na levi strani prs, pokleknil potem na njo in ji iztrgal denarnico. Orožniki so tega čednega patrona že prijeli. £jutotncr$Hi oHraj. Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne ob 2. uri zborovanje v šoli, na katerem govori potov, učit g. Pirstinger o trgatvi in o umnem kletarstvu. Seboj prinese tudi plodove raznih za naše kraje prikladnih jablan in hrušek, kar bo gotovo zanimivo in poučno. Pridite na zaorovanje ne samo vinogradniki in sadjarji, ampak vsi kmetovalci vobče! SloVenjcgrafti okraj. V Slovenj gradcu so se vršile 23. septembra občinske volitve, pri katerih so bili izvoljeni sami nemški nacijonalci, med njimi znani svečar Giinther, ki je tolik ljubljenec slovenske duhovščine in po njeni zaslugi tudi načelnik slovenj-graškega okrajnega zastopa. Popisi. Iz Grobelnega. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Grobelno in okoliš je priredila dne 8. t. m. podružniško veselico na prijaznem griču Završe tik Grobelnega. Pred par tedni vznikla Ciril-Metodarija je navdušena izvršila delo, ki je uspelo najlepše in je dalo poleg veselih uric tudi lepo število svitlih kronic. Veselični prostor nam je nudila zelena trata, kjer so se začeli zbi- rati vrli in dobro došli nam gostje iz Št. Jurja, Šmarja, Ponikve itd. Samoobsebi umevno, da smo bili prihiteli Št. Vidčani in Grobljani v prav lepem številu. Ob zvokih domačega kvarteta se je kmalu razvila prav živahna in neprisiljena zabava med domačimi in gosti. Nato se je vpri-zorila na Pogačnikovem odru šaloigra „Mutasti godec", ki je še tako resnega gledalca prisilila k smehu. Vse vloge so bile v najboljših rokah in je bil uspeh igre gotov. Bodi na tem mestu izrečena prav prisrčna zahvala gdč. Malči Nendl in Lojziki Arčan ter gg. Lukami, Zdolšku in Gobeu. Za tem so se nudile srečke in razglednice iz rok srčkanih prodajalk. Dobitkov je bilo res lepo število in bodi vsem darovalcem in da-rovalkam izrečena iskrena zahvala. Istotako onim, ki so se mesto tega izkazali s srebrnimi kron-cami. Solnce je tonilo za Savinskimi planinami in mrak je začel razprostirati črna krila. Še enkrat se dvigne zagrinjalo — in v imenu mlade podružnice se zahvali ljubim obiskovalcem s prav prisrčnim govorom naš dični in zavedni predsednik g. Fran Vuga. Čast mu! Nato smo zasedli notranje gostilniške prostore, kjer je ob čaši rajnega vinca padla še marsikatera resna in krat-kočasna. Prav po domače smo se zabavali, vmes pa je padal papirnati dež, ki sta ga prav marljivo razpečavali med cenj. zbrane vrli gdč. sestrici Angelica in Hermina Gajšek, za kar jima prav prisrčna zahvala. Tudi za plesaželjne je bilo preskrbljeno, v odmorih pa se je razlegala narodna pesem. V navdušenih besedah je tu pozdravil našo podružnico tudi vrli Št Jurčan g. Do-bovišek starejši. Živio Rudolf! Napočila je ura ločitve — še enkrat smo trčili v bratski slogi in si stisnili roke, nato smo se poslovili od gostov, kličoč jim najtoplejšo zahvalo in prisrčni pozdrav. Z veseljem moram omeniti, da se je cela prireditev izvršila v najlepšem redu in brez vsake neprilike. Veselica ostane vsem v najlepšem spominu. K sklepu se zahvaljujemo vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je vse tako lepo izšlo. Hvala tudi gostilničarju g. Gobcu, ki je za telesni, aziroma želodčni blagor posetnikov poskrbel vse potrebno. Klet in kuhinja je nudila in ustrezala dobro. Končam z besedami: „Dru-žimo se v kulturnem delu za naš borni narod. Dan narodnega slavlja naj nam bode topel žarek, ki vzbudi nežno kal narodne zavesti, da oživi, raste ter procvita. V takih trenutkih nam bodi geslo: „Vse za prosveto in obrambo svojega naroda!" Iz občine Bočna pri Gor. gradu. Dne 9. septembra je bil izvoljen županom te občine g. Franc Zagožen, posestnik iz Vologa pri Šmartnem ob Dreti. — Občina Bočna je najvažnejša politična občina v gornjegrajskem okraju in obsega tri župnije. Že več volilnih