V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 3. 4.1984 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek 8135-tetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 26 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Naklonjeni domačemu znanju Delovne organizacije jeseniške občine razpisale dovolj štipendij - Rekorden vpis za gostinske in turistične smeri Jesenice — Po podatkih jeseniškega zavoda za zaposlovanje je letos v Jeseniški občini učencem, ki končujejo osemletko, na voljo 345 štipen-od tega 48 za skrajšane progra-•fce, kamor se vpisujejo večinoma 'učenci brez uspešno opravljenega Osmega razreda. 316 osmošolcem je voljo 300 štipendij, kar pa nika-jtor ne pomeni, da bi vsi lahko dobili štipendijo, saj so želje večkrat hudo ^ugačne kot potrebe združenega trii. Zdaj, ko je že potekel prijavni rok za vpis v srednje šole, ugotavljajo, da so jeseniške delovne organizacije precej zmanjšale razpise za malo zahtevne krajše programe in tako pokazale večjo naklonjenost domačemu znanju. Zanimanje za kovinarstvo in strojništvo raste, med osnovnošolci je 20 odstotkov tistih, ki se usmerjajo v te poklice, med njimi pa malo deklet. Tretjino štipendij za te poklice namenja železarna, ostali tretjini pa Ker se surovine dražijo, cene gum pa so zamrznjene, Sava in proizvajalci gum vse več izvažajo postajajo taksne> slike vse Ktja redkost Gum je namreč v trgovinah vse manj. Foto: F Perdan Razmišljanja ob minulem dnevu brigadirjev V brigade po starem? 1. april velja za dan mladinskih delovnih brigad, obenem pa je ta ^tum tudi prelomnica, ko začno vodstva mladine resneje razmišljati, kako bodo to leto izpeljala mladinske delovne akcije. Večinoma so občinska mladinska vodstva na začetku sezone dovolj ambiciozna, da načrtujejo vsaj eno brigado. Voda'jim v grlo teče šele poleti, ko je treba s^mno odkorakati na akcijo, brigadirjev pa ni nikjer. Takrat brigade fla silo izpopolnijo s pionirji, mladimi iz pobratenih mest, najde pa se todi kak mlad delavec, ki mu je tovarna komaj včeraj odobrila izredni dopust. Kot kaže, izkušnje minulih let niso zadostno opozorilo mladinskim vodstvom, da bi le-ta izdelala novo strategijo mladinskega prostovoljnega dela. Kje drugje kot tu bi lahko tičale slabosti, ki mlade ^vračajo od brigad? Vodstva se sicer izgovarjajo, da morajo biti pro-?ršmi mladinskih delovnih brigad delo vse mladine, ne le nekakšnih štabov, a trditev je, milo rečeno, nesmiselna. Že udeleženci brigade imajo kaj malo besede, kadar je govora o zacementiranih dejavnostih -brigadah, kaj šele tisti, ki niso brigadirji. Odločanje v brigadi pa je omejeno le.na odločitev, ali si boš za popoldansko dejavnost izbral marksistični ali radiotelegrafski krožek. O temeljni dejavnosti brigad boš za popoldansko dejavnost izbral legrafski w gre izgubljati besed. Nekdaj so brigadirje Kmalu pa mladim to ni bilo nič novega, saj ima le-te možnost vsakdo Q „ acnnvni šoli S čim kaže torej privabiti mlade? Zgolj s "Nekdaj so brigadirje vabile mnoge pestre interesne dejavnosti. ' lo nič . S či i ne. jlv."—------- - -o------------ — -— k«in odstotke-o'd tega ne ostaja veliko. Sola samoupravljanja? Ce tega -ati že v osnovni šoli. S čim kaže torej privab »krampanjem« prav gotovo ne. Tovariški duh? V ogorčeni borbi za toč- u »v----- - ln-adi ne spoznajo v šoli in tovarni, v brigadi še manj. Po nekdanjem 0,Qovnošolskem vzoru tu namreč obstajajo takoimenovani »samoupravni dnevi«, ko je eden od brigadirjev komandant akcije, resnični štab pa fizično dela v jarkih. Poseben brigadirski režim? Tistim, ki so služili vojsko, nedvomno zelo diši po kasarni. V mesecih, ko bi morali napeti vse propagandne strune v prid brigadam, je tole razmišljanje videti skoraj sovražno. Vendar nikakor ni-UM namena odvračati od mladinskega prostovoljnega dela. Prej je nagnjeno tistim samovšečnim mladincem v »štabih«, ki že leta jadiku-iejoo istih težavah, za njihovo premostitev pa izza svojih pisalnih miz %e niso ničesar storili. D. Z. Žlebi druge delovne organizacije. Štipendije bodo ostale nepodeljene, čeprav se za kovinarstvo odloča vsak peti učenec. Zanimanje za kovinarstvo in strojništvo raste, med osnovnošolci je 20 odstotkov tistih, ki se usmerjajo v te poklice, med njimi pa malo deklet. Tretjino štipendij za te poklice namenja železarna, ostali tretjini pa druge delovne organizacije.. Štipendije bodo ostale nepodeljene, čeprav se za kovinarstvo odloča vsak peti učenec. Druga smer, ki se zdi privlačna jeseniškim osnovnošolcem, je elektro stroka, med 33 učenci pa je zanimiva le za eno dekle. Vendar pa tu ne bodo mogli vpisati vseh, saj se je 62 učencev preveč prijavilo. Elektrostroki sledita gostinstvo in turizem, v vseh treh osnovnih smereh so našteli 28 učencev. To je rekordni delež Jesenic, saj med vsemi vpisanimi predstavlja 41 odstotkov, ostalih 59 odstotkov pa se deli na druge štiri gorenjske občine. Sedem prijavljenih za kuharstvo ima na voljo 13 štipendij, 16 natakarjev pa deset štipendij. Nihče ne bo ostal brez kadrovske štipendije, saj jih izredno veliko ponuja predvsem sosednja radovljiška občina. Zanimivo je, da je med vpisanimi za gostinsko ali turistično smer polovica fantov. Na družboslovno-jezikovno usmeritev se je prijavilo 24 učencev in ti bodo v srednji šoli in verjetno tudi kasneje brez štipendije. Najbrž bi bilo prav, kot ugotavljajo na zavodu, da bi združeno delo namenilo štipendije vsaj najbolj nadarjenim, sicer se bo v prihodnje zgodilo, da se bodo na tej usmeritvi zbirali tisti, ki zmorejo stroške šolanja, ne pa tisti, ki imajo več znanja in nadarjenosti. V naravoslovno-matematično tehnologijo se je vpisalo 21 učencev. Železarna Jesenice je na Gorenjskem edina, ki za to smer štipendira dijake prvega razreda. 20 učenk se je vpisalo v tekstilno stroko, petim so namenjene štipendije; trgovska dejavnost postaja za učence nezanimiva, šest učenk bo dobilo štipendije; na komercialni šoli ne bodo imeli štipendij, vseh prijavljenih ne bodo mogli sprejeti. Manj zanimanja je tudi za zdravstvene delavce, za gradbeništvo, kjer ponujajo štipendije, deset fantov bi se šolalo za poklic miličnika, devet učencev pa se je prijavilo za računalniško smer v Kranju. D. Sedej Smučanje — po kakšni ceni? Slovenski in gorenjski žičničarji so se v sedanjih gospodarskih razmerah, ki tudi tej dejavnosti niso naklonjene, znašli na razpotju — ali vztrajati pri »socialnih cenah« smučarskih kart in omogočiti najširšim množicam zdravo sprostitev v naravi ali preiti na »ekonomske cene«, s katerimi bi krili vse stroške obratovanja, vzdrževanja in obveznosti iz preteklih naložb. Če bi se odločili za prvo možnost, bi moralo žičničarjem priskočiti na pomoč združeno delo, teles-nokulturne, cestne, energetske in vodne skupnosti; če pa te podpore ne bi bilo, bi zavestno pristali na vsakoletne izgube in reševanje potapljajoče se barke s sredstvi občinskih in republiških skladov skupnih rezerv. Tudi druga možnost prinaša vrsto dvomov, vrednih tehtnega premisleka. Ali ne bi prevelike podražitve smučarskih kart odgnale s smučišč tudi najbolj vnete smučarje? Draginja je že letos pokazala svoje zobe — vrste so krajše, šolskih izletov, sindikalnih tekmovanj in vsakodnevnih obiskovalcev je približno tretjina manj kot v preteklih letih. Prehod na »ekonomske cene« (če o njih sploh lahko govorimo, ker so odvisne od obiska ter vremenskih in snežnih razmer) bi povzročil, da bi smučanje postalo privilegij premožnejših občanov. Težko je namreč verjeti, da bi si družina s povprečnimi mesečnimi prejemki še lahko privoščila belo opojnost po »ekonomskih cenah«. Izračuni za letošnji marec kažejo, da bi karta za enodnevno smučanje na Krvavcu veljala 782 dinarjev, v Kranjski gori 491, na Voglu 846, Kobli 438, Zelenici 620, Zatrniku 433, Starem vrhu in Soriški planini 434 ter na Golteh (neverjetnih) 2817 dinarjev, v prihodnji sezoni pa naj bi bila še za 15 odstotkov dražja. Vsi slovenski žičničarji so lani »prigospodarili« izgubo. Izjemi sta bili le Pohorska vzpenjača in Stari vrh — Sorica. Le-ta je dobil dotacijo škofjeloške telesnokulturne skupnosti v višini sedem milijonov dinarjev. Žičničarji so spričo izgub ali skromnega ostanka dohodka opravili le nujna popravila in zamenjali nekatere obrabljene dele. Vzdrževanje so omejili kolikor se je le dalo. Takšno varčevanje, ki postaja že nesmiselno, se lahko prav kmalu maščuje, saj resno ogroža tudi varnost smučarjev. Bomo morali ustaviti katero od naprav, bo treba zapreti katero od smučišč, se sprašujejo žičničarji, ko iščejo izhod iz težav v občinskih in republiških organih. Tudi letošnja smučarska sezona, ki je le navidez idealna, žičničarjem ne bo pozdravila starjh ran (beri: pokrila izgub!). Na Krvavcu pričakujejo 15 milijonov dinarjev izgube, na Kobli tri milijone, na Zatrniku še nekaj več ... Razumljivo je, da je ob vsem tem splahnela tudi naložbena ihta, čeprav imajo vsa gorenjska smučarska središča, ki so le napol dograjena, lepe načrte. Toda na njih se je že pričel nabirati prah, ki ne pomeni nič drugega kot — zastoj v razvoju. C. Zaplotnik Daj devize, dam hrano Gorenjsko kmetijstvo potrebuje za nemoteno pridelavo hrane — za gnojila, krmila, zaščitna sredstva, nadomestne dele in zdravila — precej več deviz, kot jih je sposobno pridobiti z izvozom kmetijskih pridelkov. Razlika bo tudi letos precejšnja, saj gorenjske kmetijske organizacije načrtujejo le za 700 tisoč dolarjev izvoza. Samo Tovarna močnih krmil Škofja Loka pa bi, denimo, potrebovala za nakup uvoženih sestavin 776 tisoč dolarjev, Gorenjska kmetijska zadruga pa razen deviz, ki jih bo pridobila z izvozom živine in krompirja, še preko 900 tisoč dolarjev. Sicer pa izračuni kažejo, da bi Gorenjska za nemoteno pridelavo hrane in preskrbo s perutnino, oljem, sladkorjem, moko, svežim mesom, mlečnimi in mesnimi izdelki potrebovala 7,8 milijona dolarjev, razen tega pa še več kot milijon dolarjev za pokritje deviznega dolga kranjske Mlekarne. Kje dobiti manjkajoče devize? Izvoz kmetijskih pridelkov je bil doslej skromen in tudi v prihodnje Jezersko — Od vseh gorenjskih mejnih prehodov je Jezerski vrh naj-mimejši, saj je lani tu prestopilo mejo nekaj več kot 148 tisoč potnikov (od tega 10.000 v maloobmejnem prometu). V primerjavi z letom prej je bilo prometa manj za okoli 15 odstotkov. — L. M. — Foto: F. Perdan ne gre pričakovati velikega porasta, saj tuji petični kupci niso ravno navdušeni nad slabo kakovostjo naših pridelkov. Kmetijske organizacije pa bodo morale tudi o tem resneje razmisliti, se bolj kot doslej opreti na lastne sile in pokazati več iznajdljivosti pri prodoru na tuje tržišče. Kmetijci imajo za opravičilo manjšega izvoza tudi svoj izgovor. Pravijo, da bi lahko povečali izvoz in ustvarili več deviz s prodajo pridelkov na domače (primorsko) tržišče, kjer so pripravljeni določen del plačati tudi z dolarji, toda to bi povzročilo motnje pri oskrbi na Gorenjskem. Res bi bilo nesmiselno iskati devize drugod in krniti preskrbo doma, ko pa imamo tudi na Gorenjskem pet velikih gostinsko turističnih organizacij: Hotelsko turistično podjetje Bled, Golfturist Bled, Kompas.. Gorenjko in Alpetour, ki bi lahko del prostega* deviznega iztržka odstopile kmetijstvu. Lani so na takšno sodelovanje, na podpis samoupravnega sporazuma, s kmetijskimi organizacijami pristali le na Bledu — razen Hotelsko turističnega podjetja še Golfturistove temeljne organizacije Hoteli Park, Hoteli Golf in Gostinstvo Gozd Martuljek — letos naj bi nekoliko popravljen sporazum podpisali tudi ostali večji porabniki hrane. Sestanek, ki ga je v četrtek pripravila Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko in sta se ga poleg predstavnikov gorenjskih kmetijskih in gostinsko turističnih organizacij udeležila tudi Milan Knežević, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, je zbližal oba »tabora«, kmetijskega in turističnega. Zato lahko pričakujemo, da bodo že v naslednjih dneh sklenili medsebojne sporazume o združevanju deviz in po načelu »daj devize — dam hrano« zagotovili nemoteno pridelavo hrane in zadovoljivo preskrbo turističnih središč in tudi ostale Gorenjske. C. Zaplotnik 23. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 13.-23.4.'M gozdarska in kmetijska mehanizacija razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov gozdarska razstava razstava ovac — razstava dosežkov gojitve jelenjadi kot rezultat 10-letnega sodelovanja Izkoristite možnost halama med Avstrijo in Jugoslavijo izdPlk™ W~ČL l n?KuPa — lovska razstava in ponudba celot- lzae'KOV Široke potrošnje po ne lovske opreme sejemskih cenah! GLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 3. APRILA 1! PO JUGOSLAVIJI ŠTAFETA IZ BIH V ČRNO GORO Mladina Bosne in Hercegovine je v soboto v Bileči predala štafeto vrstnikom iz Črne gore. Na tisoče mladih Črnogorcev jo je v soboto in nedeljo preneslo preko Dragove Luke, Plužin, Cetinja, Njegušev do Kotorja. DOS SANTOS BO OBISKAL SFRJ Na povabilo predsedstva SFRJ se bo predsednik Angole in predsednik partije dela MPLA Jose Eduardo dos Santos ta teden mudil na obisku v Jugoslaviji. To je prvi obisk predsednika Dos Santosa v Jugoslaviji in mu pripisujemo velik pomen. Vsekakor bo prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljstva med ljudstvoma obeh držav ter k poglobitvi odnosov in vsestranskega sodelovanja. Angol-skega predsednika bo sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak. TOBAK ZA IZVOZ Tobačni kombinat Boro Pe-truševski Paučar je Nemški demokratični republiki poslal prvih 100 ton fermentirane ga tobaka v listih. Kombinat ima sklenjene pogodbe z desetimi evropskimi državami in ZKS o izvozu 700 tisoč ton tobačnih listov. VEČ ZDRA VILNIH ZELIŠČ V Bosni in Hercegovini so lani nabiralcem zdravilnih rastlin, gob, gozdnih sadežev in polžev izplačali več kot 900 milijonov dinarjev. To je veliko, vendar pa so po mnenju strokovnjakov možnosti za nabiranje zdravilnih zelišč še veliko večje. V teh republikah namreč raste kar 236 zdravilnih rastlin, organizirano pa jih nabirajo kornai 25. PRVA ŠTORKLJA V POMURJU Letos je prva štorklja, ki je priletela iz Afrike, v nedeljo pristala v Vidmu pri Sčavnici, kjer sije štorkljin par pred tremi leti uredil gnezdo na vrhu električnega droga. Znano je, da samec prileti kakih deset dni pred samico in uredi gnezdo. V Po-murju je le še kakih osemdeset štorkljinih gnezd. Zaradi izsu-ševanja zemlje jim vse bolj zmanjkuje hrane, zato jim ljubitelji živali skušajo pomagati s prizadevanji, da bi ohranili vsaj nekaj močvirij. Veliko štorkelj je poginilo tudi zaradi strupov, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Tekmovanje kovinarjev Jesenice — Železarna Jesenice je spet pripravila občinsko tekmovanje kovinarjev, ki poteka v prostorih Železarsko izobraževalnega centra na Jesenicah. Jeseniški kovinarji tekmujejo v praktičnem in teoretičnem delu, najboljši pa se bodo nato udeležili republiškega tekmovanja, na katerem so prav kovinarji jeseniške železarne do zdaj dosegli že lepe uspehe. D S. Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko je 28. marca 1984 izdala odločbo, po kateri se mora ČP Glas pri zaračunavanju pol-tednika Glas držati cen iz zadnjega veljavnega cenika z dne 1. julija 1983, kar pomeni, držati se takrat določenih popustov na proizvodno ceno. S 1. aprilom 1984 so zato cene Glasa do na-daljnega v kolportaži 14,00 din in za naročnike 9,00 din. Naročnikom, ki so poravnali polletno naročnino Glasa v višini 550,00 din, bomo razliko poračunali ob naročnini za II. polletje 1984. CP Glas Kranj Invalidsko v pokoj V delovnih organizacijah bi morali imeti izvedenca, ki bi za zdravstveno ogrožene delavce poiskal ustreznejše delovno mesto — Število invalidsko upokojenih delavcev še ne upada Na Gorenjskem imamo precej delavcev, ki odhajajo v pokoj z invalidsko pokojnino, v industrijskih središčih nedvomno več kot v občinah, ki nimajo toliko industrije. V zadnjem času so nastale spremembe pri definiciji invalidnosti. Včasih je bil delavec upravičen do invalidske pokojnine, če ni mogel več opravljati svojega dela, danes pa je upravičen le tedaj, če ne more opravljati svojega dela niti drugih del, ki bi jih v delovni organizaciji lahko opravljal v skladu s svojo strokovnostjo. Vse skupaj smo poimenovali spremenjena delovna zmožnost. Nedvomno zakon teži za tem, da bi se zmanjšala invalidnost, vendar pa število invalidsko upokojenih delavcev še ne kaže na to, da bi je bilo manj. V večjih delovnih organizacijah nasploh bi morali imeti posebnega izvedenca, ki bi za zdravstveno ogroženega delavca lahko priporočil, da ga začasno premestijo na drugo delovno mesto. Izračun za invalidsko pokojnino je odvisen od osnove, ki je enaka kot za starostno pokojnino, le pogoji so drugačni. Invalidska komisija določi prvo, drugo ali tretjo stopnjo invalidnosti, s tem da je pri prvi stopnji delavec nesposoben za delo, pri drugi lahko dela krajši delovni čas, pri tre- tji stopnji invalidnosti pa ima pravico do dela na drugem delovnem mestu. Pri pokojninski dobi je po novem odpadla gostota zavarovalne dobe, kar preprosto pomen' da je, p o starem, moral zavarovan.. i efi v zadnjih desetih letih najmanj 80 mesecev zavarovalne dobe. Pri odmeri pokojninske invalidske osnove gre upokojencem tudi dodatek. Če ima nekdo tri četrtine pokojninske delovne dobe, dodatek znaša 20 odstotkov, pri polovici 15 odstotkov, s tem da so ženske mlajše od 50 in moški mlajši od 55 let. Če so starejši, je dodatka od 5 do 10 odstotkov. Pri starostni dobi 60 let ni razlike med invalidsko in starostno pokojnino in je vseeno, za katero se zavarovanec odloči. Po osmih izračunih se jemlje kot osnova osebnega dohodka deset minulih let, povprečje na leto, valorizirano s količniki v predzadnjem letu dela. Izračuna se najugodnejša inačica. Zahtevkov po invalidski upokojitvi je kar precej, vendar, ko bodo v delovnih organizacijah uredili invalidnost v skladu s priporočili in strokovno začeli obravnavati posamezne primere, potem bo število teh zahtevkov precej upadlo. D. Sedej Svet za varstvo okolja OK SZDL Kranj POZIVA vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva, družbene organizacije in šole, da v času 1. do 20. aprila 1984 organizirajo spomladansko očiščevalno akcijo ter tako poskrbijo za lepše in čistejše okolje. Čeprav prizadevanja za lepo in vzdrževano okolje tečejo že nekaj let, se, žal, vsako pomlad ponovno srečujemo z novimi »divjimi« odlagališči smeti in raznih odpadkov, z vsakovrstno nesnago v gozdovih, ob rekah, na poljih, zelenicah, otroških in drugih igriščih, pa tudi z neurejenim okoljem javnih zgradb, trgovin, gostinskih objektov, tovarniških dvorišč, stanovanjskih hiš, avtobusnih postajališč, spomenikov itn.. Vsi navedeni dejavniki naj aktivnosti razporedijo preko vsega leta, ker bodo le tako rezultati akcije vidnejši. Predvsem mora akcija odpraviti vse vire onesnaževanja ter s tem trajneje prispevati k varstvu človekovega delovnega in bivalnega okolja. Pri tem ne smemo pozabiti na preventivne akcije kot so vzgoja mladih, predavanja, stalna opozorila na zanemarjenost posameznih okolij. Večjo urejenost in privlačnejši izgled okolja bomo dosegli tudi z organiziranjem raznih tekmovanj. Posebej pa priporočamo, da se vključite v trajno akcijo pod geslom: SNAŽNO — LEPO — ZDRAVO, ki jo tudi letos vodi koordinacijski odbor pri izvršnem svetu SO Kranj, ter s tem dopri-nesete k lepšemu izgledu naših krajev, posebej mesta Kranja, pa tudi k boljšemu počutju nas vseh! Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Kranj Denar za Muzej revolucije Jesenice— V jeseniški občini so predvideni podpisniki dogovora o izgradnji in financiranju Muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah skupščina občine Jesenice, izobraževalna skupnost Jesenice, kulturna skupnost Jesenice, raziskovalna skupnost Jesenice ter Tehniški muzej železarne Jesenice. Dogovor je podpisala le skupščina občine Jesenice. Pripravljalne aktivnosti za izgradnjo muzeja so v teku, pripravljena je osnovna urbanistična dokumentacija z idejnimi načrti, pripravlja pa se scenarij muzeja in zbira gradivo. Pri Gorenjskem muzeju v Kranju imajo Prizadevni mladinci Trebi ja — OO ZSMS Trebi j a je med mlajšimi v škofjeloški občini, saj je bila ustanovljena šele pred približno desetimi leti. Kljub temu pa se mladi v preteklem obdobju lahko pohvalijo z lepimi rezultati. Izdali so že drugo številko svojega glasila Pogled, kjer je poleg drugih prispevkov mogoče zaslediti tudi zanimiva razglabljanja o zgodovinskem razvoju krajev v tem predelu Poljanske doline. Še posebno živahna pa je dejavnost mladih v zimskih mesecih, ko je nekoliko več časa. Tako so letos pripravili tekmovanji v smuku in veleslalomu, sodelovali so pri pripravi praznovanja dneva žena ter poskrbeli za dve zanimivi predavanji. Svetovni popotnik Tomo Križnar je govoril o svoji poti z mopedom po Južni Ameriki, alpinist Franc Langer-holc pa o plezanju v eni najtežjih sten na svetu — v El Capitainu. J. G. OLA8 .....----rs,-,- občinske konference SZDL Je»enice, Kran), Radovljica, Škofja KSTEffi - izdaja casopi.no podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec i -< ? iiJf *«ln£i Novinarli Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Hu-_ Odgovorni urednik Jože Kosnjek -JJ?"nge Darinka Sedej Marija Volcjak, Cveto Zaplotnik, mer. Helena Jelovi.n. L« Mencmge , Sto^an Saj^Darinka seci , fln c _ Andrej Žalar in DarHca Žlebir - fotoreporter Franc ^rlanpredsednik irdajatel|Skega sveta Mirko Oblikovalci: Lojze M^^^ft^ od januarja 1958 kot poltednik. od janu--a) List izhaja ^^^^SttiS^ »radah in sobotah, od julija 1974 pa ob I imensko, od januarJa 1964 kot IP«"° icfl Ljubljana. NaSlov uredništva in - Stavek TK Gorenjsk. ^^^^^"^sd^v Kranj" *««"ilka 51500-603-31999 -JffiJttfi 7.2 ^edaSnS^govorn, urednik MJMM Birk (Rado arja 1960 t' torkih in pe uprave lis' Telefoni Oprošo ,: rittor in glavni ™«n***^"™™ćlHO 28-463, mali oglasi, n naročnina 27-960 — za to delo zaposlenega strokovnega delavca. Po sklepu skupščine gorenjskih občin se priprave na izgradijo muzeja financirajo iz deležev občin po ključu in tako naj bi za lani Jesenice prispevale 18 odstotkov ali 342 tisoč dinarjev. Delež Kranja je 42 odstotkov, Radovljice 13 odstotkov, Škofje Loke 18 odstotkov in Tržiča 7 odstotkov. Skupaj naj bi občine lani prispevale milijon 850 tisoč dinarjev. Obveznosti do muzeja za lani nista poravnali Jesenice in Škofja Loka, odbor podpisnikov pa vztraja, da je obveznosti za nazaj treba poravnati. D. S. V dom le začasno Jesenice — V jeseniškem domu upokojencev dr. Franceta Berglja ugotavljajo, da se vedno manj ostarelih, bolnih ali tudi zdravih občanov odloča za sprejem v dom. Lani se je za sprejem v dom prijavilo za 10 odstotkov manj oskrbovancev kot leto prej, vzroki pa so različni. Večinoma bi jih lahko strnili v to, da življenjski •standard delovnih ljudi pada, deloma pa tudi v to, da imajo po vseh drugih občinah tudi že domove oskrbovancev. V domu imajo največ dvoposteljnih sob in enoposteljnih, v njih pa so večinoma občani jeseniške občine, sprejemi iz ostalih občin se zmanjšujejo. Zmeraj več je upokojencev, ki se odločajo le za začasen sprejem, zaradi okrevanja po odpustih iz bolnic, za čas dopusta svojcev in pozimi. Umrljivost v domu je vedno večja zato, ker so ob sprejemu občani večinoma zelo slabega zdravstvenega stanja. Povprečna starost v domu je 72 let. Tistih, ki sami plačujejo oskrbnino, je 20 odstotkov, prav toliko je takih, ki jim poleg pokojnine prispevajo sredstva za oskrbo svojci, največ, 40 odstotkov pa je takšnih, ki jim delno prispeva k stroškom oskrbnine tudi skupnost socialnega skrbstva. D. S. Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — Številka 2 Uradnega vestnika Gorenjske je izšla z datumom 1. marca. V tej številki objavlja predpise vseh pet gorenjskih občinskih skupščin, od samoupravnih organov pa Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj in Skupnost socialnega skrbstva občine Jesenice. Občina Jesenice objavlja sklep o ustanovitvi* službe pravne pomoči delovne organizacije posebnega družbenega pomena za občini Jesenice in Radovljica. Obe občini s tem ustanavljata službo pravne pomoči za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije in skupnosti. Na Jesenicah ima služba sedež na Cesti maršala Tita 37, v Radovljici pa ima prostore na Gorenjski cesti 27. V odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Jesenice so navedeni ukrepi za zatiranje in preprečevanje kužnih bolezni na območju občine Jesenice. Naštete pa so tudi kužne bolezni. Razen občine Jesenice objavljajo takšno odredbo v tej številki Uradnega vestnika tudi druge gorenjske občine razen Kranja. Občina Kranj najprej objavlja spremembo pregleda stopnje davka iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov za financiranje splošnih družbenih potreb in skupnih potreb na področju SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje v občini Kranj v letu 1984, v nadaljevanju pa sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta Cone komunalnih dejavnosti Primskovo v kareju A (Gorenjski tisk). Predvideno je, da se območje razširi še na obstoječe stanovanjske objekte v tem delu in na območje Surovine. Nazadnje je objavljen tudi natečaj za dodelitev kadrovskih stanovanjskih posojil in stanovanj v občini v letu 1984. Občina Radovljica pa objavlja odlok o spremembah odloka o prispevku za zagotavljanje sredstev za interevencije v proizvodnji hrane v občini Radovljica za obdobje do leta 1985. Z njim določa, da znaša prispevek iz osebnega dohodka delavcev v višini, 0,8 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Obči rta Škofja Loka najprej objavlja odlok o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Škofja Loka v obdobiu 1981 — 1985 od 1. marca 1984 do 31. marca 19&4. nadaljevanju pa enak odlok za * dobje od 1. aprila do 31. decembra letos. V obeh odlokih določa stopaj* prispevka za tiste, ki niso podpis* samoupravnih sporazumov Z odlokom o podelitvi dom** Okrožnemu odboru aktivistov OF -škofjeloško območje občina *r¥fr Loka podeljuje domicil temu odbor V nadaljevanju pa objavlja še od* o spremembah in dopolnitvah a* ka o javnem mestnem prorced : sklep o vrednosti točke za določi* nadomestila za uporabo stavbo** zemljišča. S sklepom določa, da k* znaša vrednost točke 0,105 dinarja Občina Tržič pa najprej odlok o podstanovalskih rt v katerem je določilo, da je stoječa podstanovalska. raza*** prilagoditi določbam odloka v fes* mesecih od uveljavitve. Odlok je* čel veljati 9. marca. V nadalje*« j je objavljen sklep, da se Marjeto* javec razreši kot člana volilne f sije in se jo imenuje za ne tajnika občinske volilne 1 Tomislav Zupan pa je razrešen namestnik tajnika občinske to komisije in se ga imenuje za b občinske volilne komisije Tržič. V predpisih samoupravnih i nov Samoupravna komunalna i resna skupnost občine Kranj prej objavlja spremembe in doa tve samoupravnega sporazuma« melji h plana samoupravne kon ne interesne skupnosti občine za obdobje 1981 — 1985, nato sklep o ugotovitvi, da so spx in dopolnitve samoupravni zuma o temeljih plana S»i vne stanovanjske skupnosti a Kranj za obdobje 19<8i_I98S. je 14. decembra lani sprejela ščina samoupravne stant skupnosti občine Krani Skupščina komunalne jni skupnosti občine Kranj »p sprejela na seji 8. decembra Spremembe in dopolnitve ssu, pravnega sporazuma o temetnlv i na objavlja v Uradnem vestruku Samoupravna stanovanjska nost občine Kranj. Skupnost socialnega skrbstvi' čine Jesenice objavlja skle^^ ditvi preživnin za leto I9-J4 no je, da se preživnine, ki so h*! že valorizirane, in preživninT čene v januarju 1983, s 1 rna«*1 tos povišajo za 33,7 odstotka^ Kam s tajniki krajevnih mosti skup Kaj naj bi dela! delavec v krajevni skupnosti — Če dela krajr^ j samouprava, dela tudi tajnik JESENICE - V Sloveniji je v krajevnih skupnostih zaposlenih 1.800 tajnikov ali kakorkoli jih že po posameznih krajevnih skupnostih imenujejo. Ob nenehnem razvoju delegatskega sistema in ob razgibani krajevni samoupravni, društveni in organizacijski dejavnosti se nenehno širijo njihove naloge in obveznosti, tako da so v marsikateri občini že resno začeli razmišljati o sistemsko urejenem delovnem statusu zaposlenih v krajevnih skupnostih. Ponekod so krajevni uradi, drugje so strokovni delavci, funkcionarji, amaterji, administratorji, ponekod jih sploh nimajo — prav zato se pojavljajo številne dileme, ki spodbujajo, da bi vsaj v posameznih občinah enotno uredili kriterije za ta delovna mesta. V jeseniškem primeru se je pokazalo, da jc to silno težko, še posebej, ker ne gre le za mestne, temveč tudi za številne podeželske krajevne skupnosti. Nekakšne skupne službe, razen za vodenje računskih in drugih poslov, bi prišle v poštev le v primeru, če bi šlo za krajevne skupnosti z vsaj približno enakimi oblikami. Povsem nepošteno bi bilo, ko bi vzeli kriterije, ki se v slovenski akciji ponujujo: na 3.500 krajanov en poklicno zaposlen delavec v krajevni samoupravi. Toliko krajanov lahko prebiva v mestnem središču / urejenimi komunalnimi in drugimi službami, nifiltem ko le nekaj slo kraj«" nov v petih ali št-stih vaseh tarejo številni komunalni in in»r lstruktu«--111 uiuble t) eiavjf * ■ A* * Kaj naj bi sploh delal del«** krajevni skupnosti in koliko tajniki delavni? Mnenja so c od tega, naj bi bil voljen na d><* štiri leta, do tega, da je dober le "=* ki pozna sleherno hišno števili*' volitvami tajnikov naj bi se hif^ praksi, da so nekateri tajniki n čno doživljenjsko na tem dekn mestu, vprašanje pa je, če bt n*)* cija resnično ohranila ne mote«* dela. Krajane tarejo številni prat** in cesto se obračajo na kn&* skupnosti po nasvete, po po-mfc^ ša razgledanost, dolgoletna pn* in samoupravna naravnanost ca sta skupščinam in svetu krajr4 skupnosti v veliko pomoč, aato*^ krajevne skupnosti, ki dobro 4c* brez dobrih tajnikov ne morej* obratno je še kako res: kjer s*V prava krajevne skupnosti peša** sploh ni, tudi tajnika nikoli ne to^ dobili v pisarni ali pri telefona. V razpravah o tajnikih ki ^ najbrž neka »kriterijska« s*ar* pot lahko hudo škodljiva, kaje * kriterijev, ki bi lahko zajeli vse *• čilnosti, ki jih izkazujejo posaa*** krajevne skupnosti. Odločitev -ne bi birokratsko zavrli še uspehov in naporov, ki pt>nekW - bi najbrž morali prepustiti ks*j tom in skupščinam krajevnih s**M nost i Tako široko delegatsko s»*7 „„vani, da jim moramo vendar*^ ,ji v tem primeru brez pridi j(>(i in zaupati. TOREK, 3. APRILA 1984 NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN GLAS Seja občinske konference ZKS Jesenice Jeklarna ne more več čakati Jeseniški komunisti so minuli četrtek na letni konferenci spregovorili o svojem delu in aktivnostih, ki jih čakajo v letošnjem letu — Nelogični administrativni ukrepi — Izvozna prizadevanja Jesenice — Jeseniški komunisti so na minuli letni seji občinske konference ZKS Jesenice — udeležba je bila izredno dobra — odkrito spregovorili o vseh težavah in problemih organiziranosti in dela komunistov v vseh organih in organizacijah, kjer se srečujejo. Aktivnost je bila v minulem obdobju usmerjena predvsem v aktivno vključevanje komunistov pri razreševanju gospodarskih problemov in težav, še posebej jeseniške železarne. Ničkolikokrat so že vztrajali, da se mora gradnja elektrojeklarne na Belem polju čimprej začeti, saj vsako zavlačevanje pomeni ogromne stroške, negotovost, razna ugibanja, polemike vseh in vsakogar. Če je gradnja opredeljena v srednjeročnem programu razvoja Slovenije in strokovno ocenjena, potem ne more biti nikakršnega omahovanja več, še posebej, ker je Železarna zbrala vso potrebno dokumentacijo in zbira denar za začetna dela. Komunisti, ki so prišli iz 103 osnovnih organizacij, so poleg splošnih ugotovitev o stabilizaciji gospodarstva, pokazali tudi na nekatere probleme v delovnih organizacijah, tiste težave, ki jih najbolj bolijo in na katere nimajo vpliva. Zdelo pa se je, da je bilo kar precej razprav takšnih, Programsko-volilna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj Vedno bolj ogrožena socialna varnost Predsednik Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen: »Glavne Saieri aktivnosti sindikata so zaustavljanje padanja realnega standarda in socialne varnosti, uresničevanje sprejete ekonomik politike, reforma sistema nagrajevanja, uveljavitev sindikal-stališč v delegatskem sistemu in usposabljanje kadrov v os-*wvnih organizacijah ...« Za predsednika so izvolili Mihaela jkutarja, za podpresednika Jožeta Antolina in za sekretarko 'reno Jere-Jerman rJ-'an^ — Programsko-volilna seja ^bcuiskega sveta Zveze sindikatov ^ani. na kateri so v četrtek, Uarca, ocenili delo sveta in orga- -ijzaeij v minulem letu ter sprejeli •Program dela za letos, je izzvenela v Ugotovitvi, da je socialna varnost de-^vcev v«dno bolj ogrožena in da je ^ne Pirnat pa je v razpravi med 31 opozoril, da se morata Zveza "v^katov in Zveza komunistov %?ašati, ali resnično bijeta tisto bit-ki smo jo zapisali v ustavo. Mar-se namreč srečujemo s protipravnimi dogajanji. Sindikat in Kv23 komunistov sta pri krepitvi S^K^pravnega položaja delavca V^kdaj premalo odločna in nista Vojsko enotna. Premalo delamo ljudmi in z ljudmi, izgubljamo V^v različnih študijah, pregledih, ^lizah in podobnem, ^podpredsednik izvršnega sveta > ^inske skupščine Ferdo Rauter se V vprašal, kako bomo gospodarili, bomo srečali z novimi obrest-X?** merami. Prenos obresti med 3w*£ke bi bila namreč iluzija in do-^^ttpritisk na povečanje cen. Odlo-rk. pa se bo treba na vseh ravneh od jV^oe do zveze spoprijeti tudi s pro-'W^?°In Prehude obremenitve zdru-dela. Gospodarstvo namreč ^ *.je že zdaj ne more izpolnjeni *y:h dogovorjenih in s sporazumi Mihael Rautar, novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj podpisanih obveznosti s področja skupne porabe. Zato bo že ta mesec v občini stekla razprava o tem, katere investicije s področja skupne porabe bi bilo treba začasno odložiti. Predsednik Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je v svoji razpravi uvodoma ugotovil, da kljub problemom ki so, »sindikat živi in ga je čutiti v večini naših sredin in skupnosti«. Opozoril je, da smo leto 1984 na področju gospodarstva začeli veliko bolj intenzivno,., da pa smo še vedno priča padanju, ne pa postopnemu počasnemu naraščanju standarda. Sindikat je uspel, da so v Sloveniji odpravljeni osebni dohodki izpod 10 tisoč dinarjev na mesec, vendar pa je zelo narasla uravnilovka. Zato je letos treba izvesti reformo sistema nagrajevanja. Ko je govoril o novem sistemu cen, je opozoril, da je naš samoupravni sistem pred veliko preizkušnjo. Sindikalne organizacije bi prav zdaj morale biti pobudniki za to, da bi v delovnih organizacijah dali na mizo vse predloge za nove cene. Tam, kjer ni nujno potrebno, ne bi smeli pristati na strokovne predloge za podražitve. Poudaril je tudi, da so v tem trenutku glavne smeri aktivnosti sindikata zaustavljanje padanja realnega standarda in socialne varnosti, uresničevanje sprejete ekonomske politike, reforma sistema nagrajevanja, uveljavitev sindikalnih stališč v delegatskem sistemu in usposabljanje kadrov v osnovnih organizacijah. Na seji so razrešili nekatere člane občinskega sveta in njegovih organov in izvolili nove. Za predsednika občinskega sveta so izvolili Mihaela Rautarja, sedanjega individualnega poslovodnega organa v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj. Za podpredsednika so izvolili Jožeta Antolina, referenta za socialno varstvo in družbeni standard v Savi, za sekretarko pa ponovno Ireno Jere-Jerman. A. Žalar da so kar nekako pozabili na samo-kritičnost, na lastne napake in slabosti, na lastno premajhno aktivnost v nekaterih delovnih in življenjskih okoljih. Številni razpravi j alci so poudarjali, da bodo administrativne odločitve povsod, ne le v gospodarstvu, okrnile širino delegatskega in samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Pojavljajo se prav nelogičnosti in nesmisli, ki se med drugim kažejo v tem, da je lani dobila jeseniška železarna dovoljenje za interventni uvoz koksa, da je sploh lahko delala in zato namenila izdatna devizna sredstva, po drugi strani pa mora z izdelki in proizvodnjo zagotoviti/čimveč deviz. Dobro bi bilo, ko bi administrativni ukrepi kaj reševali, tako pa so često v pravem nelogičnem nasprotju s sleherno ekonomsko logiko. Mlade komuniste bolijo štipendijska neskladja, vedno več je nezaposlenih, premalo se vključujejo v delo Zveze komunistov in sodelujejo, ker nekateri komunisti niso nikakršen zgled mladini. Zato je diferenciacija v Zvezi komunistov nujna in stalna naloga. Položaj delavcev v zdravstvu je nestabilen, nič bolje se ne godi tudi prosvetnim delavcem, katerih delo smo ob nestimulativnem nagrajevanju domala povsem razvrednotili. V zdravstvu nasploh naj bi se na Gorenjskem dokončno že zmenili, kakšen zdravstveni standard hočemo in če imamo dovolj denarja, da ga obdržimo. Tudi železniško gospodarstvo ima svoje, organizacijske probleme, ne nazadnje pa bi se tudi komunisti morali zamisliti nad pokojninami tistih upokojencev železarne, ki so se upokojili v letih od 1967, ko je železarna veliko gradila, delavci so prispevali svoj nujni delež, v pokoj pa odšli z izredno nizko pokojninsko osnovo. Vedno več je upokojencev železarne, ki danes resnično že životarijo z minimalnimi pokojninami. Nagrajevanje po delu bi morali v železarni temeljito preučiti. Usposabljanju komunistov jeseniška organizacija namenja veliko skrb, a žal ugotavlja, da so rezultati izobraževanja in usposabljanja dokaj pičli, oblike pa preživele. Morali bi poiskati bolj zanimive . oblike usposabljanja in slušatelje šol in seminarjev pozneje aktivno vključiti v delo. Od 154 članov sekretariatov jih kar 67 nima občinske partijske šole. Ko je jeseniškim komunistom spregovoril Štefan Korošec, je predvsem poudaril, da so izvozne naloge med prednostnimi nalogami naše stabilizacijske politike, saj smo v razmerah, ko je treba kar 50 odstotkov deviznega priliva nameniti za odplačevanje dolgov. Delavci morajo sami, samoupravno in v delegatskem sistemu spregovoriti o dohodku, boriti se je treba proti tehno-birokratskim tendencam, ki se ponekod še krepijo. Jesenice so star industrijski center, ki ima iztrošeno tehnologijo in v teh gospodarskih razmerah se problemi prav tu še zaostrujejo, zato jih je treba reševati sproti. Vsekakor je treba podpirati vse tisto, kar je dobro in napredno, pri vseh odločitvah pa morajo imeti komunisti vidno vlogo. Na letni seji so za predsednika občinske organizacije ZKS Jesenice izvolili Alojza Kalana, za sekretarja predsedstva občinske konference ZKS Jesenice pa Branka Iskra. D. Sedej Cerkljanske rezervne starešine zborovali Cerklje — Člani krajevne konference Zveze rezervnih vojaških starešin Cerklje so na nedavni programski konferenci pregledali delo v, preteklem letu in sprejeli program letošnjih dejavnosti. Lani so bili zelo uspešni: izvedli so celotni izobraževalni program, organizirali so predavanje s prikazom poučnih filmov ter streljanje z vojaško puško na strelišču v Poženiku, uspešni pa so bili tudi v patruljno-orientacijskem teku in na tekmovanju v okviru prireditve Po poteh partizanske Jelovice. Rezervne starešine s