IZHAJA VSAKO NEDELJO.
M«*M«»
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3. •••••••• .
Inserati po tarifi.

/CCMr
10C
UREDNIŠTVO
in upravnišvo » MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251
Rokopisi se ne vračaj d, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo.
leto i.
Gospodarski, narodni in kulturni tednik.
štev. 7.
Slovenci na Madjarskom.
Te dni bo kongres takozva-nih narodnih manjšin, to je tistih narodov, šteri gučijo drügi jezik od državnoga. Tak je naltaljan-skom mnogo Slovencov i Nem-cov, na Nemškom so Srbi i skoro v vsakšoj državi je narod, šteri je drügoga roda i pokolenja. Takši narod se zove narodna manjšina. Tak so v našoj državi Madjari, Nemci, Albanci in drügi. Tej narodi bodo poslali svoje zastopnike na sküpno spravišče, kongres, kde se bodo posvetü-vali, kak bodo prišli do svojih pravic : da se bo v njüvom jeziki včilo v šolah, v cerkvi gu-čalo i v državnih uradih, da se bo spošttivalo njüve šege i običaje, z ednov rečjov, da bodo meli v tfljoj državi vednake pravice, kak v svojoj domovini.
Na sedanjem Madjarskem je ešče jako dosta drügih narodov. Je dosta jezer Hrvatov i Slovakov, ravnotak pa prebivle na Madjarskom ešče dosta jezer Slovencov. Mi najbolje znamo za one Slovence poleg Rabe, so pa tüdi ešče prek Rabe, daleč gor do Blatnoga jezera čisti Slovenci. Istina, da so mlajše kotrige teh slovenskih drfižin že pomad-jarjene, rajši gučijo madjarski, kak svoj materinski jezik, ali v družini molijo ešče izda Boga v materinom slovenskom jeziki. Lahko pravimo, da je Slovencov ešče izda več na Madjarskom, kak Maajarov pri nas.
Či gledamo zdaj, kakše pravice majo naši Slovenci na
Madjarskom, lahko pravimo, da nikših, ar se slovenski več ne včijo v šolah, tem menje sme što gučati slovenski v uradih, komaj v par cerkvah se moli in predga po slovenski.
Vsakši narod ma pravico do svojega jezika i šeg. V našoj državi mi lepo spoštfljemo te pravice. Madjari majo pouk v njüvom maernom jeziki, pa tüdi v uradih se njim ide na roko. Sploh naše oblasti jako spoštti-jejo narodne majnšinske pravice. I to je lepo. Vsakši pa zna, da naši Slovenci tam prek nemajo telko pravic, kak Madjari tü. Čisto pravično je po človeških in i božih zapovedih, da naj majo naši Slovenci na Madjarskom telko pravic, kak Madjari pri nas. Bratska Ijübezen pa zahtevle od nas, da se mi pote-güjemo za naše brate Slovence na Madjarskom i da jim kelko mogoče pomagamo do njüvih manjšinskih pravic. To bi posebno morali delati za to pozvani činitelji. Mi bomo pa večkrat disali od naših Slovencov na Madjarskom, da bomo tak bar v srci zdriiženi vsi Slovenci tü i onstran Mure, tü i onstran severne državne meje prek slo-venskoga Monoštra, prek naše sive Rabe. —
Što ljübi svoj rod, podpira „Kmečko moč4
Skrb za dobre občinske ceste.
Če potüjemo po Sloveniji in primerjamo ceste po bivšem Kranjskem in Štajerskem s cestami v našem Prekmurji se nehote pitamo, kak je mogoče, da so ceste onstran Müre toliko boljše od cest v Prekmurji. Vzrok je lahko najti. Prvič je gotovo, da so se občine pod bivšo Avstrijsko upravo dosta bolj brigale za ceste kakor pa občine, ki so živele pod Madžarsko upravo, drugič pa je bila nabava kamenja za posipanje cest (pred vsem na Kranjskem, kjer je dovolj gramoza) dosti lažje izvedljiva kakor v Prekmurji, kjer ni kamenja. Sicer se zadnja leta tüdi v Prekmurji opaža, da so se začele posamezne občine v precejšnji meri zavedati svojih dolžnosti v tem pogledi, vendar pa še vse premalo, če se pomisli, da so dobre ceste res pravi blagoslov ža občine. Kde pa leži prav za prav glavni vzrok slabih občinski cest ? Obče mnenje je, da so to kriva županstva, (Vsa čast neš-ternim županom !) Posamezni župani nimajo nobenega pravega razumevanja za občinske ceste na eni strani, a na drugi strani se bojijo zameriti tistim občanom, ki ne bi radi delali tlake na občinski cestah. Tlaka na občinskih cestah v istini ni ravno prijetna, vendar pa jako potrebna, posebno pri današnjih prilikah, ko morajo gledati občine na to, da imajo čimmanj denarnih izdatkov. Pripomni se, da poprava občin-
skih cest z ljudskim delom (tlaka) ni uvedena le v Prekmurji, nego, po celoj Sloveniji. Občinski uradi naj zato v tom tali ne bodo popüstljivi i naj napnejo vse sile, da se občinske ceste zbolšajo. Gg. občinski predstojniki pa naj se drže pregovora : »Dobre prometne naprave, so kljflč k blagostanji."
