104. številka. V Trstu, v sredo 28. decembra 1887. Tečaj XII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V C'linoili ja moC«. Opazke. Vn» ilopitfi H« pošiljajo uredništvu v ulici Torr<*i»f0 nov., za četrt leta ■ for. 1& nov — Edinost brez priloge ntano za celo loto A for., za pol leta .'I for., za četrt leta 1 for. nO nov. — Posamezne Številke se dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po (t nov > I Vabilo na naročbo. Malo dni še in zavali se kamen na grob leta 1887. Dvanajst let uže se bojujemo za svete pravice našega naroda na obalili jadranskega morja, v mestu, ki je Slovencem, avstrijskim Slovanom sploh in tudi našej državi zarad svetovne trgovine krvna žila. K malu prestopimo v osodopolno trinajsto leto teškega svojega delovanja, pri katerem nas vodi čisto domoljublje, in zato upamo na božjo pomoč in zdatno podporo domoljubnih svojih rojakov. Kolikor bolj bodo ti gmotno in duševno podpirali naše podjelje, toliko krepkeje se bo mogla „Edinost" potezati za Slovanstvo na velepomembe-nej Adriji. Nas cilj je jasen, vstrajno in vestno korakamo proti njemu in zato smo tudi vredni podpore svojih bratov. Naj nmn tedaj ostanejo zvesti stari naročniki i tinj se oglasi še mnogo novih. Onih naročnikov pa, ki so nam se kaj na dolgu, nujno prosimo, naj j takoj poravnajo svoj dolg, da nam olajšajo teško breme ter da nas ne prisilijo, da jim z novim letom po-šiljatev „Edinosti" ustavimo. Kor prihajajo uže zdaj vprašanja in prošnje, javljamo č. slovenskemu občinstvu, da se odslej ne bode nikomur več pošiljalo naših novin po znižani ceni in to iz raznih uzrokov. Spoštovanih naročnikov svojih prosimo, naj blagoizvole novo 11 a-ročniuo za 1888., vos denar in vse spise, tikajoče se uredništva in upravništva „Edinosti" pošiljati novemu uredniku in upravniku gospodu Lovni Z v a b u (v tiskarno Dolenc via Torrente 12), ki edini prejema vse pošiljat ve. Edinost velja: za vse leto O gold.; aa polu leta It gld.; za četrt leta gld. 1*50. Vredniitvon i upravništvo. Iz deželnih zborov. Istrski deželni zbor. IX. seja dne 15. decembra. 1887. Navzočih 25 poslancev; galerija jako slabo obiskana. Predsednik odprč sejo ob 11. uri dp. Zapisnik VIII. seje se odobri brez ugovora. Posl. g. Sbisa čita interpelacijo na c. kr. vlado glede pravopisja imen, koja so se baje pisala italijanski skoz več kolen, sedaj pa se jih piše po hrvatskem pravo-pisju s „pipami". Zatem odgovarja vladin poverjenik g. Elluscheg na interpelacijo, ko jo jo stavil g. dr. Laginja in drugovi na c. kr. vlado v seji dne 5. t. 111. glede podporo za vodnjake v Ivastavščini ter pravi, naj mu se ne računa v zlo, ako odgovarja v italijanskem jeziku na interpelacijo, katera je bila stavljena v hrvaščini. On spoštuje jezik hvratski in govori italijanski samo radi tega, ker jo ta jezik uže v navadi pri razpravah v deželnem zboru in ker je edini jezik, katerega umejo vsi poslanci (klic na levici „ne vsi!") Glede interpelacijo omenja, da vlada radi majhne svote ni mogla tudi tam pomagati! Na to se preide na dnevni rod. O prvej točki „deželne zEradhe" poroča poslanec g. Babuder ter razlaga v obširnem govoru, kako je deželnemu zboru potrebno njega vrednega poslopja in stavi v tem smislu predlog v 4 točkah, naj se dovoli za zgadbe še 11.000 gld. Zast. g. Ziunlie spregovori hrvatski rekoč, da noče preiskavati potrebnosti ali nepotrebnosti zgradbe, govoriti hoče samo o stroških in svoja načela toliko razjasniti, da se ne bode moglo njemu in njegovim somišljenikom očitati, da niso k zidanju poslopja prinesli niti kamenčka. Nadaljuje italijanski, dokazujoč, kako se je do sedaj za zidanja mnogo več potrošilo, kakor je bilo določeno, deželni odbor, da je samovlastno trosil. (Oh! na desnici). Take svote so z obzirom na imetek pokrajine previsoke; od drugo strani pa je veliko občin, koje nemajo cest in razen tega še drugih potrebščin. Naj se tedaj ne troši na eno stran preveč in na drugo premalo. Zato predlaga govornik, naj se napravi dogovor z rodbino Pollisini za najemnino poslopja, katera pa nebi imela iznašati nad 300 gld. na leto. Naj se pooblasti deželni odbor, da sklene dogovor z imenovano rodbino, in da so preide preko predloga g. Babuderja na dnevni red. — Zast. g. Campitelli odgovarja g. pred-govorniku rekoč, da je številke pretiral in govornik sam no ve, kje jih je g. Zamlić j našel (!) Izpravlja svote in se spušča j na-to nad gosp. Zamlića rekoč, da pokrajina ni obvezana graditi cesto itd. ampak : da ista daje samo potrebne podpore. Sploh so je gosp, govornik držal načela večine: pobijati predmete, kojih manjina niti ni trdila. Zast. dr. Amoroso se strin ja popolnoma Iz nazori g. Campitellija, Zast. g. Zamlić odvrne obema, da je ! svoje dokaze posnel po izkazu ter da ostane istega monenja, ker mu gg. pred-govornika nista predmetno nič dokazala. Zast. g. Crisanaz veli, da jo dolžnost dež. zbora, gledati tudi na bolnike. Ti bolniki v pokrajini, pravi, so občino, katere nemajo zdrave vode, cest itd. Naj se tedaj v prvej vrsti gleda na tako bolnike. Zast. dr. Amoroso odgovarja, da trdi-tvo g. Crisanaza niso pravične, kajti „bolnim občinam" so dajo dosti podporo; kar pa se tiče cest, to je stvar, o katerej vedno le govoro gosp. manjšine, vključljivo g. Crisanaz. Zast. g. Crisanaz so brani, ali -večina mu sega v besedo rekoč, da njegove izjave niso resnične. Zast. g. Campitelli na to podaljše polemizira in z njegovim govorom je bila razprava zaključena. Poročevalec g. Babuder podpira ko-nečno zopet svoj predlog. Pri glasovanju sprejele so se točke predloga gosp. poročevalca; predlog gosp. Zamliča je padel. O drugej točki dnevnega reda, šolskem izvešči in odgovoru predsedništva deželnega šolskega sveta na lanjske resolucije poroča g. zast. Constantini. G. zast. Spiučič objasnuje šolske zadevo v Istri obzirom na obe narodnosti ter dokazuje, kako bi so šolstvo moglo po zakonu vrediti. Zato stavi svoj predlog in to najprvo v hrvatskem, potem v italijanskem jeziku. Moj čitanjem v hrvaščini se jo galerija nekoliko vznemirila, ali predsednik je občinstvo koj pozval na mir. — Zast. Fragiacomo omeni, da ima podpiranje italijanščino merodajnih vzrokov. Slovanski učitelji niso drugo, kakor agitatorji za svoja narodna načela. Nadalje priporoča šolskim nadzornikom, naj spoštujejo Italijane, ker so oni kulturni narod v pokrajini. Vladin zastopnik g. Elluscheg