cerkljanskega področja bodo v nedeljo, 15. aprila, priredili streljanje z vojaško puško za prehodni pokal. Z dvema ekipama bodo sodelovali na patruljno-orientacijskem tekmovanju ob dnevu mladosti ter na strelskem tekmovanju za pokal krajevne skupnosti, udeležili pa se bodo tudi pohodov k spominskim obeležjem na Davovcu, Kriški planini ter na Ambrožu pod Krvavcem. J. Kuhar Programska seja občinske organizacije ZKS Kranj Osebna odgovornost na prvem mestu Združevanje sredstev, dela in znanja ter integracijski procesi v občini prepočasi potekajo — Komunisti se moramo zavzemati za solidarnost, ki temelji na delu — V razpravi po komisijah na programski seji je sodelovalo 54 delegatov — Za predsednika občinskega komiteja so izvolili Franca Rakovca, za sekretarja predsedstva pa ponovno Staneta Pirnata Kranj — »Za delo po komisijah na programski seji občinske organizacije Zveze komunistov Kranj smo se odločili zato, da bi omogočili čim-širšemu krogu delegatov, da lahko razpravljajo o dosedanjem delu občinske organizacije in komunistov v občini in da se čimbolj temeljito dogovorimo za naloge v prihodnje,« je v soboto, 31. marca, v uvodnem referatu podčrtal predsednik občinskega komiteja ZK Kranj Jaka Vehovec. Po plenarnem delu zasedanja je seja potekala v štirih komisijah: za družbeno ekonomske odnose, za politični sistem socialističnega samoupravljanja, za organiziranost, razvoj in kadrovsko rast ZK in za vprašanja vloge in položaja družbenih dejavnosti v občini. Na seji so razpravljali o delu občinske organizacije v minulem letu, sprejeli program del in idejno-političnega usposabljanja za letos, razrešili in izvolili devet novih članov občinskega komiteja in izvolili novo vodstvo občinske organizacije. Dosedanji predsednik občinskega komiteja ZK je v uvodnem referatu ugotovil, da kljub družbenoekonomskim napakam ljudje še vedno zaupajo v organizacijo in politiko zveze komunistov. Vendar pa mora zveza komunistov prav v sedanjem obdobju biti bolj intenzivna in revolucionarna. Preveč smo se doslej ukvarjali z različnimi teoretičnimi temami, analizami, ocenami..., premalo pa z ljudmi in njihovimi preblemi. Kranjsko gospodarstvo je minulo poslovno leto dobro končalo. Vendar pa na področju združevanja dela in sredstev ter znanja in v integracijskih procesih delo poteka prepočasi. Kranjsko združeno delo tudi premalo vlaga v tehnološko posodobitev. Prav nova tehnologija bi lahko prinesla še večji napredek pri izvozu in v gospodarjenju nasploh. Ko je govoril o delu in odgovornosti, je ugotovil, da pri nas skoraj ne poznamo nesposobnih, marveč dovoljujemo napake in neznanje. S tem je treba prenehati in kdor ni dorasel položaju in odgovornosti, mora me-rto prepustiti drugemu. Komunisti moramo odločno vztrajati pri tem. da je v samoupravnem sistemu na prvem mestu osebna odgovornost. Nenazadnje predloge dajejo posamezniki in organi in od tod potem tudi izvira osebna odgovornost. Geslo, da smo vsi odgovorni za vse, je čisto navadna demagogija. r-\ Kam z 2.500 dinarji Jesenice — Pokojnine nasploh so daleč od tega, da bi se približale življenjskim stroškom, nekateri upokojenci so zares prizadeti. Še posebej, če se z zajamčeno pokojnino, ki zdaj znaša okoli starega milijona, morata preživljati kar dva. V kako skromnih življenjskih razmerah živijo upokojenci, vedo društva upokojencev. V društvu upokojencev Javornik—Koroška Bela so lani za ozimnico najbolj socialno prizadetim članom namenili nekaj za ozimniški pri-boljšek, kajti ozimnica, razen najnujnejšega krompirja in premoga, je za marsikatere res že razkošje. Dvema upokojencema, ki sta živela ob 8.500 dinarjev mesečno, so podarili 2.500 dinarjev. Odšla sta v trgovino, od koder se kar lep čas nista vrnila. Vsak ve, da za 2.500 dinarjev domala da ni kaj več kupiti, a upokojena mož in žena sta hodila po trgovini toliko časa zato, ker resnično nista vedela, kam s tem poklonjenim razkošjem. Šestkrat sta šla počasi gor in dol, pregledala vse cene vsem tistim artiklom, ki sta si jih zdaj sploh upala pogledati, da bi na koncu vzela k blagajni resnično le najnujnejšo ozimni-ško zalogo. In ob blagajniškem izračunu je skromnima upokojencema ostalo v denarnici natanko še 500 dinar-jev.. / D. Sedej Franc Rakovec, novi predsednik občinskega komiteja ZKS Kranj Odločitev za delo v štirih komisijah na programski seji občinske organizacije ZK se je izkazala za dobro. Razpravljalo je kar 54 delegatov. Posebna komisija za zaključke bo zdaj temeljito preučila vse razprave oziroma gradivo s seje in ga posredovala občinskemu komiteju ter nato osnovnim organizacijam ZK v občini. V komisiji za družbenoekonomske odnose so opozorili, da na področju elektrogospodarstva niso bili uresničeni vsi dogovori, čeprav jih je elektrogospodarstvo s svoje strani uresničilo. Zamrznitev marž povzroča ve- , like težave trgovini in že močno zavira investicijsko sposobnost. V stanovanjskem gospodarstvu je trenutno problematično poravnavanje obveznosti v zvezi s plačevanjem stanarin in ogrevanja. V komisiji za politični sistem socialističnega samoupravljanja so poudarili, da je sistem dober in ga ni treba menjati, čeprav je zaradi sedanjega materialnega položaja pri nas v krizi. Prav to pa terja večjo odgovornost in aktivnost zveze komunistov. Razpravljavci v komisiji za organiziranost, razvoj in kadrovsko rast pa so med drugim poudarili, da je treba ugotoviti vzroke za počasnejše sprejemanje in za odhajanje članstva v zvezi komunistov. Lani je bilo v občini sprejetih 82 novih članov, kar je sicer več kot leto prej. Vendar pa je med novo sprejetimi premalo mladih delavcev in kmetov. Še posebej so poudarili skrb za mladino in ugotovili, da večje osnovne organizacije ZK niso vedno zagotovilo za večjo akcijsko aktivnost komunistov. Preveč je še vedno sestankovanja, premalo pa praktičnosti, življenja in dela. V komisiji za vprašanja vloge in položaja družbenih dejavnosti pa so ugotovili, da so nekatera področja dejavnosti v poročilu slabo obdelana ali izpuščena. Opozorili so, da je treba razčistiti vprašanje glede celodnevne šole in se lotiti ocene usposobljenosti kadrov za izobraževanje in vzgojo. Na področju zaposlovanja je stanje dokaj zadovoljivo. Težave se kažejo le pri tistih, ki končujejo ekonomsko, trgovsko ali administrativno smer. Na področju raziskovalne dejavnosti pa se doseženi uspehi slabo evidentirajo in premalo vrednotijo. V drugem delu plenarnega zasedanja so potem delegati sprejeli poročila in ugotovitve iz razprav. Razrešili so tudi devet članov občinskega komiteja in izvolili nove. Podprli pa so tudi predlog, da se Štefana Nemca ponovno izvoli za sekretarja Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Takoj po končani programski seji se je na 17. redni seji sestal občinski komite in razrešil dolžnosti predsednika občinskega komiteja Jaka Vehovca. Za novega predsednika je bil izvoljen Franc Rakovec, direktor Zavoda za letovanje Kranj, za sekretarja predsedstva občinskega komiteja pa ponovno Stane Pirnat. Za profesionalne izvršne sekretarje predsedstva so izvolili: Sreča Neči-mra (za politični sistem in informiranje), Branka Merviča (za organiziranost, kadrovanje in usposabljanje) in Vido Gorjanc-Prinčič (za družbeno ekonomske odnose). Za neprofesionalnega sekretarja za SLO in DS pa je bil izvoljen Matjaž Burgar. A. Žalar GLAS4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 3. APRILA 1914 Pred spomladansko setvijo Zmanjšuje se donosnost kmetovanja Čeprav izbira gnojil, zaščitnih sredstev, semen in nadomestnih delov za kmetijske stroje ni popolna, bo spomladanska setev na Gorenjskem potekala brez večjih težav — Reprodukcijski material se draži hitreje kot kmetijski pridelki, kar zmanjšuje donosnost kmetovanja Kranj — Vsako leto poslušamo dognala enake obljube: letos bo preskr-3a z gnojili, s škropivi, semeni in z nadomestnimi deli za kmetijske »troje boljša kot leto poprej. Izkušeni vodje nabavnih služb v naših kmetijskih organizacijah kot tudi Kupci reprodukcijskega materiala tem besedam, čeprav prihajajo s »kmetijskega vrha«, bolj malo verjamejo. Zakaj? Navadili so se na izsi-jevanje in na različne izgovore dobaviteljev, na kršenje samoupravnih ;porazumov in pogodbeno dogovorenih količin in rokov, na poslovno lemoralo ... Četudi izpolnijo vse ob-/eznosti (plačajo predujem, devizno adeležbo, prispevek za naložbe), so >e vedno bolj ali manj nemočni opa-jovalci igre, v kateri imajo vse niti v rokah proizvajalci. Na Gorenjskem se bo že čez nekaj ini pričela spomladanska setev, pa tljub temu v kmetijskih organizaci-ah še vedno nimajo vsega potrebnega reprodukcijskega materiala. »Kmetje Gorenjske kmetijske za-Iruge potrebujejo letno 8600 ton imetnega gnojila; ocenjujemo, da ga majo 5500 ton na zalogi, kar bo za-lostovalo za spomladansko setev,« >oudarja Janez Šumi, direktor Go-enjske kmetijske zadruge. »Večina tmetov si je priskrbela ustrezne vr-ite gnojil, še vedno pa nekateri ča-cajo na ureo in KAN. Še najbolj se e v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala preskrba z zaščitnimi sred-;tvi. Dobili smo celo stabilan, škropi-o proti poleganju pšenice, in pripravek za uničevanje sovk, ki so lani povzročile kar precej škode na koruznih poljih. Čeprav je zadruga ^odpisala samoupravni sporazum in irispevala devizni delež, naši kme-je še vedno kupujejo traktorske gu-ne z »dinarji deviznega porekla«, medtem ko že od jeseni zaman išče-o akumulatorje. Za traktorje Zetor, 3eutz in Ursus imamo na zalogi le lajpomembnejše dele, ostale dobi-no občasno in v manjših količinah.« V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske — tozd Kmetijstvo bodo .pomladi posadili krompir na 169 iektarih, koruzo za zrnje in siliranje la 315 hektarih ter posejali jari ječ-nen na 67 hektarih in prvič tudi bob n sojo na petih hektarih. »Na zalogi imamo preko tisoč ton imetnih gnojil, kar bo zadostovalo a spomladansko dognojevanje, ne-.aj pa bo ostalo še za jesensko se-ev,« poudarja Stane Bernard, vodja »oljedelstva v temeljni organizaciji kmetijstvo. »Proizvajalci gnojil po-;osto ne upoštevajo dobavnih rokov n dogovorjenih količin, povzročajo iegotovost in nas dobesedno silijo k emu, da »načrtujemo« zaloge in milimo za leto naprej. Dobili smo tudi •ečino sort koruznega semena, med aščitnimi sredstvi pa najbolj pogre-amo pripravek za zatiranje plevela žitih. Če bi bila letos zgodnja po-nlad, bi ga v teh dneh že potrebova- Sicer pa nas preskrbovala z zašči-nimi sredstvi radi »presenečajo« in as tik pred zdajci, ko bi morala biti ?-ta že na njivi, rešujejo iz zagat. Na .odročju nadomestnih delov ne mo-emo pričakovati zadovoljive preskr-e, dokler bomo imeli tako pisan strojni park« — domače, avstrijske, emške,' italijanske, švicarske, an-leške traktorje in priključke, med aterimi so nekateri stari že blizu Ivajset let. Bolj kot to nas moti, da ii mogoče dobiti rezervnih delov niti a domače, leto ali dve stare stroje.« Ko beseda nanese na spomladansko setev, kmetovalci vse pogosteje omenjajo cene gnojil, škropiv, semena, nadomestnih delov ... Kmetijski pridelki se dražijo počasneje kot reprodukcijski material, kar pomeni, da se zmanjšuje donosnost kmetovanja. Poglejmo primerjave. Predlani so se cene kmetijskih pridelkov povečale (v primerjavi z letom poprej) za 24,9 odstotka, cene reprodukcijskega materiala pa za 37,3 odstotka. Lani septembra se je razkorak še povečal: kmetijski pridelki so se podražili za 28,5 odstotka, medtem ko so stroški pridelovanja porasli za 70 odstotkov. Predlani je kilogram mineralnega gnojila veljal 12,40 dinarja, ob koncu minulega leta že 24,70 dinarjev. Traktorji so se v dveh letih podražili za 94 odstotkov, silosni kombajni za 72, dvo-osne traktorske prikolice za 140 od-stotkov... C. Zaplotnik Adaptirali bodo depandanso Trst BLED — Ena od depandans hotela Toplice na Bledu je tudi nad 80 let stara depandansa Trst, dvonadstropna zgradba v bližini matičnega hotela. Adaptirana je bila že večkrat, nazadnje leta 1960. Ima 86 ležišč v dvo-in troposteljnih sobah, žal pa sobe nimajo kopalnic in sanitarij. Ker tako kot vsemu Bledu tudi hotelu Toplice v sezoni primanjkuje kvalitetnih ležišč, so se odločili, da depandanso Trst preurede tako, da bodo vse sobe opremljene s kopalnicami, napeljali bodo nove električne inštalacije in vodovod, obnovili notranjo kanalizacijo, zgradili še eno dvigalo, delno preuredili pritličje, kjer bodo uredili novo recepcijo, sobe in druge prostore pa bodo na novo opremili. Število ležišč se bo zaradi kopalnic sicer zmanjšalo s 86 na 66, vendar bo iztržek v takšnih sobah nedvomno večji, predvsem pa bo ponudba takšna, kot jo zahtevajo zahtevni tuji gostje, ki prihajajo v hotel Toplice. Znano je namreč, da ima hotel Toplice v zadnjih treh letih najugodnejšo strukturo gostov, saj ima poprečno 80 odstotkov tujih nočitev. Depandansa Trst pomeni zaradi slabše kvalitete dopolnilno ponudbo hotela in je»namenjena bolj agencijskim gostom. Kljub slabemu standardu pa je depandansa v letu 1983 ustvarila 8.524 nočitev, od tega 73 odstotkov tujih. S 27-odstotno letno oziroma 65-odstotno zasedenostjo v sezoni pa je depandansa znatno manj izkoriščena kot hoteli, ki so letno zasedeni blizu 57-odstotno, v poletni sezoni pa tudi do 90-odstot-no. S prenovitvijo bo po prvih ocenah depandansa Trst ustvarila 13.700 nočitev letno, to je kar 60 odstotkov več kot v letu 1983. Z obnovo depandanse Trst bo nedvomno pridobil tudi Bled kot celota, saj mu prav v sezoni ko je na Bledu tudi 90 odstotkov tujih gostov, zelo primanjkuje sob s kopalnicami. Investicija bo hotel Toplice stala 62 milijonov dinarjev; od Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske bo zanjo dobila 31 milijonov dinarjev kredita. D. Dolenc Sejem bo odprl Mihail Šefer Kranj — V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju v teh dneh potekajo še zadnje priprave na začetek 23. Sejma kmetijstva in gozdarstva, ki bo na prireditvenem sejemskem prostoru v Savskem logu od 13. do 23. aprila. Letošnji sejem bo nadaljevanje oziroma razvijanje zamisli o tej sejemski prireditvi z nosilci kmetijstva v Sloveniji. Poslanstvo te prireditve bo zato tudi letos v predstavitvi možnosti za razvoj različnih agropodročij, poudarek pa bo na gorenjskih razmerah. Prireditelji si prizadevajo, da bi na sejmu prikazali tudi različno tehnološko opremo za kmetijstvo in gozdarstvo, pri čemer bi izkoristili tako imenovane sejemske kontingente. Razen dogovorjenega oziroma utečenega programa bo med sejmom tudi več prireditev s področja ovčereje, gozdarstva, zavarovalništva in drugih področij. Organizirana bodo zasedanja različnih združenj, okrogle mize, strokovna predavanja. Med sejmom pa bodo obravnavali in ocenili tudi avstrijsko-jugoslovanski sporazum o gojitvi jelenjadi. Seveda pa na prireditvi ne bo manjkalo tudi pravega sejemskega razpoloženja. Razstavljalci si namreč prizadevajo, da bi tudi tokrat ponudili obiskovalcem različno potrošno blago, tudi takšno, ki ga je od časa do časa težje dobiti. Pred dnevi so predstavniki Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem obiskali člana predsedstva zvezne gospodarske zbornice Mihaila Šeferja, ki je zadolžen za agrokompleks Jugoslavije. Seznanili so ga s programom letošnje spomladanske sejemske prireditve v Kranju in ga ob tej zaprosili, da bi sejem tudi odprl. Mihail Šefer je povabilo na otvoritev sejma sprejel. A. Žalar Plavžarji dosegli plan JESENICE — Jeseniški železarji so kljub rednemu remontu plavža marca dosegli dobre poslovne rezultate, saj so dosegli 105 tisoč ton skupne proizvodnje in uresničili družbeni plan. V enem plavžu so proizvedli 8.500 ton grodlja in s tem presegli družbeni plan kar za 28 odstotkov. Družbeni plan so presegli tudi jeklarji za 4 odstotke. Na tržišče so železarske proizvode najuspešnejše prodajali v temeljni organizaciji združenega dela žebljarna, v valjarni žice in v profilarni. D. S. Milijon parov čevljev na zahod V žirovski Alpini so lani izvozili milijon 259 tisoč parov obutve, od tega skoraj milijon parov na zahod — Skupni iztržek od izvoza je 15,6 milijona dolarjev — Tudi finančni rezultat je zadovoljiv Produktivnost je porasla za 12 odstotkov, kar je zelo veliko zaradi pogoste slabe oskrbe s surovinami. Tudi finančni rezultat je zadovoljiv in je na ravni leta 1982. Celotni prihodek je večji za 66 odstotkov materialnih stroškov pa je za 70 odstotkov več. Iz tega je razvidno, da so cene materialov rasle hitreje od cen izdelkov. Dohodkovno je bik najslabša prodaja na domačem trgu Zahodno tržišče pa zaradi rasti tečaja konvertibilnih valut in večletne prisotnosti na teh trgih že omogoči tudi dohodkovno zanimivo prodne pri smučarski obutvi. Vzhodni trg* dohodkovno vedno Zanimiv, saj dc-sežene cene pokrivajo tudi* stroste nakupov deviz po 150 do ^odstotkov višji ceni od uradne. Celotni prihodek je znašal 6 8 m* jarde din, dohodek 1,3 milijarde 5 sti dohodek 912 milijonov dinare in njihovi porasti so znašali 66 52 s 49 odstotkov. Osebni dohodki pa š porasli za 35 odstotkov. Za postois sklad so namenili 245 milijonov * narjev, kar je skoraj 70 odstotka* več kot predlani. Za letos menijo, da bodo planir* obseg proizvodnje dosegli le z uJfr mi napori. Razpolaganje z deviza* se še zmanjšuje in še sedaj točno, s kolikšnim odstotkoi nega priliva bodo razpolagi njuje se nelikvidnost celotk« spodarstva. Na trgu se pojav več pomanjkljivosti v preskrbi** produkcijskimi materiali, kar ie vezano s pomanjkanjem deviz ur likvidnostjo. Zato so prisiljeni žati material, za kar jim zmanjkuje deviz in tako se krotr dalje- L. Bog^j Kadra ni, pravilniki se prepisujejo V manjših delovnih organizacijah zato, ker nimajo delavcev pravnikov, često prepišejo samoupravne akte od druge delovne organizacije — Neustrezni postopki sprejemanja samouDravnjfc sporazumov in dogovorov Jesenice — Družbeni pravobranilec samoupravljanja jeseniške občine med drugim ugotavlja, da se pojavljajo iste organizacije združenega dela, ki prikazujejo ob periodičnih obračunih izgubo in da pravočasno ne izdelajo sanacijskih programov. Za nedorečenosti v svojih samoupravnih aktih iščejo vzroke v nestabilnosti zakonskih določil nasploh, v vse preveč pogostih spremembah pogojev gospodarjenja, to pa vpliva na realno planiranje in terja stalno prilagajanje. Deloma je razumljivo v manjših delovnih organizacijah, ki nimajo dovolj delavcev za taka opravila. Manjše delovne organizacije se tudi še vedno zatekajo h kopiranju samoupravnih aktov večjih organizacij. Prepisani pravilniki se izkažejo Žiri — V Alpini so lani izdelali skoraj milijon in 900 tisoč parov obutve in so s tem izpolnili 97 odstotkov plana. V primerjavi z letom 1982 so izdelali 18 odstotkov obutve več. Tako velik porast proizvodnje so dosegli z dobrim sodelovanjem s kooperanti v državi: Vikom, Tatjano Mari-nič, Ratitovcem in v zadnjih mesecih z Otlico, ki so sešili 800.000 parov zgornjih delov čevljev ali kar 42 odstotkov vseh. Zelo dobro so razvili tudi sodelovanje z italijansko firmo Beneco, kjer so sestavili 34.000 parov smučarske obutve. Izvoz je lani količinsko porastel za 30 odstotkov, prodaja doma pa ža 13 odstotkov v maloprodajni mreži in skupaj z grosistično mrežo za 18 odstotkov. Izvozili so milijon in 125 tisoč parov obutve. Povečevali so izvoz na konvertibilni trg, medtem ko se izvoz na kliring še naprej zmanjšuje. Skupni iztržek od izvoza je znašal 15,6 milijona dolarjev in je bil za 4 odstotke nižji kot leto prej. 8 milijonov dolarjev so zaslužili na konvertibilnem trgu in 7,6 milijona dolarjev na kliringu. Po vrednosti je bil konvertibilni izvoz za 7 odstotkov večji kot leta 1982, količinsko pa več kot polovico. Vendar