Napadajo „Kmečko moč". Od večih stranih smo dobili pisma, v šterih nam naši prijatelje naznanjajo, ka edna politična stranka na svojih shodih grdo napada naše novine. Dobili smo tüdi že članke, v šterih naši prijatelje nastopajo proti tem napadom. Mi pa pravimo etak : Vsakša dobra stvar ma svoje neprijatele, vsakšo dobro stvar šinfajo i poštene lüdi blatijo. Mi smo že povedali, ka ne pripadamo k niednoj stranki i tüdi smo povedali, ka v našem listi nega mesta kreganji, ar ščemo živeti z vsakšim dobrih odnošajih. Ne bomo zato pisali nikaj od tega, mirno bomo šli svojo pot naprej, štera je prava i po šteroj prinesemo našemi Ijfidstvi hasek. Šinfa i brbra i kritizira lehko vsakše dete, a delati je drfigo. Naši prijatelje se naj pomirijo, naša volja i naša energija je tak močna, da takših neumnih napadov niti ne-občfltimo. Papir je pa dragi, da bi lehko pisali kašteč v našem listi. Vsi delajmo i s tem pokažimo, kak so oni smešni! Mi glasimo Ijflbezen i ne sovraštvo. Odpüstimo njim, ar ne vejo, ka delajo !
Kobilje. Iz naše občine nas je več naročilo »Kmečko moč", nešterni smo pa tüdi zraven plačali potom poštne položnice, lista pa itak ne vdablamo redno do rok, nego smo zvedeli, da je list.potom pošte nazaj bio poslani na upravništvo v Mursko Soboto. Kak je to mogoče ? ~
Prosimo, da nam list zraven pošlete!
Melìnci. V sakšoj vesi je zagvišno več „Kmečke moči" kak pri nas. Naša ves nikak ne-sme zaostatati. Zato nam pošilaj-te na sküpni naslov 25 kom., štere bom podpisani sam delio i raznašao med naše naročnike.
- J.
Mala nedelja. Na angelsko nedelo, 4. septembra popoldnevi bo velka tombola v „Driištvenom domi" pri Maloj Nedeli. Glavni dobitki so : edna lepa krava, eden klafter drv, moški i ženski gvant, biciklin za deco, petrol, sol i vnogo drügoga. Po tomboli se začne velka IjQdska veselica. Svira (igra) društvena godba.
Mfira je pri zadnjem dežji močno narasla i je napravila dosta škode na senožetih, štere poljala z blatnov vodov. . Gornja Bistrica. Na Velko mešo sta prinas nekšiva dva študenta mela nekši shod. Ne vemo, ka sta štela, ar sta gučala od vsega mogočega na syeti. Edino to smo si zapomnili, da so nove novine, po imeni „Kmečka moč", Štere se ne mešajo v politiko i zato najboljše novine za kmeta. Zato bodo naročili kmečko ešče drfigi, šteri je dozdaj nemajo.
Hotiza. Pri nas je zdaj vse bolje mirno. Mamo počitnice. Gli zdaj pa se začne šola. Včasi bo več dela v drflštvenom življenji. No pa tüdi zdaj mamo svoje veselje. Takše nam pripravi „Kmečka moč", štero sta nam na Velko mešo ešče posebi priporočalo nekšiva dva gospoda.
Bratonci. Okoli ll.vöre po noči 19. toga meseca so obiskali našo občino imenitni gostje — tolovaji. Tej gospodje so odnesli vse piceke od VOršavoga Andraša i izginili brez vsakšega sleda. Ali je to znano g. Oprešniki, komandiri žandarmerijske stanice v Beltincih?
Gančani. Na žalost moremo naznaniti, ka več ne vdablamo do rok „Kmečke moči" čeravno je nesmo odpovedali. — Drfigoč pe pošilajte na sküpni naslov
takšemi človeki, Šteroga je vtra-ga pošteni list okoli nositi, nego ga pošljite takšemi človeki v našo ves, šteri se ne boji trüda, širiti med lüstvom pošteno i hasnovito čtenje. Za tak velko stvar mora biti mož na svojem mesti ! — Od dnes naprej nam pošilajte 15 številk ,Kmečke moči' na moj naslov.
Ljutomer. Po vednem opazovanju „Kmečke moči" opažam, da se iz vseh krajev oglašajo požrtvovalni rodoljubi, ki so se odločili, da širijo med narodom novo idejo ter podpirajo zapo-četi prepotreben pokret, ki je zasnovan pod prilubljenim naslovom „Kmečka moč". Na žalost se nas je oglasilo do sedaj zelo malo, dasi bi morali biti prvi, ki bi to pozdravili, podpirali i širili, ker je ta pokret tudi za naš Ljutomer in celo Mursko polje velike važnosti. Saj je to edini pokret, ki ne prizna Mure za mejo, temveč z vso vnemo dela na to, da bi se bratsko približali eden drugemu ter ustanovili enotno Veliko Mursko polje, — s središčam v Ljutomeru.
Ljutomerčan.
Veržej. Komaj enkrat je prišel tisti srečen čas, da so se v Prekmurju našli ljudje, ki so upali v tako kritičnem času nastopiti s tako lepo idejo, katera je veliko zanimanje zbudila po celem Štajerskem. Veliko število „Kmečke moči" prihaja v naš trg, ki je takoj v začetku pokazal razumevanje za tako zvišeno stvar. Le naprej po začrtani poti, mi pa bomo širili „Kmečko moč" od hiše do hiše. Poštenost more napredovati, pravica mora zmagati.
