Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 4.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m
Wk
leto XXVI. - Štev. 34 (1316)
Gorica - četrtek, 29. avgusta 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Osebna verska svoboda
Drugi vatikanski cerkveni zbor je izdal poseben odlok o človekovi svobodi v verskih stvareh. Ta listina ima sedem osnovnih misli:
1. Jezus Kristus je odločno oznanjal človeško dostojanstvo. V današnjih časih se ljudje tega vedno bolj zavedajo. Vedno popolneje spoznavajo tudi pravice, ki jih to dostojanstvo daje. Ljudje danes vedo, da žali človeško dostojanstvo tisti, ki hoče sočloveka od zunaj k nečemu prisiliti, kakor Ua bi bil nerazumno bitje; in tisti, ki hoče s strahovanjem in izsiljevanjem izsiliti človekov notranji pristanek.
2. čim globlje spoznavamo človeško dostojanstvo, tem bolj moramo spoštovati človekovo versko svobodo. Ta je namreč globoko zakoreninjena v dostojanstvu človeške osebe. Evangelij nam pove, kako je Jezus spoštoval versko svobodo posameznega človeka. Svojih učencev ni silil k veri, temveč je skušal s potrpežljivostjo osvojiti njihova srca. Resnice, za katero je pričeval, ni hotel ljudem vsiliti s sredstvi zunanjega in političnega pritiska ali celo l mečem. Za meč ni hotel zgrabiti niti tedaj, ko je šlo za obrambo njegovega verskega poslanstva. S smrtjo na križu je Jezus pokazal, kako malo je mogoče v verskih stvareh doseči s silo in kako malo se je treba veri bati zunanjih pritiskov. Bog vabi in kliče človeka po vesti, po Duhu resnice in ga noče k veri prisiliti.
3. Koncil je pošteno priznal, da so v zgodovini Cerkve to Kristusovo načelo če-sto spolnjevali pomanjkljivo ali pa ga sploh niso uresničevali. Dejanja božjega ljudstva so često nasprotovala duhu evangelija. Kljub temu pa je zavest, da ni dovoljeno k veri nikogar siliti, preživela vsa stoletja.
4. Koncil poziva vse ljudi, naj spoštujejo človekovo versko svobodo. Ta poziv velja najprej državam: nobenega človeka ni dovoljeno silili, da bi ravnal proti svoji vesti, nikomur ne sme biti prepovedana možnost pristopa k neki verski skupnosti; nihče ne sme družini vzeti pravice do verske vzgoje otrok. Poziv koncila pa velja tudi Cerkvi sami. Ko Cerkev oznanja evangelij, ne sme ljudi siliti k veri. Pri delu s slabotnejšimi, revnejšimi in duhovno manj samostojnimi ljudmi mora Cerkev še posebej paziti, da teh ljudi ne bo pridobivala za vero z izrabljanjem njihove takšne ali drugačne stiske. Vera je namreč že po svoji naravi možna samo v svobodi. Samo takrat je odločitev v veri za Boga nekaj vredna, če je prostovoljna.
5. Človek ne izgubi pravice do verske svobode, če je slab, če hodi po krivih potih in če se upira resnici, človeka je treba vzeti takšnega, kakršen je, slabotnega in grešnega. Velik pa je človek prav po tem, da lahko iz teme in slabosti najde pot k luči in resnici in da more o njej sam oddati. »Zato ostane pravica do verske svobode tudi tistim, ki ne spolnjujejo obveznosti iskati resnico in se je držati. Uveljavljenje te pravice ne sme biti ovirano, da le ne krši pravičnega javnega reda« (V S. t. 2).
6. Pravica do verske svobode ne pomeni, da so vsi verski nauki enako resnični ali et>ako neresnični, da so vse verske odločitve hkrati dobre ali slabe. Nasprotno, koncil je jasno povedal, da nam je Jezus Kristus razodel polno resnico in da je on sant pot, po kateri pridemo do nje. Če ^Poštujemo človekovo versko svobodo, s tem še ne odobravamo zmot in stranpoti.
Je treba spoštovati zategadelj, ker more ž|ovek najti pot do resnice samo v tej nošnji svobodi in lastni odgovornosti.
7' Končno poziva koncil vesoljno Cerkev, riaJ pri oznanjevanju vere jemlje v poštev ',e>‘sko svobodo ljudi. Treba je izključiti vSa sredstva, ki nasprotujejo duhu evange-’*K in gledati na tisto »mero milosti«, ki Bog daje vsakemu človeku, človek mora *nietl možnost, da prostovoljno sprejme b°*Jo besedo. Storili bi mu krivico, če bi silili k nečemu, česar v tem trenutku more spoznati in priznati ker mu manjka potrebna »mera milosti«.
ODLOČA VEST
Tudi za našo vero veljata verska svoboda in vest. če se odločim za Kristusa, s tem priznavam, da ga notranje spoznavam in da me privlačuje (prim. Jan 6, 44). Naša vest odloča o tem, ali in v kakšni meri se moremo »približati« Kristusu in vanj »verovati«. Vest nas življenjsko povezuje z Bogom in je zalo tudi v verskem področju zadnje merilo, zadnji voditelj in zadnja avtoriteta. Nihče se ne more in ne sme postaviti nad vest. če bi silili ljudi, naj nedozorelemu spoznanju dajo polni pristanek, nam bodo ušli, se bodo počutili tujce v Cerkvi in v veri. škoda za Cerkev in svet.
človek pa ne sme pravice do verske svobode razumeti napak. Svoboda je vedno naloga. Svoboda ni isto kot samovolja. Biti svoboden se pravi imeti pravico in sposobnost, da sam odgovorno usmerjam svoje življenje. Pristne svobode torej ni brez odgovornosti. Vsakdo bo moral nekoč dati odgovor in račun, kako je uporabljal svojo svobodo: ali je poslušal klice resnice, ali je bil zvest ukazom vesti, ali je bil poslušen vabilom in nagibom božjega Duha. Verska svoboda nas ne oprošča od naporov za iskanje resnice in Duha. Daje pa nam pravico, da polagoma rastemo v veri in da ne živimo v strahu, kadar česa še nismo spoznali in si ne moremo priznati.
TREBA JE DATI ČLOVEKU ČASA ZA ZRELOST
Trdno moramo zaupati, da nas bo božji Duh »spomnil« vsega (Jan 14, 26), kar nam je povedal Jezus in da nas bo »vodil k popolni resnici« (Jan 16, 13). Če bomo res poslušali Kristusov glas, bomo polagoma spoznavali resnice, drugo za drugo. Tako bomo zoreli in prišli do popolne resnice. Ljudem moramo dati časa za to rast v božjem Duhu, v verskem spoznanju. Vedno znova pa jim bomo morali dopovedovati, da se prava vera kaže na sadovih, v delih, v zreli ljubezni...
Kdo je torej Kristusov učenec? Kdor je spoznal in priznal Jezusa za Gospoda in pot svojega življenja; kdor posluša njegovo besedo in hodi za njim. Stopnje tega »poslušanja« so različne. Toda sadovi pokažejo, koliko je šlo zares. Kristjan nisi šele tedaj, ko si spoznal in priznal vse verske resnice, temveč ko prisluhneš božjemu Duhu. Vera je življenje, ki raste; drevo, ki se začne z majhno sadiko in se razraste v deblo, veje, vejice in — sadove.
Kristjan ni izključen iz Cerkve, ker nekaterih resnic še ni zmožen verovati (kristjan, ki se trudi za rast v veri, je pravi ud Cerkve). Kdor pa izrečno taji, kar mu Cerkev predloži kot božjo in Kristusovo modrost, se sam izključi iz Cerkve. Zakaj »tajiti« je nekaj drugega kakor reči: »Nisem še tako daleč, dajte mi čas.« Verska svoboda torej ne pomeni, da človek lahko vse taji, česar še ni spoznal.
I.	M.
Revni so pametnejši kot bogati
Vprašanje, ki danes zanima vse l judi, je vprašanje naraščanja prebivalstva na svetu. Dogaja se namreč, da prebivalci naše Zemlje številčno silno rastejo. Zato so mnogi zaskrbljeni, kaj bomo jedli in s čim se bomo oblačili, če bo šlo tako naprej. Svojo zaskrbljenost rišejo v silno temnih barvah in napovedujejo, da se bomo kmalu drug drugega jedli ali pa se bomo zastrupili v ozračju brez kisika.
Vse te in slične katastrofe bodo baje nastopile čez kakih 50 let. Zaradi tega je treba že danes skrbeti, da se jutri kaj takega ne zgodi. Pri tem je zanimivo, da takšen strah obhaja dežele in na-tode, ki so bogati. Prvačijo Združene države Sev. Amerike, v Evropi pa Švedska. V naši bližini podobni strahovi strašijo po Sloveniji in v njenem »naprednem« časopisju. Pri nas širi tako paniko tržaški slovenski dnevnik.
Poleg teh zaskrbljenih so drugi, ki gledajo v bodočnost s čisto drugačnimi očmi. Nič jih ne skrbi, kaj bomo jutri jedli in s čim se bomo oblačili v prepričanju, da bodo živi ljudje zmeraj znali zase poskrbeti kot so nekoč pravili slovenski modreci: Otrok se rodi s kosom kruha v roki. Takšno vedro gledanje v prihodnost kažejo predvsem narodi in dežele tako imenovanega tretjega sveta: Indija, Južna Amerika, Indonezija, nove države v Afriki. Rekli bi: mladi narodi se ne boje prihodnosti, sfari narodi pa so v večnem strahu, da bodo od lakote umrli.
MEDNARODNA KONFERENCA O PREBIVALSTVU
Takšna podoba sedanjega sveta se je pokazala v vsej resničnosti na mednarodni konferenci o prebivalstvu, ki se je pričela 19. avgusta v Romuniji in se zaključi ta petek 30. avgusta. Konferenco so sklicali Združeni narodi. Zato je začetno besedo imel generalni tajnik Kurt Waldheim, za njim pa tajnik romunske partije Čeause-scu. Gre v resnici za svetovno konferenco, ki se je udeležuje 5.000 zastopnikov in 140 narodov. Znamenje, da je to problem, ki zanima vse, tudi katoliško Cerkev, ki je na konferenco poslala posebno odposlanstvo.
Prve dni konference so razpravljali o temi: Sedanje demografske težnje in pogledi za naprej. Soglasno so potrdili, da se število prebivalstva na zemlji veča. O
Evharistija privlači
Kljub temu, da so katoliški Makedonci doslej preživeli hude preskušnje in velika preganjanja, posebej v Egejski (grški) Makedoniji (kjer so jih nasilno iztrebili), vendar ljubezen do Evharistije šc vedno privlači. To se je pokazalo tudi letos ob prazniku sv. Rešnjega Telesa.
V	dveh mestih, kjer še delujejo sestre evharistinke, so imeli tridnevno pripravo. Tudi mnogi pravoslavni so se udeleževali teh pobožnosti. Posebno radi poslušajo božjo besedo, po kateri naravnost hrepenijo.