lani čevljev niso prodajali pod ceno. Zaradi pomanjkanja deviz, ki bi jih potrebovali za uvoz materialov za proizvodnjo, so se morali s tujimi kupci dogovarjati o »lohn« poslih in financiranju izvoznih materialov z njihove strani. To seveda pomeni zmanjšanje deviznega priliva od prodaje na tujem. Na vzhod so prodali 270.000 parov obutve in "zaslužili 7,6 milijona dolarjev. Brezniška Planika med najboljšimi V temeljni organizaciji Planika Breznica zgledno skrbe za socialno varnost zaposlenih — Pomemben dvig proizvodnje Breznica — Temeljna organizacija tovarne obutve Planika na Brezni-ci je ena izmed osmih temeljnih organizacij združenega dela v okviru kambinata. V temeljni organizaciji dela 234 delavcev, predvsem ženske, saj je zaposlenih le 11 moških. Temeljna organizacija po mnenju jeseniškega občinskega sindikalnega sveta sodi med zgledne delovne organizacije predvsem po samoupravni organiziranosti in družbenopolitični aktivnosti. Ne le, du se vključujejo v vsa družbenopolitična in gospodarska dogajanja v občini in v krajevni skupnosti, temveč dosledno skrbijo za socialno varnost zaposlenih. Poskušajo nuditi .socialno varnost tudi delavcem z zmanjšano delovno sposobnostjo v dogovoru s skupnostjo za zaposlovanje, v minulih letih pa so se v program izobraževanja vključevali tudi učenci iz posebnih osnovnih šol, ki so se uspešno vključili v proizvodnjo. Kakor morejo, poskušajo pomagati tudi tistim, ki jim je priznana tretja kate- gorija invalidnosti, s tem da jih razporejajo na dela in naloge, ki jih s svojimi sposobnostmi lažje opravljajo in niso vezana na normo. Na področju družbenega standarda so posvetili največ pozornosti reševanju stanovanjske problematike zaposlenih. S proizvodnimi rezultati so že nekaj let zadovoljni. Po zaključnem lanskem računu pa je bila temeljna organizacija združenega dela tovarne obutve Breznica med najboljšimi v okviru kombinata. Proizvodnja po vloženem delu se je povečala za 15 odstotkov, produktivnost pa za 8 odstotkov. Prisotnost na delu je bila v primerjavi z letom prej za 3 odstotke boljša, zastoji pa so se v proizvodnji zmanjšali za 29 odstotkov. Pomembno je, da so se boleznine znižale od 8 odstotkov na 3 odstotke, zmanjšalo se je tudi režijsko delo v proizvodnji, medtem ko se je doseganje normativa dola povečalo za 6 odstotkov. D. S. tedaj, ko gre za vprašanja delcvr razmerij, nagrajevanja in stanovar ske problematike. Značilen nrirn* je center za srednje usmerjeno i* braževanje, ko so uporabljali st*< pravilnike in prihajalo je do nestf* jemljivih razlik pri osebnih cS& kih, izplačilu nadomestil, del niso zaupali v novo organizi Družbeni pravobranilec j večkrat posredovati pri sprei sporazumov ali dogovorov, ki manjkljivi ali nejasni. Tako je vil neustrezen postopek sp nja sporazuma za sanacijo v Gorenja, dogovora o zdru' sredstev za oskrbo Gorenjske mogom, po nepravilnem pos se sprejemala tudi merila stimulacije za izvozne spodb tako dalje. Delovne organizacije večkra* mo zakonskih določil razporeda." -sti dohodek in jim potem zrn ar -denarja /.a ostale namene, kot rodice pa se javljajo v zahtevah po -jih lastnih cenah proizvodov in tev. Pri obravnavi zaključnih r in poslovnih rezultatov delavcem ? gosto prikazujejo visoke obvezno* na katere nimajo vpliva, čep: predhodno sporazume podpis, obveznosti sprejeli. Delavcem bi nK" rali prikazati posledice slehefl* odločitve, zato je družbeni pra\ nilec pri nekaterih predlogih poc-negativno oceno, ker je menil, dapf slovni rezultati niso takšni, da bi dopuščali delitve za posamezne nar*" ne. V zaostrenih pogojih gospodad* 11 ja prihaja tudi do razporejanja * ■v. Nekateri so stvar hude : ostavili in označili kot izjemnost" di v neupravičenih razlogih, zato prihajalo^ pritožb in sporov ; lavci. Primeri razporejanja skupnih služb v proizvodnjo in:v dobno, tisto razporejanje, k meni izjemnosti, temveč iz k slabo planiranje, slabo orga dela, nedoslednost odgovor-:h i lavcev, naletijo nasploh na sp:oi"-družbeno odobravanje, vendar ti pr meri ne bi smeli postati vsakdani in normalen pojav. Tako bi nnoupravni akti postali m* trebni, izjemnosti pa praktično m - D.Sedti TOREK, 3. APRILA 1984 KULTURA Pogovor s pisateljem Vladimirjem Kavčičem Ustvarjanje je del človeka 5. STRAN O L A Brati knjigo o domačem kraju, dogodkih in ljudeh-, ki jih morda ne poznaš, pa so ti vendar blizu, potrjevati misli, ki jih tudi sam razmišljaš, je gotovo tisto,kar nas vedno znova vzpodbuja, da prebiramo knjige Vladimirja Kavčiča. Zato so se v Škofji Loki odločili, da Groharjevo priznanje za umetniško delo tokrat podele prav njemu, pisatelju iz Podgore v Poljanski dolini. Čeprav že dolgo ne živi več doma, veliko njegovih literarnih del še vedno odseva navezanost na domačo vas in ljudi, posebno tista dela, v katerih opisuje vojno, ki jo je kot otrok preživel v domači vasi. Kdo je Vladimir Kavčič? »Nekateri me štejejo za pisatelja. To sklepajo po dvajsetih knjigah, ki sem Jih napisal. Toda v svojem življenju sera se ukvarjal še z drugimi stvarmi. Že med študijem prava sem bil soured-nik različnih revij in časopisov, kasneje pa sem delal na RTV. Moja mladostna in kasnejša želja je bilo delo v založništvu. Dvajset let sem delal v založniškem podjetju. Bil sem vse, od kurirja do direktorja. Dvanajst let sem bil urednik knjižnih zbirk. Takrat sem na ->l leto prebral od sto do stopetdeset rokopisov in knjig. Tudi skozi to delo sem dobil širok vpogled v zgodovinsko preteklost, zlasti v zgodovino narodnoosvobodilne vojne. Imel sem veliko stikov s pišočimi po vsem svetu. Toda tudi delo v založništvu sem izčrpal, zato sem bil zadnje štiri leta v avtorski agenciji. Sedaj sem predsednik Kulturne skupnosti Slovenije.« Kakšni so vaši spomini na mladost? »Otroška leta sem preživel v Poljanski dolini. Živeli smo skromno, zato so si starši zelo želeli, da bi se naše življenje izboljšalo. Zelo zgodaj so, nas, otroke, navajali na delo, in delo mi je postalo velik užitek, kajti tudi sam sem hotel doprinesti k domačem gospodarstvu. Po vojni se mi je, kot vsem mladim, ponudila priložnost za študij. Šel sem v gimnazijo in kasneje na pravno laklteto. Vedno sem rad delal in spoštoval človekovo delo in njegovo delavnost. To je zame eno bistvenih meril, kajti vse dobrine materialnega in v veliki meri tudi duhovnega sveta so posledice dela.« Kdaj ste se začeli zanimati za pisa- Predavanje o Gangapurni Kranj — Tokrat bo kranjske planince in alpiniste obiskal popularni Stane Belak-Šrauf in jih popeljal na vrh 7.455 metrov visoke Gangapurne. Planinsko predavanje z izbranimi barvnimi diapozitivi bo v Delavskem domu v Kranju (vhod 6) v torek, 3. aprila, ob 19. uri. Prigode in nezgode na poti ter v severni steni, ki je visoka 1.800 metrov, so vredne ogleda. Zato v torek na svidenje. nje".' »Odnos do knjige se mi je izoblikoval že v zgodnjih letih. Ded je imel na podstrešju dve veliki skrinji knjig in časopisov. Pozimi, ko je bilo več časa, sem veliko bral. Pri dedu so se tudi zbirali ljudje iz bližnjih vasi, ki so bili za takratni čas nekakšni svetovljani. Hodili so po tujih deželah, znali so tuje jezike. Pripovedovali so o življenju po svetu, o Nemčiji, Italiji, Ameriki. Takrat sem dobil posluh za zanimive zgodbe. Za pisca je to pomembno, ker se tako oblikuje neka senzibilnost in spomin za situacije, nijanse v pripovedih, za obraze. Vse te izkušnje so vezane na domači kraj in s seboj jih nosim vse življenje. Čeprav že dolgo živim v Ljubljani, sem še vedno sestavni del tistega oko- JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (143) Pridevniki na — ski iz tujih podstav '^današnji številki Dela pravite, da se imenovalnik besede Szom-oatfieiv izgovarja Sombatej. Motite se: izgovarja se Sombathej v madžarščini. Prekmurci izgovarjajo Sombotel, pišejo pa nekateri Sombo-tel, drugi pa Sombotelj — pridevnik je prvim sombotelski, drugim pa somboteljski, vendar nedosledno (prim. Vilko Novak). Pridevnik ute-u ^omhathplvski (...), kar v zadnjih časih rabi npr. Delo gne biti tudi szombathelvski (...),«. Kako naj to pišemo v knjižnem jeziku? Jaz bi predlagal szombathej-ski; s tem bi izločili vse prekmurske variante.« (M. R., Ljubljana.) — »Izgovarjava »sombatej« ima sicer svoje temelje v izgovorjavi tujk v nekaterih prekmurskih krajih, kjer zlasti pri tujkah kaj radi izpuščajo črko h. Pravilna madžarska izgovorjava je »sombathej«, kar pomeni »sobotno mesto« (zely pomeni kraj ali mesto). (Dr. J. N., zaslužni univ. prof., Maribor.) — »Prav tako se moti povednik in vsak drug očitar z prof., Maribor.) — »rTav tano se u.u« j«,,™.« — .™ ■ njim češ: Szombatheh/ (izgovor /sombatej/) - le v Ljubljani pri tistih, ki madžarski ne znajo ali ne slišijo pravilnega izgovora: Sombathej -saj pomeni hely (izd. hej) kraj - torej sobotni kraj. Soglašam s pridevniško obliko sombathejski, čeprav Prekmurci ze stoletja izgovarjajo in pišejo- Somboteo, sombotelski, tako se danes v spisih o prekmurski preteklosti in porabski sedanjosti, toda te oblike nisem upala uporabiti zaradi pričakovanega vika Kdo njih pravo trdi, to se praša. Ker ere za zloženko, je naš izgovor (tj. izgovor, zapisan v razsodbi), opirajoč se na prekmursko izročilo, najbolje približat! izvirniku. Pridevnik je potem szombathejski (izgovor sombathejski), in sicer po Šolarjevem pravilu iz SP 1962. Po tem pravilu soglasnike na koncu podstave Dred-ski pišemo po domače: Bonn — bonski, Sevilla - sevilj- szombathejski. podstave pred-ski pišemo po domače: — skl Bologna - bolonjski in torej tudi SzombatheIy — Lepa hvala za odziv. Morebitne predloge, kritike m opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: ' JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. lja. Kolikor starejši postajam, toliko bolj se zopet vračam nazaj.« Ker v svojih delih opisujete Poljansko dolino in ljudi, vas včasih primerjajo z Ivanom Tavčarjem. »Te primerjave prav gotovo izvirajo iz dejstva, da sva iz iste doline. Tavčar je pomemben v slovenski književnosti, njegova najboljša dela — Visoška kronika, Cvetje v jeseni, pa tudi nekatere črtice — so še vedno aktualna in tudi meni veliko pomenijo. Vendar naju loči celo stoletje in od takrat se je človeška problematika spremenila, tudi v Poljanski dolini. Pri Tavčarju prevladuje socialna problematika, ki je vezana na težak položaj takratnega kmeta. Današnja razmerja, se mi zdi, so»dosti bolj zapletena. To, kar me zanima, sega dosti bolj v človeško notranjost — v razvoj človeka. Današnji človek je komplicirana osebnost.« Vaša dela s posebnim zanimanjem spremljajo Poljanci in domačini iz Podgore, zato vam je združenje umetnikov Škofja Loka podelilo Groharjevo priznanje. Kaj vam pomeni? »Star latinski pregovor pravi: Nihče ni prerok v domači vasi. Vem, da so moje pisanje domačini sprejeli s posebnim občutkom. Dostikrat se je nekaterim zdela kakšna stvar tudi sporna, toda z leti je raslo razumevanje za to, kar delam. Tudi moj odnos se je razvijal in postajal vsestranski. Mlade generacije so ga sprejele in mi to tudi priznale. Seveda priznanje štejem za velik uspeh, saj vsak avtor računa z javnim odmevom. Vsa naša dejavnost je namenjena soljudem. Če pride do sozvočja, je to v korist delu in nadaljna spodbuda zanj. Že pred leti sem tudi za roman Pustota dobil Prešernovo nagrado gorenjskih občin.« Knjiga Pustota je eden najuspešnejših slovenskih sodobnih romanov. Bil je ekraniziran, preveden v druge jezike. »Roman Pustota je resnično požel velik uspeh in priznanje. Mene je presenetilo, saj tega resnično nisem pričakoval. Čeprav se veliko mojih del navezuje na Poljansko dolino, je približno polovica tudi izrazito eksperimentalnih, abstraktnih in modernističnih. Letos bom dokončal knjigo, ki je nadaljevanje trilogije Žrtve. V njej opisujem konec vojne, spet v okolju Poljanske doline in Škofje Loke. V načrtu pa imam še veliko novih knjig.« Kaj je tisto, kar vas vedno znova priganja k pisanju? »Z vprašanjem umetniškega ustvarjanja, s tem,kaj je pisanje, se dosti ukvarja psihologija. Toda sam mislim, da je pisanje izražanje človekove imanentne težnje, izražanje neke lastnosti, ki jo ima vsak človek, kajti ustvarjanje je sestavni del človekove osebnosti. Poraja se vedno znova in nikoli se ne izčrpa. Čeprav imamo ljudje različne interese, vsi skušamo oblikovati svoje okolje in vanj vnašati samega sa-be. Le da nekateri počno to z drugimi dejavnostmi, jaz pa s pisanjem.« Vilma Primožič Knjige Prešernove družbe imaj o vse manj bralcev Število članov Prešernove družbe se je v zadnjih dveh letih razpolovilo, na Gorenjskem še posebej — Še pred dvema letoma so natisnili 25 tisoč izvodov redne knjižne zbirke, lani le 12 tisoč Podatki so osupljivi: v zadnjih dveh letih je število naročnikov redne knjižne zbirke Prešernove družbe upadlo z okroglih 14 tisoč na 8 tisoč, torej za 43 odstotkov, na Gorenjskem celo za 58 odstotkov — najbolj v kranjski občini, kjer je imela Prešernova družba leta 1981 še 858 naročnikov, lani pa le 130. V jeseniški občini je število padlo s 366 na 276, v radovljiški z 269 na 193, v škofjeloški s 168 na 84 in v tržiški s 94 na 53 naročnikov. Krepko je nazadovalo tudi število poverjenikov; leta 1981 je imela Prešernova družba na Gorenjskem 56 poverjenikov, lani le še 36. V zgodovini Prešernove družbe, ki je bila kot društvo osnovana leta 1953, zrasla pa je iz takoimenovane Prešernove knjižnice, je bilo najsvetlejše prav leto 1981, ko so natisnili 25 tisoč izvodov redne knjižne zbirke. Ohrabrilo jih je leto 1980, ko so natisnili 23 tisoč izvodov, ki so bili kmalu v celoti prodani, brez dvoma zaradi posrečenega knjižnega programa in elana, ki ga je vneslo novo, leta 1979 na občnem zboru izvoljeno vodstvo. Do nedavnega občnega zbora je Prešernovi družbi predsedoval pisatelj Ivan Potrč. Toda v zadnjih dveh letih so se razmere na slovenskem knjižnem trgu krepko spremenile in tudi v Prešernovi družbi so začele nastajati knjižne zaloge. Naklada redne knjižne zbirke je hitro upadla. Lani so natisnili 20 tisoč, lani le še 12 tisoč izvodov. Takšni so suhoparni podatki. Ker natančno ne vemo, kdo so bralci, naročniki knjig Prešernove družbe, težko odgovorimo, kje so razlogi za tolikšen upad. Torej lahko le sklepamo. Vemo, da današnji krizni časi knjigi niso naklonjeni. Ljudje imajo vse manj denarja, knjige pa se hitro dražijo, saj cene papirja in tiska skokovito rastejo. Anketa slovenskega javnega mnenja o branju in kupovanju knjig, ki je bila izvedena lansko pomlad, je pokazala, da z našimi bralnimi navadami ne moremo biti zadovoljni, saj knjige bere ta-korekoč le 40 odstotkov Slovencev, podobno je s kupovanjem. ,če pravimo, da je lahko samo človek, ki vsaj občasno prebere dobro knjigo, kulturen, razgledan in human, nas do tega cilja čaka še dolga pot. Sklepamo lahko, da daljša kot pred leti, saj so knjige Prešernove družbe — dobre in poceni knjige — prišle v marsikateri dom, ki si danes izdatka za knjigo ne more več privoščiti. M. Volčjak DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Vpisuje v tečaje strojnega pletenja in šivanja po intenzivni metodi Pogoj: — lastni stroj Vse informacije dobite po tel. 27-481 ali na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj Osebno. Koncert v Cerkljah Cerklje — Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela in moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj, ki ga vodi dirigent Jožef Močnik, pripravljata v četrtek, 5. aprila, ob 20,15 koncert v prostorih Osnovne šole Cerklje. Na sporedu bodo pesmi, s katerimi bosta zbora nastopila na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru. Akademski pevski zbor France Prešeren je tam doslej osvojil tudi dve zlati odličji, moški pevski zbor Davorin Jenko pa je dvakrat prejel bronasto priznanje. Pevci obeh zborov bodo poslušalcem vsekakor nudili izjemno kulturno doživetje. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bo v sredo, 4. aprila, ob 16. uri uprizorjeno delo A. Harrisa-Androkles in lev za osnovno šolo S. Žagar. V četrtek, 5. aprila, ob 14.30 bodo uprizorili delo L. Martnikova Trije rokomavhi za osnovno šolo Bratstvo in enotnost. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v sredo, 4. aprila, Večer z diapozitivi (Grška umetnost — dr. Cene Avguštin). V ponedeljek, 2. aprila, bo v Gorenji vasi ura pravljic (Sanjska miška — Marija Le-bar). Loški razgledi v prodaji Škofja Loka — Jubilejni, 30. letnik zbornika Loški razgledi, ki ga izdaja Muzejsko društvo Škofja Loka, je v prodaji. Dobite ga v pisarni Turističnega društva Škofja Loka na Mestnem trgu 10, med 9. in 12. ter 15. in 18. uro (tudi ob sobotah). Po Loške razglede pa lahko pridete tudi v pisarno Loškega muzeja na gradu vsak dan razen sobote in nedelje med 9. in 13. uro. Za člane Muzejskega društva je cena 300 dinarjev skupaj s članarino, v prosti prodaji pa veljajo 480 dinarjev. Muzejsko društvo prosi vse, ki to lahko store, da sami pridejo po Loške razglede, saj bi pošiljanje po pošto znatno dvignilo stroške. Uspela občinska revija Zveza kulturnih organizacij Kranj — odbor ^ glasbeno dejavnost je tudi letos organiziral ?va koncerta občinske pevske revije; prvi je bil i- marca v Delavskem domu v Kranju, drugi pa »J- marca v kulturnem domu na Visokem pri ^ranju, kjer je organizacijsko pomagal tudi domačim KUD. Prireditev je v bistvu prijateljsko ječanje vseh delujočih pevskih skupin v občini, £j«r pokažejo nivo svojih pevskih dosežkov pred **ubhko, sopevci in tudi pred strokovno komisijo. Letos je nastopilo le 14 pevskih skupin, ker -re zaradi objektivnih težav niso mogle sodelovati. Pelo je 356 pevcev. Opazen in pohvalen velik odziv poslušalcev, saj so dodobra na-obe dvorani, na Visokem je celo zmanjkovalo prostora. To vsekakor potrjuje domnevo, da sedanjih zaostrenih življenjskih pogojih raste anje in potreba po kulturnih vrednotah. • • • Najprej je nastopil starosta našega petja, ^. moški pevski zbor Društva upokojene ^ranj, ki ga je vodil Vencelj Sedej. Zbor je bi **wne pokazal še dokaj svežo zvočnost in dokaj Jrtro intonacijo. Njihova dolgoletna p. v.ka pri->_devnost in vztr-iinost sta zgledni in p"Kalni to ncev brez Ženskemu nonetu Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih — Tomo Zupan Kranj je umetniški vodja Marinka Mihelčič, mentor pa Slavko Mihelčič. Sestav se je po nekajkratnih glasovnih izmenjavah dokončno izoblikoval v nonet, ki ga je veselje poslušati, saj je za svoje pogoje delovanja zelo dober program pesmi odlično zapel in napravil ugoden umetniški vtis. Moški pevski zbor KUD Bela je po nekajletni pavzi ponovno prevzela zborovodkinja Marjanca Rehberger. Zbor je nastopil z nekoliko zastarelim programom pesmi, ki so ga pevci še kar uspešno in zanimivo odpeli. Primerjalno s preteklim letom je zbor precej uspešnejši, saj je pokazal boljšo zvočnost in manj intonančnih spodrsljajev. Zelo uspešno se je letos predstavil na reviji tudi oktet Vigred Predoslje, katerega umetniški vodja je Nace Gorjanc. Pevci so program zelo dobro izvedli do mere, ko se je zdel kar prelahek za njihove zmožnosti. Opazna je že nekajletna vztrajna kvalitetna rast tega pevskega sestava. Mešani pevski zbor Iskra je naslednik moškega pevskega zbora in v tej sestavi deluje že tretje leto. Vodi ga Marko Studen. Zbor ima lepo številčno in glasovno zasedbo in je pokazal do-brd zvočnost zlasti v ženskem zboru. Za ceno nekaterih spodrsljajev je zbor odpel dokaj težak in zanimiv program pesmi. S svojim nastopom je popolnoma opravičil in potrdil želena pričakovanja. Prvi del revije je zaključil APZ France Prešeren iz Kranja, ki ga že tretje leto vodi dirigent Tomaž Faganel. To je zbor, po katerem merimo najvišji nivo uspešnosti