V	kipeče vapno je spadno-ta 12 let stara Jeni Smolej iz Gamelj pri Ljubljani. Po čelom teli se je jako spekla tak, da so jo morali včasi odpelati v bolnico. —
V	Rimskih Toplicah pri Celji se je dne 11. toga meseca obeso Anton Feješ, doma iz Bačke, šteri je prišeo ta na počitek, Prie, kak je tak prosto-
PO DOMOVINI
volno šo v smrt, je vse svoje stvari lepo v red spravo, napisao pisma ženi i prijatelom, plačao stanovanje, i obdaro sluge šteri so njemi prie dvorili. Vzeo si je živ-ar je dìo neozdravljivo betežen i tak ne mogeo več delati.
Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, po šterom se ne smejo sprijeti na srednje šole učenci, ki so stari prek trinajst let.
Kak Müra, tak tüdi drüge vode zahtevajo svoje žrtve. V Beogradi so dozdaj potegnoli iz Donave i Save sküpno 68 vtop-lencov.
Mfiha vmorila žensko. V
Šoštanji je müha pičila žensko, štera je od toga dobila zastrup-Ijenje krvi i vmrla v bolnici.
Müra I naš promet prek nje. Za promet prek Mfire nam sltižita le dva mosla: veržejski i srdiški, v razdalji okrog 30 km. Ttl sta dve cesti, po šterih se lehko vrši vsakovrstni promet, indri pa je skoro vsešerom pot za promet prek Müre nesposobna. Kda je velka voda brod nemre voziti, kda je mala, brod pa nemre voziti. Pa, če brod ravno vozi, je pot do njega samo za pešce. Što bi šteo iti s kolami, si mora prie dobro premisliti ali bo šo ali ne. Promet prek Miire je venda nepopisne važnosti. Zato bi dobro bilo, če bi se naši gospodarski i vsi drügi krogi malo pobrigali za to i bi omogočili redno vožnjo brodov i napravili poštene poti do brodov.
Drž. realna gimnazija v M. Soboti. Vpisovanje učencev v I. razred bo 1. sept., vil.,III., IV. in VI. razred pa 2. septembra od 9—12. ure, Pri vpisu mora vsak učenec predložiti izpričevalo prejšnjega šolskega leta, za vpis v I. razred poleg toga še rojstni list. Učenci, ki bi hoteli nadaljevati študije v V. oziroma VII. razredu na tukajšnjem zavodu, naj pošljejo ozir. predložijo najkasneje do 3. septembra pismene izjave, potrjene od svojih stari-šev, da se bodo vpisali na tukajšnjem zavodu, ako bo minis-
trstvo prosvete tekom tekočega šolskega leta dovolilo otvoritev V. ožir. VII. razreda. Vsi ostali podatki so razvidni na uradni deski. Ravnateljstvo.
7 let star dečkec je spadno iz vlaka na gorenski železnici, kda je te najbole vozo. Dečkec se je naslanjao na dveri, naed-nok se dveri odprejo in dečkec telebne ven. Na najvekšo čfldo se njemi pa nikaj ne zgodilo.
Kačaka Hozlijeviča, šteri je pred leti pobegno v Albanijo i bio v albanskoj vojski major, je ubila naša orožniška patrola. Kačak. Hozlijevič je vdaro s tre-setimi drügimi pajdaši v našo zemljo, da bi ropali. Orožniki so zasledili bando i med drügimi strelili tüdi Hozlijeviča, za šteroga glavo je bilo razpisano 100 jezero dinarov.
V Maribor! že dva tjedna strajkajo mizarski pomočniki, Šteri zahtevajo vekšo plačo.
Po Slovenskih goricah i
Mur. polji zadnje čase dosta kradne. Zdaj oropajo tü, zdaj tam kakšega kmeta ali trgovca. Kak se vidi, je na deli vekša tolvajska banda, štero zasledujejo orožniki.
Dva šinfara sta v premi-nočem tedni hodila od vasi do vasi šinfat „Kmečko moč". Zamerili smo njima vsi i tüdi Bogi ne je povoli tak grdo delo. Ar do zdaj ne smo znali, če sploh žive na sveti kakši list pod tak-šim naslovom, prosimo cenjeno uredništvo, da nam zraven vsem pošle, šteri smo podpisani v pri-loženom dopisi, da se prepričamo, kakša stvar more biti to i kak vö vidi. Tüdi položnice priložite, da plačamo naročnino. Štef.
PO SVETI
Na Irskom je mro 105 let stari človek. Gdaje bio 100 let star, je bio ešče tak zdrav, da je lahko prek stoica skočo. Do svojega 80. leta je nikdar ne
pio čaja, pač pa je jako rad kadio.
V Berlini je 38 let star brivec zaklao svojo ženo z britvijov. Zakonca sta se oženila komaj pred pol letom i zdaj je že ženo doletela tak strašna smrt i to zato, ar je moži v oči metala, ka poleg nje ima tüdi drüge.
POLITIČNE NOVOSTI
domaČe.
Do volitev nas ločita komaj dva tjedna, zato je agitacija po-stanola bole živa zadnje dneve. Kak se čfije, se vse stranke pri-pravlajo na zadnje dneve, čisto pred volitvami. Mir, šteri vlada, da dosta misliti. Inda, kakši shodi, kakšni dirindaj, vse je samo politiziralo! Glavni vzrok tomi je, da stranke i kandidatje nemajo kaj pokazati, nemajo več s čim agitirati, liidje pa so postali malo pametnejši i ne letijo radi za ni-ednim kandidatom.