Ganljivo je bilo v Strumici, kjer je večja skupnost vzhodnih katoličauov-Make-cioncev, in kjer imajo tudi večjo cerkev, in jo sedaj obnavljajo. Bilo je več priložnostnih govorov, popoldne pa ura češče-nja. Potem se je razvila po cerkvi proce-
sija, v kateri so sodelovali samo otročiči, in to katoliški m pravoslavni v skupni harmoniji in navdušenju, medtem ko so odrasli delali špalir. Voditelj duhovne obnove je po končani adoraciji posebej govoril najmlajšim, potem pa še odraslim. Kljub vročini so vsi pazljivo poslušali in se navduševali za Kristusa, za vero in Cerkev, posebej pa za evharistično življenje.
Prav je, da bi se slovenski katoličani spomnili teh bratov po veri, različnih po obredih, ki so toliko pretrpeli za vero, ter jih podprli moralno z molitvijo, a tudi materialno, da bi lahko primerno uredili svoje bogoslužne prostore in nabavili potrebno cerkveno opremo. Naše uredništvo bo rado sprejelo take darove in jih poslalo naprej.
ALT
T
'	' 'm'
m l	M
Ih --
mm ■■■■■
Revni narodi se ne morejo ponašati z bogastvom, so pa ponosni na svojo življenjsko moč in številne družine ter odklanjajo zahtevo bogatih narodov, da bi se njim na ljubo
odpovedali svoji rodnosti
tem dejstvu so se eni izrekli, da je treba tako težnjo zaustaviti, drugi pa so trdili, da je treba družinam pustiti svobodo, da rastejo in se množijo.
MNENJE BOGATIH
V	prvi skupini so se znašle tako imenovane bogate in industrializirane države: Amerika, Švedska, Norveška, Belgija, v drugi pa države Azije in zlasti Južne Amerike. Države socialističnega bloka so nekako v sredi.
Bogate države zagovarjajo zahtevo, da je treba z vsemi sredstvi omejiti število rojstev. V to služijo: protispočetna sredstva vseh vrst, splavi, prisilna sterilizacija. Vlade bi morale vse take stvari širiti, podpirati in če potrebno, ljudi k temu prisiliti. Časopisne agencije poročajo, da se je zastopnica Švedske Gertrud Sicursend, minister za razvoj, izredno zavzeto borila za umetno in tudi prisilno omejevanje rojstev, kakor da bi Švedski grozila skorajšnja smrt zaradi lakote in pomanjkanja.
UGOVORI REVNIH
Nasproti tej skupini so stopili na govorniški oder drugi iz Azije in zlasti iz Južne Amerike, ki so zagovarjali nasprotne teze. Argentinski zastopnik je dejal: »Namesto da svet brez razsodnosti uvaja kontrolo rojstev, bi moral skrbeti za večjo proizvodnjo hrane. Argentina želi povečati število svojega prebivalstva, da se bo bolj razvijala in napredovala. Ni mogoče pričakovati od revnih držav, da bodo omejile prirastek svojega prebivalstva zato, da bodo bogati lahko obdržali svojo visoko raven življenja...«
Zastopnik Urugvaja pa je rekel:
>-Revne države imajo pravico, da naselijo svoje ozemlje in napredujejo, kajti s pomočjo mladih bomo odstranili pomanjkanje v svetu. Družina je matica družbe, zato ji ne smemo vsiljevati omejitvenih predpisov.«
Zastopnik Peruja je podprl trditve prejšnjih dveh in dostavil: »Umetno omejevanje rojstev, ki ga hočejo nekateri vsiliti, skriva namero zlorabljanja revnih od strani bogatih, kajti sedaj je odnos 50 proti 1 v prid bogatih, kar se tiče materialnih dobrin zemlje. Zato je problem, ki si ga je treba zastaviti, predvsem problem pravične razdelitve surovin in pridel-
kov, torej problem pravičnosti.«
Indijski minister zdravstva je poudaril, da je potrebno dajati pomoč družinam, materam, otrokom v spoštovanju njih moralnega in verskega prepričanja, ne pa jih siliti v nekaj, kar je proti njih vesti.
KRISTJANI OBSOJAMO BOGATE
Razprave se na konferenci nadaljujejo. Videti je pa, da se bodo govorniki opredelili okrog ene ali druge teze. Mi kot kristjani moramo obsoditi gledanje bogatih na problem uravnavanja rojstev iz naslednjih razlogov:
1. Ker se za kontrolo rojstev res skriva socialna krivica in izrabljanje revnih od strani bogatih. Ker ti nočejo deliti svoje pogače z revnim sosedom, zahtevajo, da mora tudi sosed ostati pri enem otroku.
2. Ker se za kontrolo rojstev skriva človeški egoizem in življenjski materializem, ki hoče le uživati in uživati brez ozira do bližnjega, zlasti do spočetega otroka.
3. Ker se takšna kontrola rojstev, kot jo zahtevajo bogati, poslužuje sredstev, ki so nemoralna, posebno še abortus ali splav. Ta je in ostane umor.
KAKO GLEDA CERKEV
Cerkev je na zadnjem koncilu spregovorila tudi o problemu naraščanja prebivalstva in o uravnavanju rojstev. Njen nauk je:
»Po neodsvojljivi človekovi pravici do zakona in do potomstva gre odločanje glede števila otrok pošteni presoji staršev, in tega odločanja nikakor ni mogoče prepustiti sodbi javne oblasti« (GS 87, 3).
Ker gre pa za težek problem, priporoča koncil, naj pride na pomoč tudi znanost. »Strokovnjaki, zlasti v biologiji, medicini, sociologiji in psihologiji, morejo mnogo napraviti v prid zakonca in družini ter zelo služiti miru vesti, ako skušajo s skupnimi napori globlje razjasniti razne pogoje za dovoljeno in zdravo uravnavanje rojstev« (GS 52, 4).
V	tej smeri je treba iskati rešitve preobljudenosti na svetu in ne v smeri brezvestnega egoizma bogatih. Revni so v tem oziru pametnejši kot bogati.
K. H.
Duhovniki se poslavljajo od svojega ljudstva
Popolna zamenjava v Beli hiši
Bela hiša se imenuje stavba v severao-
Položaj slovenskih duhovnikov v Italiji je zaradi pomanjkanja naraščaja skrajno tragičen. Lahko rečemo: poslavljajo se od svojega ljudstva! Slovenske družine ne dajejo več svojih otrok Cerkvi in Bogu, ni jim več za duhovniške in redovniške poklice. Ljudstvo pa, ki si več ne daje duhovnikov, bo ostalo brez duhovnikov!
Ako božja Previdnost ne poseže na neslu-ten način in ako se za zadevo ne zavzame vsa narodnostna skupnost in še posebej izobraženci, bo v nekaj letih slovenska manjšina priča izumrtju svojih duhovnikov. Redke vrste slovenskih duhovnikov se namreč strahovito krčijo, dotoka ni, tragični epilog bo neizbežen.
STATISTIČNI PODATKI
Zamejski duhovniki smo že desetletja nudo zaskrbljeni. Ni duhovniških poklicev. Preglejmo statistične podatke o duhovnikih na Goriškem in se hkrati zavedajmo, da je približno isti položaj tudi na Tržaškem. Odkar sta bila 2. julija 1951 posvečena na Goriškem dva sobrata, so novo-mašniški zapeli samo še enkrat: aprila 1965, ko je bil posvečen v duhovnika dr. .fožko Markuža. V zadnjih 23 letih je imela Goriška enega novomašnika!
Zadnji letopis goriške nadškofije poroča, da je v škofiji inkardiniranih 36 slovenskih duhovnikov. Ako jih odštejemo 8, ki živijo v tujini ali izven slovenskega dela nadškofije, in še nadaljnjih 6, ki so zaradi starosti ali bolezni upokojeni, preostaja le 22 službujočih duhovnikov. Njihova delovna sposobnost je odvisna od več dejavnikov, v prvi vrsti od starosti. Po starostni krivulji bi jih lahko delili na štiri skupine: 1 ima nad 70 let; 8 nad 60 let; 8 nad 50 let in le 5 jih je izpod 50 let. Cez ka-kin 10-15 let bo torej v vsej goriški nadškofiji od 8 do 10 slovenskih delazmožnih duhovnikov.
Modra porazdelitev teh duhovnikov bo najbrž zahtevala, naj štirje delujejo v Gorici, ker so tu osrednji cerkveni uradi, slovenski zavodi in ustanove in številčno najmočnejša slovenska skupnost; eden naj oskrbuje vse slovenske vernike onstran Soče (Podgora, Pevma, Oslavje, štmaver, števerjan, Jazbine in Krmin); eden predel južno od Gorice (štandrež, Sovodnje, Gabrje, Vrh sv. Mihaela, Rupa in Peč); eden doberdobsko planoto (Doberdob, Jamlje, Dol) in ostali duhovniki (ki se bodo od dveh ali treh v kratkem skrčili na enega) pa ves nabrežinski dekanat: od štivana, Devina, Mavhinj in Sesljana pa do Nabrežine, Šempolaja in Zgonika. Toda tudi to zasilno in docela nezadostno kritje najnujnejših duhovnih potreb bo zdržalo le nekaj let. In potem?
OJ. DOBERDOBSKE ŽENE!
Znamenje in predhodnice časov, ki so zdaj tu! Srce se mi je v bolesti trgalo, ko sem nekako pred 30 leti bral pisma dober-dobskih žena nadškofu C. Margottiju, naj pošlje v Doberdob slovenskega duhovnika.
V	sijajni dvorani nadškofijskega dvorca — raz steno je na prizor gledal umetniški portret nadškofa in edinega slovenskega kardinala Missie — so doberdobske žene dvigale roke k nadškofu C. Margottiju: »Dajte nam slovenskega duhovnika! Dajte nam župnika, ki bo naš, ki bo čutil z nami in nas razumel, ki nas bo rad imel. Dajte nam slovenskega duhovnika, da bo po naše vzgajal otroke in mladino, tolažil bolne ln umirajoče, ki nam bo v naši govorici govoril o Kristusu, o krščanskem življenju, o nebesih! Pomagajte nam, da živimo, umrjemo in se zveličamo kot slovenski verniki!«
Oj, doberdobske žene! Znamenje ste bile, prerokinje in predhodnice vseh slovenskih mater ln žena, ki bodo v nekaj letih dvigale roke k škofom v Gorici in Trstu z isto prošnjo: »Dajte nam slovenskega duhovnika!« A ti bodo žalostno odgovarjali: »Srčno rad! A kje naj ga vzamem? Pisano je: "Duhovnik iz ljudstva za ljudstvo!” A če jih ni bilo iz ljudstva, kako naj jih vrnem ljudstvu?«
SLOV. CERKVENA IN PASTORALNA
STAVBA V NEVARNOSTI
Cerkvenopravna uredba goriške in tržaške škofije je že zdavnaj vključevala slovenske duhovnike v osrednje škofijske urade In organizme, da so pod vodstvom svojih škofov in skupaj z italijanskimi sobrati sodelovali pri upravljanju škofijskih zadev in pri pospeševanju verskega življenja.