kranjskega zborovskega petja, saj zbor redno nastopa tudi v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru. Letos se i _pravim revijskim programorn_pg_- smi, ki se je zdel uležan, tako da so ga pevci izvedli z veliko mero muzikalnosti in lahkotnosti. Dirigent in zbor sta delovala kot homogena enota, ki je izvedla program na dostojni umetniški višini. • • • Drugi del revije je začel zbor Društva upokojencev, tokrat iz Predoselj, ki ga tudi vodi Vencelj Sedej. Pohvalna je sicer njihova delovna vnema in ljubezen do petja, vendar zbor zaradi svoje maloštevilnosti poslušalcev pevsko ni uspel zadovoljiti. Že tretje leto v Kranju prepeva Obrtniški pevski zbor, ki ga vodi Janez Foršek. Zbor je že na svojem prvem nastopu presenetil s zvočnostjo in giasovno ubranostjo. Tokratni nastop je bil sicer zadovoljiv, pogrešali pa smo več izdelanosti in malo bolj razgiban program pesmj. Moški pevski zbor Triglav iz Dupelj, ki ga vodi Franci Sarabon, je odpel program nekoliko lažje zvrsti, vključeval je tudi novejše delo zborovodje. Zbor je napravil kar dober vtis in pokazal privlačno zvočnost. Čutiti je bilo željo po razgibani izvedbi, ki zaradi nekaterih pevskih in inter-pretativnih napak ni povsod zaživela do želene mere. Mešani pevski zbor DPD Svoboda s Primsko-vega vodi že skoraj tri desetletja Julka Man-deljc. Zbor je nastopil s primernim revijskim programom in bi najbrž zmogel še težje pesmi. Kljub manjšim spodrsljajem je bil to nastop z zdravo in muzikalno podobo vseh pesmi, ki jih je bilo tako interpretirane prijetno poslušati. Nastop je bil za poslušalce lepo doživetje. Bil je tudi edini zbor, ki je predstavM noviteto — prvo izved-Tn ie bila Janeza Mori priredba Katalonske ljudske pesmi, ki jo je skla datelj posvetil prav zboru Primskovo. Oktet Sava Kranj, katerega umetniški vodja je Jože Mohar, je moral zaradi bolezni preložiti svoj nastop na drugi koncertni večer, vendar še vedno ni zmogel povsem uspešno razviti glasovnih zmožnosti, ki jih je od pevcev zahteval zelo težak program. Nastop je bil kljub intonančnim spodrsljajem kar simpatičen in soliden. Moški pevski zbor Tugo Vidmar vodi že tretje leto Alojz Lazar. Zbor je program, ki se je ^del kar prelahek za zborove zmožnosti, odpel zanesljivo in tekoče. Pesmi so bile dovolj žive, zbor pa - je napravil vtis zavzetosti in napredka. Dober nastop je motila le pregroba glasovna zvočnost. Moški zbor Davorin Jenko iz Cerkelj je nastopil s tehtno izbranim programom. Po pričakovanju je zbor pokazal precejšnje interpretativne zmožnosti, študioznost in zavzetost. Nastop je kljub intonančnemu spodrsljaju v prvi pesmi v celoti lepo uspel. Pevci so z zborovodjem Jožefom Močnikom delovali kot enotna skupina, ki je že večkrat dokazala, da je sposobna muzicirati v primerni zvočni ubranosti. Revijo je zaključil Mešani pevski zbor Valentin Kokalj Visoko, ki ga vodi Marija Kos. Zbor j* odpel po težavnostnih merilih precej neenotno izbran program, ki je zahteval nekoliko več, kot so pevci zmogli. Vsekakor je pohvaljen njihov pogum, da posegajo tudi po težjih skladbah, kar nakazuje ugodno perspektivo zborovega razvoja. • • • Uba koncertna večera sta se zaključila s prijateljskim družabnim večerom, ki pevcem veliko pomeni, saj jih zbližuje vsestransko. ŠPORT IN REKREACIJA O LAS 6. STRAN_ Državno prvenstvo v smučarskem maratonu Na Jezerskem zmaga Dušana Djuričiča TOREK, 3. APRILA \W Na letošnjem državnem prvenstvu v smučarskem maratonu so si naslove pritekli: člani — Dušan Djuričič (Mojstrana), ženske — Andreja Smrekar (Dol), mladinci — Sašo Graif (Hoče—Pohorje). Na petdeset kilometrov dolgi progi sta se za državni naslov ramo ob rami borila Dušan Djuričič'(Mojstrana) in Ivo Čarman (Triglav). V nedeljo na Jezerskem na maratonskem smučarskem državnem prvenstvu ni bilo težav z mazanjem smuči. Na vseh desetih pentljastih kilometrih je bil enak sneg. Trener Triglava Gašper Kordež s svojimi tekmovalci. Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET — Nogometašem Triglava v slovenski nogometni ligi na domačem igrišču ni uspelo, da bi iztržili več kot točko z gosti iz Murske Sobote. V tem drugem pomladanskem kolu so bili Triglavani boljši od gostov Mure, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo. V SNL-zahod so Jeseničani doma remizi-rali z Domžalami. Izidi — Triglav : Mura 0:0, Koper : Rudar (TV) 2:1, Stol : Vozila 4:1, Kladi-var : Železničar 1:0, Maribor : Primorje 5:1, Šmartno : Rudar (Trbovlje) 1:0, Kovinar : Izola 1:1, Jesenice : Domžale 1:1. Para prihodnjega kola — Primorje : Triglav, Elan : Jesenice. KOŠARKA — V nadaljevanju ženske republiške košarkarske lige je kranjska Sava brez težav osvojila dve točki v igri z Metko. V moški ligi pa je kranjski Triglav izgubil s Heliosom. Izida - Sava : Metka 73:61 (37:26), Helios : Triglav 105:94 (52:51). Para pri- Vaterpolo Kadeti Triglava prvaki KRANJ — Na letošnjem zimskem prvenstvu v Kranju za kadete so se za republiški naslov borila le tri moštva. Po pričakovanju je republiški naslov osvojil kranjski Triglav. Izidi - Triglav I : Triglav II 19:1, Triglav II : Koper 24:7, Triglav I : Koper 30:3. Vrstni red - 1. Triglav I, 2. Triglav II, 3. Koper. Vsa srečanja so vodili Ar-čon (Nova Gorica), Stariha in Krašovec (oba Kranj). -dh hodnjega kola — Jesenice : Sava, Triglav : Koper. KEGLJANJE — Zaključeno je tekmovanje v moški kegljaški slovenski ligi. Vodilni Kranjčani so gostovali v Mariboru, kjer so izgubili s Konstruktorjem. Za prvaka se bodo ponovno srečali z ljubljanskim Gradisom. Gradiš in Triglav sta namreč dosegla enako število točk. Izid — Konstruktor Triglav 5.679:5.386. ROKOMET — V nadaljevanju drugega dela rokometnega prvenstva v drugi zvezni ženski ligi so igralke Al-plesa z gostovanja v Borovu prinesle točko. V ženski republiški ligi so v prvem kolu pomladanskega dela prvenstva Dupljanke doma izgubile z Iskro, Preddvorčanke z Eto, Tržičanke pa z Burjo. V moški medrepubliški ligi so rokometaši Jelovice presenetili Rovinj, v moški republiški ligi pa je tržiški Peko izgubil v Murski Soboti. Izidi — ženske — Borovo : Alples 25:25 (12:14), Duplje : Iskra 18:30 (12:16), Burja : Peko 34:14 (14:6), Preddvor : Eta 11:15 (3:6), moški — Rovinj : Jelovica 20:25 (8:17). Pari prihodnjega kola — ženske — Alples : Osijek, Peko : Astra Jadran, Jeklotehna : Preddvor Eta : Duplje, moški — Jelovica : Šoštanj, Peko : Usnjar. ODBOJKA — V drugi moški odbojkarski ligi zahod so se odbojkarji Bleda vrnili z gostovanja neporaženi. V prvi ženski republiški ligi je Bled doma dobil z Ljubljančankami. Izida - Radnik (Bijeljina) : Bled 0:3, Bled : Partizan Tabor 3:2. Para prihodnjega kola — Bled : Fa-mos, Kočevje : Bled. -dh Na startu dvajset kilometrov dolge smučine za ženske: Metka Munih (Unior-Olimpija) in Jasna Kovač (Dol JEZERSKO - Hladno, oblačno in vetrovno vreme ter izredno dobro pripravljena deset kilometrska smučina in odlična organizacija smučarskega kluba Triglav-sekcija za teke, so botrovale lepemu tekaškemu zaključku letošnje smučarke sezone, Nad osemdeset tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov so se še za zadnje naslove borili v tekaškem maratonu. Člani so tekli na 50, članice, skupaj z mladinkami in mladinci, starejši in mlajši, so imeli dvajsetkilometrsko smučino. Boji v vseh treh kategorijah so bili izredno napeti, saj so se vsi borili kot za stavo. V najdaljši moški tekaški smučini, petdeset kflometroVjSO bili med favoriti naši državni reprezentantje Dušan Djuričič, Ivo Čarman, Jože Klemenčič in Jani Kršinar. Deset kilometrska dokaj zahtevna pentlja je pokazala, da favoriti ne bodo imeli lahkega dela. Vendar je že po nekaj kilometrih pove-del Mojsterčan Dušan Djuričič, ki tega vodstva ni več izpustil iz rok. Iz kroga v krog je povečeval svojo prednost in na koncu zmagal z minuto in pol naskokov. Vsi napori Iva Čarmana iz kranjskega Triglava in Jožeta Klemen-čiča iz Dola so bili zaman, da bi prehitela izredno razpoloženega Dušana Djuričiča. Odlično se je s to trojico boril tudi bivši reprezentant Gorjan Cveto Podlogar, ki mu je na koncu uspelo doseči nehvaležno četrto mesto. Mladinci so morali, kakor tudi članice in mladinke, preteči dva kroga ali dvajset kilometrov. Tudi tu so se za najboljša mesta udarili naši mladi reprezentantje. Največ moči in najbolj namazane smuči je imel Sašo Graif (Hoče—Pohorje), ki je zmagal pred Triglavanom Janezom Klemenčičem in Iztokom Raišpom iz Hoče —Pohorje. V ženski konkurenci, ki so imele enako dolgo smučino kot mladinci, je v odsotnosti naše najboljše smučarske tekačice Jane Mlakar iz Kranjske gore zmagala Dolančanka Andreja Smrekar pred Triglavanko Vido Bertoncelj. Rezultati — člani (50 km) — 1. D. Djuričič (Mojstrana) 2;38:11,7, 2. Čarman (Triglav) 2;39:41,7, 3. Klemenčič (Dol) 2;42:06,3, 4. C. Podlogar (Gorje) 2;44:29,8, 5. Kršinar (Unior-Olimpija) 2;45:50,6; mladinci 20 km - 1. Graif (Hoče-Pohorje) 58:41,1, 2. J. Klemenčič (Triglav) 1;00:04,5 3. Raišp 1;01:03,8, 4. Kline oba Hoče—Pohorje) 1;01:08,4 5. Pustovrh (Unior — Olimpija) 1;02:26,4; ženske 20 km — 1. Smrekar (Dol) 1;11:18,1, 2. Bertoncelj (Triglav) 1;12:14,3, 3. Raišp (Hoče — Pohorje) 1;12:30,9, 4. Lesjak (Lovrenc 1;13:33,6, &. Munih (Unior-Olimpija) 1;15:44,7. D. Humer Foto: F. Perdan Tečaj podvodnega reševanja Poljče — Včeraj se je v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pričel tečaj podvodnega reševanja, na katerem sodelujejo potaplj ači blejskega in kranjskega društva za podvodne dejavnosti. V petih dneh bodo tečajniki dopolnili teoretično znanje in preskusili reševanje ljudi in imovine iz Save in Blejskega jezera. Tečaj, ki je pomemben tudi z obramb nozaščitnega vidika, prireja Dru štvo za podvodne dejavnosti Kranj v sodelovanju s sekretariati za ljud sko obrambo vseh gorenjskih občin, (cz) Občinsko prvenstvo dva dni kasneje Radovljica - ZTKO Radovljica in TVD Partizan Gorje obveščata vse te kače na smučeh, da bo občinsko prven stvo v soboto, 7. aprila, ob 10. uri v Kranjski dolini na Pokljuki in ne v četrtek v Gorjah, kot so predvidevali. Prijave sprejemata prireditelja še v pe-tek. 6. aprila.' Mojstri vrivanja Tisoč in en izgovor V šoli sem spoznal mojstre laganja in opravičevanja, prepisovanja.domačih, šolskih in kontrolnih nalog, mojstre, ki so spretno vrteli jezik in2 malo znanja opravljali izpite. Pri vojakih sem opazoval mojstre »iskanja sence«, v gostinskih lokalih mojstre mešanja pijač (vina, piva in konj v nočnih zabaviščih imenitne mojstre hitrega zavajanja deklet, v tovarnah mojstre dela. . . predzadnjo marčevsko nedeljo na Krvavcu tudi mojstre vrivanja v dolge vrste smučarjev. Tako spretno so se zmuznili mimo redarjev, da smo navadni smrtniki, čakajoč v vrsti, resno premišljevali, kje so se fantje in dekleta naučili teh veščin. Svoj posel so opravljali spretno, skoraj poklicno natančno, da bi zaslužili celo predstavitev na straneh našega časnika — s sliko ter z imenom in priimkom. Mojstri vrivanja v vrste znajo biti celo nesramni, smo se prepričali Ko jih je možakar, že naveličan od desetminutnega čakanja, opozoril, da se lahko vrinejo le za njim, pred njim pa nikakor ne, so mu mojstrsko odeovc-rili: »Veš stari, nam se mudi. Ti pa si že dosti star in tudi za tvoje zc bo bolje, da se ne pelješ prevečkrat!« Mojstri so njegov predlog prikreii svoji (trdi) koži in se namesto pred njim vrnili še trideset metrov bliže i čnici. Kajpak — vrivanje je nekaterim očitno že zlezlo pod kožo. Vrste ne morejo videti, kot vzorna gospodinja ne prahu na novi omari. Vrivanje č njihov način življenja, ki ga vsakodnevno preskušajo pri mesarju, na pošr. v banki, avtobusu . . . Nobenega zardevanja, preplašenosti ali sramuni opaziti na njih, ko se meni nič tebi nič postavijo v vrsto, za svoje početje pa imajo tisoč in en izgovor. »Ja, veste, oči in mami sta tam spredaj in bi se rada z njima smučala,« se je v spakedrani ljubljanščini opravičevala supermodno oblečena smučarka, za katero bi človek dejal, da je že zdavnaj poletela iz domaČega gnezda. Opazovali smo postavno dekle — tudi naslednjič (in bržčas seafr kajkrat) je mojstrsko prepričala čakajoče in se vključno vrinila. »Oh, kaj morem? Tako veliko hitrost sem imel, da se nisem moee ustaviti,« je razlagal prebrisani fant in se že postavil na začetek kačastevr ste. Še predno smo zadnji prišli na vrsto, se je fante že drugič pripeljal nn-mo. Tudi tokrat ga je »zaneslo« v prve vrste ... J C. Zaplotnik Alpsko smučanje Anji Zavadlav že tretji naslov ŠKOFJA LOKA — Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke je bil na sta-rovških smučiščih organizator letošnjega državnega prvenstva žensk v slalomu. Med vsemi našimi tekmovalkami so nastopile tudi gostje iz Avstrije. Dvakratna državna slalomska prvakinja Anja Zavadlav se ni pustila presenetiti, zmagala je in s tem osvojila že tretji zaporedni državni naslov v tej tehnični disciplini. Smučarski klub Olimpija iz Ljubljane je bil dan pred državnim prvenstvom na Starem vrhu organizator mednarodnega ženskega slaloma. V obeh vožnjah je bila najhitrejša članica loškega Alpetoura Nuša Tome. Rezultati — državno prvenstvo — 1. Zavadlav (Olimpija) 1:36,74, 2. Šareč (Novinar) 1:37,18, 3. Tome (Alpetour) SPOROČILI STE NAM TOKOS zmagovalec — Na tradicionalnem veleslalomskem tekmovanju petih tržiških delovnih kolektivov so letos zmagali delavci Tovarne kos in srpov (TOKOS) pred Metalko, Tovarno pil Triglav, Tikom, Obrtnim podjetjem Tržič in Rogom-Cevarno. Med 50 tekmovalci so imeli največ uspeha — pri moških do 30 let Bojan Slapar, Janez Remic (oba TOKOS) in Goran Pehare (Tiko), v starejši skupini pa Janez God-nov, Lado Meglic (oba TOKOS) in Branko Klemenčič (Obrtno podjetje Tržič). Tekmovanje na Zelenici je pripravilo Obrtno podjetje Tržič. — J. Ki-kel Veleslalom v Lešah — Na pobočju pod Brdarjevo domačijo v Lešah je bilo tradicionalno, že peto tekmovanje v veleslalomu, na katerem so nastopili predvsem domači šolarji in mladinci. Pri pionirkah so bile najhitrejše Sabina Bohinjec (Leše), Mojca Bohinjec in Janita Valjavec (obe Hudi graben), pri pionirjih Klemen Bohinc (Leše), Franci Vetrnik (Visoče) in Igor Borštnar (Leše), pri mlajših mladincih Frenk Valjavec (Hudi graben), Matjaž Bohinc in Franci Kersnik (oba Leše) in pri starejših mladincih Jože Kokalj (Leše), Janez Štular (Paloviče) in Iztok Brlek (Leše). Prireditelji razmišljajo, da bi v prihodnje prirejali tekmovanja januarja in nekoliko bliže eni od vasi, ki spadajo v krajevno skupnost Leše. — V. S. Vodstvo Kliiiarja in Torkarjeve — Po sedmih množičnih veleslalomskih tekmovanjih za bogate nagrade Rena-ulta in IMV je pri moških v vodstvu Mirko Klinar (Jesenice) s 150 točkami pred Matjažem Pretnarjem (Škofja Loka) 140, Jane/oni Potočnikom (Škofja Loka) 132, Matjažem Hafnerjem (Kropa) 129 in Cirilom Čopom (Jesenice) s 126 točkami, pri ženskah pa Boža Tor-kar (Bled) z 48 točkami pred Janjo Pe-tač (Kranj) 40. Vido Zupan (Kranj) 35, Suzano Ruparčič (Tržič) 30 in Ireno Gartner (Železniki) 29. Sklepno tekmovanje bo v soboto, 14. aprila, na Zatrniku, podelitev diplom pokalov ter žrebanje dveh »katre« in drugih bogatih na-grad pa na Bledu. — M. Ilutar Po dolgem času bo v Kranju zopet KONCERT SKUPINE BULDOŽER, ki bo v SREDO, 4. aprila, ob 20. uri v DELAVSKEM DOMU 1:37,97, kombinacija - 1. Tone** tour), >. Kuhar (Novinar) 3 Tisto? greb); mednarodni slalom — i T* (Alpetour) 1:31,84, 2. Zavadlav Sil ja) 1:31,94, 3. Leskovšek fl*3 1:32,19,... 9. BergmanrT g* Smuk in veleslalom za pokal Kavke Kranj — Na smučiščih b,.o v teh dneh živahno! sa^S smučarji nastopali za pokala bu--ka. Tekmovali so v smuku in v-mu in pod pokroviteljstvom brke m s pomočjo RTC Krvi e V obe tekmi odlično izpeli an> SMUK -Po treh poskusih ^-odhcno trasirah in organizi^ N redno zahtevni progi v slabem in glenem vremenu je najbolSf te pričakovanju dosegel 2 irvRoi Štular. Drugi je bil Bolan L 1:10,75, tretji pa z 1:13 41 o ' kar. Nastopilo je nad štiride^ valcev. Qese- • VELESLALOM — V veUssh FIS normah je bila konkurenci" ških in ženskah izredna. sa," <.V pali v obeh konkurencah biv vanski reprezentantje. F>rj ' že v prvi vožnji vodstvo prevS Zibler, za presenečenje pa ie4 mestom poskrbel Damjan -3 tretji pa je bil Zdenko Pavec bler je tudi v drugi vožnji doli je še vedno v izvrstni fornru a mesto pa se je z res odlične bil Dušan Gorišek. Pri ženskah Oblak ni imela težkega dela ugnala vse tekmice. Rezultati — moški — 1:14,85, 2. Gorišek 1:16,29 1:16,36; ženske — 1. Oblak Debelak 1:33,07, 3. Šimenc Zmagovalci so dobili poki. ne, ostali pa nagrade bara Ka\ Občinska kegljaška lij V vodstvu tri moštva KRANJ — Šele zadnji dve kol: ški občinski kegljaški ligi bosta zali, kdo bo letošnji občinski enajstem kolu so v vodstvu tri moštva. Borec, Iskra-Telei podreški Simon Jenko bodo . obračunala za prvaka. Bre^ pa nista tudi Merkur in Sava. V enajstem kolu je ekipa :N dobila pomembno srečanje s Iskra-Kibernetika, Borec je bčl od Podbrežanov, Simon Jenk;> jI težav premagal Savo, Iskra-Te!' ka pa Elektro. Izidi — Iskra-Kjl 2.350:3.444, Borec 2.519:2229, Simon Jenko 2.423:2.377, Iskra-Telematika 2.692:2615. Vrstni red — Borec, Iskra-Tek*! ka, Simon Jenko po 14, Merkur a va 12, Elektro 10, Iskra-Kibemet-N Podbrezje 4. ■* Košarka Radovljica : Olimpija Radovljica — Košarkarji Raa>š se bodo danes, v torek, ob liLtf p**1 rili v telovadnici osnovne šote A.Tomaža Linharta v Radovljici J \ bljansko Olimpijo..Obeta se s^- j .„,„ prijateljsko srečanje, v x^ ' •bodo skušali tudi domači igralca f* /ah vse znanje in borbenost TOREK. 