govori o spravi. Zast. g. Uabuder govori petčetert uro neprenehoma o raznih stvareh, koje se tičejo in no tičejo šolstva. Predsednik ga jo sicer opozoril, naj užo vendar enkrat stavi svejo predlogo ter mu opazil, da de- želni zbor ni radi toga tu, da sodi o šolskih predmetih v ožjem smislu, ali govornik mu odvrne, da ju to njegova stvar in "govori dalje. PosluSalcev je imel gospod govornik seveda jako malo. Zast. g. Gambini predlaga, da se razprava sklene. Predlog se sprejme. Posl. g. Amoroso želi na to govoriti ali predsednik ga opozarja, da po sklepu razprave in po končanem govoru poročevalca nema nobeden član dež. zbora pravice govoriti. Ker pa gosp. dr. Amoroso ostane pri svojem zahtevanju, dovoli mu predsednik govoriti. Pobija opazke gosp. Spinčića. Dr. Volar i 6; Naumin sam bio podulje govoriti o naših pučkih školah ali videč, da so mnog® toga u današnjem razglabanju reklo sjedne i druge strane, to ću u kratko samo njesto napomenuti. Kako je iztaknuo post. g. Babuder podloga cielomu uzgajanjaju mora da bude vjera. I'pliv crkve i vjeronauk iztisnuo se je iz školo pa se sada podučaje al se neurja, jpr uzgoja neima i noda se pomisliti bez vjero i smiešno jest postaviti kao glavnu svrhu škole vjersko i ćudoredno uzgojenje bez podloge vjere. Stoga, dok se u pučk.h školah nepromjeni sustav, koji jo zavladao počarn od g. 1868. i nepovrati onaj prvašnji vjera'ti biljeg, dotle uz sve napore neće i nemože biti bolje. Iztaknulo so je takodjor od gospode od većine, da su Slaveni u pogledu školah bolje u obzir uzeti i da so nepravda čini samim Talijanom. A1 kad se redom izpita stanje naših školah, to se vidi da je nam krivica učinjena i da se u obće nepazi i nemari, da se djeca što nauče, već dosta, da se potalijanče. Kod nas izvanjsko občine izkl jućljivo sve su hrvatske a izuzmeš li grad Krk, koji jest izključivo talijanski u ostalih gradovih mi smo u većini. Pa ipak nalazimo da n. pr. u gradu Cresu, gdje naš siromašan puk prama talijanskoj „vlasteli" broji do blizu dvie trećine sta-novnikah neima prilike naobraziti se 11 svom materiskom jeziku, jer sve škole su talijanske a hrvatski so nit ne predaje kao predmet. Dapače čuo sam da za prieprečit uvođenje hrvatskoga jezika kao predmeta, jedan član našega zem. odbora svjetovao je svojim Bugradjanom preko jednoga prijatelja. da se uvede u ono pučko škole,kao predmet, mjesto hrvatskoga njemački jezik i ovdje vidimo, da ao danas uz talijanski naukovni jezik predaje njemački kao predmet. Državni ustavni zakon 21. decembra 1867. odredjujo u čl. 19. „da se u pokrajinah, gdje razno narodnosti zajedno živu, tako urede javno učiono, da se svakoj od ovih narodnostih, bez da budo koji usilo-van naučati so drugi pokrajinski jezik, podaju dovoljna srodstva, da se naobraze u svom jeziku". Nadalje po školskomu zakonu 14. svibnja 1869. spada na c. kr. pokraj, šk. vieće odlučiti naukovni jezik saslušav samo one, koji noso odnosne troškove škole i da isto ima narediti, ako so ima uvesti koji drugi zemaljaki jezik kao predmet, al kako se ondje izrično opaža „u medjah zakonom opreddjenih". A prama ovako jasnomu propisu zakona, kako je u Cresu? Podajo ii se kopačem Creskim prilika, da se izobraze u svom materinskom jeziku? U Malom i Velikom Lošinju bile su prije malo godinah posve hrvatsko škole, a sad jedali smo izginuli, ondje da se podučava izključivo talijanskim jezikom? Idite tamo pak ćete čuti jedali puk onaj govori hrvatski ili 110! Sto se posebno Velikoga Lošinja tiče sama obćina ovih zadnjih godinah u svojih službenih izvješćih pripoznala je da su u onom gradu stanovnici po većini „slavi", pa ipak so tek u zadnje doba i početkom tokućo školsko godino počolo nješto, al to u posve nedostatnoj mjeri, obzir uzimati na hrvatsko pučanstvo onoga grad;i, kako je propisano bilo još onda, kad se onim školam narinuo 11a posve nepravedan način talijanski jezik. Sto se sve radilo i radi, da se u Na-rezinah iztisne hrvatski jezik iz škole, to nam je svim poznato. Nek ide, tko hoće onamo, pa neka sluša kako onaj puk govori. Do istino u zadnjem popisu pučanstva stvorilo se više njih, koji da obće talijanskim jezikom ali kako ? To je očitno tajna, da su pod glavarstvom njekoga Ivana Braka hodali naokolo plaćeni ljudi, da popisu pučanstvo tumačeć jim upit, u kojem jeziku da obće na sliedeći varavi način: „Kojim jezikom se služe ako imaju sklapati pogodbe i javna pisma" te na takav upit dakako sliedio bi odgovor: ,,u italijanskom jeziku", jer žalibože ondje nemaju Itojih odvjetnikah, a piaarčići i c. kr. sud izključivo pišu talijanskim jezikom. Popitajtc nadalje istoga gosp, Salatu, koji bijuć Članom komisije, koja se dva put uputila u onu školu, da razvidi, koji jezik djeca razumiju, popitajte njega jeda li su git djeca razumila, kad jih je pitao talijanski ili hrvatski. Al dakako, koga nije opametio pohod prejaanoga Našega prestolonasljednika i koji neće da zna hrvatski, taj će uvjek nastojati i sve moguće raditi, da budu škole talijanske. IT našem političkom okružju ima takodjor 4 takozvanih mješovitih školah u čisto hrvatskih mjestih i to tako, da jo prvih godinah naukovni jezik hrvatski a predmet talijanski i kašnje talijanski jezik kao naukovni a hrvatski kao predmet. — Nije li to očito i postupično potalijanči-vanje naše djec.e ? Pa pri svemu tomu ima so još sada govoriti „della forzata croatizazione dclle scuole" i pod izlikom i po notemeljitoj tvrdnji da sinovi hrvatskih obitelj ih poznaju i govore takodjor talijanski, zahtje-vati, da se ondje uvede talijanski jezik ili ćak paralelka sa taljanskim naukovitiin jezikom. — Nije dosta; stvaralo se po sili u čisto hrvatskih mjestih njekoliko Talijanah na papiru, ili bijaše dovoljno da njekoji nečovječji roditelji izraze želju za taljansku školu, što so radi sve i moguće, da so ustroji paralelku sa talijanskim 11a-ukovnitn jezikom. Dapače so odlučuje u saboru, da se u mjestih, gdje ima pa bilo 5-6 talijanah po imenu, već ustroji paralelka sa talijanskim jezikom, dočirn ima hrvatskih mjestah sa propisanim brojem djece pa se njim neda škole. Ima, kako vidjesmo mjestah u kojih su izkjučivo talijanske školo i akoprem ima dovoljni broj djece hrvatskoga materinskoga jezika, koji nerazumiju drugi jezik. — A njim se neda paralelke; neda jim so hrvatski jezik niti kao predmet. Jeli to pravica? Jeli to ravnopravnost? Kad na ovo sve pomišljam, to mi so čini istinito ono, da kao što „oni koji nećo da vide i neće da čuju, najmanje vido i najmanje čuju" istotako oni, koji neće da razumiju jesu najtvrđe g laviji u svojih nazorih. Zast. g. Campitelli odgovarja, da mu jo jako žal, da se gg. manjšine letos nad vsem spotikajo. Posebno obžaluje, da so jo gosp. dr. Volarić tudi „skril za jezik, katerega veČina ne umeje". Zast. g. SpinČić mu jo večkrat segel v besedo, z temeljitimi opazkami. Razprava je bila s tem končana. Pri glasovanju je padel predlog g. Spinćića, ker ga večina ni podpirala in sprejmo so predlogo poverjenstva. Predsednik zaključi na predlog gosp. zastop. Sbisa. sejo ob uri pp. Kranjski deželni zbor. V. seja dne 12. decembra. Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem deželni glavar razdeli došlo vloge in peticije. Poslanec D e ž m a n s poslanci veli-! kega posestva izroči interpelacijo zaradi 1 dogodkov v Kočevji, v kateri vprašajo^: 1. Je li c. kr. vlada zaradi volitve v r Kočevji uradnikom poslala kake ukaze? 2. So jej dogodki v Kočevji znani ? 3. Je li proti uradnikom, ki so agitirali, kaj ukreuola ? 4. Kaj hoče ukrenoti proti pisarjenju slovenskih listov in proti njih agitaciji za prestavo okrajnega glavarstva iz Kočevja t Ribnico in za odpravo gimnazije? Gosp. deželni predsednik odgovarja, da je zaradi oni dan izročene mu interpelacije zaukazal strogo preiskovanje, čigar izid o svojem časi zbornici naznani, to pa že zdaj naznanja, da vlada na volitev ni prav nič vplivala in da ni nobenega ukaza ▼ tej zadevi dala svojim uradnikom. Ali ao se posamezni uradniki v to reč vtikali, ne vć, bode pa tudi o tem poizvedoval. Poslanec Šukljo s tovariši izroči •amostalen predlog glede ustanovitve deželne zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem poslopij proti požaru. Ta predlog se glasi: „Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru so naroča, z vso temeljitostjo in paznostjo pretresati pra-šanje deželne zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem poslopij proti požaru, v to svrho pripraviti statistično gradivo, v dogovor stopiti z visoko c. kr. vlado ter v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru izročiti primerne predloge". Poslanec dr. M o š e izroči s tovariši samostalen predlog z načrtom zakona, s katerim se določujejo posamezno premembe o postopanji glede pravic podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. junija 1853 odkupu ali vravnanju predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Priloženi načrt se potrdi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu zakonskemu načrtu izprosi Najvišje potrjenje". Oba predloga prideta na dnevni red prihodnje seje. Prestopivsi na dnevni red izroči deželni zbor vladni predlog glede premembe občinskega reda občinskemu, predlog o premembi cestnega zakona upravnemu, poročilo deželnega odbora glede konvertiranja kranjskega zemljiško-odveznega dolga pa finančnemu odseku. Dr. M o š e poroča o računskem zaključku zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1886. Deželni dolg se jo proti zadnjemu letu znižal za 181.017 gld. 41 kr. Znašal je namreč 237.154 gld. 9G>/» kr., leta 1885. pa 418.172 gld. 27>£ kr. Ves dolg opravičencem znaša 4,254.437 gld. 54 kr. Zbor ta zaključek potrdi. Dr. P o k 1 u k a r poroča o zakonu, s katerim se prenarejajo nekatera določila zakona z dne 29. junija 1886, o zagradbi in popravi potoka Trebiža pri Ratečah, ter v imenu upravnega odseka predlaga dotični načrt.i Zbornica temu zakonu pritrdi brez ugovora. Za njim poroča Hren v imenu upravnega odseka o trtnej uši, ki preti uničiti vinograde vinorejcev v Krškem, Mokrono* škem in Kostanjcviškem okraji. Treba jo je toraj na vso moč zatirati. Konečno predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene; 1. C. kr. poljedelskemu ministerstvu izreka deželni zbor zahvalo za napravo državne ameriške trtnice v Kostanjevici. 2. Deželnemu odboru se naroča, da prosi visoko c. kr. poljedelsko miniater-atvo, da blagovoli a) napraviti nemudoma vsaj še na dveh krajih na Dolenjskem državne ameriške trtnice, in sicer v Mokronoški okolici in onkraj Gorjanca — kakor bodo potreba kazala. b) oddati ameriške trtne šibe in ukore-nineue trte revnim in manj premožnim vinogradnikom brezplačno ali vsaj po kolikor mogoče nizki ceni; c) dovoliti uvoz ameriških trt z Oger-skega v občine, v katerih se je trtna uš že zasledila, in sicer pod varstvi, katera so določena v mednarodnej komisiji z dne 3. novembra 1881 in v ministerskej naredbi z dne 15. julija 1882; d) deliti premije v denarjih takim malim vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami. 3. Deželnemu odboru se dovoljuje za 1. 1888 kredit 500 gold. iz deželnega kulturnega zaklada v isti namen za premije ali darila". Pri splošnej razpravi so nihče ne oglasi, v posebnej obravnavi se 1. točka •prejme brez ugovora, pri 2. točki se pa oglasi poslanec Pfeifer in po daljšem vtemeljevanji nasvetuje tale dodatek k lit. a): „Poleg tega pa še za poskušnjo amerikansko trtnico na primernem, od vinskili goric oddaljenem kraji, kjer se ne prideluje vino*. Pri glasovanji so točka a s pristav-kom gospoda Pfeiferja sprejme. Točka b, c in d se potrdijo brez premembe. Poslanec gosp. S teg nar priporoča so posebno točko e, ki naj so glasi: Razdeliti med ljudstvo vinorodnih krajev poučni spis o prenovitvi, obdelovanji ter pripravljanji vinogradov za na-sajevanje amerikanskih trt z dodatkom, da se pravilno ravnanje nagradi z deželnimi in državnimi premijami". Dr. Vošnjak toplo podpirata predlog, ki pri glasovanji tudi obvelja. Prav tako obvelja točka 3 s pristavkom, da se kredit 500 gold. dovoli za premije ali darila in za izdajo od g. Stegnarja nasveto-vane knjižice. (Konec prih.) Naša bodočnost. (Konec.) Vsa narodna Tržaška društva potrebna so podpore. A najpotrebnejša je podružnica sv. Cirila i Metoda. Na to društvo morali bi oči obrnoti razen domačih Slovencev, še vsi drugi tržaški Slovani. Koliko bi se moralo od naše podružnice pričakovati, ako bi mogla vzdrževati n. pr. 2 ali 3 otročje vrtove, i razen tega še jedno, ali dvorazrednico! Vse bi bilo mogoče, le da bi se tržaški Slovani v tem obziru združili, i da bi v ta namen kaj žrtvovali. — Slavno društvo sv. Cirila in Metoda moralo bi pa po mogočnosti skrbeti, da bi se gojenci dotičnih podružnic tudi „Cirilice- naučili. Južni Slovani se že tako med seboj boljše razumejo nego Italijani. Ako primerjamo na pr. Sicilijanca s Kalabrežcm, ali Furlana z Ncapolitan-cem, priznati moramo gotovo, da se Srbo-Hrvaščina z Slovenščino bolj ujema, nego imenovana ital. narečja I Vclepomembno bi bilo toraj, da bi se naša mladina „Cirilice" učila, i posebno sedaj, ko se južni Slovani vedno bolj mejusobno spoznavajo. Avstrijski Italijani niso od nikogar zatirani, pač pa še ukazujejo ubogim Slovanom. In vendar delajo na vse kriplje v prid svojega društva „Pro patria". Neprenehoma se ustanovljajo podružnice, prirejajo se veselice v prid omenjenega društva, i postavljajo se pušice po raznih gostilnah i kavarnah. — Menenje pisca teh vrstic je. da bi Tržaška podružnica Sv. Cirila i Metoda posnemala v tem obziru društvo „Pro patria", t. je: napraviti bi so morale i v Trstu pušico in sicer v teh le kavarnah: „Comerciott, „Bott* in „alla Stazione". Mnogo je manj imovitih ljudi, kateri bi radovoljno darovali mali darek v prid domovine, ali javno se tega skoraj sramujejo, i tako bi imeli priložnost po svojih močeh domovini pomagati, ne da bi kdo vedel, kaj in koliko so darovali. — Napraviti bi se moralo tedaj prav kmalo pušice vsaj v imenovanih kavarnah. — Tako naj bi se toraj poskušalo za našo bodočnost skrbeti! Slovenci v Trstu bi morali pa nohati sramovati se lastnega jezika na lastnih tleh! Slovenski napisi so v Trstu še zmirom „bele vrane". Nahajaš po Trstu vse polno nemških, potem še francozkc, grške in angleške napise, le slovenskega nikjer! Menda bi bil že čas, da bi se v Trstu v tem obziru kaj popravilo. Slovenski napis postaviti bi so moral vsaj zraven Italijanskega, i to na raznih prodajalnicah, gostilnicah, kavarnah, pivarnah itd. Nahajajo se v mestu nekatere kavarne, katere so skoraj izključljivo le od našega ljudstva obiskovane, i gostje ali obiskovalci enakih kavarn, oziroma go-stilnic, morali bi se sami pri dotičnih vlast-nikih v tem obziru pritožiti. — Tržaški Slovenci morali bi .vendar spoznati, da so tukaj na domačih tleh, i m« rali bi se i kot taki vesti, i šele to bi bil pravi temelj v delovanju boljše našo bodočnosti „X." Božićnica v čitalnici. (Konec.) Nato stopi na stolico jedva tri pednje visoka, triletna Julika ter prav čistov razumno in glasno deklamuje pesnico: „Šolarji pri jaslicah"; občinstvu jo bilo milo poslušati malega črvička tako pogumno govorečega. »Siroto" sta hvalevredno govorila Kat i G. in Josip C. Ni nam moči povedati, s kakšnim navdušenjem so vsi otroci peli „Božično"; tu so se čuli čisti glasovi in lepo ubrano petje, ki dokazuje, da so gojenčki vrlo dobro izvež-bani. Jakob Z. je deklamoval pesnico: „Vse v nebesih". Mnogo smeha je prouzročil prizor: ,Po šoli", kateri so predstavljali: Josip G., Tončka F., Friderik M. in Mihec I., ki je s posebno srčnostjo zvršil prekrasni prizor plesknovši ob dlan: Će cesar ne bom, pa bom general! — Vkup so zapeli: „Otroci tisti srečni so"; potem so deklamovali: „('astiti gospodje in stariši in ljubljeni tovariši* Josi-pina K., Viktorija F., Humbert M., Josip V., Fran B. in Antonija F. Tu so vzkliknoli vsi: slava presvetlemu vladarju Franu Josipu! tu so bile vpletene zahvale vsem častiti m dobrotnicam in dobrotnikom, gostom, starišem ter učiteljici; vsako »ahvalo so vsi otročiči vkupno ponovili, kar je napravilo ne-opisen vtis na zbrano občinstvo. Kar se petja tiče, težko je določiti, katera pesen je bila najlepša; vender smelo trdimo, da je bila druga „Božična" prekrasna; tu so se vrstili dečki in deklice in Antonija F. je se svojim jasnim, blagoglasnim samopevom še bolj vzvisila pobožno pesen. Ta otroška skušnja je navzočno gospodo osvedočila, kak<5 napreduje naša deca v slov. otroškem zabavišči; čulo se je govoriti med občinstvom: čast in hvala bodi pridnej in potrpežljivej gospodični učiteljici J. Mi-chelli, ki jih je tako lepo naučila, da bi čestokrat morali odrastli dečki sramovati se teh črvičkov, ki se jedva sami gibljejo! Uspeh dokazuje resnico! — Predno gremo v drugo sobo, omeniti nam je, da je cenjeno neutrudno žensko načelništvo: več dnij poprej pripravljalo božično drevo, ve-! silo razne darove, krasilo se zelenjem in cvetjem1 prostor, kjer se ima praznovati božičnica, ure- i jevalo in odločevalo obleko itd. Ni čudo zatorej, da se je ustopivšim v to ukrašeno dvoranico s košatim božičnim drevesom s premnogimi svečicami zdelo, da so v malih nebesih. In 1 otročiči? Tem je sape nedostajalo; ni dihati: se niso upali in trdili bi skoro, da niso vsi; čuli in poslušali učiteljice, ko jim je izjasnje- j vala, kaj se vse tukaj vidi in čemu so razlo-! žene stvari: boben, puška, konj in druge igrače. Za vse to veselje in za darove se je gospodična učiteljica zahvalila v imenu otročičev i častitim dobrotnicam in dobrotnikom. I Naposled nagovori vredna in neumorna, načelnica č. gospa Vekoslava Valenčičeva' otroke ter pravi mej drugim, da se izvestno vsaj nekateri spominajo, da je bila na dan sv. Cirila in Metoda sv. maša in zatem veselica v zabavišči; da je takrat vsak otrok dobil nekaj v spomin; da so jim bile takrat spoštovane odbornice obljubile, da jih ne bodo zabile, ako bodo ljubeznivi, pridni in poslušni. „Ker smo čule, da ste se tudi letos naučili lepo moliti, govoriti in peti, hotele smo vam napraviti tudi za Božič veselje in nabirale smo za vas, dragi otročiči, pri raznih č. gospeh, gospodičnah in gospodih gorke zimske obleke, perila in drugih darov, katere vam hočemo zdaj razdeliti. V zahvalo za prejete darove pa nam morate obljubiti, da bodete tudi za naprej lepo slušali in pridno se učili, in me vam obetamo, da bodemo tudi v prihodnje skrbele za vas, kakor smo dozdaj". Zvršivši nagovor začela je gospsi prvo-mestnica klicati vsacega posamičnega otročiča; malone vsak je dobil celo obleko, nekateri celo klobuk in črevljičke ter perilo. Ganljivo je bilo gledati, kako so siromašnej deci žarela ličica od veselja; milo je bilo čuti, kako ljubeznivo in srčno je vsak izgovoril: hvala lepa, gospd! — V imenu vseh otrok se je zahvalil deček Friderik M. Vsi vkupe so potem prav pogumno, ubrano in veselo zapeli še: „Zahvalno" in „Cesarsko". S tem bi bila veselica končana. A čestite naše dame so bile skupile še obilno drugih darov: igrač, slastic, sadja, maslenega hleba in sladke lehke pijače; z vsem tem so bili otročiči pogoščeui in preobloženi