V	duhu koncilskih odredb o duhovniških In pastoralnih svetih je bilo sodelovanje slovenskih duhovnikov še podrobneje izpeljano. tako da so bili primemo zastopani v vseh odločilnih cerkvenih strukturah. Glede pastoralne dejavnosti v slovenskih dekanijah in župnijah so slovenski
duhovniki uživali polno zaupanje pri svojih škofih, tako da so v mejah svoje pristojnosti dejansko sami odločali in vodili vse dušnopastirsko delo.
škofje in duhovniki so se prizadevali, da bi okoli sebe zbrali vse slovenske ljudi, ne glede na njihovo ideološko ali politično opredeljenost. Vsi namreč pripadajo božjemu ljudstvu, vsi so poklicani k večnemu zveličanju. Vse so pozivali k sodelovanju. »Vse mesijansko ljudstvo,« pravi koncil, »je posvečeno za duhovno stavbo!«
Vsem vernikom, laikom, je naloženo »častno breme, da kot živi udje z vsemi močmi prispevajo k rasti Cerkve. Po svojih močeh in v skladu s potrebami časa naj bodo soudeleženi pri zveličavni dejavnosti Cerkve... Duhovniki in verniki so med seboj v tesni zvezi. Posvečeni pastirji morajo svojim vernikom priznavati njihove naloge in izredne darove... Pastirji Cerkve naj služijo svojim vernikom, ti pa naj pastirjem in učiteljem radi nudijo svoje sodelovanje« (C 9, 17, 30, 32, 33).
Toda prav v zadevi sodelovanja duhovnikov in laikov smo zagrešili usodne napake. Grešili smo duhovniki, ker nismo spoštljivo stopili pred svoje vernike in jim z odlokom o laiškem apostolatu v roki pojasnili, da so tudi sami poklicani k sodelovanju za uresničitev Kristusovega odrešilnega poslanstva. Pokazati bi jim morali polno zaupanje in jim prepustiti celo vrsto verskih in prosvetnih dejavnosti. Pa tudi naši laiki, in prvi med njimi izobraženci, niso dojeli »znamenja časov« in ponudili duhovnikom svoje sodelovanje.
In tako smo na povsem neodgovoren način pripustili, da je celotna stavba cerkvene in dušnopastirske dejavnosti ostala izključno na ramenih duhovnikov. Zdaj pa, ko odmira sedanji rod duhovnikov in ni naslednikov, preti nevarnost, da se bodo na škofijski in na župnijski ravni v prah sesule vse verske in cerkvene strukture in v svojih razvalinah pokopale najbolj izrazite oblike slovenske prisotnosti v zamejstvu.
KO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV VEČ NE BO
Ko bodo sedanji duhovniki omahnili, bo stiska slovenskih duhovnikov dosegla svoj vrhunec. Priče bodo, kako jim vse razpada v škofijskem in v župnijskem arhivu:
1. v škofijskem okviru bodo brez vsakega slovenskega duhovnika pri osrednjem škofijskem vodstvu, v raznih osrednjih cerkvenih svetih in ustanovah, ki bi kakorkoli tolmačil slovenske potrebe in zastopal koristi in pravice slovenskih vernikov. Razpadle bodo slovenske dekanije in formalno izginile slovenske duhovnije ter duhovna občestva;
2. na župnijski ravni: slovenski verniki bodo zares »ovce brez pastirja«. Po cerkvah bo utihnilo slovensko bogoslužje in zamrla slovenska beseda. Le koliko časa bo slovensko ljudstvo moglo ohraniti slovensko molitev in pesem? še tako bežen obisk nekdaj slovenskih župnijskih cerkva po Koroški in Slovenski Benečiji, iz katerih je izginil slovenski duhovnik, odpira pogled v položaj, ki bo neizbežno nastopil med nami. Hkrati pa bo najbrž izginila vsaka slovenska molitev, v družinah bo še bolj obledela verska zavest in z njo bo utonil »slovenski duhovni svet«.
Rodu za mejo zgodovina bije plat zvona: danes v Italiji, jutri pa na Koroškem in na Madžarskem. Duhovniki se poslavljajo od svojega ljudstva, z njim izumira slovenska vernost...
Ali bodo nosilci slovenstva za mejo, zbrani ob okrogli mizi, slišali krik bolesti zamejskih duhovnikov? Ali bodo uvideli, da je bivanjska kriza zamejskih duhovnikov hkrati tudi tragična dilema slovenstva na Primorskem in zatorej pereč »narodni problem«? Ali se bo v njihovih srcih utrdila zavest soodgovornosti in torej dolžnost, da skupno iščemo izhoda iz stiske, ki grozi, da se bo spremenila v tragedijo slovenstva za mejo?
Močno katoliško šolstvo na Japonskem
Cerkov ima m Japonskem cvetoč« katoliške šole, ki jih obiskuje znatno število gojencev. Katoličani imajo 11 univerz in univerzitetnih kolegijev z 22.600 dijaki. Statistike naštevajo razne druge šole Najbolj številni, so otroški vrtci, ki jih je kar 589 in jih obiskuje 117.000 otrok. Vseh gojencev na katoliških šolah je bilo v preteklem letu 277.384. če upoštevamo, da je na Japonskem le nekaj nad 300.000 katoličanov, potem je to število zelo visoko. Za katoliške šole skrbijo predvsem redovniki in redovnice.
ameriškem glavnem mestu Washingtonu, kjer ima sedež vsakokratni predsednik ZDA.
Letos v avgustu je Sev. Amerika doživela nekaj edinstvenega v svoji zgodovini. Frišlo je do zamenjave tako predsednika kakor podpredsednika republike. In najbolj zanimivo pri tej popolni zamenjavi v Beli hiši je dejstvo, da sta oba visoka funkcionarja prišla na oblast po imenovanju in ne po volitvah kot je to drugače v navadi.
Ko je bil lani jeseni podpredsednik Spi-ro Agnew zaradi davčne utaje prisiljen odstopiti, je Nixon na pritisk republikanske stranke imenoval na njegovo mesto 60-let-nega Geralda Forda, vodja republikancev v ameriškem parlamentu.
8. avgusta letos je Nixon moral storiti isto kot Agnew. Zadeva »Watergate« se je tako napihnila, da so republikanci sami smatrali za umestno, da se Nixon umakne in izogne političnemu procesu, ki mif je grozil.
Tako je Ford postal 38. predsednik ZDA, ostalo pa je znova prazno mesto podpredsednika države. Ford je imel težko izbiro, koga naj imenuje. Po daljšem posvetovanju in razmišljanju se je odločil za 66-let-nega Nelsona Rockefellerja, kateri pripada bogati družini velikih industrijcev in bankirjev, ki so znani po vsem svetu.
Nelson Rockefeller je od leta 1958 skozi petnajst let zaporedoma vodil kot guverner ameriško zvezno državo New York. Pri tem ni skrival želje, da bi postal predsednik ZDA, toda kot kandidat republi-
Da je stara monarhija morala razpasti, naj ne bi bil kriv velenemški pritisk, ampak Čehi in takoj za njimi Slovenci, ki so, nehvaležni, hoteli spodkopati dobro staro monarhijo. Kako bi sedaj pozdravili, če bi mogli še živeti pod zlatimi časi Franca Jožefa, ki so ga tako sovražili!
Take in podobne fantazije v današnji Avstriji niso nič nenavadnega in čeprav je avstrijska javnost po srcu dobrodušna, le ne more zakriti, da ji je žal po starih časih. Ne marajo priznati, da je bilo vele-nemštvo tisto, ki je spodkopalo monarhijo; ne marajo si priznati niti danes, da je na Koroškem velenemštvo tisto, ki pritiska na koroške Slovence, kajti zanje je vse, kar zadeva avstrijstvo, idealno, pravično, Evropa v malem. In da bo to ostalo, da bo nedeljivo, nemško in varno (?), je treba izločiti koroške Slovence. V tem so si enakih misli avstrijska ljudska (krščanska) stranka, socialistična, svobodnjaška in na tihem tudi komunistična.
Dunajčani baje priznavajo, da so slabi politiki, pač pa da so sposobni diplomati. In so res. Po prvi vojni so še ohranili Avstrijo, jo po drugi vojni rešili, ko je bilo že določeno, da je prešla v zgodovino, ko jo je Hitler priključil v svoj rajh. In leta 1955 je samo Avstrijcem uspelo, da so se s podpisom državne pogodbe rešili zasedbe zaveznikov, tudi Sovjetov, in s tem da so se v pogodbi zavezali na nevtralnost in — tudi za enakopravnost koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
To slednje pa se ni zgodilo. Avstrija do danes ni uspela zaceliti stare rak rane, ki je razgrizla že monarhijo, to je velenem-ške romantike, zato je tudi današnja avstrijska državna tvorba vsak dan bolj neživljenjska, anahronistična, kljub sposobni diplomaciji.
Tudi v stari monarhiji, ki je bila še velesila v Evropi, ni bil nihče pomislil, da utegnejo nerešena narodnostna vprašanja pokopati njen obstoj. Pa so bila narodnostna vprašanja le notranja zadeva. Danes so obveznosti do slovenskih Korošcev v avstrijski državni pogodbi, ki mednarodnopravno zagotavlja obstoj Avstrije, toda ker so neizpolnjene, Avstrija »de faeto« sicer obstaja, »de jure« pa le napol obstaja, kar pomeni, da se zavezniki lahko vsak čas sestanejo in jo ukinejo, ako bi to kazalo, zlasti še Sovjetija, ki preži neprestano za tem, kako si bo podredila zahodno Evropo.
Zadeva s koroškimi Slovenci ne bi bila tako delikatna, ako bi šlo samo za nerešena vprašanja, toda gre tudi za germanizacijo, za oživljanje nacizma, za rušenje partizanskih spomenikov, za teptanje najosnovnejših človečanskih pravic. Uradni avstrijski krogi so polni hinavščine. Pomislimo samo na lažniva poročila avstrijskih zastopnikov v OZN, kjer je za glavnega tajnika Avstrijec Waldheim, za kriva poročila na posvetovanju OZN o manjšinah v Ohridu, in to na vladni ravni.
kanske stranke je vedno propadel; leta 1960 ga je premagal Nixon, leta 1964 Gold-water in leta 1968 spet Nixon.
Javno mnenje mu je zelo zamerilo, da se je leta 1961 ločil od svoje žene in se nato čez dve leti poročil z drugo. Povprečni Američan namreč zelo da na to, da imajo voditelji ameriške države urejeno družinsko življenje in so tako v zgled ostalim.