V našoj oblasti so postav-lene te liste : Prva je SLS. dr. Korošca, drüga Radičova, tretja demokratska dr. Pivka. Nadale sledijo nemška, socialistične, ra-dikalska i Zagorskoga. Škrinjic je tak menje, kak ova leta. Mi pravimo, da bi bilo lehko ešče menje, da tri-štiri.
Kak izpadnejo volitve, se že dnes dosta guči. Štošteč dobi prekmurske kroglice, zavüpanje našega lüdstva, te naj dela, da za naše lüdstvo tüdi kaj napravi ! Mi samo pravimo, da je žalostno, da nas naši poslanci i kandidatje obiščejo, kda je gostovanje — volitve, inda panikomi glasa ne čfijemo.
Kelko škrinjic bo? Slovenija se deli v tri volilna okrožja i to: mariborsko, ljubljansko i i Ljubljana varaš. Rok za vlaganje kandidatnih list za prišestne volitve je mino i zdaj se zna kelko bo škrinjic. V našem, ma-riborskom okrožji je osem škrinjic i te so po vrsti: SLS dr.
Korošca, Radičova, demokratska dr. Pivka, nemška, radikalna, socijalistična, komunistična i viteza Zagorskoga. V Ljubljanskom okrožji je pet škrinjic i to : ra-dičovska, SLS. demokratska, socijalistična i komunistična. Ljubljana mesto ima samo štiri škrinjic i to: SLS, demokratsko, socijalistično i komunistično. — V celoj državi je vloženih 457 kandidatnih list s več jezeri kandidati, a poslancov se voli samo 315. Tak bodo vnogi pa skuzno gledali i se čemerili po 11. septembri.
V vladi se nekak žmetno razmijo.-Kak novine pišejo, pridejo den na den kakše stvari, štere povzročajo svajo med vladnimi strankami. Ta vlada bo najbrž ostala samo do volitev.
—	Med predsednikom vlade g. Vukičevičom i g. dr. Korošcom je sklenjena pogodba, po šteroj se slov. ljüdska stranka po volitvah zdriiži z radikalnov strankov.
—	Zavolo volitev vse delo po-čivle. Vsi ministri so na agitaciji. Tak je dosta zlatoga časa zgüb-lenoga i delo stoji.
SVETOVNE.
Med nami i Bolgarijov se
pripravlja pogodba za kak naj-, bole tesno zvezo i prijateljstvo. Zavolo toga se je razčemerila Italija, štere novine pa besno napadajo našo državo. To je vse zavolo straha pred nami.
Med našov državov i Nem-čijov se je sklenola trgovinska pogodba.
Na Grškom je vlada odstopila.
Iz driištva narodov jeizsto-po francoski delegat, šteri je svoj odstop opravičo stem, ka drüStvo narodov ne dela tak kak bi mo ralo i kak je njegov cio. Njegov odstop je zbüdo velko zanimanje v svetovnoj politiki. — Društvo narodov bo imelo svoje zasedanje v jesen. Kak se pa vidi iz programa zasedanja, se ne bo vči-nolo pa nikaj važnejšega. Zavolo toga je velko nezadovoljstvo pri nešternih državah, posebno pri menjših, ar je to najvažnejše društvo odvisno od velesil i menjše države ne vpošteva.
Na Portogalskom je izbruhnila revolucija, štero podpirajo vojaški krogi. Po nešternih glaseh
se je vladi posrečilo revolucijo zadušiti, drugi glasi pa pravijo, ka je vlada odstopila.
V Albaniji so talijanski fašisti začel iutsanavljati fašistična društva, kakša so v Italiji.
Delo Rothemerea za revizijo trianonske pogodbe je popolnoma neuspelo. Sami Angleži so proti njemi. Zdaj že tüdi na Madžarskom vidijo, da se ne smejo preveč zavüpati i prenagliti. Mala antanta je že dnes tak močna, da že vsakši išče raj z njov zveze, kak pa svajo.
Med Francoskov i Nemči-jov, — med tema nekdanjima sovražnicama — je sklenjena trgovinska pogodba. — Tak je sklenjena trgovinska pogodba med cehoslovaškov i Madžar-skov.
POUČNO
Domača vzgoja.
Obleka deteta naj bo preprosta in lahko snažljiva. Pridi-tečih oblekah se nesmi vpoštevati moda. Skrbno naj izbere mati
Priličen Francek.
Kak viipaš ti v mojen logi hoditi ? Zdaj je konec tvojega življenja?
Priličen Franček pa njemi lepo, prijazno prati, naj si vsede kcoj k ognji, zato, ka bo dosta lepše, či ta oba slanino pekla. Vse zaman ; pozoj si nikaj ne da dopovedati, nego ves razkačeni k Franceki skoči i zarjovi:
Bom ti že spekeo slanino — i je že zevno, požrešen pozoj.
Da je Francek opazo, da se pozoj nešče z njim Špilati, ga je to tak svadilo, da je s palicov včesno po pozoji, kak je dugi bio, da je zraven vseh štirinajset glav naednok dol spadnolo. Zraven je začno iskati po glavaj, misleč sam pri sebi, kapa či tü kaj najde. Pa resan; najšeo je eden srebrni kliič.