so omahovali pod težkimi, bremeni prejetih darov, da so jim morali roditelji priteči na pomoč ter jim olajšati bremena. Poročevalec bi bil v velikoj zadregi, da hoče tu določiti, kdo je bil o tej božičnici najzadovoljnejši: spoštovane gospe in gospodične, katerim so solzele oči od same radosti, da so napravile ubogim črvičein takšno zabavo? ali morebiti stariši ali otročiči sami? Vemo sicer, da smo s tem opisom malo predolgi, a stvar ima večjo važnost, nego se vidi v prvem trenotji, ker priča, na kakšen način se narodno ženstvo tržaško vzbuja in take veselice z dobrodelnim namenom neizmerno uplivajo na nežno razvijajočo se mladež in na preprosto ljudstvo. Iz tega uzroka smo obširneje pisali o prvej božičnici ženske podružnice tržaške, o katerej smo osvedočeni, da bode vedno hodila po dosedanjem poti, za to nam jamče vnete, domoljubne, neutrudne in požrtvovalne odbornice in vse one spoštovano dru-žabnice, ki so uspešno podpirale častito žensko načelništvo. Slava vsem! Politični pregled. Notranje dežele. Tržaški mostni svet, kakor smo uže zadnjič omenili, zavrgel je z veliko večino predlog svetovalca Burgstallorja in tovarišev, naj se papežu k zlatej maši čestita; treba, da v tej stvari nekoliko omenimo. Vpraša so pred vsem, iz katerih raz-logovje to storil, iz verskih ali političnih. Papež je glavar vsega katoliškega sveta, tržaško prebivalstvo je v ogromnej večini katoliško. Dostojnost, stara sega in olika, kakor tudi spoštovanje in celo dolžnosti so velevale čestitanje. Iz verskih razlogov tedaj tega sklepa ni mogoče izvajati. Ostane nam še politično stališče in tu je pes zakopan. — Italija je našemu mestnemu svetu toliko na srcu, da je pozabil dostojnega vedenja do cerkvenega glavarja, da je zatajil avstrijsko domoljublje. Če je naš cesar sam poBlal papežu po posebnem poslancu voščila in darila za njegov mašniški jubilej, gotovo tudi tržaški mestni svut ne bi se bil prav nič pregrešil zoper Italijo, ako bi bil izrekel papežu dolžno čestitanje. Ker pa tega ni storil, dokazal je, da Hpada k onej skrajnej stranki, katero imenujemo „i r red on t o*. Gosp. Burgstaller, ki je v ; državnem zboru trdil, da v Trstu ni irre-I dente, zdaj pa sgorej omenjenim predlogom propal, bode zdaj imel priliko, natančnejše presoditi, je-li v Trstu irredenta ali ne. Vojni hrup mej Avstrijo in Rusijo se polagoma polega. Ruski car ne želi vojne, Avstrija tudi ne, tedaj ne bode toliko težave najti poti do ohranitve miru. Vojni hrup se je v Avstrijo zanesel iz Nemčije; Bismark je namreč pisal nem-I Skemu poslancu na Dunaju, da Rusija zbira ogromno vojsko na gališkej incji in se pripravlja za vojno zoper Avstrijo. Nemški poslanec je na to avstrijske me-rodajne kroge opozoril in zbudila je ta vest veliko osuplost. Vsled tega so se začela posvetovanja, kaj je ukrenoti zoper rusko pretitev, če tudi se diplomacija ni pečala z ruskimi vojnimi pripravami in so bile razmere mej Avstrijo in Rusijo čisto normalne. Kaj je Bismark s to ovadbo hotel doseči, o tem so menenja še različna; ali je hotel pritiskati na nemški državni zbor, da dovoli novi brambeni zakon, ali je hotel v resnici Avstrijo in Rusijo zaplesti v vojno, da bi prostejšo roko imel proti Francozkej, — vse to je še tajnost; le toliko je gotovo, da brez namena ni delal. Poročila o razmerah mej Avstrijo in Rusijo so sploh tako različna, da je nemogoče priti do čiste resnice. Nekatere vesti trdč, da je vsemu temu vzrok Bolgarija, vzlasti bolgarski knez, katerega hoče Rusija na vsak način odstraniti, od druge strani pa se temu naravnost oporeka in trdi, da Rusija v zadnjem času nič ni storila zoper Bolgarijo, ampak da hladnokrvno čaka razvitka bolgarskih do-godeb, ker je prepričana, da se bolgarske zadeve v kratkem času popolnoma premene in da sedanjemu knezu ne bode dolgega obstanka v Bolgariji. Ruski časniki so zarad spletk zelo hudi na Nemčijo in priporočajo, naj se Rusija in Avstrija brez posredovanja Nemči je pobogati. Trdi se dalje, da je Avstrija priporočala, naj velevlasti z skupno noto zahtevajo od Koburžana, da odstopi, ako ne, da bodo silo rabile. Rusija ima dati poroštvo za neodvisnost Bolgarije. Nemški časniki dalje pripovedujo, daje nemški poslanec Schwei-nitz prinesel enake pogoje v Peterburg. Vsemu temu pa oporekajo dunajski vladni časniki in pristavljajo, da o Koburžanu še govora ni. — Take in mnogo drugih enacih vesti se širi, koliko pa jo na vsem tem resnice, to pač vedo le tisti, ki se s temi zadevami pečajo. Državni zbor se neki skliče 22. januvarja pr. I. V tirolskem deželnem zboru je bila 19. t. ni. jako burna seja. Na dnevnem redu je bilo poročilo dež. odbora o deželnej kulturi. Posl. Riccnbona kakor poročevalec dož. kulturnega sveta je silno ojstro obsojoval delovanje vlade o tej zadevi in vzlasti grajal določbe glede živinskih sejmov. Rekel je mej drugim, da so te določbe v veliko škodo prebivalstvu na deželi, katero je tako uže z davki preobloženo, zdaj pa ga hočejo še popolnoma vgonobiti. Tako je vlada vsako nit pretrgala k porazumu z deželnim zastopom, kor mu je celo sodelovanje glede živinskih sejmov odrekla. To jo vladina zahvala za velike žrtve, katere je prinesla dežela. Ne vjema se več z dostojnostjo deželnega zastopa, da bi so spuščal še v daljo razprave. Deželni namestnik je odgovarjal in trdil, da ima vlada prepričanje, da dela za deželno blagostanje. Govorili so še drugi poslanci zoper vladino predlogo, katera se je naposled zavrgla. Vnanje dežele. Bolgarski knez se je neki izjavil, da Bolgarije no zapusti, ako bi to tudi velevlasti zahtevale. Poročila iz Bolgarije knezu niso ugodna. Ona naglašajo, da je knez sicer za se pridobil vplivne vladino osebe, a to le s tem. da jih je bogato obdaril, ker jo njegova mati v Bolgarijo prinesla silo veliko denarja. Knez se vzdrži le toliko časa, dokler bode denar razsipal. Ko to neha, nehala bo tudi njegova priljubljenost in potem mu ne ostane dru-zega, nego zapustiti Bolgarijo in vsi ma-djarski magnati ne bodo mogli vzdržavati njegovega pada. Na ruskih vseučiliščih v Karkovu, Odesi in Kazanu so nastali veliki izgredi. Študentje so se zbirali po ulicah, razsajali, pobijali okna vseučiliščnih poslopij ter zahtevali, naj se odpravi vseučiliščni red. Vsled tega so se vseučilišča zaprla. Francozi zahtcvejo naj se tudi na Francozkem vstanovi črna vojska, kakor ae je to zgodilo na Nemškem