Po ovinkih pa je sedaj Rockefeller le dosegel svoj cilj; pristal je v Beli hiši, čeprav zaenkrat le kot podpredsednik.
Zanimivo je, da tudi v Fordovi družini ni vse v redu. Sedanji predsednik Gerald Ford je poročen z ločenko. Časnikarji, ki tako radi brskajo po zasebnem življenju, za čuda ob imenovanju Forda za podpredsednika države niso odkrili, da je bila njegova žena že prej enkrat poročena. Sama Fordova žena je z zadovoljstvom dejala, da so jo časnikarji oblegali z vsemi mogočimi vprašanji, le za njen prvi zakon je ni nihče vprašal, čeprav je to v Gran Ra-pidsu, kjer je praznovala obe poroki, splošno znano.
Angleškega kralja Edvarda VIII. je poroka z ločenko stala prestol; v ZDA očitno sedaj za to niso več tako občutljivi. Na vrhu države sta sedaj predsednik, poročen z ločenko in podpredsednik, ki je prvo ženo zavrgel. S tem ni sicer rečeno, da bosta slaba vodnika države, je pa značilno za sedanji čas. Utaja davkov ali prikrivanje magnetofonskih trakov je postala za ameriško javno mnenje dosti hujši prestopek kot zakonska nezvestoba.
Kljub temu smo prepričani, da bodo koroški Slovenci preživeli ves pritisk, vse zapostavljanje in vse naklepe, ki jim strežejo po življenju. Toda nismo prepričani, da bo sama avstrijska država preživela vse hipoteke, ki jih ustvarja. In ne le za Avstrijo, tudi za zahodno Evropo, ki tako brezbrižno ignorira človečansko pravico, utegne postati avstrijska hipoteka usodna, kajti neizpolnjena državna pogodba Avstrije je kakor naročen vzvod za sovjetski pritisk na zahod. Ko bo prišel čas! Ko se bo Moskvi zdelo, da so razmere zrele za pohod na Atlantik.
S tem pa položaj koroških Slovencev in njihov boj za obstanek ni le koroškoslo-venska ali slovenska ali pa jugoslovanska stvar, ampak zadeva neposredno tudi Washington.
Kamenčki
Dopisnik ljubljanskega. »Dela« iz Rima Peter Breščak je svojemu dnevniku poslal za praznično številko ob Dnevu vstaje slovenskega naroda popopran prispevek o Vatikanu, v katerem razlaga naivnim slovenskim bralcem, ki še verjamejo, kopico vatikanskih »skrivnosti«, za katere pričakuje, da v danes ie nekoliko obledelem spominu na borbene čase ne bodo ostali čisto brez odmeva in se utegnejo prizadevnemu pisarju še obrestovati.
Gre za posebne novice, kot jih objavljajo navadno poulični listi zahodnih velemest za ne najbolj izbrano občinstvo, z nekoliko senzacije in obilo golote, zato da čim bolj razvnemajo domišljijo ljudi. Ti viri so tovarišu Breščaku in na »znanstvenem« nazoru osnovanem ljubljanskem »Delu«, glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, očitno zanesljiv studenec novic za vedoželjne polresne Slovence.
Kakarkoli ie, lahkoverni slovenski bralci naj bi prebrali naslednja odkritja, ki jih dopisnik podpisuje za svoja: v Rimu da živi »prava armada« duhovščine; da je več kot petnajst tisoč v samostanih in »na terenu« redovnih sester; mesto da se hvali s 36 kardinali, z 90 nadškoji, v verskih zavodih pa da je trenutno 5.452 ljudi. Ves ta »apart« pa da nekaj stane. In da se zato vsak znajde, kakor se pač more. Nekateri duhovniki da jemljejo podkupnine od listih, ki bi radi, da bi duše njihovih bližnjih čimprej zapustile vice. Drugi da so samovoljno povečali tarife... pobirajo pač inflaciji primerne vsote. Pričakovati da je, da se bodo inflaciji primerno povečale tudi cene za odpustke, ki da jih bodo prodajali v rimskih cerkvah v svetem letu... Potem, da v Vatikanu gradijo sredi muzejev ogromno restavracijo, blizu Vatikana pa tri hotele s po 500 ležišči. Da je Cerkev priznala dokončno tudi moderno umetnost (kaj je dopisniku natančno mo-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
f Janko Mernik SDB
Ko sem se prejšnji mesec pogovarjal z znanci, ki so prišli na obisk iz Argentine, so mi znali veliko povedati o pokojnem salezijanskem duhovniku Janku Merniku, ki se je 12. maja letos ob 60-letnici življenja preselil v večno domovino. Naj za Katoliški glas povzamem nekaj misli:
Rodil se je 1. marca 1914 pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Študiral je na salezijanski gimnaziji v Veržeju, bogoslovje pa v Ljubljani. Ob koncu vojne se je umaknil na Koroško. Tam je prišla do izraza njegova organizacijska sposobnost. Ustanovil je Mladinski dom za fante in dekleta. S kulturnimi prireditvami in igrami je tako zaposlil mladino, da skoro ni čutila grenkobe begunstva.
Iz avstrijskih taborišč je odšel z veliko skupino beguncev v Argentino. Njegovo delovanje v Ramos Mejiji pri Buenos Airesu je doživelo velik razmah tako med Slovenci kot med domačini. Mnogim našim fantom in dekletom je poskrbel po salezijanskih zavodih, da so lahko nadaljevali z učenjem. Med temi jih je menda deset prišlo do oltarja in več deklet do redovniških zaobljub.
Ustanovil in opremil je v Ramos Mejiji v mnogočem dom za argentinsko mladino.
V	njem je imela slovenska mladina svoj odsek. Vsa nasprotovanja je potrpežljivo prenašal. Za bivše gojence in njih družine je organiziral športni klub s kapelo, dvorano in športnimi prostori.
Ob njegovi krsti v cerkvi Marije Pomočnice, kjer je svoj čas postavil tudi lep slovenski oltar z brezijansko Marijo in sv. Cirilom in Metodom, so se zbrali stari in mladi, slovensko in špansko govoreči, tisoč ljudi, kot piše revija »Duhovno življenje«. Tam so bili njegovi gojenci izpred 30 let, člani mladinskih domov iz taborišč, člani Mladinskega doma, ki ga je ustanovil v Argentini, spremljali so ga farani njegove sanjuške fare, njegovi bivši gojenoi iz don Boskovega zavoda, kjer je 20 let poučeval in zbiral argentinsko mladino.
Premajhna je bila prostorna cerkev, da bi vse sprejela. Med koncelebrirano sveto daritvijo so vsi molili s hvaležnim srcem za pokoj njegove duše, sobrat Avanzo je pa govoril v španščini in slovenščini o gorečem slovenskem duhovniku, o velikem prijatelju mladine.
V	salezijanski grobnici v Buenos Airesu počiva njegovo izmučeno telo in čaka večnega vstajenja. Bog mu bodi plačnik, pri katerem naj izprosi mnogo novih, dobrih, vztrajnih duhovniških in redovniških poklicev.	Sobrat	p.	Jose	Peterlin	SDB
demo, zaenkrat še ni znano), ker da ve, da ima nekaj od tega...
Skratka, vsebina tega pamfleta je uglašena na to, kako naj bi si Cerkev pridobivala in kopičila bogastvo. Dopisnik je za konec staknil nekje celo posebno knjižno obliko, češ da (Cerkev) po eni strani lovi v jadra duha sodobnosti, po drugi strani pa se še ne more odpovedati srednjeveškemu repatemu hudiču.
Biti »aparatčik« je hudo, še posebno tedaj, če se je treba kosati v tekmi za naklonjenost gospodarja. In tu je za nekoga, ki se na to igro ne spozna, vse preveč nevarnosti, da vseka mimo. Tako je tudi tokrat, se zdi. Nihče namreč ne zanika, da Vatikan kot država in naslednik stare cerkvene države ne bi imel premoženja. Kot vsaka država ima tudi Vatikan svojo upravo, ima svoja veleposlaništva po številnih državah. Toda ni se še slišalo, da bi Vatikan neodgovorno razmetaval svoje imetje, da bi ljudje iz Vatikana hodili z luksus-nimi ladjami na obisk po državah tretjega sveta ali pa na lov na medvede. Priznati je treba prav nasprotno, da Vatikan veliko pomaga po vsem svetu, organizira poleg misijonskega dela tudi socialno pomoč, posebno pa šolstvo. Zlasti pa so znana še vatikanska prizadevanja za mir, tako da je še celo jugoslovanski predsednik Tito poslal papežu Pavlu VI. brzojavko naslednje vsebine:
»Ob obletnici kronanja Vaše svetosti Vam z zadovoljstvom pošiljam naj prisrčne j še čestitke in iskrene želje za dolgo Življenje, zdravje in nadaljnji napredek Vaših plemenitih prizadevanj v korist miru, pravičnosti in razumevanja med narodi.«
Bilo bi veliko bolj primemo, če bi dopisnik »Dela« pisal o Vatikanu in Cerkvi v duhu izražanja jugoslovanskega predsednika. Pokazal bi, da je pošten v pisanju ih olikan v izrazih. Tako pa je pokazal svojo
razgledanost« na prav svojski način. Odlikovanja mu za to v Beogradu gotovo ne bodo dali.
iiiiiiiiiiiimiMniiiimimniiiiimiiuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiimiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiimmiiiiiiimmiiiii
ib mm m nimam
Na dan sv. Jerneja 24. avgusta je bila v Cerknem lepa in ganljiva slovesnost odkritja nagrobnega spomenika vsem duhovnikom, ki so delovali v Cerknem v zadnjem sloletju. Nasproti cerkvenih vrat cerkve sv. Jerneja na cerklanskem pokopališču je župnijska uprava kupila prostor za svoje duhovnike. V ta grob so položili tudi ostanke dekana Kunčiča, ki je umrl v žalostnem letu 1944, ko je cerklanska dekanija izgubila kar tri duhovnike; poleg dekana Kunčiča, ki je umrl v avgustu, še kaplana Ludvika Slugo in Latoda Piščanca, ki sta bila umorjena 3. februarja 1944. Zal, da izmučenih kosti obeh kaplanov ni bilo mogoče položiti v skupni grob, ker je rijun grob po 30 letih še vedno neznan. Vendar služi sedaj ta posvečeni kraj tudi njima za simbolični grob.
Sestra kaplana Piščanca, Zora, je prižgala svečo na tem grobu, ki naj priča, kako je spomin na ljubljenega brata in g. Slugo še vedno živ ne samo svojcem, temveč vsem, ki so oba kaplana poznali in ju cenili. Na steni obokane veže pred cerkvenimi vrati sta bili postavljeni povečani sliki obeh kaplanov z letnico njune smrti, zraven pa 'imena vseh dušnih pastirjev, enajst po številu, ki so od leta 1865 dalje službovali in umrli v cerklanski fari. Ti so: Roic Franc, Nemec Ivan, Jeran Jožef, Selak Anton, Zabukovšek Viktor, Buda Vincenc, Bevk Blaž, Kunčič Ivan, Piščanc Lado, Sluga Ludvik in Močnik Franc. Duhovniki, ki so delovali v Cerknem, a so drugod umrl so še: Vega Tomaž, Sbona Anton, Murovec Anton, dr. Franc Knez in Mozetič Ivan.