3. APRILA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA — ZANIMIVOSTI 7. STRAN GLAS SPOROČILI STE NAM PRVENSTVO KAMNE GORICE V VELESLALOMU — Smučarski rekreacijski center v Kamni gorici je iz leta v leto bolje obiskan. Tu pripravljajo tekmovanja vedno pogosteje različni delovni kolektivi iz gorenjskih občin, pa tudi od drugje. Vlečnica redno obratuje, poskrbljeno pa je tudi za tekaške proge. TVD Partizan Kamna gorica je februarja in marca pripravil štiri veleslalome za prvenstvo Kamne gorice. Na vsakem tekmovanju je nastopilo nad 50 krajanov, med katerimi je bil najmlajši star tri in najstarejši nad 50 let. Za končno uvrstitev so šteli trije najboljši veleslalomi. REZULTATI — deklice do 7 let: 1. Branka Vodopivec, 2. Nina Slivnik, 3. Maja Kržišnik; deklice od 7 do 11 let: 1. Betka Potočnik, 2. Katjuša Kržišnik, 3. Petra Šolar; dekleta od 11 do 16. let: 1. Danica Kavčič, 2. Metka Potočnik, 3. Metka Udir; fantje od 16 do 20 let: 1. Drago Duljak, 2. Neno Udor, 3. Renato Prem; moški od 30 do 40 let: 1. Andrej Potočnik, 2. Maks Rozman, 3. Joža Košir; dečki do 7 let: 1. Mitja Dolar, 2. Mitja Kapus, 3. Jani Ropič; dečki od 7 do 11 let: 1. Samo Rozman, 2. Kristi Vodopivec, 3. Tomaž Kapus; fantje od 11 do U let: 1. Bogdan Miljavec, 2. Toni Rozman, 3. Januš Smrekar; moški od 20 do »let: 1. Sašo Hrovat, 2. Beno Udir, 3. Iztok Kapus; ženske od 20 do 30 let: 1. Irena Kapus; ženske nad 40 let: 1. Min-ka Udir. — Andrej Potočnik TEKAŠKO PRVENSTVO PLANIKE * Komisija za šport, rekreacijo in od-*h pri sindikalni organizaciji v kranjski Planiki je pripravila prvo tovarniško telunovanje v tekih na smučeh, tofeležba je bila skromna (16 tekačev), Pa organizator kljub temu ne namerava vreči puške v koruzo. Med ženska-«ai so bile najhitrejše Tončka Uhan, Mojca Ropret in Sonja Jenko, med moškimi pa Janez Ribnikar, Jože Vidic in Viktor Eržen. — J. Kikel Pretekli teden so se na slavnostni *ji v Škofji Loki zbrali nogometni de-^ Gorenjske. Podeljene so bile plahte Nogometne zveze Slovenije in Umetne zveze Jugoslavije. Slavno-govornik je bil predsednik Medobčinske nogometne zveze Gorenjske Ja-Krajnik. Plakete Nogometne zveze Kenije so prejeli Lojze Benkič, Sla-^Boinar in Dore Stucin iz Skoije Lo-k Janez Žitnik iz Bohinjske Bistrice ^ Peter Piškur iz Lesc. Plakete Nogometne zveze Jugoslavije pa so prejeli j-anez Krajnik iz Škofje Loke in Miha Kramar ter Pavel Novak iz Kranja. — *\ Novak K0KRIČANI NA SNEGU - Šport **0 drušfro s Kokrice je priredilo pr-o Kokrice v skokih in veleslalo-^ Skoki so bili na Ilovki. Najboljši 5^27 tekmovalci so bili Drago Bene-™č, Robert Posedi, Stane Klemenčič. l osnovno šolo, da so izvedli akcijo O*«o kolo, da je 99 mladih opravi to Vj«rske izpite in da so precejšnje deležni pešci. WV Programudela so glavne naloge ^»majska paradna vožnja, avtomo-rallv Biška planina spretno-$S vožnja mopedistov, tekmovanje «lorbtov v okviru krajevnega praz-SS predavanja o varnem prometu in ^usposabljanje novih voznikov. Šolar, Janez Lotrič in Tone Šinkovec in v kategoriji nad 40 let Jože Frelih, Tone Lotrič in Franc Lavtar. Kar devet tričlanskih ekip pa je tekmovalo s sa-motežnimi sanmi. Med njimi je bila tudi ekipa žensk. Zmagalo je moštvo v postu vi Šinkovec, Šinkovec in Saker-šek pred .samimi Benedičič, Gartnar in Rakovec ter posadko Okorn, Šink in Lotrič. — jk MED VETERANI ZMAGAL RANT — Športno društvo Kondor z Godešiča je pripravilo občinsko namiznoteniško prvenstvo za veterane. Sodelovalo je 12 igralcev iz vse občine. Tudi tokrat je bil najbolje pripravljen Jano Rant, ki je poleg občinskega članskega naslova dobil tekmo med veterani, kjer je z 2:1 v finalu premagal Bertonclja. Zmagal je Jano Rant (LTH) pred Petrom Ber-toncljem (Kondor), Emilom Rantom (Polet), Janezom Starmanom (Kondor) itd. — J. Starman VODI SAVA - V dvorani TVD Partizan Stražišče je bilo predzadnje tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi. Pred zadnjim tekmovanjem vodi Sava, ki ima največje možnosti za osvojitev naslova prvaka. Ekipa Kondorja je zaradi sočasnega veteranskega tekmovanja odigrala samo dva dvoboja. Druga srečanja bo odigrala v zadnjem tekmovanju, ki bo v Križah. — J. Starman Pokal krajevni skupnosti Cerklje — Krajevna skupnost Cerklje je osvojila prehodni pokal na tradicionalnem ve-leslalomskem tekmovanju krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Druga je bila krajevna skupnost Poženik, tretji Brnik, četrti Zalog in peti Grad. Med 150 tekmovalci so imeli največ uspeha: pri mlajših pionirkah Andreja Valenčič (Brnik), Pri mlajših pionirjih Vido Simnovec (Cerklje), pri starejših pionirkah Mojca Mušič (Zalog), pri starejših pionirjih Edo Staroverski (Grad), pri mladinkah Vida Rogelj (Cerklje) in pri članicah Nevenka Šimenc (Cerklje), pri mladincih Miro Remic, pri mlajših članih Andrej Valenčič (Brnik), pri starejših članih Sašo Staroverski (Grad) in pri veteranih Flori j an Slatnar (Grad). Tekmovanje je pripravila krajevna skupnost Cerklje. — J. Kuhar Uspeh leskih padalcev Bovec — V Bovcu se je končalo letošnje državno in republiško prvenstvo para-ski, ta je v kombinaciji padalskih skokov na cilj in veleslaloma. Med 40 tekmovalci iz štirih republik (Slovenije Hrvatske, Makedonije ter Bosne in Hercegovine) so imeli največ uspeha člani Alpskega letalskega centra iz Lesc. Postali so ekipni državni prvaki, med posamezniki pa je slavil njihov član Roman Pogačar, ki se je letos nekajkrat izkazal tudi na tekmovanjih za evropski para-ski pokal. Rezultati — posamični skoki na cilj: 1 Svetina 0,0 m, 2. Pogačar 0,03 m, 3. Božič 0,04 m, 4. Mirt 0,08 m, 5. Šmid (vsi ALC) 0,15 m; skupinski skoki na cilj: 1. ALC B (Svetina. Božič, Šmid) 0 19 m 2. ALC A (Pogačar, Mirt, Inti-har) 0,74 m, 3. Zagreb 3,02 m, 4. ALC C (Šaiarič, Hrast, Fajfar) 4,61; vleslalom: 1 Pogačar 0,0, 4. Božič 8,61, 5. Svetina 8^87; ekipno: 1. ALC A 40,6. 2. ALC B 47,71; para-ski kombinacija — posamično- 1 Pogačar 3 točke, 2. Svetina 34. 3. Božič 37, 5. Mirt 118, 6. Intihar 120, 7. Šmid 133; ekipno: 1. ALC B 205, 2. ALC A 242. 3. Zagreb 494. 4. ALC C 890. M. Hudovernik Anketa Mladine Naslova mladima športnikoma Olimpije Ljubljana — Slovenski mladinski tednik Mladina je letos že četrtič zapored pripravil sedaj že tradicionalno akcijo Izbiramo najboljšega mladega športnika. Akcija je naletela na dober odziv pri bralcih že na začetku in če si nekoliko osvežimo spomin, potem je treba povedati, da sta V preteklih akcijah (lansko leto in predlanskim) naslove osvojila tudi dva mlada kranjska športnika, plavalca Mateja Kosirnik in Darjan Petrič. Letošnjo akcijo je uredništvo izvedlo skupaj z uredništvom Pionirskega lista, naslove pa so med dekleti osvojile rokometašica ljubljanske Olimpije SONJA ČOTAR, atletinja iz AK Titovo Velenje NATAŠA KREKNER in alpska smučarka ljubljanskega Novinarja MATEJA SVET. Pri fantih pa so si naslove razdelili nogometaš ljubljanske Olimpije SREČKO KATANEC, kolesar novomeškega Novoteksa SANDI PAPEŽ in košarkar Cometa iz Slovenskih Konjic JURIJ ZDOVC. Uredništvo pripravlja tudi javno zaključno prireditev s podelitvijo priznanj in I športnim ustnim časopisom, ki bo letos v Igu pri Ljubljani v prvih dneh aprila. B. Bogataj ___J Jugoslovanski košarkarji za novo porodnišnico LJUBLJANA — Najboljši jugoslovanski košarkarji — tisti reprezentantje, ki so leta 1970 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojili svetovni naslov — in reprezentanca, ki bo letos branila jugoslovanski košarkarski ugled na letnih olimpijskih igrah v Los Angelesu, se bodo 24. aprila v hali Tivoli v Ljubljani pomerili med seboj. To bo hkrati akcija za izgradnjo nove porodnišnice, v Ljubljani. Naši najboljši košarkarji so se tako s svojim propagandnim nastopom kot prvi vključili v akcijo za izgradnjo nove ljubljanske porodnišnice. V hali Tivoli se bodo pomerili zlati fantje iz leta 1970 in sedanja reprezentanca, ki bo nastopila na olimpijskih igrah. Hkrati s tem srečanjem se bodo košarkarski delavci Jugoslavije po štirinajstih letih oddolžili košarkašem, ki so leta 1970 navduševali na parketu ljubljanske hale Tivoli. V raprezentanci Jugoslavije 70 bodo nastopili vsi tisti, ki so prav na svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojili naslov svetovnih prvakov, okrepljeni pa bodo še z današnjimi reprezentanti, tako da bo srečanje res na kvalitetni košarkarski ravni. Častni predsednik organizacijskega odbora je predsednik organizacijskega odbora svetovnega prvenstva iz leta 1970, zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc. Na to srečanje, ki bo aprila, bodo povabili tudi vse tiste košarkarske sodnike, ki so takrat sodili v Ljubljani, in vse tiste delavce, ki so delali pri organizaciji prvenstva. Tudi srečanje med YU 70 in YU 84 bosta sodila naša znana sodnika Dragan Jak šič iz Beograda in Jani Kavčič iz Ljubljane. Od ponedeljka naprej bodo v naši znani turistični agenciji, ki bo poskrbela za prevoze naših reprezen-tantov in gostov — v Globturju iz Ljubljane — že naprodaj karte po 150 in 200 dinarjev. Košarka bo res zanimiva in tudi humana. D. Humer Ugodna ocena Tržič — Delegati obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti Tržič so na šesti seji za predsednika ponovno izvolili Slavka Terana, za podpredsednika Marjana Dovžana, ki je na tem mestu zamenjal Marjana Jakliča, za predsednika zbora uporabnikov Vi-lija Špeharja in za podpredsednico Teo Babic, za predsednika zbora izvajalcev Milana Česna in za podpredsednika Petra Malija. Delegati so ugodno ocenili delovanje skupščine v preteklem mandatnem obdobju. Pripombe so imeli le na delo športnih kolektivov, ki niso poslali poročil o lanskem delu in letošnjih načrtih, ter o delitvi denarja za rekreacijo in vrhunski šport. O pobudi delavcev Bombažne predilnice, ki se zavzemajo za drugačno delitev sredstev, bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. J. Kikel Karate Drobnjak uspešen Na republiškem mladinskem prvenstvu po težnostnih kategorijah v Trbovljah se je pomerilo 48 tekmovalcev iz petnajstih klubov. Gorenjsko je zastopal Drobnjak Dragan, član KK Kranj, ki je pred tem že zmagal na gorenjskem prvenstvu. Tudi v Trbovljah se je dobro boril in osvojil srebrno medaljo v polsrednji kategoriji. Sedemnajstletni Drobnjak, ki tekmuje tretje leto, je s tem dosegel svoj najboljši rezultat v republiškem merilu. Karate klub Kranj prireja republiško mladinsko prvenstvo v borbah absolutno in k a ta h v nedeljo 1. aprila ob 11. uri v OŠ France Prešeren. Nastopili bodo najboljši mladinci in mladinke iz osmih slovenskih regij. I. P. Košarka v tržiški občini nazaduje Tržič — V občinski košarkarski ligi, v kateri nastopa letos devet ekip, so doslej odigrali pet kol. V vodstvu so z osmimi točkami Gentelmeni A, za njim pa s šestimi točkami Blue racers, Križe, Peko, Obdukcija in Odpisani. Vse te ekipe imajo še vedno možnosti, da osvojijo naslov občinskega prvaka. Na sedmem mestu so z dvema točkama Veterani, na začelju lestvice pa sta zaenkrat še brez zmage ekipi Gentelmeni B in Šank boys. Letošnje prvenstvo je zelo izenačeno, vendar je po kakovosti precej slabše kot prejšnja leta. Temu se tudi ne gre čuditi, saj se v tržiški občini resneje ukvarjajo s košarko le v šolskih športnih društvih, ob tem pa le še peščica članov košarkarske sekcije pri TVD Partizan Tržič. J. Kikel S knjižne police Pisatelji Jožeta Horvata Pri Pomurski založbi v Murski Soboti je že konec minulega leta izšla zanimiva knjiga z naslovom Pisatelji. Njen avtor, eden mlajših publicistov v Sloveniji, Jože Horvat, je v njej zbral zapise svojih pogovornih srečanj z dvajsetimi jugoslovanskimi pisatelji in pesniki, dodal pa jim je še poglavji o beograjskem svetovnem literarnem simpoziju (Avantgarda v škripcih) in svoje vtise s srečanja v Strugi (Struga in pesniki). Avtor sicer na svojevrsten in zelo oseben način že skoraj celo desetletje načrtno predstavlja naši kulturni in literarni javnosti najuglednejše ustvarjalce besedne umetnosti iz celotnega jugoslovanskega prostora, pravi v oceni pričujoče knjige Janez Mušič. Temu zelo občutljivemu poslanstvu se je predal z občudovanja vrednim notranjim žarom, velikim poznavanjem zapletenih tokov v sodobnih literaturah pri nas in v svetu in tudi z izjemno pretanjenim posluhom za literarno snovanje. Branje knjige pokaže, da so avtorja nenehno vznemirjali predvsem ti-. sti dogodki, ki so odločilneje vplivali na razvoj pisanja v posameznih literaturah jugoslovanskih narodov in narodnosti, in seveda tisti avtorji, ki so pogumneje in z večjo umetniško močjo obravnavali stisko sodobnega človeka, ki je razpet med najrazličnejšimi protislovji povojnega časa. Težko bi se pravzaprav pri prebiranju opredelili za bolj izstopajoče zapise avtorjevih pogovorov s posameznimi ustvarjalci, kajti prav vsako poglavje predstavlja nov svet, nov pogled v literarne svetove vsakega posameznega ustvarjalca. Prav tako bi tudi ne mogli reči, da so imena oziroma ustvarjalci, s katerimi je besedoval avtor, izbrana naključno, saj gre pravzaprav za dvajset trenutno najvidnejših jugoslovanskih lite-ratov, predvsem srednje in starejše generacije, kjer je slovenska literarna ustvarjalnost zastopana z osmimi imeni. To so Dane Zaje, Ciril Zlobec, Andrej Hieng, Jože Snoj, Rudi Šeligo, Evald Flisarj, Janko Messner in Josip Vidmar. Večina zapisanih pogovorov v knjigi prerašča običajno novinarsko obliko intervjuja; pravzaprav nobeden od pogovorov sploh noče biti intervju, temveč prej pravi psihološki portret, zapisan in zarisan z izbrano in odločujočo besedo. Koristen dodatek k celovitejši predstavitvi posameznih, v knjigi omenjenih avtorjev pa predstavlja tudi aktualiziran bibliografski dodatek, ki nam jasno izpriča tudi kvantiteto literarnega opusa posameznih ustvarjalcev od začetkov pa vse do lanskega leta. B. Bogataj Akvareli Slavice Deu — V medvoškem Donitu se je s samostojno razstavo akvarelov predstavila Slavica Deu, članica društva likovnih sa-morastnikov iz Ljubljane. Njene akvarele preveva bogastvo barv in či ste linije, je zapisal eden od številnih obiskovalcev, ki so si z zanima njem ogledali razstavo, -fr Jezikovno razsodišče (142) Te presnete velike začetnice »Prosimo Vas za pomoč in nasvete. Bili bi nam v veliko oporo, ko bi s svojimi razsodbami (upoštevajoč, da pač živimo v Italiji) razblinili naše dvome in zadrege. Glede rabe velike in male začetnice smo sklenili takole: Z malo začetnico bomo pisali ozemeljske enote (občina, pokrajina itd.), z veliko pa organizacije, ki upravljajo te enote (vendar ne v pomenu izvoljenih teles), čeprav ne navajamo njihovega uradnega imena (za primer: Vemo, da je tržaška občina po obsegu majhna, vendar ima veliko prebivalcev; zato Tržaška občina zaposluje mnogo ljudi, da bi lahko nudili vse storitve). Pišemo tudi Severni Korejec, Zahodni Berlinčan, Beneški Slovenec, vendar koroški Slovenec, ker ne poznamo Koroške Slovenije. Nadalje uveljavljamo Rog (v Afriki), Zaliv (za Perzijski zaliv), ko se je že dolga leta uveljavljal Rokav; tucTi Crni kontinent (Afrika) ali Velika luža (Atlantski ocean), pa humanitarni organizaciji Zeleni/Rdeči križ (toda rdeči križ za pomen vozilo Rdečega križa). Ali naj pišemo Kraška gorska skupnost in Tržaška zdravstvena krajevna enota (ali tržaška KZE ali celo krajevna zdravstvena enota — ker pač mislimo prav na tisto, ki pokriva tržaško ozemlje)? — Odgovorni urednik Primorskega dnevnika.« Veseli smo, da ste se nam oglasili z vprašanji, ki res prizadevajo, kot pravite, naš »enotni kulturni prostor«, ne glede na državno mejo. Rešitve, ki jih predlagate, so načeloma vse zdrave, zato kar vztrajajte pri njih. Te •stvari v bistvu enako rešuje tudi Načrt pravil za novi slovenski pravopis, za katerega sicer kritično pripominjate, da je »tu pa tam preveč 'vprašljiv'«. Načrt namreč na podlagi dejanske rabe in na podlagi kritike določil iz SP 1962, oprte na jezikoslovno teorijo, vsa stvarna lastna imena piše z veliko začetnico (torej enako kot zemljepisna in osebna), pa naj gre za imena podjetij, besedil, organizacij, društev ipd. Tudi uradni naslovi upravnih in podobnih teles so mu lastna imena, zato jih piše z veliko začetnico (tu Vi nekako ne želite hoditi za njim, pa bi bilo bolje, ko bi). Enako predvideva pisavo z veliko začetnico, ko gre za neuradna poimenovanja (tip Zahodna Nemčija za Zvezna republika Nemčija), pa za skrajšana imena (Zaliv namesto Perzijski/Arabski zaliv, Fronta namesto Osvobodilna fronta — sem gre Vaša Krajevna zdravstvena enota namesto Tržaška k.z.e.), za nadomestna imena (Otok namesto Velika Britanija). Prav imate tudi, ko ločite Beneški Slovenec od koroški Slovenec (prebivalec Beneške Slovenije proti prebivalec s Koroške) ipd. Ta pisava stvarnih lastnih imen je popolnoma izenačena s pisavo preostalih lastnih imen: tudi pri imenih oseb ločimo kovača in Kovača, pri zemljepisnih pa veliko vas od Velike vasi, ali novo mesto od Novega mesta ipd., tj. pišemo jih z malo začetnico, ko gre za občna imena, z veliko pa, ko imamo na misli lastna imena. Pri tem seveda moramo vedeti, ali je kaj res lastno ime ali ne. Da bi lastna poimenovanja kar delali, seveda ne gre, večbesedna pa lahko (kot rečeno) tudi krajšamo. V primeru kot KZE za krajevna zdravstvena enota gre, kot sami vidite, za kratice, ki nam jih je moderno življenje toliko prineslo. Kot lastno ime pa zveza tržaška KZE ne more obstati, saj lastna imena načeloma vsa začenjamo z veliko začetnico. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. O LAS 8 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 3. APRILA 1tt4 POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Kulturno dvorano v zadružnem domu v Žabnici je odprl predsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik gradbenega odbora Marko Hafner Svečanost v Žabnici Odprli so prenovljeno kulturno dvorano v zadružnem domu Preddvorski folklori primanjkuje mladih plesalcev Preddvor — Na občnem zboru Turističnega društva Preddvor so turistični delavci z zaskrbljenostjo ugotavljali, da je v preddvorski folklorni skupini ostalo le še šest plesnih parov. Če tudi tu ne bo podmladka, bo folklorna skupina razpadla. Petintrideset let ima Preddvor že svojo folklorno skupino in velika škoda bi bila za kraj in za njegov turizem, če je ne bi bilo več. Tuji turisti vsakič težko pričakujejo, da jim zapleše. Fantje in dekleta iz pred-dvorske folklore so veliko nastopali na raznih prireditvah, tudi v zamejstvu so želi uspehe. Starejši so se utrudili, mlajših pa, kot kaže, niso dovolj spodbudili. Turistični delavci so odločeni storiti vse, da folkloro obdrže, zato bodo skušali vplivati pri turističnem podmladku, da bodo mladi spet hodili na vaje in se priključili plesalcem. D. D. Žabnica — Z otvoritvijo prenovljene kulturne dvorane v zadružnem domu so v petek, 30. marca, zvečer v Žabnici proslavili praznik krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica. Prenovo dvorane so imeli krajani v mislih že dalj časa, odločili pa so se marca lani, ko so imenovali gradbeni odbor. Po takratnih izračunih bi prenova veljala okrog 1,8 milijona dinarjev. Skupaj so zbrali približno milijon dinarjev, od tega so krajani prispevali blizu 250 tisoč dinarjev, prav toliko pa so dobili tudi iz združenih sredstev krajevnih skupnosti v občini. Razliko so dobili še od krajevne skupnosti, kulturno umetniškega društva Tone Šifrer in od izkupička različnih prireditev. Vrednost vseh del je zdaj ocenjena na preko 2 milijona dinarjev. Krajani pa so s prostovoljnim delom naredili tudi preko 2000 ur. Svečane otvoritve dvorane — odprl jo je predsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik gradbenega odbora Marko Hafner — so se razen številnih krajanov udeležili tudi predsednik občinske konference SZDL Kranj Janez Grašič, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Ferdo Rauter in predsednik skupščine kulturne skupnosti Kranj Milan Krišelj. V kulturnem programu so nastopili člani KUD Tone Šifrer in učenci osnovne šole Žabnica, oktet Cvetko Golar iz Škofje Loke in folklorna skupina Sava iz Kranja. A. Ž. TURISTIČNO DRUŠTVO GORJE, ZGORNJE GORJE Objavlja prosta dela in naloge VODJE BIFEJA NA ŠUMU v soteski Vintgar. Prostori so novi, dostop je možen tudi z avtom. Zaposlitev je sezonska, primerna za upokojence. Zaželen je zakonski par. Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Turistično društvo Gorje, Zg. Gorje. r PISMA BRALCEV NAŠI NATURISTI Oglašam se zaradi članka Na- turisti še vedno iščejo svoj prostor, ki je bil objavljen v Glasu. Menim, da se sicer tudi na Gorenjskem najde kakšen prostorček za naturiste, vendar je pri nas precej hladno in ne vem, če -bi jih sploh kaj prida bilo. Če na-turisti res želijo najtesnejši stik z naravo, potem ta stik ni nagost, ampak marsikaj drugega, čemur pa najrazličnejši »scrkljanci« zanesljivo ne bi bili kos. Ali je na-turist, željan pristnega stika z naravo, kdor se pripelje z osebnim avtom, postavi zložljivo mizo in stole ter drugo ropotijo sedanjega časa, da ne govorim o tranzistorjih, pijači in na ražnju pečenih dobrotah? Če se naturist sleče do golega, potem zame to ni pristen stik z naravo. Pišete, da gre pri tem za zdravje. Komur je kaj do zdravja, naj se giblje, naj dela, ne pa nag leži. Prav so imele žene z Ribnega, ki so se uprle nagoti v okolici. Da bi one delale v največji vročini, drugi pa v bližini nagi lenobo pasli, ne gre skupaj! S češminovo metlo bi jih nagnal in nasekal po goli zadnjici.. . »Ta pravega« naturista pa zame' danes sploh ni. On bi res slekel obleko, šel v naravo, sproti skrbel za hrano in lovil kače in miši, ne pa sedel pri mizi. Pravi naturist bi se umaknil pred sovražniki na drevo in tudi prezimil v naravi ter si sam lajšal poškodbe. Sedanji naturisti pa si predstavljajo stik z naravo po svoje in se nimajo koga bati. Razen koga na podeželju, ki bi ga z vilami nagnal, če bi s svojo nagoto preveč strašil naokoli. Nasploh se podrejamo tujcem, ki imajo pač denar, vendar mislim, da je Jugoslavija dovolj bogata, samo delati je treba%pa ne bo nikogar treba prositi za pomoč. Živeti bi morali s svojim delom, ne pa cediti slin po tuji valuti in tujih navadah in pokvarjenosti. Tudi nudizemje priromal k nam od drugod, mi pa smo ga sprejeli kot ne vem kaj. Lahko se nam marsikdo smeje, tudi tisti, ki so med vojno pri nas ropali, požigali in morili, kako marsikdo pri nas tako hitro klone pred tujimi vplivi. Saj nas vendar svet pozna, da nismo padli na kolena, ko smo bili strgani, lačni, bosi, nepismeni. Danes bi nas lahko zgodovina marsikaj naučila. HVALA ZA LEPO PROSLAVO Po nekaj letih smo imeli v Pod-brezjah spet proslavo za 8. marec. Zelo smo se je razveselili. Pod-breški šolarji so nam recitirali, pevci iz Podnarta zapeli, šolarji s Kokrice pa zaplesali nekaj narodnih plesov. Nagovoril pa nas je prevajalec Viktor Jesenik. V imenu udeleženk proslave se organizatorjem in nastopajočim najtopleje zahvaljujem. • S. Pretnar, Podbrezje UMAZANE KLOPCE NA AVTOBUSNI POSTAJI Na nakelski avtobusni postaji sta v smeri proti Gorenjski dve klopci, od katerih je ena skoraj nova. Potnikom, ki dolgo čakajo ali težko stoje, sta izredno dobrodošli. Toda, kdo naj se usede na klopce, ko pa nekateri čekajoči sedajo na naslonjalo, noge pa dajo na sedež. Klopce so polne pod-platnih odtisov. Ljudje, ki to počno, so skregani s kulturo, prav tako pa tudi nimajo prav veliko smisla za varovanje družbenega premoženja. S. Pretnar, Podbrezje IZIGRANI MATURANTJE Bodoči maturantje (zdaj še v 3. letniku) Srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve v Kranju, smo se že lani dogovorili, da s proizvodnim delom ob šole prostih dneh zaslužimo kak dinar za letošnji maturantski izlet. Mladinski servis nam je našel delo v Gorenjskem tisku, kjer smo zače* H lansko pomlad delati ob sobotah in petkih popoldne. Za urno postavko, 60 dinarjev, smo se dogovorili neposredno z Gorenjskim tiskom. Znesek se nam sicer ni zdel posebno ugodna cena za naše delo, toda sprijaznili smo se pač, da je danes povpraševanje po delu večje kot ponudba in da tej zakonitosti ustreza tudi cena. Ko smo pred dnevi slednjič dobili izplačan zaslužek za delo, ki smo ga opravili lani spomladi, smo bili dvakrat razočarani. Prvič, ker je plačilo prišlo šele zdaj in je že inflacija krepko razvrednotila naše delo. In drugič, ker smo za delo pričakovali 60 dinarjev na uro, ne pa le 50, kolikor so nam navsezadnje izplačali. Že pričakovana postavka je bila kaj borna, zato nam ni jasno, da so nas še ža teh 10 dinarjev takore-koč »okoli prinesli«. Dogodka kajpak ne bomo mirno požrli. Resda je neljubi pripet- ljaj zgolj stvar nas,gimnazijcevtin Gorenjskega tiska (Mladinski servis nam je le posredoval delo brez kakih obljub o bajnem plačilu), naj tudi javnost izve, kako so nas izkoristili. Še zlasfi zato, ker Gorenjski tisk velja za uspešno delovno organizacijo in idealnega izvoznika. Če je tudi siceršnja njegova poslovna morala takšna kot v našem primeru, se prese-, netljivi bilanci Gorenjskega tiska nič ne čudimo. Dijaki 3. Pedagoške a Srednje šole pedagoške, računalniške in naravo-slovno- matematične usmeritve Ljubečna Celje izotal termoizolacijski pod tel.: (063) 25-800 Oodovod p. o. Komunalno podjetje VODOVOD Kranj Obvešča vse uporabnike regionalne ceste R 323 na odseku Cerklje — Grad od km 0,6 do 1,1, da bo delno oviran promet od 2.4. 1984 do 20.4. 1984 zaradi gradbenih del pri rekonstrukciji vodovoda. (66. zapis) Spet zapuščam Selško dolino in se vračam v Poljansko. Obiskati želim domača kraja dveh starejših slovenskih slikarjev — Ivana Franketa in Antona Ažbeta. In še rojstno vas pomembnega časnikarja in urednika Luke Jerana. VDOBJU Kar lepo, starinsko krajevno ime, ki mu izvor ni zagoneten: tu je moralo nekoč rasti hrastovje. Drugo ime za hrast pa je dob; poznajo ga tudi sorodni slovanski jeziki. Vasica Dobje je le kak km daleč od Poljan ob Sori navzgor, skoraj obcestni zaselek, ki šteje komaj 40 prebivalcev. Dobrega zemljišča je le malo: zato mnogi Dobenčani hite vsako jutro na delo v Poljane ali celo v Škof jo Loko. Gozda pa je dosti v obeh bregeh. SLIKAR FRANKE Očitno je Poljanska dolina slikarsko zelo »rodovitna«. Dala ni samo celega rodu Šubicev, tudi Ivana Franketa, Antona Ažbeta, Matijo Bradaška, Maksima Sedeja, Pavleta Bozovičarja in številne žirovske slikarske samouke — naivce. Posebno slikar Ivan Franke iz Dobja je nenavadno zanimiva osebnost v naši likovni umetnosti. Bil je romantično nastrojeni realist. Njegovi portreti, posebno pa še pokrajine, so slikarsko solidne in živahnih barv. V cerkvenem slikarstvu se Franke ni vidno uveljavil, preveč se je naslanjal na beneške mojstre. Revolucionar Franke gotovo ni bil. Sicer pa je bil zaradi šolskih obveznosti (bil je gimnazijski profesor v Kranju in v Ljubljani) gotovo slikarsko zatrt. Njegovo ime je v slovenski likovni zgodovini gotovo že povsem zatonilo v pozabi. RIBAR FRANKE Bolj pa je Franketovo ime v čislih pri ribičih. Prav ti so mu tudi pritrdili v pročelje rojstne hiše (Dobje št. 5) marmorno spominsko ploščo z vklesanim napisom: V tej hiši je bil rojen 16. I. 1841 prof. Ivan Franke, slikar in starosta sladkovodnega ribištva na Slovenskem. — Ribiška zveza Slovenije 1979. Zapisal sem »ribar«. To so raziskovalci, gojitelji rib — ribiči pa so »izvrševalci« ribolova. No, Ivan Franke ima slejkoprej velike zasluge za povzdig ribarstva na nekdanjem Kranjskem. Že leta 1881 je začel delati poskuse z umetnim valjenjem rib in leta 1882 sezidal prvo vališče v Lajhu pri Kranju. Sodeloval je pri sestavi novega ribiškega zakona in porazdelil vode nekdanje Kranjske v ribiške revirje. Zgradil je sodobna ribja vališča tudi na Studencu pri Ljubljani in na Poljanah pri Želim-ljah pod Krimom. Dragoceno je Franketovo publicistično udejstvovanje na ribarskem področju. Velja še dodati, da je bil Franke mednarodno priznan strokovnjak in da imajo njegova dognanja še dandanašnji svojo težo. Umrl je leta 1927 v L'jubljani, star 86 let. POROČILI SO SE v Škofji LOKI: Hafner Branko in Kristan Lenda iz Zirov, Bernik Borut in Šinkovec Mojca. Svoljšak Matjaž in Kuruzu Branka, Grohar Frančišek in Egart Jožica iz Zg. Sonce. Jelene Filip in Pogačnik Ana iz Sele, Kalan Franc in Plestenjak Mojca, Gantar Marko in Zu.st Valentina iz Zirov, Gruden Cvetko in Naglic Mateja iz Zirov. Oblak Janez in Jelovcan Vida iz Javori j, Berčič Stanislav in Krmelj Irena, Urh Jordan in Bernik Marica iz Sele, Ce-bašek Štefan in Stumbergcr Ins i/. Medvod. Gaber Joško in Ravnikar Alenka. Orel Oskar in Feklaj Simona. Pirih Branko in Slibar Breda iz Kamne gorice, Plantanc Ja nez in Tehovnik Meta. Veeman I.ubbert VVolfgang in Kristan Renata. Triller Jože m Bozovičar Marjeta. Cvenkelj Janez in Dolenc Minka iz Brezij. NA JESENICAH: Bajrektarevič Fikret m Musič Samka Ha lilović Muhamed m Blagajčev ie Klvua, Maj-cenovič Stanko in Brajer Nataša, Klmar I Hi šan in Noč Simona, Srna Janko in Gr"Vc Sonja, Jekovet Jane/, in (Jasar Sonja. Medja Kgon in Krivic Merima. V KRANJU: Ažma Bogdan in Antohč Bojana. Stanš Simon in Brezar Ana, Belina Venčeslav m Vidic Marinka. Suler Zlatko in Biikovmk Jožica. Kranjc Boris in Zavrl Moj. a i/ W-tenj, Slak Srečko in Križnanč Sonja. Ribic Rastislav in Krzen Silva, I.ipar Dani m So klic Ivanka iz Vogelj. Pnrenta Darko 111 te basek Majda i/. Biteiij. Skodlar Vido in \ un šek Magda. 1'apler Drago in Agat.»novic So nju. Truden Milan in Sabotic Daniela. K" tnik Franc in Donša Majda z Bleda, Rozman Srečko m Bergant Mojca i/. Dragočajne Ju rajevčič Bogdan in Ki ž Romana. Krzai Da mijan in Kimove Miranda, 1 .uskovec Jane/, in Pavec Cvetka, Cuderman Marko in \ an potic Sonja iz Šenčurja. Štular Zvonko in Lunar Jana |l Tr/i. a. Drol, Vilko in Rcnedi čič Darja iz Šenčurju. Susteršič Fran« m (Jorečun Maju. V RADOVLJICI: GfombeC Rudi In Rozman Andreja I Viso k.-ca, BoriC Zvonko in K rev s lana. M etere Andrej in Zemvu Ana, Legat Matjaž i" Ka- Ivan Franke (na levi) in Ivan Tfettj (na desni) v Kranju 1. 1880. SENCA NAD FRANKETOVIM IMENOM Kot nekak trdosrčni pravica«' Ivan Franke »zaslovel« v ajar i vini slovenske slikarske «■* nosti. In sicer z nesrečno usodo aes! dobrega človeka, slikarja — izopn* nista Ivana Groharja. Bilo ie to m 1902. Slikar Grohar je bil tedaj « Društva slovenskih umetnikov den kot je bil, si ni znal urediti k_ ga življenja. In v taki stiski, fco M kaj dneh ni ničesar zaužil, je a-ge društvenem denarju. Seveda v čanju, da ga bo vrnil, brž ko bo -kako sliko. Sodobnik se spornim«: »Nato je Ivan Grohar odpotoval neško Slovenijo (Šempeter Sic**^ t. j. v Italijo, čez mejo. Tu je rtena**1 slikal, z željo, da društveni denar* prej vrne. V tem času je bila sk^ društvena seja. Ker pa Groha lo moč najti ne v Ljubljani ne v*" ne v Sorici, je padel nanj sum'd= neveril zaupani mu društveni : zbežal prek meje. Društveni prt*1 nik Ivan Franke je zadevo prnav r ciji. Grohar je bil preveč pošte skušal goljufati. Iz blagajne si je s posodil denar, za katerega ie takff stavil svoje slike kot protivredoo pa tega ni povedal niti tesnemu telju Jakopiču, je kriva njegova žljiva in ponosna narava X< k-krivati svojega bednega pol • ovadbi so Groharja zaprli dobil je tri mesece težke ječe ga februarja leta 1903 izpustili*, govi prejšnji prijatelji m ^sop^S hoteli vec poznati. ..« FRANKE NA KITAJSKEM Ne gre prezreti Franke,- e tovljanstva. Še kot a je prepotoval znaten ■ ne Evrope. Slikarstvo je študj> noski akademiji. Leta 1873 se" poro in v neki posebni misiii stvu, nalogi?), ki mu jo je ska kneginja Saša Žokovska lo na Kitajsko. Po treh letih tej daljni deželi je Franke r-nekaj potopisnih črtic v ted bljanskem Zvonu in Sloverfsk du. Priznati je treba, da je bil peresa. Kot ribiški strokovnjak r>a vsako leto potoval v razne ^ prestolnice, kjer se je udeleževal stvenih zborovanj in posvetov«* Tako se je muhava usoda oa Franketom: slikarski tovarišifl mi vred tudi likovna zg0e > spet Brigita iz Lesc, Kalan Jane* ai4 vec Leonida iz Kranja, Boljtar Marte** na Repe, Jekovec Izidor in t* Smid Drago in Lunar Nataša Pris**^. ko in Černe Magdalena. Kenda I&fj Mulej Branka iz Bohinjske Bele Karel in Potočnik Jelka iz Tržiča Is> vorin in Urh Zdenka, Ceklin Tine V Venca, Omanovič Abid in Zaimcn •: ' .Jesenic, Bavdek Igor in Vučkovjc 1 Kovač Zdravko in Justin Alenka Rudi in Kos Lilijana, Oman Marto* Cvetka, Nabič Stanko in Vaupefv ! Lesc. Rozman Bojan in Turk Rom*" * nik Branko m Toporiš Mu 1. ton in Cop Nataša, Prosen Slavi Razinger. Mikulič Niko in Mlakar B va z Bohinjske Bistrice, Bah ur. Ferjan Tanja, Habjan Simon lana iz Krope, Lazar Matjaž 1:1 Qjg jam, Berce Raj ko in Bračika Ves« Vojkan in Trstenjak Dragica, 1 ipov* m Pogačar Tanja, Marinko Bojan in sova Mirjana, Božič Roman in z Ribnega, Karupović Deda in ima, Nemec Iztok in Bohinev Irnu ča. Telefoni v Ljubnem Ljubno — Če ne bo nepredvi£ ovir, predvsem pa če bo vre:r-puščalo, bodo te dni začeli v kri^ skupnosti Ljubno z ataključn;." za izgradnjo telefonskog naseljih Ljubno, Posavec in 0*- Vkcijo za telefone so kraj ar > žili že pred leti, ko so zaceli samoprispevek bodočih telefonskih priključkov, kidaj 170. Prvotni prispevek ;e 60 tisočakov, sedaj pa se je -podražitev povzpel na 105 t:> nurjev. Stroški zgraditve tele: omrežja s priključki bodo ok: milijonov dinarjev. Pričakuješ bodo novi telefoni zabrneli c* \\ jevnem prazniku Ljubnega.: avgusta. TOREK, 3. APRILA 1984 NESREČE ZAPELJAL NA LEVI VOZNI PAS Naklo — V četrtek, 29. marca, ob 14-20 je Jože Otoničar (1939) iz Zgornjih Dupelj peljal iz Naklega proti Dupljam. Na lokalni cesti, okrog pol kilometra od križišča z magistralno cesto, je nenadoma zapeljal na levi vozni pas. Takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Markun (1930) iz Šenčurja. Avtomobila sta trčila, vendar voznika nista bila ranjena. Lažje poškodovani sta bili sopotnici v avtomobilih Stanka Bevc-Lazovič iz Kranja in Sonja Podobnik iz Šenčurja. Škoda na vozilih je bila ocenjena na okrog 90 tisoč dinarjev. A. Ž. Le desetina voznikov redno uporablja varnostni pas Ljubljana — Sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu ter ostali organi, odgovorni za prometno varnost na naših cestah, so pred dvanajstimi leti pričeli z akcijo, s katero naj bi spodbudili uporabo varnostnih pasov, naslonjal za glavo in otroških varnostnih sedežev. Akcija bi naletela na najbolj ugoden odziv, ^aj v republiškem svetu za vzgojo in Preventivo v cestnem prometu ugotavljajo, da danes varnostne pasove ?*dno uporablja le desetina voznikov, približno polovica vseh pa pri >oinjah zunaj naselij. Druga polovica voznikov pasove zavrača, češ, da |ahko v prometni nezgodi povzročijo še hujše posledice. Pri tem navajajo Predvsem primere, ko vozilo prične ioreti ali se prevrne v vodo. Tudi podatek, da je bilo lani prt Prometnih nezgodah s smrtnim izidom pripetih le dvanajst voznikov in Potnikov, med njimi kar šest tujcev *J dva zdomca, pove, da se večina še >edno ne obnaša dovolj samozaščit-Bržčas pa bi tudi ta akcija natezana večji odziv, ugotavljajo v re-fc*&škem svetu, če bi varnostne pa-5BWBuporabljali med vožnjo tudi inštruktorji v avtošolah, miličniki, voz-|Ujci reševalnih avtomobilov in taksi-* v- C. Z. KRONIKA Alkohol mori na slovenskih cestah S prometno varnostjo na slovenskih cestah ne moremo biti zadovoljni: medtem ko se je lani promet zaradi dragega goriva in bencinskih bonov zmanjšal za 30 odstotkov, je število nezgod, v katerih so bili mrtvi in poškodovani, upadlo le za dobro desetino — Vsak deseti voznik osebnega avtomobila, ki je povzročil prometno nezgodo, je bil vinjen — Predlog republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: ostreje kaznovati povratnike in vinjene udeležence v prometu 9. STRAN GLAS Ljubljana — Lani se je na slovenskih cestah pripetilo 6053 prometnih nezgod, v katerih je umrlo 527 udeležencev, 7839 pa je bilo poškodovanih. Poraslo je število nezgod, ki so jih povzročili kolesarji, vozniki koles z motorjem ter vozniki avtobusov. Med umrlimi je bilo 148 pešcev, med njimi več kot tretjina starejših od 65 let. Število žrtev med vozniki in potniki v osebnih avtomobilih se je sicer zmanjšalo, vendar zaskrbljuje podatek, da je bilo v teh nezgodah z varnostnim pasom pripetih te 12 oseb. Število smrtno ponesrečenih voznikov motornih koles je v primerjavi z letom poprej poraslo, število umrlih voznikov traktorjev pa je zaradi uvedbe tehničnih pregledov, vozniških dovoljenj in izpitov za varno delo in vožnjo upadlo. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Nevarni prehod — Pred Zdravstvenim domom v Žirovnici je cesta asfaltirana, a prehod na makadam proti Zdravstvenemu domu je le za trenutek nepazljivemu pešcu kar precej nevaren. Malo dela in veliko dobre volje — pa se krajani ne bodo pritoževali. (D. Sedej) — Foto: f Perdan Zavarovalne skupnosti so za škodo, ki je nastala pri prometnih nezgodah, izplačale 2,15 milijarde dinarjev, kar bi zadostovalo za izgradnjo 896 dvosobnih stanovanj, za nakup 6308 avtomobilov znamke jugo aH za izgradnjo desetih kilometrov najsodobnejše avtomobilske ceste. Dejanska škoda, upoštevajoč tudi izdatke zdravljenja ter odsotnosti z dela, pa je bila najbrž še nekajkrat večja. Ko je pred nedavnim prometno varnost obravnaval republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je največ pozornosti namenil alkoholu, ki vse pogosteje seje smrt na naših cestah. Podatki namreč kažejo, da so vinjeni udeleženci v prometu povzročili lani kar dve petini več nezgod kot leto poprej. Vsak deseti voznik osebnega avtomobila (predlani vsak devetnajsti), ki je povzročil prometno nezgodo, je bil vinjen. Alkohol je lani botroval vsaki deseti nezgodi, ob tem pa so miličniki pri nadzoru na cestah začasno odvzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola še 19 tisoč vozniških dovoljenj. Razpravljalci na seji republiškega sveta so menili, da samo z opozarjanjem in z raznimi (preventivnimi) akcijami za preprečevanje nezgod ne bomo izboljšali prometne varnosti in odpravili nediscipline v prometu, če ne bomo hkrati posegli po ostrejšem kaznovanju. Člani komisije za spremljanje predpisov, v kateri so predstavniki vrhovnega sodišča, republiškega javnega tožilstva, senata za prekrške, republiškega sekretariata za notranje zadeve in zavarovalnice, so zato predlagali nekatere spremembe v kaznovalni politiki. Ostreje bi morali kaznovati udeležence .v prometu, ki vozijo vinjeni ali pod vplivom alkohola kršijo prometne predpise; še toliko bolj, ker je alkohol med povzročitelji prometnih nezgod trdno zasidran na tretjem mestu. Pravosodni organi bi morali tem voznikom pogosteje izreči ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma ali jih napotiti na kontrolni zdravstveni pregled. Organi pregona in kaznovanja ugotavljajo, da izrekajo povratnikom strožje kazni, vendar pa so razpravljalci menili, da »stari grehi« še vedno pridejo premalo do izraza pri izbiri in višini kazni. Organi, pristojni za kaznovanje, bi imeli lažje delo, če bi razpolagali s popolnimi podatki. Do teh bi se lahko sčasoma »dokopali« z uvedbo točkovanja prekrškov. Komisija je obravnavala tudi informacijo Javnega tožilstva Slovenije in ugotovila, da je število pogojnih obsodb za kazniva dejanja z najhujšimi posledicami previsoko, saj presega 43 odstotkov. To pomeni, da je vsak drugi storilec obsojen te pogojno. , C. Zaplotnik Pravnik svetuje V uredništvo dobivamo vedno več vprašanj naših bfalcev, ki bi želeli vsaj načelno zvedeti čimveč o pravnih zadevah. Zato smo se odločili, da odslej uvedemo na tej strani stalno, torkovo pravno posvetovalnico. Sprejeli bomo vsa vaša vprašanja in nanja odgovorili, prosi-'"o pa, da so vprašanja čimbolj konkretna, a obenem kratka in jasna. Z vami bo v tej rubriki sodeloval in na vprašanja odgovarjal pravnik Ivan Brezar. Invalidnina L. J. iz Kranja: »Stari ste 70 let in ste invalid I. kategorije. Zanima vas, ali ste upravičeni do dodatka za pomoč in nego?« O tem bo odločil odbor za uveljavljanje pravic pri delovni enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju na podlagi mnenja invalidske komisije ali pooblaščenega zdravniku. Predlagajo, da se obrnete na vašega lečečega zdravnika, ki bo pripravil predlog za oceno, ali vam je potrebna*tu y. kavč, 2 fotelja, mizo). Cena po *°ru. Telefon 57-168 od 14. do 16. 