in ni dvombe, da se to tudi zgodi. Pri papeževem jubileju bode zastopal angležko kraljico vojvoda Norfolk; dunajski dvor princ Fran Liechtenstein; nemškega cesarja grof Briihl; špansko kraljico markiz de la Vega de Arenigo; grškega kralja latinski vrhovni škof v Atenah mag, Marango; turškega sultana patriarh katoliških Armencev msg. Azarian; Francozka, Portogalska in Rusija ne bodo zastopane. Vatikanskim krogom je posebne nepovoljno, da Rusija ne bode zastopana, ki je vendar papež Leon XIII. poslal h kronanju carja Aleksandra III. svojega zastopnika msga. Vannitelli-ja. d cTpi s i. Škedenj 19. deeembra 1887. [Izv. dop.J Bodi potoženo Bogu in tebi, ki si nam Slovencem edino pribežališče. Redkokdaj je v tvojih predalih kaj čitati iz naše vasi, da si tudi bi bilo mnogokrat in mnogo od tukaj omeniti. Krivde o tem ne morem skoraj komu prištevati, kajti, kdor bi mogel, ta so ne trudi v narodnih zadevah, ko le takrat, ko je za lastno kožo komu kaj odgovoren, kdor bi pa rad, temu so roke in jezik zvezani. Da pa ni tako, kakor pravi sam, ko se opravičuje, to vedo drugi, ki ga opazujejo. Ako si kdo slovenskih knjig za prodaj polno hišo natlači, s tem ni še pokazal narodnega značaja. Kaj koristijo vse slovenske knjige v hiši, v katerej ae med popolnoma slovensko rojeno rodbino nikdar slovenska beseda ne izpregovoriP Slišite, kaj pravijo samomorci: V ne-deljo t. j. 18. t. m. prerez,al si je Žile in tako storil konec svojemu živenju nek Jože Strajn iz Doline, ki je več let bival v Skednji in predno jo storil žalosten konec, spisal jo neko pismo v katerem je najzanimivejšo to le: V Škednji je dosti sleparjev, a največi slepar je iz med vseh V.....Toraj tisti mož, ki je zaradi renegatstva znan, a vendar je priseženec (perit). Kakor slišimo, Packo, ki je že strahu umiral, da ne bo kapovila, bil je v nekej seji mestnega sveta potrjen na mestu, katero je kot namestnik zasedal; od zdaj bo pa spolnjeval, kar je magistratovcem zagotovil, kar ne bo nič kaj prida za Slovence, ker drugače ne bi ga bili rudeč-karji potrdili. Tudi o petju in o bivšem organistu se jo v tem listu nekaj čitalo. Da je bil g. Lenčur izvrsten orglar in boljši učitelj petja, da si je mnogo zaslug pridobil o tej zadevi, bodi mu tisočerna zahvala in pohvala. A da je še denašnji dan popolnoma zmožen tega posla, mi, ki ga poznamo, popolnoma smo o tem prepričani in da se jo on v takem stanu, kakoršno jo zdaj, odpovedal orglarstvu, to mu pa ni v posebno čast, vzlasti med svetom, kateremu ju znano, da smo Škedenjci res dolžni hvaležnosti mu za njegovo požrtova-nje, a da on sam za se je nam vsem skupaj še več hvaležnosti dolžan, kakor vsi mi njemu. Iz Roža na Koroškem 20. decemb. llzv. dop.j (Značajni Slovenci) so občinski odborniki Št. Jakobske občine v Rožnej dolini. Ta občina šteje nad 4000 duš in Hi pri vsakej priliki osvetljuje svoje slovensko lice. Vredna je časti, da je rojstni kraj pokojnega pisatelja Antona Janežiču. Tukaj imajo slovensko požarno društvo, lepo cvetočo posojilnico, le podružnice sv. Cirila in Metoda še nemajo. Že večkrat jo ta vrla občina prosila za slovensko šolo, pa vselej se jej prošnja odbila. Kljubu temu je Beljaški poslanec Ghon predrzen dovolj, v državnem zboru zagotavljati, da koroški Slovenci sami pro-nijo za nemške šole. Letos so zopet enako prošnjo odposlali. Namesto da bi Celovška gospoda Rožanom dala, kar jim gre po čl. 19. drž. osn. postave, poslala je v Št. Jakob okrajnega glavarja Praksma-rerja iz Beljaka, najbrž z namenom, da bi svetovalce pregovoril, naj svoje podpise na prošnji prekličejo. Kaj tacega so jo namreč posrečilo Celovškemu okr. glavarju g. Kroniku v Bilčavsu. Tudi tam so namreč prosili že v drugič za slovensko šolo, ko je pa okr. glavar nad nje prišel, tako bo se prestrašili, da so svoje podpise preklicali, le dva moža sta trdna ostala. Drugače pa se je godilo v St. Jakobu: izmed vseh 24 odbornikov se nobeden ni izneveril, ostali so pri tem, kar so v prošnjo zapisali. Čast takim možakom! Naj bi jih povsod posnemali! Kaj zdaj dež. šolski svet stori, ne vem; da se bodo slovenščine do zadnjega hipa branili, to je skor gotovo. Občina pa najbrž tudi ne bo jenjala, ampak bo gnala pravdo do državnega sodišča. Vsekako pa je na Koroškem posebna pravica, da ae taki, ki pismeno za kaj prosijo, še prej ustmeno zaslišijo. Zakaj se ne odgovori na pisano prošnjo? V katerej postavi pa to stoji, da se mora ustmeno zaslišati, kdor peticijo podpiše? , Iz Cslovca 23. decembra. [Izv. dop.] (Šulferajn.) Naši šulferajnarji so imeli; nedavno „ortsgruppentag", v katerem so J se lagali, da je neraštvo v nevarnosti, in j da se oni le branijo. Smeh mora človeka' posiliti pri takih trditvah, če vidi, kakoi se na Koroškem godi. Saj so same nemške šole, čemu potem šulferajn? Vender je vi zadnjih petih letih potrosil za Koroško i 14.000 gld. Nekaj dajo občinam pri šol-! skih stavbah; da ee zavežejo, da bo šola' „na večne časeu nemška, nekaj pa za „ehrengaben" učiteljem, da bi še bolj nem-škutarili. Pri naših učiteljih bi tega ostroga pač ne bilo treba. Za nemške otroke se šulferajn malo briga, slovenski so mu bolj dopadajo, zato deluje največ po slovenskih krajih, kjer ni nemških otrok, kakor v Golševem, na Vratih, na Zilskej Bistrici, v Zilskem Štebnu, v Črni, v Kapli itd. Zdaj šulferajn v Želoznej Kapli napravi otroški vrt. Tam je res nekaj nemških otrok, pa saj je šola trdo nemška! Bati se je pa, da tudi slovenske otroke za ta vrt polove. Caveant consules! Iz Gradca, 20. decembra 1887. — (So klein b i a t du, so gro s s bi s t d u Ph an t as t) — smelo trdimo z slavnim Gothejem o naših Nemcih. Čeprav majhni napram velikanskemu številu Slovanov, vendar počenjajo kakor bi nas hoteli v žlici vode vtopiti ali vsaj v požirku požreti. Čeprav najhujši liberalci in proti-verci, večinoma pristaniki luterskih ali ni-kakih naukov, govore sedaj kakor najpo-božnejši katoličani ter zvito črne Slovence protiverstva in akatolicizma. Vsaka najmanjša prilika je tem zvitežem v prid, da le izli jo svo jo grenko srd na Slovene. Najugodnejša prilika se jim je pa, po njih mislih, podala sedaj, ko je goriški vrhovni škof izrazil svoje sožaljo nad članki „Slov, Naroda". Nemci, osobito pa štajerski in koroški Nemci sedaj ne morejo mirovati. Graška zloglasna baba „Tages-post", prava sestrica tržaškemu „Indipen-dentiju, ne more si kaj, da