V	do kraja napolnjeni cerkve sv. Jerneja je bila nato somaševana zadušnica. Vodil jo je g. Janez Eržen, ki je prišel iz Gorice in je cerklanski rojak. Z njim so somaševali še domači župnik dekan Stanko Medvešček, dosedanji kaplan Marjan Rozman in novoimenovani cerklanski kaplan novomašnik Ivan Furlan iz Šmarij ter župnik iz Šebrelj Janko Tušar.
G. Eržen je imel pri evangeliju pomenljiv govor. Omenil je oba kaplana in povabil vernike, naj vedno hodijo po poli vere in resnice, po kateri so jih varno vodili njihovi dušni pastirji. Razložil je pomen današnje proslave in napis, vklesan na nagrobnik. Med mašo je lepo prepeval domači cerkveni zbor, kateremu se je pridružila vsa cerkev. Zlasti je bila ganljiva pesem »O srečni dom nad zvezdami«.
Tej prisrčni proslavi v cerkvi je sledila zunanja proslava. Gospod dekan je odkril in blagoslovil spomenik, nakar so ga z blagoslovljeno vodo pokropili še sorodniki, nečak pokojnega dekana Kunčiča z ženo in sestri kaplana Piščanca.
Načrt za spomenik je izdelala arh. Marta Kunaver iz Ljubljane in je res zelo posrečeno umetniško delo. Napis na spomeniku se glasi:
Oznanjali so vero v Križanega In slavili njegovo vstajenje Izčrpali so se za nas In so deležni večnega bogoslužja Sledovi njihovih del so ostali.
Svojim duhovnikom
To besodilo obenem tudi pojasnjuje spomenik: dve kamniti plošči, navznoter obrnjeni v obliki knjige, vmes izsekan kiiž. Ena plošča nosi kelih in hostijo, druga pa Sv. pismo. Na gredici so tri velike kamnite
človeške stopinje, ob strani pa nizek svečnik, na katerem gori sveča, simbol duhovnikovega življenja, ki zgori kakor sveča in se izčrpa za druge. Imen na nagrobniku ni. posvečen je vsem, ki so kdajkoli delovali v Cerknem in so sedaj že prejeli večno plačilo v nebesih.
V	NEDELJO 1. SEPTEMBRA BO NA PROSEKU ŽUPNIJSKO MARIJANSKO SLAVJE. ZAČETEK OB 16.30 S SVETO MASO, NATO MARIJINA PROCESIJA.
Veliko manj od prelepe Gorenjske poznamo tržaški Slovenci zeleno Štajersko, sc manj Slovenske gorice in Prekmurje. Tudi Pohorja ne obišče veliko Tržačanov. Predaleč je to za eno ali dvodnevne izlete.
Zvezi cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega pa se je letos posrečilo organizirati od 11. do 17. avgusta enotedenski tečaj (seminar-oddih) za svoje člane pevce in zborovodje v Železničarskem domu na Pohorju.
Ta dom je velik, prostoren in je zato z lahkoto sprejel približno sto naših pevcev, pevk in njihovih sorodnikov. Prav zaradi teh slednjih je bila naša »družina« zelo pestra: od naj mlajših dvoletnih dvojčkov do čez 70-letnih dedkov in babic. Se-\eda ni manjkalo mladine. A prevladovali so zreli pevci in pevke, taki, ki zares ljubijo petje. Dokaz za to ljubezen ni bila le skoro povsem polnoštevilna udeležba pri vsakodnevnih dopoldanskih vajah, temveč tudi ubrano in navdušeno prepevanje ob lepih večerih.
Na rednih pevskih vajah smo se udeleženci tečaja naučili 5. mašo Ubalda Vrabca, eno evharistično, nekaj Marijinih in eno svetno zborovsko pesem.
Prof. Trošt, ki poučuje na teološki fakulteti v Ljubljani, je na čudovito preprost način in obenem tehtno vodil vaje v pravilnem dihanju, v pravilnem zastavku in nastavku glasu.
Dr. Zorko Harej je skozi ves teden zelo zanimivo podajal zgodovino glasbe in petja pri Slovencih.
V	popoldnevih so bili organizirani izleti. Tako smo udeleženci tečajev ogledali predvsem zanimive kraje na samem Pohorju: soomenik žrtvam Pohorskega bataljona in starodavno cerkev sv. Areha na visoki planjavi. Posamezni so obiskali še druge koče in izletniške kraje na Pohorju.
Daljši izlet je bil namenjen spoznavanju Slovenskih goric in deloma Prekmurja. Z osebnimi avtomobili srno se peljali najprej do Radgone, kjer nas je tamkajšnji župnik prisrčno pozdravil in pogostil, nakar smo pot nadaljevali do Kapele, odkoder smo si ogledali Prlekijo tja do Ormoža, Jeruzalema in Ljutomera pa tudi ravno Prekmurje in gričevnato Goričko. V Radencih smo ob »pokušanju« zdravilne slatine zaključili ta daljši izlet, ki ga je organiziral m vodil dr. Stanko Janežič.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo prav vsi udeleženci tečaja obiskali najimenitnejšo štajersko božjepotno cerkev na Ptujski gori. Med sv. daritvijo pred milost-
26. marijanski shod na Opčinah
Letošnji marijanski shod, povezan z obhajanjem svetega leta, nas vabi k notranji prenovi, k spravi z Bogom in s svojimi brati.
Sprava z Bogom se začne z dobro spovedjo. Zato bo letošnji shod toliko bolj doživet v kolikor bomo vsi segli po spravni moči, ki nam jo daje Bog pri zakramentu pokore. Ob tem bomo tudi lažje
no podobo Matere božje smo peli pravkar naučeno Vrabčevo mašo. Zgodovinske in umetniške zanimivosti svetišča je lepo prikazal tamkajšnji župnik-minorit. Njihov letošnji novomašnik nam je podelil še svoj blagoslov.
Preden smo se vrnili zopet v Trst, je bilo treba ogledati še Maribor. Obiskali smo Slomškov grob v kapucinski cerkvi in tam prisostvovali sv. maši s prošnjo, da bi bil naš veliki škof kmalu povzdignjen do časti oltarja. Ko smo se na večer z vzpenjačo veseli vrnili v dom na Pohorju, nas je prijetno presenetil obisk mariborskega pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki nas je prišel pozdravit ob zaključku našega pevskega tečaja. S tem obiskom se je začel prijeten poslovilni zabavni večer, ki se je zavlekel pozno v noč.
Omenim naj še, da je imelo vodstvo ZCPZ precejšnje težave s celotno organizacijo zlasti zaradi odsotnosti povabljenih predavateljev. Največje breme je padlo na ramena dr. Zorka Hareja. Zato mu gre za dobri uspeh seminarja največja zahvala.
Hvala tudi prof. Troštu iz Ljubljane, ki je v zadnjem trenutku prijetno in zelo ko-listno izpolnil nastalo vrzel. Hvala gdč. Ivanki Furlanovi, ki je medtem ko smo mi brezskrbno uživali lepe pohorske dni, opravljala tajniško in blagajničarsko službo, obenem nas pa še razveselila s svojimi lepimi diapozitivi.
Hvala duhovnikoma Marjanu Živicu in Stanku Zorku, ki sta na seminarju skrbela za naše duše. Prelepa hvala tudi dr. Janežiču, ki je bil v času tečaja kar trikrat med nami, da nas je pobliže seznanil s svojo ožjo domovino.
In končno naj velja naša topla zahvala upravniku in vsemu osebju Železničarskega doma, ki je za nas prijetno skrbelo, da smo si postali v teku tedna taki prijatelji, da smo na kancu sklenili: »Prihodnje leto zopet na Pohorje!« Udeleženka
Dejavnost slov. katoliške prosvete na Koroškem
Delovanje Katoliške prosvete na Koroškem je bilo v preteklem letu izredno živahno. Trenutno deluje 18 slovenskih skupin, ki so imele prireditve v 23 slovenskih krajih. Vseh slovenskih prireditev je bilo 212, ki se jih je udeležilo približno 24.000 ljudi. Poleg dramskih del prireja Katoliška prosveta na Koroškem številna predavanja iz kulturno-glasbenega in gospodar-sko-socialnega področja.
razumeli pomen popolnih odpustkov, ki jih bomo deležni. Pri odpustkih ne gre za neke prednosti, ki si jih pred Bogom pridobimo, ampak za božjo moč, ki ureja in utrjuje naše krščansko življenje.
Letošnje svetoletno marijansko slavje naj ima tudi vidnejši izraz ljubezni do bratov, ki so v stiski. Zato na prvo nedeljo v septembru velikodušno darujmo za rojake na Kozjanskem, ki so bili težko prizadeti ob nedavnem potresu.
Marijanska procesija bo imela letos predvsem svetoletni značaj. Zato bomo s tržaškim nadškofom in vsemi duhovniki romali k Mariji ob premišljevanju in molitvi rožnega venca.
Rojaki na Tržaškem in Goriškem, notranje prenovljeni, spravljeni z Bogom in med seboj, zberimo se pri Mariji, ki nas preko Fatime vabi na pot molitve in pokore!
Marijanski odbor
Vpisovanje na slovenske šole na Tržaškem
Po neuradnih in do se daj še ne dokončnih podatkih se je vpisalo v prvi razred osnovne šole na Tržaškem 246 otrok, kar je 9 manj v primerjavi z lanskim letom. Menimo pa, da to število lahko presežemo, če bodo slovenski starši storili svojo narodno dolžnost. To velja zlasti za slovenske družine, ki živijo na področju cd Rovt do Kolonkovca, pri Gornji Magdaleni, pri Sv. Ivanu, v središču Trsta in v miljski občini. Tudi med počitnicami je mogoče vpisati otroka v slovensko šolo, zato naj nihče ne odlaša prav do začetka šolskega leta.
Najmočnejše prve razrede bodo imeli v Nabrežini, na Opčinah, pri Sv. Ivanu in na
6. SEPTEMBRA — V PETEK — OB 20.30 BO V BAZOVIŠKI CERKVI SVETA MAŠA ZA BAZOVIŠKE ŽRTVE.
Proseku. Do sedaj ni bil vpisan v 1. razred še noben otrok pri Briščikih, v Štivanu, v Medji vasi in pri Korošcih. Že do sedaj je vpisanih več otrok kot lani v Nabrežini, in sicer 8 več, v Mačkoljah (8 več), v Sv. Križu (5 več), v Trebčah (5 več), v šempo-laju (5 več), v Saležu in Zgoniku (6 več),
v	Borštu (2 več), na Katinari (2 več), v Mavhinjah (1 več), v Slivnem (7 več), v Devinu (1 več), v Gropadi (1 več), na Repen-tabru (1 več). Manj vpisanih kot lani pa je na Opčinah (—7), v Dolini (—6), v Boljun-cu (—7), na Proseku (—4), v Barkovljah (—4), v Rojanu (—5), pri Sv. Jakobu (—3).