To je gviišno kliič od kakšega srebrnoga grada, si je pogučavao
Francek, zato se je odločo, da ga
poišče,
Ide i potiije duge poti i naenkrat zapazi, da stoji že pred gradom. Kliič vzame naprej i ga proba. Kliič je pasao, zato je z velkim veseljom odpro lepe srebrne vrata i stopo v grad. Od dver se zraven napotio notri v grajske hiše, šterih se je ne mogeo nagledati, tak so bile lepe. V ednoj hiši je najšeo srebrni sto, na stoli pa kak mesec sveteo srebrni cmer, šteroga si je gizdavo vtekno za krščak. Najraj bi ostao v tistih krasnih hišah, ali radovednost ga je vlekla dale i dale, tak se je napoto na dvor, gde je najšo eden znameniti stiidenec. Pogledne notri i vidi, da je v stiidenci eden lepi mladi konj, šteri se je zraven oglaso, da je overao Franceka:
Bog te prineseo, Priličen Francek, I dragi moj rešiteo. Prosim te vdari po
meni s tvojov čiidodelnov palicov, ne bo ti žao.
Francek je bogo toga konjička i posliihno njegovo prošnjo i se ga je dotekno s palicov, nato pa je konj kak blisk skočo vö stiidenca i pravo Franceki;
To maš eden srebrni kantar ; kdakoli bi me niicao, samo ga stepi, zraven bom poleg tebe stao. Zdaj pa idi k dvorskomi saboli, pa si daj pri njem zašiti srebrni gvant, šteri pa more taki biti, da ga lehko spraviš v orehovo liipanjo i meni v viiho skriješ.
Srečen Francek je vse rad včino, ka njemi je konj zapovedao, Kda je svoje delo dokončao, je odišeo v svinjski hlev, gde je najšeo sto svinj s pasterom, štere je zraven vö piisto, pasteri pa je nagrabo edno vrečo penez i njemi pravo naj ide po svej-ti, kam do ga oči pelale. Sam si je pa vkiiper spravo svinje i večer jih je tristo gnao proti domi.
obleko diteti. Diteče obleke, či so preveč obložene z čipkami i so jako kričeče barve, niso okusne. Ne küpüjmo dosta oblek diteti, ar dete hitro preraste.
Či je več dece, je primerno vse v enakov oblekov oblačiti, ar iz toga vidi dete, da so vsi vednaki v očeh starišov i da se stariši za vsa enako brigajo.
Ne je primerno pred decov preveC hvaliti detečo obleko, pa pa tüdi ne obleke drügih, starejših Iüdih.
Dete moremo navčiti paziti na obleko, či smo ga navčili, smo ga obenem navčili tüdi Sparati.
Gibanje.
Velik činitelj pri krepitvi tela je zadostno gibanje. Zato moramo dati diteti vsak prilika, ki se ponüja za to. Že v prvi dobi rtioremo paziti na to, da neovira nič prostega gibanja. Jako moremo paziti na to, da preveč ne preobremenimo delo kosti in mišic. Nesmimo prezgodaj (prerano) včiti dete sideti, stati ali hoditi. Dete napravi vse to samo ob sebi v pravom časi,
Krao je že ves nestrpen čakao pri vrataj na svojega Franceka. Kda se je Francek približevao, je krao začno svinje šteti i neje mogeo vör-vati sam sebi, da bi Francek pa sto svinj gor najšeo.
No, Francek, — pravi krao — priznam ti, da šče takšega pastera nesam meo nikdar — zato ti dovolim, da boš dnes z mojimi vitezi večerjao.
Ne bom jaz z vitezi večerjao — se je izgovarjao Francek. Meni mojo večerjo vödajte, kak je to bila navada.
Či ti tak ščeš, pa naj bo — je pravo krao. Vzemi si, pa večerjaj ekstra, kak ti je drago.
Francek se je strani potegno i začno večerjati. Naednok pa se njemi s prijaznim obrazom približa srednja kralevska gospodična i ga prosi, naj njoj da te lepi cmer, šteri se njem tak sveti od krščaka.
Ne dam ßikomi — se je obregno
gda ma za to že zadosta moči. V starosti 2—3 leta se združi z gibanjem igranjem, ki tüdi krepi telo diteta (tekanje, skok itd.). V starosti 6. leta se že lehko uči dete plavati, kakor tüdi že lehko telovadi, a to sistematično; proste vaje in lažje vaje na orodju.
(Dalje prih.)
Samostalni ljudje so kakor planeti z lastno svetlobo .
Samo oni, šteri požrtvovalno delajo, znajo kaj je samozavü-panje.
Samozavüpanje je velika človeška vrlina.
ZDRAVSTVO
Če še je što zastrupo (zagif-tav) tak, daje kaj takšega požro ali pojo kak na priliko mišnico, žveplo, lüg i. t. d., se mora človeka najprle pripraviti, da bo vün metao. bčegečemo ga po grlu i njemi hitro dajmo piti dosta mlač-noga mleka ali žajfnice.
Če smo pojeli kakšo strupeno (čemerno) rastlino, sadje ali travo, moramo ravnotak napraviti z njim, da bo vün metao,
Francek. Što šče meti tak lepi cmer, naj si ga küpi.