dob se je bil volilni boj po krajevnih razmerah. Vsaka kata-stralna občina te velike politične občine je zahtevala kolikor mogoče večje število obč. odbornikov za se, v zadnjih časih tudi skupnega župana v svojem kraju. Do predzadnjih obč. volitev je bil izvoljen županom vedno en odbornik iz Bočne; pri predzadnjih volitvah pa en odbornik iz Št. Florjana, a to le vsled nesporazuma med Bočani in Šmarčani. Tudi pri zadnjih prvotnih volitvah obč. odbornikov ni bilo sklenjenega nikakoršnega sporazuma med Bočani in Šmarčani, zato so se tem slednjim pridružili Št. Florjančani in Št. Le-narčani, ter potom kompromisa dosegli skupno 14 odbornikov izmed 18. Šmarčani 7 odbornikov, Št. Florjančani in Št. Lenarčani skupno tudi 7 odbor. Bočani, ki so se združili z Radmirčami, so dobili 3 odbor., a ti slednji, ki so poslali Šmarčanom našemljenega župana, pa le 1 odbornika. Po po-menkn pri predzadnjih obč. volitvah med Šmarčani na eni in Št. Florjančani na drugi strani, bi se moral izvoliti pri sedanjih volitvah županom eden odbornik iz Šmartnega. Toda sedanji odborniki iz Št. Florijana in Št. Lenarta so pa mislili uporabiti položaj za se, ter vstrajali pri volitvi župana trdovratno za svojega kandidata Martina Krajnca, da bi tako speljali Šmarčane na opolzlo pot. Toda nakana se ni posrečila. Istotako neomahljivi in trdni so bili tudi Šmarčani za svojega kandidata Franceta Zagožena. Sedem glasov na eni, 7 glasov na drugi strani. Piva in druga volitev je bila brezuspešna, ker so tudi Bočani volili za se. Odločiti je morala k slednjemu ožja volitev. Bočani s 3 glasovi so postali v tem slučaju tako jeziček na tej volilnej tehtnici. Toda pod vodstvom odbornika g. A. Lever, p. d. Erjavec iz Bočne, so takoj izprevideli položaj volitev. Spoznali so da ne kaže drugače, kakor pridružiti se Šmarčanom, ker katastralni občini Bočna in Šmartno ste največji v občini tako po davkih, kakor po številu prebivalstva. Zraven tega se pa tudi zelo križajo gospodarske in politične razmere teh dveh z onimi St. Florijančanov in Št. Lenarčanov. Oddali so torej svoje glasove za odbornika g. Franca Zagožen iz Šmartnega, ki je bil tako z 10 od 18 glasov izvol en županom. Radmirski odbornik je oddal prazen list. Objednem se je sklenil pri tej priliki med Šmarčani in Bočani kompromis, po katerem bodo namreč skupno delovali pri nadaljnih volitvah in si delili župansko čast skupne občine tako, da bode župan jedno volilno dobo v Šmartnem, naslednjo pa v Bočni in tako dalje vedno menje-vaje. Prepričali so se obojni tudi, da je za vselej dovolj, da je bil minolo dobo župan 4 leta na — Križu. Da je vsled tega izida županske volitve zavladalo veliko veselje ne le med Šmarčani, ampak tudi med Bočani, je po sebi nmljivo. Temu sporazumu pa moramo le častitati, ker ta zveza je najpravilnejša in najkoristnejša za obe frakciji. Le želimo, da se je bodete obe stranki prav krepko držali in se po njej ravnali v prihodnje za vedno. Sedanji občinski odbor bi štel tako 10 narodno-naprednih odbornikov in 8 več ali manj klerikalnih privržencev, dasi je med temi slednjimi par mož, ki znajo misliti tudi s svojo glavo; nikakor pa ne moremo trditi tega o propadlem županskem kandidatu Tinčetu, ki je za časa državnozborskih volitev s tako vnemo okrasil svojo krojaško sobo s po-setnicami dr. Verstovšeka in zanj na povelje gor-njegrajskega Berka strastno agitiral. Razne noVosti. Maščevanje goljufanega moža. V Pankracu pri Pragi je umoril železniški čuvaj Posledny svojo tri leta mlajšo soprogo, s katero je živel skupaj že nad 30 let. Njegov najstarejši sin je izpovedal, da je njegov oče očital opetovano materi, da ga je goljufala pred 30. leti. Zaradi tega sta se večkrat prepirala, posebno, kadar je njegova mati zanemarjala svoje družinske dolžnosti. Podoben nastop se je pripetil tudi zadnjo nedeljo pred umorom. Končno je prisilil mož svojo ženo, da je