Na učiteljišče se je do sedaj vpisalo 38 dijakov, na trgovski tehnični zavod 35, na znanstveni licej 52, na višjo klasično gimnazijo pa 5.
Malo maturo je izdelalo na srednji šoli pri Sv. Ivanu (tudi za Katinaro) 35 dijakov, pri Sv. Jakobu 15, v Rojanu 14, v Dolini 33, v Nabrežini 29, na Proseku (tudi za Sv. Križ) 38, na Opčinah 40, ali skupno 204, padla sta le dva.
Veliko maturo je izdelalo: na učiteljišču 20, na trgovskem tehničnem zavodu 38, na znanstvenem liceju 23, na klasičnem li-
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3/1, tel. 768189 vabi na
IX. ŠTUDIJSKE DNEVE
V	DRAGI
V soboto 7. septembra ob 17. uri pričetek, nato ob 17.30 razmišljanje o vprašanju »Slovenstvo in naš čas«.
V nedeljo 8. septembra ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri okrogla miza o problematiki naših narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem; ob 13.00 kosilo; ob 16. uri predavanje, kako žive naši rojaki v za-padni Evropi in Sev. Ameriki.
V ponedeljek 9. septembra izleti v tržaško okolico, če bo dovolj prijavljencev.
Predavali bodo odlični javni delavci iz zamejstva, Slovenije in zdomstva.
ceju 15, ali skupno 96 (všteti so tudi maturanti klasičnega liceja in učiteljišča v Gorici). Vsi kandidati so uspešno izdelali zaključne izpite tudi na industrijskem poklicnem zavodu, in sicer 9 dijakinj za šivilje in 6 dijakov za orodne mehanike.
Zgonik
»Splačalo se je!« Tako so govorili o izletu 25. avgusta. 2e ob 5.30 smo z avtobusom odbrzeli najprej k Mariji na Monte Berico pri Vicenzi. Med mašo je priromala v cerkev župnija, iz katere je bila doma Vincenza, kateri se je prikazala Mati božja. Drugič se je ustavil avtobus na trgu Della Loggia v Brescii. Na tem trgu žalostnega spomina smo položili venec z našo trobojnico. Opazili smo poglede, ki so razodevali začudenje, žalost, pa tudi jezo in sovraštvo. Saj je prav tisti dan v bližini mesta bila nastavljena bomba, ki pa na srečo ni eksplodirala.
Tretja postaja je bila vasica Sotto il Monte, rojstni kraj papeža Janeza XXIII. Vse nas je zanimalo: rojstna hiša, cerkev, muzej, razstava, semenišče, seveda tudi številne stojnice in trgovine, ki že skoraj kvarijo skromnost Janeza Dobrega. V spominu nam bo ostalo pismo v njegovi rojstni sobi: »Več sem prejel od vas, dragi starši, kakor v mnogih šolah.«
Zadnja točka je bila opera »Aida« v Veroni. Veličastna arana je mrgolela v tride-settisočglavi množici domačinov in turistov, v luči žarometov in svečic med za četnim izvajanjem. Scenerija je bila v »no-
vi	obleki« različnih, ogromnih obrazov, ki skušajo vključiti stoletno opero v naše čase. Veliki Verdi je v Aidi zlil v čudovito harmonijo problem ljubezni, ljubosumnosti, domovinskih čustev in vere v ono-stransko življenje. Nad pozoriščem vsega dogajanja je bil razpet ogromen čmordeč ptič, simbol mogočnosti, groze in posmrtnega življenja.
V znani reviji Epoca beremo: »To je največja predstava na svetu...« Mnogim moderna scenerija ni bila všeč. Pogrešali so konjenike, vozove in velike množice, ki so krasile prejšnje predstave.
šele proti jutru smo se vrnili domov, trudni, a vendar zadovoljni za vsa bogata doživetja.
Kapitelj dominikanskega reda
Dominikanci so začeli svoj generalni kapitelj v samostanu Madonna delFArco pri Neaplju, na katerem bodo izvolili tudi novega vrhovnega predstojnika. Na kapitlju je 170 predstavnikov iz tridesetih držav.
iiiiiiiiiiimiimiiNiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiumiiiiMiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiNiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiii
Pevci s Tržaškega na Pohorju
Pojdite z nami na svetoletno romanje 16. septembra na Barbano!
  ..mm,,,,,,,.............mn..m..........m.................................mu.  .......................    n.........................................iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiihiimiiiii    ...
vanj ruske čete in meslo osvobodile turškega jarma. Do leta 1885 je bilo nato
JOŽE JURAK
EKUMENSKO POTOVANJE V BOLGARIJO
Huni so leta 447 po Kr. skupaj s Sofijo razdejali tudi Plovdiv. Mesto je obnovil 4He bizantinski cesar Justinijan (527-565). Uxl tem cesarjem so Slovani vdrli v tra-Ujsko nižino in se po njej naselili ter začeli ogrožati celo Carigrad.
Od leta 809, ko je mesto zavzel bolgar-ski kan Krun pa do leta 970 je pripadal ^•ovdiv prvemu bolgarskemu kraljestvu, nato so ga imeli do leta 1206 v posesti sPet Bizantinci. V tem obdobju so križarske vojske kar štirikrat (1096, 1147, 1189 in 1203) šle skozi mesto in ga vsakič teme-•Jito opustošile.
Po tem obdobju je mesto še enajstkrat ^menjalo gospodarja, dokler si ga leta '164 niso podvrgli Turki. Dali so mu ime P*libe. Nad 500 let so v njem gospodarili, dokler niso 17. januarja 187« vkorakale
glavno mesto avtonomne pokrajine Vzhodna Rumelija. Tisto leto pa se je ta pokrajina združila z bolgarsko kneževino. Nastalo je tretje bolgarsko kraljestvo.
Ob osvoboditvi je Plovdiv štel komaj
24.000	prebivalcev. Mnogo med njimi je bilo Grkov, Turkov in iz Španije pregnanih Judov. Danes je mesto svoje prebivalstvo podeseterilo in še vedno narašča.
Na turško zasedbo spominja Džumaja mošeja sredi starega mesta, na rusko osvoboditev leta 1878 pa spomenik carju Aleksandru II. na hribu Bunardžika, ki se sedaj imenuje Hrib osvoboditeljev, kajti leta 1956 je postavila nova oblast mogočen, 18 m visok spomenik sovjetskemu vojaku.
Mesto Plovdiv je postalo v zadnjih časih zelo znano po svojem velesejmu, ki ga vsako leto prireja. Je to eden največjih velesejmov na vsem Balknu, ki pritegne trgovce od blizu in daleč, da ga obiščejo.
Sejmski prostor leži na severnem bregu reke Marice in zavzema kar 400.000 kv. m površine. Okrog tega prostora je nastala nova stanovanjska četrt Filipovo, ki jo
veže širok most s starim mestom.
NAZAJ PROTI SOFIJI
Po hitrem ogledu mesta in izdatnem kosilu v luksusnem hotelu »Trimontium« je bilo treba misliti na povratek v Sofijo, ki je oddaljena od Plovdiva 154 km. V petek 14. septembra v jutranjih urah smo jo zapustili, bili štiri polne dneve na potu in sedaj smo se ji spet bližali z vzhodne strani.
Cesta je peljala ob reki Marici, ki izvira v Rilskem pogorju pod goro Musala (2925 m), preteče po bolgarskem ozemlju 280 km, 192 km pa še po grškem in se izliva v Egejsko morje. Včasih je rada prestopala bregove in poplavljala okolico, sedaj pa je v glavnem regulirana.
Prvo večje mesto zahodno od Plovdiva na skrajnem robu trakijske ravnine je Pasardžik s 60.000 prebivalci. Mesto se je do leta 1934 imenovalo Tatar-Pasardžik, tj. Tatarski trg. Ustanovili so ga namreč leta 1485 Tatari, ki so prišli iz južne Rusije. Mesto je nato postalo glavni oskrbovalni center za potrebe turške vojske. V njem se je zelo razvila obrt. Kovači, tkalci, kro-
jači, čevljarji, sedlarji in orožarji so mu dali svojstven pečat. Sedaj je mesto seveda čisto spremenilo svoje lice. Tatari so se povečini izselili v Turčijo, Bolgari so pa dali mestu značaj poljedelskega središča.
Za mestom se prične Momina klisura (soteska). Reka Marica, železnica in cesta si križajo pot. Na Mominem prohodu (prevalu) se cesta prevrne proti sofijski kotlini. Tu je razvodje med Črnim in Egejskim morjem.
Še za dne smo prispeli kar precej utrujeni v bolgarsko prestolnico. Nekateri so pohiteli v veleblagovnico, da se znebijo levov, ki so jim ostali.
Naslednji dan je deževalo, medtem ko smo imeli ves čas bivanja v Bolgariji lepo vreme. Na meji nam bolgarske oblasti niso delale težav. Hitro smo prešli mejo. Spet smo bili v Jugoslaviji na cesti proti Nišu. Tudi vreme se je začelo boljšati. Niš nas je sprejel v soncu.
POSTANEK V NIŠU
Kakor na poti v Sofijo smo imeli tudi na povratku kosilo v Nišu. Pred kosilom je bilo še toliko časa, da smo lahko bili
pri občestveni maši, ki smo jo imeli v katoliški cerkvi, katero upravljajo slovenski salezijanci.
V	Nišu je namreč katoliška župnija, ki jc zelo razsežna. Ko so Nemci med zadnjo vojno pregnali veliko Slovencev z Gorenjske in Štajerske v Srbijo, je bila zanje velika tolažba, da so našli v Nišu slovenskega duhovnika.
Danes so zlasti slovenski salezijanci tisti, ki se posvečajo dušnemu pastirstvu za katoličane med pravoslavnimi Srbi. Tako vodijo župnije v Beogradu, v Nišu, v Prištini na Kosovem polju in v Titogradu v črni gori. Ne vsiljujejo svoje katoliške Cerkve, a s svojo prisotnostjo in odprtostjo mnogo prispevajo k zbližanju med kristjani.
Niš šteje sedaj že nad 100.000 prebivalcev in je za Beogradom največje mesto SR Srbije. Njegova lega je taka, da je bil vedno vpleten v vrvež zgodovinskih dogodkov, saj se prav v Nišu stekajo tri važne smeri: ena iz Grčije, druga iz Bolgarije, tretja pa vodi prek Beograda v Srednjo Evropo.