Kralevska gospodična je ne mogla mirovna biti zavolo toga le-poga cmera, šteroga bi na vsak način rada dobila, zato se njemi je začnola prilizavati, kak majo vse dekle navado, da bi rade kaj doseg-nole . . . Tak dugo se je okoli njega šmuckala, ka je nazadnje ubogi Francek prišeo v zadrego i kda se več neje znao vogučati, je te lepi cmer njej dao. Frajlica je vse skakala od velkoga veselja, da je v roke dobila tak lepo stvar, štera nanč na kralevskom dvori ne raste. Cmer si je na prsi pripičila i hodila sem pa tam po gredi, kak če bi vse njeno bilo. Tisti den ne je bila lačna, ne žedna, samo si je spevala celi, dragi den. V noči neje mogla zaspati, ar njoj je samo te lepi cmer bio v glavi. Na driigi den je Francek zaran
nato njemi pa dajmo piti čaj iz hrastove ali vrbove skorje ali pa močno čarno kavo, na glavo pa njemi naj devlejo jako mrzli, najbolje ešče ledeni obkladki.
Če človeka vje kakšna strupena živao, kak kača, osa ali se nabodnemo i se nam začne če-meriti, trebe ober rane močno zvezati, da nemre krv kcoj, nato pa čemer vün pocecamo, potem rano z nožom ali klüCom vün zažgemo. Na glavo se naj devlejo jako mrzli (ledeni) obkladki, piti njemi pa damo čarno kavo ali vino.	i
Pri vseh zastrupljenjih pa je najbolje včasi potem poslati po zdravnika.
„Koprive".
Petnajstoga avgusta Je vidla Miira bistra ; Priplavala ž bregov sta Dva prav lončena piskra.
Bistričanec.
Politiko trosila sta Pri nas dve glavi brihtni, Naskori pa spoznali smo Da sta dve prazni tikvi.
Hotižanec.
stano, vö spüsto svinje i je gnao na pašo. Pred odhodom pa njemi je krao ostro prepovedo, da pod nikšimi pogoji nesmi gnati v zlati log, ar potem nebo več njega, niti svinj.
No, bom že vido, si je poguča-vao Priličen Francek i se je zraven napoto v zlati log. Svinje je stirao po logi na pašo, on pa si je začno veje brati, da bi ogenj zakiiro. Komaj je začno svoje delo i že se čii|e vel-ko grmlenje, sikanje i praščanje, da se celi log troso. Zato se obrača i gleda na vse strani, ka more to biti i glej — opazi ka se proti njemi bliža štiridvajsetiglavi pozoj, ki ga je zraven Šteo razčesnoti. Kda je Francek v pamet vzeo, kaf Smisli * pozoj, je hitro zdigno čiidodelno palcico, šterov je na mah pobio velikana, prišterom je najšeo zlati kliič i sfga djao v žep. Zdaj več neje bio miren, ar si je mislo, či sam najšeo zlati kliič, te moram najti tüdi zlattfgrad,
Pisma „Kmečki moči".
Gospod urednik ! Zdravje se nam, dasi počasi, vrača. Sedaj že, lahko trdim, so nehali najhujši napadi in ponehava tudi vročica. Namreč pri tistih, ki smo „Kmečko moč" poznali tako, kakoršne je. Ni pa tako pri onih, ki so male vere in jim je strah pred „Kmečko močjo" zlezel v kri, meso in kosti. Pri njih bolezen razsaja s polno paro in meni jih je žal. Tudi v njih taboru so trezni in pametni, ki dokazujejo resnico, tišijo in mirijo, pa je njih trud zaman. Strah je strah in straši! Pa pravijo: konkurenca! In zopet jih preleti strah. Potem pa si vsi skupaj priznajo tako na tihem : pa boljše je, ko naše ! Za sveta nehesa! Ali ni potem strah upravičen?!
Dva gardista po Dolinskom dva po Goričkom nosita smrt „Kmečki moči". To pošast je treba ubiti in strah bo minul. „Kmečka moč" je več ko volilne krogljice, saj na shodih ubijajo „Kmečko moč". In kmetje strme.
Pa to mi pravijo, da ste pri „Kmečki moči" vsi mladiči. Jaz se pri tem razveselim in rečem, da je potem vse prav imenitno in občudovanja vredno; vse delo je potem takem sveže dobro, mlado okusno, ko mlada pečenka! Glejte, vsi tega ne morejo prenesti, da se kar tako meni nič tebi pojavite na svetu z listom in še dovoljenja ne prosite. In še učiti hočete! To je drznost, vi pa učiti?! Delajte tako, kot delajo drugi: jejti, pijte, zabav-čez vse, kritizirajte vse, ljudstvu kažite fige. v žepu in s tem boste največ koristili ljudstvu!
Toraj nikar konkurence in rečite, da nočete učiti; to da je le za šalo! Bo odleglo.
To pa to ! Ono o obletnici pa ste pokazali. Noben časopis se ni spomnil te važne obletnice. Pa saj vemo kako je, danes ni časa za take „malenkosti" kakor so obletnice, saj vendar stojimo pred volitvami. Pa zamerili bi nekateri . . . Danes so krogljice
vse, kaj tista osvobojenja in slično o čem piše „Kmečka moč", to so stvari za „mladiče". Pa naj vam odkrito povem : delovalo in učinkovalo je. Na eni strani navdušenje, na drugi začudenje in na tretji pa malo sramu. „Kmečka moč" je svoje storila in zopet pridobila prijateljev.