ne bi vsak dan v svojem uvodnem Članku ali vsaj v kakej političnej ali nepolitičnej novici izlivala svojega gnjeva na Slovence ter vlade opozorovala na veliko nevarnost, ki jej preti od Slovencev, mej kojimi se neki goji najhujši rusofilizem. Od najmanjših razlogov prihaja do velikanskih posledic in spletk, ki se lahko iz njih izcimijo. Nič manj pobožna in katoliška ni postala tudi Mariborška tetka, ki se spravlja na Slovence sploh in na slovenske kaplano posebe, dolžeč zadnje odpadništva od rimsko katoliško cerkve in razširjanja pravoslavne vere samo zato, ker so Slovenci ter so ponosni svoje narodnosti. Vsak najmanjši gibljaj od strani slov, duhovščine se zdi mariborški tetki cerkvi in vladi opasen, radi česa kriči na duhovščino, obsoja jo ter pred svetom sramoti. Vsakdo pa iz tega njenega kvakanja koj spozna, kam pes taco moli in kakšen je prav za prav namen velikonemške tetke. Ako eden iz družbe greši, nemamo še uzroka obdolžiti vse člane iste družbo. Istotako nemamo še uzroka, kriviti vse slovensko duhovščino razširjanja krive vere, ako se je kdo mej udi vsega slovenskega naroda toliko pregrešil, da jo brez-miseluo sodbo o cerkvenem predstojniku izrekel. Velikonemška gospoda bi pač morala popred pred svojim pragom pomesti ter skledo, iz katero jć, očistiti, potem še le pred prag svojega bližnjega pogledati ] ter ga mirno in uljudno posvariti, ako jo j kaj zagrešil. Ali Velikonomci in Lahoni tega nočejo spoznati, ampak jame jo kričati in razsajati koj. ko zapazijo najmanjši in celo nevidezni pregrešek. Slovenski narod je bil od nekdaj iti je še vedno veren narod, zvest svojej cerkvi in njenim naukom. Od teh naukov bi ga ne odtrgala ista duhovščina, ako bi kedaj kaj tacega (kar je pa absurdno misliti) namerovala. Dobro vedoč, da ne morejo niti Nemci niti Lahoni istega vernega naroda z svojimi okuženimi nauki, ki jih po časnikih in knjižurah razširjajo, pokvariti, opravljajo se na pastirja misleč: udarimo pastirja in ovce bo razkropu ter padejo v naše naročje, Oni dobro vedo, da je uprav duhovščina močna posadka mej Slovenci, ki slovensko zastavo in ime visoko nosi ter ljubav do naroda v svojih sorojakih neti in krepi. Uprav' radi tega največ na duhovščino cikajo ter jej pri vsakej priliki zabavljajo in skušajo v narodu veljavo odvzeti. Lansko zimo so se spravili l. Predlogi. — Kdor ni še ud „Bral. društvu", a želi v društvo natopiti, naj se pri odboru oglasiti blagovoli. Odbor „Bralnega društva". Za železnico Celje-Velenje-Šoštanj je štaj. dež. zbor kakor poroča .SI. Gosp." dovolil 175.000 gld. in je torej upanje, da postane k malu iz nje resnica. Vatikanska razstava v Rimu odpre j se 6. januvarja pr. 1., akoprav še vse pri-I prave do te dobe ne bodo gotove. Darila, i ki so dospela do sedaj, prekosila so vsa pričakovanja in radi tega niti določen prostor no zadostuje. V to svrho bilo je s početka določeno 300.000 frankov ali pla-i čalo so je mej tem do danas v ime najemnine prostora uže nad 1.500.000 frankov. Da imajo razstavljena darila ogromno vrednost, ne treba niti spomeniti. Javni zahvali. Podpisani so lepo zahvaljuje v imenu | vseh starišev ubozih otročičev, ki zahajajo v otroško zabavišče, vsem blagim gospem i i gospodičinam si. odbora podružnice sv. Cirila i Metoda, — katere so se toliko potrudile, da so tako lepa in potrebaa darila nabrale i razdelile na dan 21. t. m. zasveti večer tem ubožcem" v „Slovanskej Čitalnici". V prvej vrsti boditi zahvaljeni ne-utrudljivi predsednica gospa Vekoslava ,Valenčič in učiteljica gospodična Justina Michelli, kakor tudi vse ostale č. odbor-; niče in vsa gg. darovalci in darovnike. Trst, 28. decembra 1887. Andrej Ferluga. - Podpisano načelništvo je nabralo mej ■ rodoljubnimi gospemi, gospodičnami in go-i spodi raznih darov za bo žičnico, ki so jo bila napravila 21. t. m. otrokom slov. i zabavišča pri sv. Jakobu. Darovali so v ! ta namen sledeča čestita gospoda : Abram Ema božično drevo, 1 dekliško obleko in. je nabrala v veselej družbi 4 gld., Abram j Antonietta 3 pletene obleke s cela; Bonne Ana 1 deško obleko, 2 para hlač, 1 dekliško obleko; Cosulich Elisa 2 gl., De-j kleva Blaž farni namestnik v Truškah 3 gl., ] po gospčni D. M. 2 para volnenih nogo-vic in 8 gld., Treno Josipina 1 deško | obleko; F. V. 6 robcev in pisala; Gerla-nec Katarina 6 rut, 2 predpasnika; Godnig Virginija 1 deško obleko ; Grotz Ana 1 gl., Prvi Grgarec 5 gl., Drugi Grgarec 5 gl, 1 nvč., Hočevar Marija 3 gl., Jajčič Ivan | je poklonil 100 podobic sv. Cirila in Me-! toda; Jeršek 40 kifelcev; Ipavec Franja H robcev, 1 molitveno knjigo in nabrala je v podpornem društvu 5 gl. 10 nvČ., Ka-lister Ivanka deško obleko; Kaučič Josip 2 gl., Kanobel Ivana 2 jopici, 4 pare no-govic, 4 pare zapestnic; Klemene Marija 1 deško obleko in kapo; Klodiča viteza Sabladoškega soproga 5 gl., Košuta Josipina 1 gl., Leopušček Marija 2 gl., Lioske 4 gl., Mankoč Ljudmila 1 deško obleko; Martelanc 2 srajčki, 2 robca, 2 para za- £' estnic; Michelli 2 pletenici, 1 plašček; [{irixbaucr Josipina 2 pletenici; Nadlišck Marija 2 pletenici, 2 para rokovi<~ Neth Juli k a H pletenice; de Panzera Tereza 4 pare volnenih nogovie; Pertot roj. Eber 5 gl., Perhavec Jakob 2 steklenici cipra, 1 malinovca in testenice; Peternel Roia-lija 1 gld., Pevec M al vina .'{ pletenice, 4 part* nogovie; Počkaj Marija 2 robea, 2 volneni ruti, l par nogovie, 1 par zapestnic in 1 gl.. Pollev Marija 3 gl., Mate i Jelka Pollicli 5 gl/, Ilužička Norberta 1 gl., Sabee Ivan 10 gl., Hchouchtzer Marija 6 parov nogovie, 3 dekliške srajčke; Sche-pitz Marija 15 volnene rute; Seiolis Fanv 1 g'., Schivitz Katinka 4 gl„ Spinčič Ve-ko>lav šolski nadzornik itd. [i gl., Truden Naiali ja datlje smokve in zaboj pomaranč; Urbančič Marija iz liazovice 1 gld., Umek I. par čevlje; Vatovec Ivana H vatlov ko-tonine in 2 volneni ruti; Valenčič Ljudmila .'{ pletenice, 3 pare zapestnic; Valenčič Vekoslava 1 deško obleko, 1 par | hlač. 1 kapo, 2 dekliški srajčhi, 1 robec. 