(Drugič naprej)
Svetoletno romanje na Barbano
Kot je bilo napovedano, bo za goriške in tržaške vernike dne 16. septembra skupno svetoletno romanje na Barbano.
Program romanja je naslednji: ob 10. uri spokorno svetoletno bogoslužje; ob 10.45 sv. maša; ob 15. uri pete litanije z odpevi in blagoslov; ob 16. uri misijonski film, ki ga bo vrtel p. Evgen Ketič, frančiškan, misijonar v afriški državi Togo.
Smrt v Gorici
V	torek 27. avgusta smo spremili k večnemu počitku 54-letnega Miroslava Živica. Njegova družina je bivala v Rožni dolini, pa so ji leta 1942 Nemci požgali dom in se je morala preseliti v Gorico. Pogreba, ki je bil s sv. mašo v cerkvi sv. Ivana, kamor je tako rad zahajal, se je udeležilo mnogo sorodnikov in znancev. Ženi in sorodnikom naše sožalje, njemu pa želimo večni mir.
Slovenski romarji na Višarjah
Kako priljubljena je višarska božja pot, je še enkrat dokazala nedelja 25. avgusta, ko je Mati božja sprejela okrog sebe sko-ro tisoč svojih otrok. Najpogumnejši so prišli peš že na sobotni večer, ostali pa so se povzpeli na goro z žičnico, ki se ni ustavila od jutra do večera.
Ko smo člani slovenske župnije v Gorici pod vodstvom župnika msgr. Franca Močnika priromali k Mariji na Sv. Vi-šarje, je bilo v cerkvi že polno romarjev. Bili so romarji iz Števerjana, Rupe in Peči, pa skupina iz Trsta, pozneje so se nam pridružili še romarji iz Šempetra in iz Vrtojbe z onstran meje. Pripeljali so se v petih avtobusih. Nato so prišli še romarji iz Slovenije.
Vreme pa ni bilo ugodno. Sive megle so nam zastirale pogled na naše skalnate velikane in od časa do časa je začelo pršiti. Vendar nam dobre volje slabo vreme ni vzelo. Povsod smo videli nasmejane obraze, srečavali so se znanci in prijatelji, saj so Višarje res edinstvena točka za prijateljska srečanja.
Praznovanje Marije Kraljice v Dolu
Tudi letos je praznovanje Marije Kraljice v Dolu privabilo v bogoslužni prostor v šolskem poslopju mnogo Marijinih častilcev tako iz kraja samega kot iz bližnjih zaselkov. Pri popoldanski pobožnosti pa so prišli mnogi celo iz Gorice, saj je bil naznanjen koncert Marijinih pesmi v otroški izvedbi.
V	kapeli v Dolu je na oltarju mogočen kip fatimske Matere božje. Njej je bil do nedavnega posvečen kot praznik Marijinega brezmadežnega Srca 22. avgust. Po zadnji prenovi liturgičnega koledarja pa je bil na ta dan prenesen od 31. maja praznik Marije Kraljice. Zato v Dolu sedaj nadaljujejo s proslavljanjem Marijinega praznika na nedeljo po 22. avgustu.
Dopoldne je imel slovesno sv. mašo s pridigo ob asistenci župnika iz Martinšči-ne dr. Kazimir Humar iz Gorice. Ojačeni pevski zbor iz Dola in Jamelj je svojo nalogo zelo dobro opravil.
Popoldne pa so v kapeli nastopili najprej mladi pevčki z Vrha, ki so se jim pridružili še nekateri otroci iz Dola, Jamelj in Doberdoba. V polurnem programu so zapeli niz Marijinih pesmi. Vse navzoče so presenetili in navdušili s čistimi glasovi, z ubranostjo in velikim smislom za pevsko disciplino. S tem so dali tudi najlepše priznanje svojemu dirigentu Janezu Pavletiču, ki že leta vodi ta otroški zbor, se vneto prizadeva za njegovo rast ter žrtvuje čas, svoje moči in svoje znanje za njegov napredek.
Temu pevskemu nastopu je sledila sv. maša, ki jo je opravil župnik iz Martinšči-nc g. David Ožbot, priložnostne misli o Mariji Kraljici pa je povedal župnik fare Gabrje-Vrh g. Jože Jurak. Seveda je otroški zbor prepeval tudi pri sv. maši. Upravičeno si je zaslužil zakusko, ki jo je sestra zaradi bolezni odsotnega domačega župnika Bernarda Špacapana po sv. maši pripravila mladim pevčkom
Izlet župnije Gabrje-Vrh v San Marino
V	navado je že prišlo, da fara Gabrje-Vrh vsako leto v avgustu pripravi izlet v kak zanimiv kraj in tako nudi svojim žup-ljanottt možnost za spoznavanje novih dežel. Letos je domači župnik povedel v soboto 24. avgusta svoje vernike v San Marino. Potrebna sta bila kar dva avtobusa,
iako velik je bil odziv. Zlasti hvalevredno je biio, da se je izleta udeležilo zelo veliko šolske in odraščajoče mladine.
Pot je vodila po avtocesti mimo Padove, Bologne in Riminija do slovite republike San Marino. Mestece leži kot lastovičje gnezdo na pobočju gore Titan (visoko kot Sv. gora) s tremi vrhovi in je res slikovito. Zato ni čuda, da je polno turistov, ki si ga hodijo ogledovat.
Po triurnem postanku je bilo treba misliti na povratek. Najprej so si udeleženci lahko ogledali prostrano plažo pri Riminiju, potem pa je avtobus krenil po obalni cesti proti Ravenni. Pet km pred mestom stoji osamljena mogočna bazilika sv. Apo-linarija in Classe. Classe, latinsko Classis, je bil v bizantinskih časih pristanišče Ra-venne, pa je od vsega naselja kasnejše čase preživela le bazilika. V njej je gabrski župnik opravil sv. mašo, udeleženci so pa ubrano prepevali.
Ker se je večerilo, je bilo treba obisk Ravenne odložiti za kako drugo priložnost. Noč se je že storila, ko je avtobus privozil v ribiško mesto Chioggio, ki je Benetke v malem. Tam so ravno imeli »Festa del pešce« - Praznik rib, pa je bilo vse v iučih in na nogah. Seveda je bil postanek v Chioggi zaradi tega še posebej privlačen. Le škoda, da je ura že prešla deseto in je bilo treba misliti na povratek.
Okrog ene zjutraj se je potovanje zaključilo. Malce naporno je res bilo, a to gre hitro v pozabo, lepi spomini pa bodo še dolgo razveseljevali udeležence.
Letos je že četrto leto, odkar Slovensko akademsko društvo SKAD organizira počitniške študijske dni v Žabnicah. Zanimanje zanje iz leta v leto narašča, saj je bilo letos kar 45 udeležencev iz Goriškega, Tržaškega, Beneške Slovenije in iz Slovenije. Pobuda za študijske dni, ki so letos bili od 16. do 20. avgusta, je zrasla iz želje po tesnejših stikih med mladino in poglobitvi raznih temeljnih življenjskih vprašanj.
Zato smo po predavanjih iz teologije, sociologije in zgodovine letos poslušali temo o načelu ljubezni, ki jo je predstavil pisatelj Pavle Zidar. Čeprav je bilo predavanje v obliki novele, so bili zelo jasno nakazani problemi, ki se porajajo v razmerju med fantom in dekletom, med možem in ženo ter vrsta vprašanj, ki jih mora vsaka družina reševati. Predavatelj je s pisateljsko tankočutnostjo in psihološko dognanostjo prepričljivo dokazal z opisom raznih situacij, v katerih so se protagonisti znašli, da je ljubezen najvišja vrednota, po kateri lahko človek živi v pravem razmerju do bližnjega; človek, ki te vrednote ne priznava, postane egoist in nepravičen do sočloveka. Udeleženci so pisateljevo izvajanje nagradili z dolgim aplavzom.
Nič manj zanimivo ni bilo drugo predavanje, ki ga je naslednjega dne podal prof. Rado Bednarik. Bilo je čisto drugačnega značaja. Z njim je profesor prikazal delovanje mladinskih organizacij na Primorskem v polpretekli dobi. Že naslov sam, „Stara pota, nove smeri«, nam pove, da je predavatelj hotel pokazati neke skupne točke, ki vežejo delovanje današnje mladi-
 ........»IH..........................
j „K«toliŠki glas" v vsako \ slovensko druiine!
ne s preteklim. Naštel nam je nekaj smernic, ki naj bi bile vodilo delovanja in poudaril, da moramo vztrajati v idealih, za katere se trudimo. Še posebno nam mora biti pri srcu vzgoja slovenskega človeka. Vsi udeleženci so bili mnenja, da bi moral prof. Bednarik svoje spomine in izkušnje objavili, tako da bi lahko bolje spoznali takratno delovanje mladih in znali ceniti njihove žrtve, ki so jih vložili v vzgojo slovenskih ljudi.
To predavanje je bilo tudi vzpodbuda in povod za razgovor o pomenu in delovanju vseh slovenskih organizacij in še posebno SKAD-a, ker stopa društvo v dvajseto leto obstoja. Po pregledu preteklega delovanja in razlogov, ki so privedli do ustanovitve društva, smo si zastavili vprašanje, ali ima društvo še vedno kak pomen za mladega človeka. Odgovori so bili različni. Razvidna je bila težnja po večji povezavi med člani in predvsem po
Smrt slovenskega duhovnika v Argentini
V	sanatoriju San Jose v Buenos Airesu je umrl 22. julija Alojzij Košmerlj, bivši župnik pri Sv. Petru v Ljubljani. Rodil se je v številni družini v Sodražici na Dolenjskem 25. julija 1899.
Sredi gimnazijskih študij je moral iti na fronto. Po srečnem povratku je maturiral in takoj vstopil v ljubljansko bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1922. Leta 1928 je bil imenovan za stolnega vikarja v Ljubljani. Po odhodu dr. Miha Opeke je postal stolni, pridigar in je po svojih temeljito pripravljenih in živahno podanih pridigah na daleč zaslovel. Ni čuda, da je dr. Opeko nasledil tudi na teološki fakulteti kot predavatelj homile-tike (cerkvenega govorništva).
Leta 1936 je postal župnik pri Sv. Petru v Ljubljani. V času svojega župnikovanja je po načrtih arhitekta Vurnika obnovil pročelje farne cerkve. Ker je videl v komunizmu največjo nevarnost za naše ljudstvo, je odločno razkrinkaval njegovo delovanje. Zato se je leta 1945 umaknil v Italijo in se leta 1948 preselil v Argentino. Tam je najprej dve leti učil liturgiko, asce-tiko in homiletiko v begunskem slovenskem semenišču v San Luisu ter bil tam tudi spiritual, leta 1950 pa je prevzel mesto hišnega duhovnika pri šolskih bratih v Floridi pri Buenos Airesu, kjer je ostal do smrti. Veliko je pridigal in spovedoval med slovenskimi izseljenci, vodil duhovne vaje in vsa leta sodeloval s tehtnimi članki v nabožni reviji »Duhovno življenje«.