Vzemimo vsi popolnoma resno „prišleki" in „domačini" ne bi bilo skrajno potrebno, nad vse koristno in pametno, da „Kmečko moč" podpremo ? Malo mislimo!--
SMESNICE
V GOSTLNI.
Gostilničar: Dober dan g. Erjavec, kje pa ste se tako dolgo zadržali ?
Gost: Po obedu Sem se malo vlegel in zvel v roke — * Kmečko moč, ki pa me je vsted svoje velike moči uspavala.
Gostilničar: Vrček pive, kaj ne?
Gos*; Da, toda brez šimija s kmečko močjo !
Gostilničar; Saj pivo in širni -voda nimata nič skupnega;
Gost; O da; Pri nas je vse mogoče in skrajni čas, da poseže „Kmečka moč tudi tu sem, da odpravi širni pivo in prične s točenjem pravega piva.
*
* *
DOBER ZAČETEK.
Trgovski potnik (agent) Buča se je vrnil iz svojega prvega poslovnega potovanja domo.
Kaj ste prodali ? ga vpraša radovedno šef.
Prodal sem svojo uro — odgovori žalostno Buča. — Potni stroški
so bili namreč prenizko zaračunjeni. *
* *
PRED ŠOLO.
Šolski nadzornik pravi vučiteli; „Vi ste obtoženi, da nikdar ne molite pred šolo.
Vučiteo se opraviči ; „Istina ; nikdar pred šolov, nego v Solif1
K sreči !
Z« srečo je stvorjeno naie srce.
Vsak je sam svoje sreče kovač.
I. Zdravi«.
Pravili smo, da je zdravje fundament celoga našega življenja, je začetek i konec vsega dela.
Skrbeti za zdravje je duž-nost proti Bogi, dužnost proti domovini, je pa najvekša dužnost proti nam samim.
Nega pa mogoče stvari na sveti, na štero bi človek tak lahko pozabo, kak na to svojo dužnost. Da je človek betežen, te se joče, te si tere glavo, zakaj je ne zdrav. V betegi iščemo vsefele vraštva, domača i po apotekah, bežimo k doktori, tečemo okoli domačih zdravnikov, dostakrat iščemo pomoči celo v comprnijah in šatringah. Zaprav-lamo peneze, včasi celo verstvo, vse, ka smo si leta i leta vkflp prišparali, samo, da bi dobili nazaj zdravje, tisto zdravje, štero smo mogoče zgfibili po svojoj krivdi.
Istina je, da si moramo iskati pomoči v betegi, moramo gledati, da ozdravimo, moramo iti k zdravniki, če vidimo, da je beteg velki i nevaren. Ali ešče vekša naša dužnost je paziti na zdravje te, kda smo ešce nebe-težni; čuvati se, da ne postanemo betežni. Jezero pa jezero je priložnosti, da zgfibimo zdravje po svojoj krivdi, pa tüdi jezero i jezero je pomoči, da se lehko očuvamo vsega škodljivoga za zdravje.
Čfldno je to, da človek ma pamet, pa si je itak dostakrat sam kriv svoje nesreče, čiravno njemi pamet pravi, da je to nevarno za njegovo zdravje i življenje. Človek je dostakrat bolje nespameten od živine. Glejmo samo živali. Štera živao bo jela ali pila tisto, ka njoj je na škodo? Niti prek reda ne je živao. Pa tüdi v betegi se živao dostakrat — bi pravili — pametno
28. avgusta 192?
KMEČKA MOČ
Stran 1
obnaša — Kak dosta leži bi se pa človek ogibao i ogno betega, človek šteri ma pamet, bi njemi v vsakšem slučaji posebi pravo: To delaj, ar je dobro; ovoga ne delaj, ar škodi zdravji. Kelko-krat se zgodi, da kakši človek zbeteža i vsi znamo za to, za vzrok, zakaj je obetežao. Pa itak mogoče se že na drügi den podamo v ravnotakšo nevarnost. Kelkokrat pa mamo priliko čteti po knjigah i novinah, kak se je zgodo kakši beteg, pa nam te knjige i novine včasi tüdi povejo, zakaj se je zgodo i kak se pripeto. Človek, ki ma pamet, bi mogeo včasi zapomniti si to i se ogibati vsakše takše prilike. Vsakša prilika najme, štera je vzrok kakšemi betegi zakakšega človeka, je navadno tfidi vzrok tisti beteg tüdi za drüge Ijüdi, za vse nas, za vsakšega človeka. Čiravno pa se pri vsakšem člo-veki v istoj nevarnosti ne pokaže včasi bolezen, je itak vržena že klica, je posejano že seme bolezni, štere prie ali sled-kar vövdari. Tak se navadno že te čednimo, gda je že prekesno. — Zato pri vsakšem deli i pri vsak-šoj priliki vzamimo pamet naprej i se pitajmo : je-li ne to na škodo mojemi zdravji?
QOSPOOARSTVO
Letina v našoj državi je
bila na splošno zadovoljiva. Le nešterni špekulantje so raznašali aeistinske stvari, da je letina izpadla slabo. (Pri nas je v istini.) Trgovska zbornica v Beogradi je
zaprosila ministra za trgovino, da naj ukine carino na uvoz žita. Minister je pa to prošnjo odklono i pravi, da se je pridelalo dosta pšenice i kukorica lepo kaže, zato se lehko potrebna količina kapi doma.