5 kosov perila; Valenčič Bogomila 1 par hlač, pletene vajeti in bič, 2 kapi in par čevljev; \Vinkler 50 novž., Žitko Franjo steklenico malinovca; Žitko Ante steklenico rnalinovca; nabralo se je v del. podpornem društvu še 76 iiovč. Vsej imenovanoj milosrdnej gospodi se po tem potu najuljudneje zahvaljuje na teh poklonili, kakor tudi slavnemu odboru „Slovanske čitalnico", da je blagovoijno ustopil prostore za božićnico. V Trstu, 27. decembra 1887. Xačelništvo ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće pozlatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku liarilčbll bilo koje vrsti kiiji • jave o« in želod- / 1 1 I \ I l\ r\ ^Ve bolesti, tiHslope / AJM1 * J-J-A-l Jokuferija ioslabenja / mofcke slabosti, polucij-, žgečo vodo, i močenj« postelje, puščanje krvi, zabbje '1 v d", in za vse bolezni mehurja, oroba 1 In živcev. Tudi pismeno po najnovejšem ■ znanstvenem postoi anju z neškodljivimi ■ »re.iBtvl 42-86-104 1 1 C. Stroetzpl, i Jl_E_ »peoljtlnl zdravnik L In dan m BidiiiM Ljubljanski Zvon. Gld. 4.60. Gld. 2.30. - Gld. 1.15. j Andrniui Guiion it 2 v Trsta priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — j Prevzame vsako pošiljatev na deželo, ka-I tera se izvrši točno in solidno, ion 93 »ST J. PSERIOFER-jra Kričisitilne7k"?!',dM ■»'■"J® «■•• *«t".io im«, k«jti ni nknrai boie»„i . , 11 , , v koJ*i i>i te kr ichifle tl^oBkrat ne p kAznln nrojeudottrorn.-jM n«D.'hn v n„iln,i»iK ^ ; M'YMe '»' »"h «Imvll rubilo, se p,, teh krivicah nSSvlEkrSFta » z.W ™ TV«i Nled6 tu no^atera teh zahvalnih plesom t „ , t-e^n anc, 15 maja 1883. Uiagnrod i ^ospori' VrtKe kroitljic« d.-lnin kar Curla, one nc«o ..ii,»ke rt nirlru hvalisanlm ]iomoekom. tem-r;v-"'l ' pi'blobi zdravje v .'tn, ki jih rabijo. One krn 11 i«;,, ki g.-m jih o vnlikonofli naroČil, sem »konj v f nizd I mojim znancem in prijateljem in vaem as pnamvile, celA at.ir.>, b.ilann in hirajof« oseb« ao po njih nazaj zdrav j« zadobile, ali vsaj ne j« nnh b«lebiKMt na holjs 0l>rn la. .laz Vas prosim žuto, d i ml Jih Pe pet suTitkov pofllfet«. Za-bvaliujnm H.' Vam orBno j«/. In e liiunoj V^i drugI, ki g» rabivSi Vrti i kroeljioe o»d--av,»li. Martin DeuHnger. »''(?» (fyori;y 10 f-br 18S1. Veleoenjanl cospod ! Ne morom nh Vam zado tno zahvaliti za VhBb krojljiun ker i.Je inn^RO ler io inoja sopro a l> .1-hala na zaprti n fev ter le Vafflrn kri« stilnim kroffljkam «e ima ■»hvaliti, da Pa tudi ni fl ■ popol orna oE.|-av«|« t.,,r mora »o kdai ' pft /da; kako v*.ti, vend 'r s^ Jej J • ona mladnniKka avelost povrnila, da mon> ned .j pri Hvojih opravk h biti. l'roslm a lo mojo zahvalo ra*Klnait.e, da m spoznajo vnl bolni ter d« mi poiljet« fln dm zavitka krogljns in dva kosoit kirajikuga mila. Z odlifinim spoPtovaujam Alojl Novak, cvetličar. VaBe bi ijjo odje! Ootov, da morajo v»e VaKa 1p-Clla biti i'nakegt dobrega vspeha nakor tii« /.nanl icd-ni balzam koji je v mojei drufiai m orim Htarim ozflbinain konec storil, Cop av nifl )t!i| rud ne zaupam oniin tako imenovanim unlverHalnm poinofikom, venlar aem odložil si VaBIh kn Ci-stilnih k rog I j I« vkupitl, da z njimi proren»rn i| | (f-iietno hemorojdai o liolizen. In res izpove 'a i moram, da mi jo Va«» sradatvo p i fitiri dn ivnnm inti-vanjii mojo afaro bolezen ojvi^lo ter da ga smlaj mojim znancem gorko priporoftam. DopuB^ain Vam da te moje vr.sti. o oijavite, ali brez mojega polner podpisa udanl 0. pl. T V Bel?n. 80. februarja 18U. Amerikansko mazilo p° tidlb* i n;ijboljBf pomoček proti protlnn 11 dru iin reumatlfiniiH b desti n v hrbtenetn mozgu, migreni, nervozi.im zobu ollin, gl ivobolim, trg inju v u.lesih itd. itd. 1 gl I. 20 kr. Teknjina iz aipinskih trav W. O, B m- hard-ov 1 steklenica f 2 UO.1/2 steklenice f. 140. ' Es», 1 skl -mca f 2 50' /s stekl nic.e f. 150. Prah za znoj na nogah 1 škatljica 50 kr. z onštnino 75 kr. Pserhnf^rhva tinnokininska pomada u*« mnog let od zdravnikov pripoznana kot naj li lj'e sredstvo za rastjo las. Leno opravljena fikat-liica 8 gold. U liversolni nlašt^r profes. stendoia pr ti vsakovrstnim ranam, gnjiuniin n osom, celo proti Htarim ulesom na 110-gih, ki so zdaj pa zd«J in odpirajo, proti »mi na prstu (Kiugerwurm> itd. 1 pug. 00 kr. z pošt- nino 75 ni* A. W Bulrichova "nlversulna aistlfna s>l ^m^rnmtmmi^mmi^m Izvrstni pom iCek proti i vsem nastopk ni ai,tn pribave kakor: glav bolu, trganju v ulavi, ialudefini iti krfiu, hemorojdalnlm bolest m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Franoovo žganje 1 skelnica 60 kr. J. Pserhofer-Jev Ledeni balzam a, lun - go let *a naj bol j Bi nomoBk spoznan proti omoli-nani vsake vrste kakor tudi proti star in ra amltd, I posodica 40 kr. po po*tl i !> ki. Bližam T« aoltannc wn®»'Jlv pomoCek proti ■■■^■■■■■iHHMHMBBi^B debelemu vratu, 1 pos. «n kr. po poeti i>5 kr. Živanska eMnca ft-mBu« kapljice) pr on t.o ———— m...... m naiH|<-nemii frlmlcu sinili prebavi, vsakovrstnem trčenju v dolenje n telesu, Izborno ilomane vraffilo 1 fla^on ?0 Wr. TrPOtČ^V SOk "l"'n' znano izvrstno zdmvllo 1'f'li i"! rti hripavns i, ri*nemn kadiju itd. 1 steklenica 50 kr. rt. z p 1 f 60 «0. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se šn druje farmacentičiie apee'jalitete ki so bile po vsih avst ijskih časopisih oznanjene: TRGOVSKA TVRDKA Bernhard Ticho Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju: Kar komu ne ugaja sprejme se brez prigovora franko nazaj Uzorci in ceniki zastoj in franko. 0—1(1—1 Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 ni. o Ostanek MANDARINA sama volna, 2 10 m di Ig za ci-lo zimsko sukno f. u Deset metrov sukna za gospe sama volna v * seh mode nih barvah dvojna 5>rolio«it f H. Kos domačega PLATNA V« 20 konioie. f -i r»o 5 , HO kon.olc f. S SO Eii kos MLŠ0LINE širok, :U) komolcev popolnoma, l>olji ko oIhIiio r, O n0 ••tni t'. 1 Deset metrov Baršena za ob!ek- ki kh da oprati, krasni v ..orni « 0 ctm širok t 1,— Košulje m gosp. klatavsko blago, ii^le ali hiirvaiie 1 t- l b;|) II. f. i.*o Košu |e za GOSPE IZ 1'bilToiiU, VeZ''lie košulje f « 50 1) »di. do dvmiujs tn i. i)s*t. nki»v Holandskih tapelov /,-lo trpežnih f :< &o edna (jarnstura RIPSA zu dve ogrinjuli za postelja in jeden nrzni prt f ■ r>0 Deset Nigerskega va sama volna, nujiKvej-in zimska obleke dvoi »leiro v ljanega sukna 't; lilng i za jesenske iih } r kosti f J .ledna garnitura \X±J Zri dve ogrinjali za pos t;|j lil jed' 11 uir/ni nrt r :i r>» Zaveza OD JUTE po luršk m nzor>Mi pop.ilnn f, a 50 Kjo Uhiffjna Nr. C .0 komolcev popol noma f. U dO Nr CC n .il.n'ji.- I.-.Ž f « .%Q Kna knniska PLAHTA IDO . tm dolgu 1H0 i'im š roku prtiv dobre '■a' f | .%<> Jopica zu gospe iz ovčje volne (Jersey), v vseh bir-vnli ki h*1 lepo podnje f '£ Kanevas Vi Širok, Mu konnlc lini f 1 HO, pliitnen Mu k o m