napisala pismeno izjavo, v kateri je žena priznala, da je goljufala moža pred 30. leti. To izjavo sta podpisala mož in njen starejši sin. Takoj nato se je mož odstranil, obiskal več gostiln in se vrnil pijan domov. Drugo jutro so našli ženo zaklano. Igra narave. V Stari vasi pri Radgoni živi neka 88 letna starka, ki so ji bili že davno izpadli vsi zobje. Sedaj pa so ji pričeli rasti zopet novi. V gornji čeljusti jih ji je zrastlo že troje, v spodnji pa dvoje. V jeseni je najboljši čas za gnojenje s Tomaževo moko. Ne le na travnikih in prahah, tudi ozimino je dobro potresti s Tomaževo žlindro, ako se ji je pognojilo le s hlevskim gnojem. Čim poprej se potrese s Tomaževo moko (žlindro), tem bolj bo gnojitev uspešna. Čez tisoč otrok pomorili. Iz Filadelfije poročajo: V tukajšnjem gineakologičnem zavodu so aretirali dva zdravnika in dve strežnici, ki so na sumu, da so delali „angelčke". — Baje so v zadnjih štirih letih pomorili več nego 1000 otrok. Iz Voitsberga. (Nesreča v premogo-kopn.) 24. t. m. je bilo petero delavcev premo-gokopne družbe iz KOflaha zaposlenih v premogo-kopu v Oberdorfa pri Voitsbergu. Ob eni zjutraj se ravno trgali zaslone v nekem rovu, ko se bliskoma vsuje na nje zemlja. Dva je takoj pogrnila docela. Niti na pomoč nista mogla klicati, ker jima je zasulo nsta. Eden je bil šel trenotek prej po vodo, dva druga pa je tudi zasulo. Od slednjih enega do vratu, druzega pa tudi že preko ust. Poslednjega so baš še v zadnjem času potegnili na varno, dočim se je prvi sam izkopal. Zadušilo je oba tesarja, Krauzerja in Kostanjšeka, Prvi zapušča ženo in četvero nepreskrbljenih otročičev v starosti 12 mesecev in 8 let. Težak kruh in žalostna usoda. Velika zmaga Srbov nad Arnauti. Belgrad, 1. oktobra. Arnauti popolnoma poraženi in razbiti. Ohrid in Debar zavzeta od srbskih čet. O >ISI CO V gostilni Pleterski na Bregu se dobijo v petek, soboto in v nedeljo sveže jetrne, krvave in mesene klobase, mrežna pečenka itd. O < 0< o K Loterijske številke. Dunaj, dne 27. septembra 1913: 4, 45, 18, 34, 30 Gradec, „ 1. oktobra „ 2, 8, 33, 69, 89 Proda se enonadstropna hiša v mestu Celju iz prve roke. Hiša je enonadstropna, leži v prometni ulici; v njej so 3 trgovine in 9 stanovanj, klet za vino in sočivje, veliko dvorišče in vrt, z enim stavbiščem. Pripravno za vsakega trgovca ali obrtnika. 14.000 kron lahko obleži. Naslov pove upra vništvo ,Nar. lista.' 469 3—3 Ugodna prilika! Proda se več dobro ohranjenih Pojasnila daje: pisarna dr. Ivana ZabU" kOVŠka, odvetnika v Šmarju. Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo lokomobill ln motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, _____brez saj, brez doba. Naprave s sesa'™|,,iMB' ' ^^Jlžr^ff^a najcenejše, obratovalno >ovrrn»- y* množine Kupim večje suhih gob (globanje) i in prediva. — Ponudbe, v katerih se množina omeni pod: ^Takojšnje plačilo" na upravništvo tega lista. 533 1 Za jesen in zimo so dospeli že najnovejši in najelegantnejši Čevlji v moderni obliki za gospode in dame. Črni in rjavi. V zalogi vedno fini oficirski Čevlji, dalje Čevlji za lov, telovadbo in za dom, gamaše, galoše, otroški Čevlji v veliki izbiri. Točna postrežba tudi izven Celja. Čevlji za gospode • . • • K 12-22, čevlji za dame ...... K 11-21. Za obila naroČila se priporoča Štefan Strašek zaloga In Izdelovanje čevljev Celje, Kovaška ulica. Po ceni, solidno in hitro. Popravila toCno. % % 1 Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat. Tomaževa žlindra Zvezdne * fznamke1 463 10-4 je priznano najboljše in poceni fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev. Gotov učinek! Bogat donesek! Pozor! Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le r plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina „Merkur" Peter Majdič v Celju. Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo Preselitev trgovine. ■■■■■j Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu ▼ Celju in okolici, posebno še mojim častitim odjemalcem, da sem preselil svojo trgovino s pohiitvom In tapetarstvo iz Gosposke ulice št. 25 v Gosposko ulico it. 16 (Špegličevo hišo). Prosim, da se mi dosedanje zaupanje izkazuje tudi na novem mestu. Opozarjam na razne novosti, kakor prave carigrajske vezenine, celuloidove za store za vrata, patentirane umivalnike i. dr. Veliko imam vedno zalogo modrocev, pernatih odej, zglavnikov i, t d. — Priporoča se za naroČila Anton Baumgartner, trgovina s pohiitvom in posteljnim ter tepetar v Celju, Gosp. nI. 16 538 2—1 Pozor! A. Gruden, Kdor hoče priti poceni r Ameriko, naj se obrne zanpno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -28 Geestemftnde (Bremerhaven). St e ckenpfer d - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjnje tvorbo lnskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 E in 4 E se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-16 i 536 5—1 I Nagrobne križe kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetiljke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žganje in piČO kukati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno Veletrgovina z železnino „lMur", P. Majdič n Celju. 3 I Pozop! Pozor! 80.000 parov čevljev! 14 pari čevljev za le 9 K! Ker je veC velikih tovarn ustavilo plačila, se je meni naroČilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 3223. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne. 524 10— Dobra rodbina naReki(Fiume) išče za takojšnji vstop samostojno Kuharico ki bi bila voljna tudi druga hišna dela opravljati. Dobro ravnanje se ji jamči. Ponudbe z navedbo plače in z opisom dosedanjega službovanja še naj pošljejo na naslov: Gospa ing. M. Cala vid Reka (Fiume). 534 3-1 33 prekomorskih parnikov. 33 prekomorskih parnikov. Ekspresno iz Trsta v Južno Ameriko v 10 dneh od kontinenta do kontinenta 5352-1 Dve posebni vožnji z dvovijačnim brzoparnikom Cesar Franc Jožef I., 16.500 ton, 10.676 indiciranih konjskih sil. Odhod iz Trsta : 30. oktobra in 18. decembra, Neaplja: 1. novembra in 20. decembra,Baree-lone: 3. novembra in 22. dec., Las Palmasa: 6. novembra in 25. decembra, Bio de Janeira: 14. novembra in 2. januarja. Prihod v Bnenos Aires : 17. novembra 1913 in 5. januarja 1914. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo Št 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor. šivalni stroj 20. stoletja Kupuj'te samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46. Svarilo pred zamenjavami I Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 36 -9 Na vpraianja vedno zaželjeni odgovor. *■■ Vzorci za vezenje, gaCenje in šivanje gratis in franko. Tomasova moka di m o q "Stajj^ai ark« (vpisana varstvena znamka.) je izborno in važno gnojilno sredstvo za vse sadeže in na vseh vrstah" zemlje. Zviša dohodke dobičkanosno. Njegova poraba ni vezana|na noben letni čas. Tomasova moka „ zvezdna znamka" je kot izvrstno biag0 neoporečne kakovosti priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec Tomasovo moko „zvezdna znamka", kajti zvezda na plombi in vreči jamči za čisto in polnovredno blago. Pozor! 489 50-3 Tomasova moka „zvezdna znamka" se v izvirnih vrečah prodaja v naslednjih trgovinah: -„ME? K-i ii i-i Točna in solidna postrežba! J. JUvnikar Celje Graška cesta 21 Na drobno in na. debelo. Trgovina z moko in :: želnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Zaloga rudninskih voda Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! gf Vse SolsKe potrebščine J B Ha debelo. 39 52-40 za ljudske šole kakor: Na drobno. Svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljlee za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri mr Goričar $ lesHoVseK 4 Celju ^h Lastna zaloga Ijudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. V.V V-RJLJ5 e .. O > o ca M = 2 iS a