Trgovinska pogodba se je podpisala med nami i Nemčijov, kak poročamo že na drilgom mesti. Pogodba je za obe stranki dobra. Mi bomo odavali Nemčiji : vsevrstno živino živo i mrtvo, perutnino, belice, les i drüge gospodarske stvari. Küpü-vali bomo v Nemčiji razne stroje, olja, oblačila, zdravilo i sploh stvari, štere doma nemremo izdelovati v zadostnoj količini. Carina je razmeroma znižana. Ta pogodba sigurno dosta pripomore k zbolšanji gospodarskoga položaja. Za nas je pomena, da bo naše blago šlo (živina, jajca) v Nemčijo i bo melo ceno i od tam dobimo stvari, Štere moramo küpüvati (obleko, zdravila) po nižjoj ceni.
CENE
Penezi :
1 dolar	Din. 56-15
1 av. šiling	„ 8-—
1 čehosl. krona	„ 1*67
1 nemška marka „ 13*50 1 francuski frank „ 2*20 1 švicarski frank „ 1093 1 italjanska lira	* 3*08
1 madž. pengö	„ 9'90
Državho 1% invensticijsko posojilo Din 84-50 Državna renta za ratno šteto Din 346 —
Blago :
Pšenica nova	Din 305--
Oves novi	„ 250--
Kuruza stara	„ 270- -
Pšeno	» 6-
Jaboka	kg „ 2-
KALENDAR.
Pondelek
Torek
Sreda
AVGUST
29
30
31
Obgl. sv. Ivana Krs. Sv. Roza Lim. dev. Sv. Rajmund, muč.
četrtek Petek Sobota Nedela
SEPTEMBER
Marija tolžn. f Štefa» kralj. Evfenija
Angelska 13. po Ris
Mesec avgust ma 31 dni. V tom meseci se skrači den za 1 vüro i 34 minute.
Mesec september ma 30 dni V tom meseci se den skrči za 1 vöro i 40 minut.
Prvi krajec meseca je ob 11. vöri i 45. minutah.
Pravijo, da bo šo dež.
Kaše vreme prvi den kane, Rado ves mesec tako ostane.
Sènia :
Dolnja Lendava 29. avgnsta, ker je 28. nedelja. — Sv. Tomaž istega dne — Prosenjakovci 2. septembra. — Sv. Bolfenk istega dne.
Prošienia s
Na angelsko nedelo, 4.sept. je proščenja v Dol. Lendavi, v Bogojini in v Globokoj grabi v Medjimurji
Vsi slavni dobitki, ki so bili do sedai oxnaieni, se dobilo po 3 dittare
dne 4. septembra popoldne na Sokolski 1
v parku srofa Separila oooc
TOMBOLI
V MURSKI SOBOTI 0000 000000000000
a	t ^ oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
I FMF (l(ll AN« )\/• Din in „poslano" 2 Din za vsaki cm2. Popusta se da V/l^l^i-^ UULAüU V . pri 3.5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5 krat pa 25%
Cene malim oglasom 10 Din.
Glasi uredništva:
Šče itak se zgodi, da me stranke iščejo na mojem bivšem domi v Bratoncih. Zatogavolo naznanjam vsakomi, da se za staono nahajam v Mursko} Soboti, Slovenska ul. 251. V kakšojšte zadevi bi me sto iskao me najleži najde ete dneve: v pon-delek, sredo i petek od 9 do 12. vöre
dopoldne. — Gospode širitele .Kmečke moči" prosimo, da šče te' teden poberejo naročnino, stero nam naj z blokami vred zraven notri pošlejo. — Čiidno se nam vidi, da kak je to mogoče, da so ništerni plačali list naprej, mi ga pa po pošti nazaj dobimo. — Nikomi ne bi radi kriiha vzeli, zato obzadnjlm prosimo vse — tozadevne gospode, da redno vr-
šijo svojo službo, ar bomo ovači prisiljeni včiniti pri oblasti potrebne korake. — Vse one, šteri sedaj naročajo, prosimo, da nam jasno označijo, štere številke njim naj pošlemo. — Vseh številk itak nemarno v zalogi, ker so nam stalile.
M. H. BODISLAVCI. Dogovorjeno čimprej pošli. — Kaj je s prilogo štev. 2? — Pripravi v najkrajšem časi vse . . . za — odhod !
)
OBRTNA BANKA

podruinica v LJUTOMERU
IST Centrala v Ljubljani TfTLf$°2N
)
kupujemo srebrne krone, goldinarje, zlatnike in vse druge valute po najvišji dnevni ceni. Stavite ponudbo z navedbo količine. Izvršujemo vse bančne posle ooooooooo najkulantneje. ooooooooo
(

V zalogi
so v Tiskarni Panonljl
LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON za Prekmurje in Medjimurje nevezan 22 Din vezan 30 Din
NOVI IMENIK OBČIN V PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek Cena 12 Din
Krstni, poročni, domovinski listi, za-dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d.
PREPRODAJALCEM POPUSTI

TISKARNA
Murska Sobota
izvršuje vsa tiskarska dela solidno in točno
PANONIJA
Šolska ul. št. 241
izdelujejo še vset knji-goveška dela naj lepše
•*V v • » ' "V. ■ ■■■-. . - ..... '