Papeževe čestitke
kardinalu Wyszynskemu in holandskemu kardinalu Alfrinku, obema za 50-letnico mašništva.
iskrenem medsebojnem odnosu. Društvo naj bi ne delovalo samo zaradi tradicije, ampak iz vere v prave ideale. Člana društva naj bi sprejeli kot človeka z vsemi njegovimi problemi in težavami, ne samo kot navadnega organizacijskega sodelavca.
Upamo, da se bo na tej podlagi okrepilo društveno življenje in da bo v prihodnji sezoni še več takih pozitivnih srečanj.
M. V. Koršič
★
Mednarodni mladinski seminar »Alpe-Adrija«
Od 16. do 21. avgusta so se predstavniki mladinskih organizacij iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine zbrali v Kranjski gori na 3. mednarodnem mladinskem seminarju »Alpe-Adrija«, ki ga je letos organizirala Zveza mladine Slovenije.
Na seminarju so letošnji organizatorji hoteli predvsem prikazati gostom iz Italije in Avstrije gospodarsko, družbeno in politično resničnost SR Slovenije. Kvalificirani predstavniki političnega življenja v Sloveniji so predavali o jugoslovanskem družbenopolitičnem sistemu, o jugoslovanski zunanji politiki in o mladinskih organizacijah v Jugoslaviji.
En popoldan je bil posvečen vprašanju manjšinskega šolstva. O slovenskih šolah v Italiji sta govorila Dušan Udovič, ki se je udeležil seminarja kot predstavnik Slovenske kulturno gospodarske zveze in Martin Brecelj, ki je zastopal mladinsko komisijo Slovenske skupnosti.
Prvi je orisal zgodovinski razvoj slovenskega šolstva v Italiji, medtem ko je Brecelj govoril o njegovem današnjem položaju, problemih in zahtevah.
Seminar »Alpe-Adrija« je prav gotovo pobuda, ki jo je treba pozdraviti, če nanjo gledamo v širši in daljnosežnejši perspektivi čedalje večjega zbliževanja in sodelovanja med narodi na tem križišču Evrope.
Kljub temu pa je treba pripomniti, da so se prav letos pokazale precejšnje pomanjkljivosti te pobude, saj seminar v sedanji obliki ne presega ravni površne informacije. Razna vprašanja, kot npr. vprašanje narodnih manjšin v prostoru Alpe-Adrija, so kvečjemu predmet nekega akademskega zanimanja (in ne vseh).
Med raznimi pomanjkljivostmi moramo omeniti vsaj spornost kriterija, po katerem so bile sestavljene delegacije. Prisotnost v delegacijah predstavnikov najrazličnejših organizacij, od športnih do političnih in od počitniških do kulturnih, onemogoča resno in enotno delo.
Želeti bi bilo, da bi se iz sedanjega seminarja razvilo več samostojnih iniciativ, ki bi vzpostavile sodelovanje na različnih področjih mladinskega udejstvovanja.
Priznanje slov. teološkemu
strokovnjaku
Sv. oče Pavel VI. je imenoval za novo petletno obdobje kot člana mednarodne teološke komisije dr. Antona Strleta, profesorja dogmatike na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, V tej komisiji delujejo bogoslovni učenjaki iz vsega katoliškega sve-la. Enajst jih je iz Evrope, 4 iz obeh Amerik, 2 iz Azije in eden je iz Afrike. Od slovanskih dežel imata svoja zastopnika v komisiji Poljska in Jugoslavija. To predstavlja, kot rečeno, slovenski teolog dr. A. Strle. Njemu tudi naše iskrene čestitke.
Katoliški dnevi v Avstriji
Avstrijski katoličani bodo od 11. do 13. oktobra obhajali katoliške dneve. Letos bodo v znamenju ekumenizma. Na otvoritveni slovesnosti v dunajski stolnici bo go-vcril prior samostana Taize Roger Schutz. Na tej slovesnosti bodo tudi razglasili sklepe avstrijske sinode, ki bodo s tem stopili v veljavo za vse avstrijske škofije.
OBVESTILA
Prihodnja seja Zveze slovenske katoliške prosvete bo na sedežu v ponedeljek 2. septembra ob 21. uri. Vabljeni vsi odborniki. - Predsednik.
Duhovna obnova za članice Marijine družbe in tudi za druge žene bo v nedeljo 8. septembra v Zavodu sv. Družine v Gorici, ul. don Bosco 66. Začetek ob 9. uri, zaključek z mašo ob 18. uri. Obnovo bo vodil p. Leopold Grčar, bivši gvardijan na
poklicev v Kamniku. Vabljene so tudi zene z dežele.
Ravnateljstvo učiteljišča »Simon Gregorčič« v Gorici sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli 5. septembra ob 8.30 z nalogo iz italijanščine. Ostali spored izpitov' je na oglasni deski učiteljišča.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja »Primož Trubar« v Gorici sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli 5. septembra ob 8.30 z nalogo iz latinščine. Ostali spored izpitov je na oglasni deski liceja.
V	Repniču pri Zgoniku bo v soboto 7. septembra ob 20. uri sv. maša. Kot lansko leto bo tudi letos pred mašo tek za nagrade iz Zgonika v Repnič. Med nami bo znani -in priljubljeni misijonar p. Radko Rudež, ki bo tudi maševal. Po maši nas bo razveseljeval domači ansambel. Pridite v velikem številu na tipično kraško dvorišče v Repnič! Ne bo manjkalo ne jedače ne dobre kapljice.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »F. Prešeren« v Trstu, ul, Guardiella 13/1 sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti 5. septembra. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski.
Pastoralni tečaj za slovenske duhovnike bo letos skupno za goriško in tržaško škofijo 19. in 20. septembra. Predavali bodo: Albert Metlikovec, Nenehno oblikovanje katehetov; dr. Valter Dermota, Usposabljanje staršev za religiozno vzgojo otrok; Viljem Pangerl, Skupinsko raziskovanje -nova metoda kateheze. Prvo predavanje bo v župnijskem domu v števerjanu v četrtek 19. septembra ob 9. uri; drugo bo v Gorici v Zavodu sv. Družine popoldne ob 15.30; tretje v petek 20. septembra ob 9. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici. Vabljeni so zlasti vsi katehetje na slovenskih šolah v goriški in tržaški škofiji.
DAROVI
Za slovensko duhovnijo v Gorici: namesto cvetja na grob duhovniške matere Zofije Mazora Frančiška Brezavšček in N. N. po 10.000 lir; v spomin iste Milkovič Ivan in Marija iz Krmina 10.000 ter N. N., Gorica, 2.000; N. N., Gorica, v spomin dr. Danelona 2.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N., Sovodnje, 5.000; trgovina Alpina, Krpan 20.000 lir.
Za Katoliški dom: Mimi Horvat 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Zofije, mame duhovnika Mirka Mazora: PD Podgora
50.000 in skupina Podgorcev 10.000 lir za podgorsko cerkev; družina Terčon, Slivno,
5.000 lir za Zavod sv. Družine; za isti Zavod in za Alojzijevišče Jožef Simčič po
10.000 lir.
V	spomin na pok duhovnika dr. Mira štalcerja daruje N. N. iz Mačkolj v dobrodelne namene 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Mezgeca daruje za novi oltar v Bazovici družina Husu in Magagnato iz Ban 10.000; v spomin istega daruje sorodnik 8.000 lir v korist naših misijonov v Zambiji.
Za lačne po svetu: Ivanka Makuc iz Kanade 20,000 lir.
Vsem plemenitim dobrotnikom Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
H TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 1. do 7. septembra 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mlad. oder: »Monika potuje...«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Karakteristični ansambli. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Prekinjen razgovor«. Igra. 17.15 Plesna glasba. 18.00 šport in glasba. 19.00 Znani motivi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Poned.: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade po-slušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Album Čajkovskega. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za brenkala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.00 Trst v prozi B. Pahorja. 19.15 Za najmlajše. 20.35 Ch. Gounod: »Faust«, opera, 21.55 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.05 Za vašo knjižno polico. 21.50 Motivi in filmov in glasbenih komedij.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Svetovni popotniki. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Komisar Tabemik in lepa Venera«. Detektivka. 21.35 Skladbe davnih dob. 21.50 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncertisti. 19.10 Na počitnice. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
21.30 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Enciklopedija dovtipov. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Danes grofje Cedjski in nikdar več«. 21.20 Lahka glasba.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 1. do 7. septembra 1974 Nedelja: 11.20 Otroška matineja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 18.10 »Jubal«, film. 20.40 Znamenite pustolovščine. 21.35 »Vis 1944«.
Ponedeljek: 15.55 Rim: atletika. 19.05 Po neznani delti, film. 20.30 »Josipina«, drama. 22.10 Rim: atletika.
Torek: 15.50 Rim: atletika. 18.30 Potujmo v naš svet. 18.55 Praznoverje, II. del. 19.20 Moški zbor iz Celja. 20.35 Slovenec. 21.05 »Whiteoaki z Jalne«.
Sreda: 16.20 Rim: atletika. 16.40 Družina Smola. 20.40 »Dan maščevanja«, film.
Četrtek: 18.20 »Svet v vojni«, film. 16.15 Po sledeh napredka. 20.40 »Mavrica«. 21.20 Bolgarija danes. 21.50 Nokturno: Knjige...
Petek: 15.50 Rim: atletika. 18.20 Bistro-oki. 18.50 Ansambel V. Petriča. 20.40 »Menih iz Monze«, film. 22.35 Rim: atletika.
Sobota: 16.10 Nogomet Reka : C. Zvezda.
18.00	Rim: atletika. 19.30 Šentjernejski oktet. 20.40 Ptujski festival. 21.35 »Columbo«, film. 23.00 Rim: atlelika.
Porast katoličanov v Tanzaniji
V	zadnjih šestih letih se je število katoličanov v Tanzaniji povečalo za 23 odstotkov. Katoličanov je sedaj skoraj tri milijone, število duhovnikov se je v tem času povečalo od 401 na 568, število redovnih bratov od 75 na 109, število sester od 1.408 na 2.279, število bogoslovcev pa od 140 na 419.
Katoličani na Švedskem so maloštevilni
Na švedskem je 90.000 katoličanov, od teh je samo 10.000 domačinov. Ob začetku zadnje vojne je bilo na Švedskem le 6.000 katoličanov. Dingi so se po vojni priselili. Duhovnikov imajo 100, od teh je 10 pravih Švedov; redovnih sester je 209, pravih šve-dinj 23. Na Švedskem je tudi veliko Slovencev, ki so do nedavnega imeli tudi svojega duhovnika.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 96 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
MM dimi i Mmli
V zadnjem času je sv. oče Pavel VI. po-sial posebni pismi s čestitkami poljskemu Sv. gori in sedaj pospeševatelj duhovnih