3618 ^«odno prodam malo rabljen SESA-Iskra Ogled vsak dan popoldan. ir- Begunjska 24, Tržič 3619 ALPETOUR VABI za en dan v POMURJE. Cena izleta 1450,00 din. formacije in prijave spreje-Turistična poslovalnica Upetour ranju. v hotelu Creina v I5A&ČA za zakol in PUJSKE, tež-~*«. prodam. Sv. Duh 41, Škofja j^ro KROMPIR desire in vesna ! Kalan, Suha 27, Škofja Loka ^^jam STAJICO in športni VOZI-40 Novak, Golniška 62, Kranj lvT^m ^menski KROMPIR saskia F ^ 2W>kg jedilnega desire. Jama 32, * fc*°-l56 3668 ! (P^m 80 kg GOVEJEGA MESA za "inJo. Voglje 53, Šenčur 3669 TELETA za rejo in OBRA-j ^MK heubhtz. Gorice 11, Golnik •v. K 3670 *>Jdam 10-litrski BOJLER. Boško-v Mlakarjeva 20, Kranj 3671 Cerkljančani — okoličani! Male oglase za objavo v Glasu lahko oddaste pri Lovšinovih v Cerkljah, št. 42, nasproti blagovnice, vsak delovni dan v popoldanskem času. ,. Uprava Glasa Prodam črno-bel TELEVIZOR EI Niš. Ogled po 16. uri. Kranj, Vrečko-va 4 3672 Ugodno prodam 1300-litrsko jekleno CISTERNO. Telefon 064-74-872 popoldan 3673 Prodam dve BAS SKRINJI 2 x 200 W, 2 — srednjetonca, 2 x 200 W z ojačevalcem in elektronsko kretnico, 2 — visokotonca 2xlOOW in'komplet reflektorjev (10 kosov). Telefon 27-453 3674 Prodam tri OMARE in MIZICO. Telefon 27-453 3675 Prodam vseh vrst SADNO DREVJE. Porenta, Sv. Duh 44, Škofja Loka, tel. 44-616 3676 Prodam malo rabljen CIRKULAR MIO standard UM 11. Informacije vsak dan od 6. do 14. ure po tel. 24-277 KUPIM Kupim 1 m' suhih hrastovih PLOHOV 5 cm. Jezerska c. 138 3620 Kupim PUHALNIK ELO z noži, dobro ohranjen. Ponudbe po tel. 061 611-531 — Jamnik 3621 Kupim GRADBENO BARAKO. Telefon 27-101 3622 Kupim suh bukov LES, debeline 5 cm. Janez Zaje, Forme 12, Zabnipa 3678 VOZILA Prodam dobro ohranjen RENAULT 4 GTL, letnik 1978. Krožna ul. 4, Kranj 3683 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1978. Rozman, VVengerlova 6, Šenčur 3682 Prodam ZASTAVO 750 SC, staro 4 leta. Jezerska c. 102, Kranj 3379 Prodam 126-P, letnik 1980. Telefon 50-506 3382 Prodam nov sprednji ODBIJAČ za VW 1300. Telefon 27-418 3623 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost do 800 kg. Boštjan Je-lovčan, Pevno 6, Škofja Loka 3624 Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1977. Marko Flander, Knape 10, Selca 3625 Prodam dobro ohranjen ČZ 350 za 4 5 SM in blatnike za opel kadett, letnik 1974. Visoko 99, tel. 43-069 3626 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno. Grad 16, Cerklje 3627 Ugodno prodam nov AUTOMATIC M 3 silver bulet, izvozni model. Britof 152, Kranj 3628 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, neregistrirano. Informacije po tel. 26-271 - int. 24 3629 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Ržen, Log 9, Škofja Loka 3630 Prodam avto PEUGEOT 204. registriran do 16. septembra 1984. letnik 1974. Veljko Tepič, Proletarska 12, Tržič 3631 Prodam starejšo ZASTAVO 750 ali GOLFA (bencin), letnik 1980. Telefon 44-687 samo od 20. do 21. ure 3632 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do septembra. Ogled popoldan. Marija Urbane, Deteljica 2, Tržič 3633 Prodam dobro ohranjen TOMOS motor na 4 brzine in rabljeno KOSILNICO za traktor pasqvali. Olševek 54, Preddvor 3634 CITROEN GS-1,2, letnik 1977, obnovljen, brezhiben, garažiran, prodam zaradi gradnje. Murn, Lojzeta Hrovata 10, Kranj, tel. 25-561 dopoldan 3635 Prodam avto R-5, letnik 1976. Irena Šubic, Mlakarjeva 3, Kranj, tel. 21-817 po 16. uri 3636 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Prebačevo 26, Kranj 3637 AMI 8, malo karamboliran (blatnik, maska), prodam celega ali po delih. To ne Semič, C. na I,edinico 14, Žiri 3638 Prodam WARTBURG, dobro ohranjen, garažiran. Prevanč, Zvirče 3, Tržič, tel. 57-187 3639 Prodam R-4 GTL, letnik 1977. Možen gradbeni kredit. Gena 14 SM. Gaberc, Lom 4, Tržič. tel. 50-538 3640 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. neregistrirano, cena 3,5 SM. Saša, Mlaka 6, Begunje 3641 Prodam OPEL RECORD, odlično ohranjen, prevoženih 60.000 km. Informacije po tel. 064-78-013 3642 Prodam FIAT 124 za 4,5 SM. Cvetkov Radislav, Tomšičeva 19, Kranj 3643 Prodam VARTBURG tourist. letnik 1977. Registracija marca. Telefon 27-583. Prodam RENAULT 4 TL letnik 1978. Informacije na telefon 27-692 (dopoldan). Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978 in MOPED. Poljane 87 nad Škofjo Loko 3644 Prodani dobro ohranjen R-4, letnik 1977. Peter Gučok, Zali rovt 11. Tržič 3645 Nujno prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, vozno, registrirano do 11. 1. 1985. cona 4 SM. Šenčur, Štefetova 34 3646 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Mohorič. Breg ob Savi 17 3679 Poceni prodam WARTBURG, letnik 1972. VW motor 1300 cem in 6 GUM sava radial. Preddvor 44 3680 min. Poštenega najditelja prosim, du jo vrne. Naslov v oglasnem oddelku. OSTALO 3601 |INEX INEX ADRIA AVIOPRO-MET, Ljubljana najame za svojega delavca DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Pismene ponudbe zbira kadrovska služba Inex adria aviopromet Ljubljana Kuz-mičeva 7. inleswafc RIBNICA STANOVANJA Iščem GARSONJERO, opremljeno ali ne. Plačam dobro. Sem urejen in pošten. Ponudbe po tel. 26-891 3647 Upokojenka nujno išče opremljeno SOBO. Šifra: Nujno 3648 Opremljeno GARSONJERO vzamem v najem za eno do dve leti. Šifra: Plačam vnaprej ■ 3649 Iščem GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod: S 1. junijem 3650 Oddam dvoposteljno SOBO v Kranju. Telefon v oglasnem oddelku 3651 Mlada družina vzame v najem STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici za dve leti. Ponudbe po tel. 47-138 do 13. ure 3652 POSESTI_ Obrtnik išče LOKAL za delavnico, velikost 30 do 50 m*, v centru ali na obronku kranja, za 5 let. Plačam za leto vnaprej. Telefon 28-427 ves dan ali 23-983 do 14. ure 3453 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Ziganji vasi, Sebenjah, Srakovljah ali Krizah. Naslov v oglasnem oddelku. . _ 3653 Prodam GARAŽO na Zlatem polju. ™™si?' Zlato poUe 3/A' Kranj 3654 TRIPLEX GARAŽO v Šorlijevem naselju — Kranj prodam. Ciglič. Lojzeta Hrovata 10, Kranj 3655 V najem vzamem VRT v bližini Kranja. Ponudbe v oglasni oddelek pod" Vrt ali tel. 24-550 3656 ZAPOSLITVE_ KLJUČAVNIČARJA sprejmem. Ključavničarstvo Peklaj, Puštal 46/A, Škofja Loka, tel. 62-052 od 6. do 14. ure ali 60-166 popoldan 3457 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Delo je na terenu. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 3461 Zaposlim stavbnega KLEPARJA. Janez Bohinc, Radovljica, tel. 064/75-814 3465 Sprejmem STRUGARJA ali strojnega KLJUČAVNIČARJA z odsluženo vojaščino, za delo na stružnih avtomatih. Možna priučitev! Dober OD. Ponudbe oddajte v oglasni oddelek pod: Samostojen 3466 Mlad fant, prost vojaščine, takoj dobi delo. Izdelovanje MESNIH IZDELKOV Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce • 3468 Takoj sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Nasiov v oglasnem oddelku. 3657 V popoldanskem času, v sobotah ali nedeljah, iščem honorarno zaposlitev v gostinstvu. Telefon 74-951 popoldan OBVESTILA_^ POPRAVLJAM in UGLAŠUJEM klavirje. Dolinar, Borovška 82, Kranjska gora, tel. tel. 88-676 med 20. in 21. uro 3659 GRADITELJI! Do oktobra imam še nekaj prostih terminov za izdelavo vodovodnih instalacij. Sem obrtnik, delam hitro in kvalitetno, z lanskimi cenami. Telefon 064-28-427 ves dan ali 23-983 do 14. ure. 3473 PRIREDITVE_ PLESNI TEČAJ v Tržiču — v dvorani GASILSKEGA DOMA v Bistrici. Pričetek v soboto. 31.3. ob 18.30. Vpis možen na 1. in 2. vaji. VABLJENI! 3479 IZGUBLJENO Iščem papagaja modre barve, ki se je izgubil v soboto, 31. 3. 1984 na Cesti 1. maja 61 v Kranju. Prosim poštenega najditelja, da sporoči na tel. 21-879. Nagrada zagotovljena 3681 Od Bleda do Kranja sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Prosim poštenega najditelja, da mi ljub spomin vrne. Primerna nagrada! Telefon 78-353 popoldan ali dopoldan 23-061 3660 29. marca sem od Globusa do Mohorjevega klanca i/gubila žensko ROČNO URO, znamke arette, ki mi je drag spo Naprošam krajane! Kdo je videl ROČNI VOZIČEK, ki je bil odpeljan z Jezerske ceste 6. marca? Vrne naj ga proti nagradi. Kern, Kebetova 35, Kranj 3662 Iščem upokojenko za VARSTVO dve leti starega otroka za pet dni v tednu. Nudim hrano, stanovanje in lepo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku. 3663 V Šenčurju potrebujem VARSTVO za enoletnega otroka od 15. maja 1984 dalje. Cergol. Gasilska 29/A, tel'. 41-115 popoldan 3664 GORENJSKA OBLAČILA KRANJ, Cesta JLA 24 A Objavljamo prodajo 2 POČITNIŠKIH HIŠIC, ki se nahajata v sklopu počitniške skupnosti ODDIH v Ankaranu, sta leseni, opremljeni s po 4 ležišči in ostalo pripadajočo opremo. Cena posameznega objekta je 250.000 din. Zainteresirani kupci dobijo vse informacije v splošni službi delovne organizacije v Kranju, JLA 24 a, tel. 26-261 int. 34. V SPOMIN nepozabni ELČI FAJFAR roj. KOSEM 4. aprila 1984 mineva eno leto, odkar si brez slovesa odšla za vedno. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje plemenito srce. Ne solza ne bridka bolečina v našem srcu te ne prikliče več nazaj. Čeprav te ni več, za nas še vedno živiš in spomin nate ne bo nikoli zbledel. Hvala vsem, ki se je spominjate m obiskujete njen prerani grob. Mož Jože, sinova Jože in Jelko z družinama Sporočamo žalostno vest, da je v 62. letu starosti umrl naš dolgoletni sodelavec VINKO GALE šofer — reševalec KOLEKTIV TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Ob prerani izgubi našega dragega TOMAŽA ŠUBICA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sode-dom in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Lepo se zahvaljujem sindikalni podružnici tovarne Elan iz Begunj za podarjen venec ter govorniku za toplo izrečene poslovilne besede. Lepa hvala stražiškim pevcem in prisrčna hvala gospodu župniku Berglezu za tako lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste spoštovali in ga tako številno spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Helena in vsi njegovi Kranj, Volaka, 30. marca 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče FRANCKE AŽMAN po domače Ažmanove mame z Brd se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno Kraljevi mami in Andrejčevi Micki za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala sindikalni organizaciji »ŽITO« Lesce in organizaciji ZZB Lancovo za podarjeno cvetje ter govorniku tov. Pintarju za ganljive besede slovesa. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem pevskega zbora A.T.Linhart za žalostinke, zastavonošema in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI! Brda, Studenčice, Prezrenje, Brezovica, Reka r GLASOVA ANKETA ■■■■■■■■■■■■■■HI Bil je 1. april Brez prvoaprilskih šal ne gre tudi pri nas, če se le da. Poslužimo se jih, da malce po ovinkih povemo, kaj bi pri nas lahko bilo, pa ni. Kadi bi dali s tem komu tudi malo vzpodbude. Kot na primer kranjskim mestnim frizerjem, da bi vendarle malo poživili svoje delo. Le moderna, čisto nova in lepa frizerija še vedno ne bo privabila strank, če se delavci ne bodo potrudili vsak po svoje. Prikaz modnih pričesk ob nedeljskih dopol-dnevih v kranjski mestni frizeriji ne bi bila nobena novost: pred kakšnimi petindvajsetimi leti je bila to tu že praksa. Resnično bi lahko prikazali novosti, ne sicer »zlati rez«, tega naj še naprej puste knjigarnarjem, »milanski rez« pa mesarjem, ampak kaj drugega. Toliko je novega v svetu, da bi se lahko malo zgledovali, znali strankam svetovati... Nič čudnega; ko se v Kranju pojavi mlad, sposoben frizer, ki zna moderno oblikovati ženske glave, vse drvi k njemu, stare kranjske frizerije s tradicijo pa ostajajo prazne. Dubrovka Tomšič ni nastopila v nedeljo zvečer v koncertni dvorani kranjskega Delavskega doma, lahko pa bi, če bi se v Kranju kdo zavzel in jo povabil. Tudi nad tem, da koncertno dvorano v Kranju imamo, le uporabljamo je ne, bi se lahko zamislili. Bolšjega trga tudi ni bilo in ne kamiona s Planikinimi adidaskami. Adidask z napako, če niste čisto pri koritu v Planiki, ne boste videli. V trgovinah trenutno so, I. kvaliteta, toda veliko, veliko predrage. Prav res pa bi Planika lahko našla tak način prodaje svoje B robe. Zadnja šala, dan odprtih vrat v radovljiških zaporih, pa je bila objavljena le zato, da malce popestrimo puste in enolične dneve tako paznikom kot zapornikom. Upamo, da nam je uspelo. Kmetje, pospravite les s poti! Kranj, Tržič — V kranjski in tržiški občini, kjer je februarski vihar v zasebnih gozdovih izruval in polomil blizu 70 tisoč kubičnih metrov drevja, se je spravilo lesa pričelo takoj, ko so to dopuščale snežne in vremenske razmere. Kmetje in poklicni gozdarji, ki so ponekod priskočili na pomoč lastnikom gozdov, so pri tem naleteli na težave, ker nekateri posestniki doslej niso pospravili drevja niti z gozdnih poti in vlak. Komiteja za gospodarstvo skupščin občin Kranj in Tržič sta zato na pobudo krajskega gozdnega gospodarstva izdala odločbo, po kateri morajo gozdni posestniki čimprej (v kranjski občini do 7. aprila) očistiti gozdne ceste in vlake. Če tega ne bodo opravili, bodo to na njihove izdatke storili delavci Gozdnega gospodarstva Kranj. Omenjeni ukrep je povezan tudi z odločbo gozdarske inšpekcije, ki zavezuje lastnike gozdov v nižinskih predelih, da pospravijo les do 1. maja, v višinskih območjih (nad 600 metri nadmorske višine) pa do 1. junija. c. Z. Na razstavo plemenske živine v Mozirje Kranj — V Mozirju bo 26. aprila od 8. do 15. ure razstava plemenske živine rjave pasme. Obiskovalci bodo poleg 120 izbranih živali te vrste in njihovega ocenjevanja videli še veliko povorko udeležencev, kulinarično razstavo kmečke hrane, razstavo strojev za živinorejo Gorenje Feero, SIP Šempeter in drugih, nastop več folklornih skupin in stalno razstavo cvetja v naravi v Savinjskem gaju. Pozno v noč pa jih bodo zabavali Veseli planšarji. Časopis Glas skupaj s Kompasom vabi Gorenjce na ogled zanimive prireditve v Mozirju. Cena obiska, ki sicer znaša 1450 dinarjev, bo nižja za 150 dinarjev, če boste ob prijavi v eni od Kompasovih poslovalnic na Gorenjskem, to je v Kranju, na Bledu ali Jesenicah, priložili Glasov kupon. Samo za 1300 dinarjev boste doživeli lep in koristen izlet v Mozirje. V ceno je vračunan avtobusni prevoz, kosilo, vodstvo in organizacija izleta. O vseh podrobnostih v zvezi z izletom vas bomo pravočasno obvestili! Ime in priimek .............bivališče Marjan Belec v Prešernovi hiši Dolgoletna prizadevanja slikarja Marjana Belca segajo na različna področja likovnega ustvarjanja. Več kot 45 let intenzivnih naporov je Marjan Belec vložil v oblikovanje portretra v sliki in plastiki, v slikanje tihožitij in široko zasnovanih figuralnih kompozicij. Krajina je začela slikarja močneje privlačevati šele v zadnjem desetletju. Odkrivanje naravnih lepot in zanimivosti v ožji in širši okolici Kranja je kmalu postala slikarju življenjska potreba in naloga. Belcev slikarski stil, ki se je v preteklosti nemalokrat znašel v tokovih ekspresionizma ali celo na samem pragu abstraktnega, se je pri oblikovanju krajine trdno zasidral v realizmu. Brezštevilna slikarska pota vodijo Marjana Belca v odmaknjene vasi ob vznožju Karavank ali na pobočjih Jošta, v senčnate ravninske gozdove Sorskega polja, v poletno ali zimsko razkošje Kranjske ravnine, povsod tja, kjer se slikar nadeja, da bo odkril kaj novega in privlačnega. V enaki meri kot samotni, še nikoli od slikarjeve roke obdelani motivi v naravi, ga privlačijo stari kmečki domovi, gospodarska poslopja pa tudi vaška naselja z dominantami zvonikov ali gorami v ozadju. Temeljito obvladanje slikarske tehnike omogoča slikarju malodane dokumentaren pristop k izbranemu arhitekturnemu motivu. Čeprav oblike v Belčevih kompozicijah zvesto sledijo naravnim danostim, se v koloritu slikar večkrat predaja trenutnemu razpoloženju. Sam rad poudarja, da je npr. prav zdaj v obdobju »močnih barv«, ko v slikah prevladuje rdeč, zelen, moder ali rumen kolorit, medtem ko so se med slike na prejšnji razstavi kaj radi vtihotapljali predvsem sivi, rjavi ali zamolklo zeleni toni. Pošten odnos do slikarskega poklica, stremljenje po kar najbolj verni upodobitvi danega motiva, predanost krajinskemu delu, ki ga ne moreta zmotiti ne mraz in ne vročina, so značilne lastnosti slikarja Marjana Belca. Še posebej pa bi radi poudarili Belcev prispevek k ohranjevanju naše kulturne dediščine, kajti ne dvomimo, da bodo slikarjev! pejsaži, posebej tisti z arhitekturo, postali še bolj kot danes pomembni in zanimivi v naši prihodnosti, ko bo čas — kot žal predvidevamo — že zabrisal ali celo uničil lepoto in bogastvo spomenikov in naravnih ambientov, ki jih Marjan Belec tako prizadevno upodablja. Cene Avguštin Turizem naj bo fakultativni predmet na osnovni šoli Preddvor — Slovenija je turistična dežela in turistični kraji, kot je Preddvor, se še posebej zavedajo, da deželajDOtrebuje veliko gostinskih in turističnih delavcev. Že dolgo si prizadevajo, da bi osnovne šole v 7. in 8. razredu dobile fakultativni predmet »turizem«, kar je bilo pri Zavodu za šolstvo že sprejeto, nikjer pa ne najdejo dovolj denarja, da bi to tudi uresničili. Preddvorski turistični delavci so na zadnjem občnem zboru sprožili tudi to vprašanje in predlagali, da bi morda kranjski gostinci zbrali toliko sredstev, malo bi primaknila Gorenjska turistična zveza, malo pa Turistično društvo Preddvor, da bi vsaj poskusno speljali ta predmet na preddvorski šoli. Velikega pomena je namreč, da otroci, ki se odločajo za srednje šole, že v osnovni šoli spoznajo prvine predmeta »turizem« in se bodo morda potem bolj množično odločali za te, pri nas tako iskane poklice. Svoje izkušnje bi potem prenesli tudi v druge gorenjske osnovne šole- D. Dolenc Tekstilindusova priznanja izvajalcem S tem kuponom plačate 150 din nižjo ceno za udeležbo na Glaso- kompas vem in Kompasovem izletu v Mozirje. Kranj — V soboto, 31. marca, dopoldne je bila v Tekstilindusu v Kranju manjša svečanost ob zaključku tako za delovno organizacijo kot za Kranj izredno pomembne investicije. S prehodom kurjenja s premoga na zemeljski plin se je Tekstilindus uvrstil med redne potrošnike zemeljskega plina v Sloveniji. S tem si je zagotovil tudi kvalitetnejšo energijo, s katero bo kakovostno in količinsko izboljšal proizvodnjo. Prehod na plin je bila pridobitev tudi za sam Kranj in prebivalce. Vse slabšo kvaliteto premoga so v zadnjih letih namreč na lastni koži občutili tudi prebivalci Kranja, saj je bilo ozračje zelo onesnaženo. Na.svečanosti, ki so se je razen izvajalcev različnih del udeležili tudi predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner in predstavniki kranjske občinske skupščine, so ugotovili, da je bila tako po tehnološki plati kot po obsegu del izredno zahtevna investicija končana v izredno kratkem času. Prav zato je uspeh še toliko večji in zanj priznanje zaslužijo vsi, ki so na kakršenkoli način pomagali. Delavski svet Tekstilindusa je podelil priznanja izvajalcem Emu Celje, IBE Ljubljana, Hidromontaži Maribor, ATM Zagreb, Splošnemu gradbenemu podjetju Gradbinec Kranj, delovni organizaciji Nivo Celje in IMP Maribor. Med posamezniki iz teh delovnih organizacij pa je dobil priznanje tudi dipl. inž. strojništva Andrej Krč, vodja vzdrževalno-energetske službe v Tekstilindusu. A. Ž. Raje uresničimo tisto, za kar smo se borili Česa vsega pri nas že nismo zamenjali v letih po vojni? In spreminjati hitimo vsako leto hitreje: zakone, predpise, sistemske oblike. Če nam nekaj ne uspeva kot bi moralo, zamenjamo predpis; namesto da bi zamenjali tega ali onega neodgovornega, nesposobnega funkcionarja in zahtevali, da dokončno uresničimo dogovorjeno. Ne, raje jim damo dosmrtno polno zaposlitev! Zdaj smo se lotili še himne. Človek vse bolj dobiva občutek, da jih je tam »zgoraj« veliko preveč. Natrpali smo ljudi v vse mogoče organizacije in organe, vsak si hoče postaviti spomenik, nekomu je prišla prav kar himna. Nekaj mora dati od sebe: dal bo napisati novo himno. Tako, da bodo zajeti vsi naši narodi in narodnosti, samoupravljanje, vsa naša izgradnja socializma, neuvrščenost in še kaj. Stara himna ima zastarano besedilo, melodija je pa tako ali tako sploh poljska, ne naša. Razpisan je natečaj in zmagovalec bo dobil visoko nagrado, pa še cela vrsta tolažilnih nagrad bo za tiste, ki se bodo s predlogom po točkah pririnili najbliže k zmagovalcu. Dajmo, denar je tu. Pe ključu nam pripada, uporabiti ga moramo, sicer nam ga bodo vzeli. Če bo šlo za kulturo, tudi ne bodo gledali pod prste! Ljudem dajmo glodati še kakšno drugo kost, ne le stabilizacije . . . A so se krepko ušteli. Proti novi himni smo se dvignili menda prav vsi. Naša himna je bila pesem naprednjakov pred vojno, prekaljena je bila v borbi, bodrila nas je pri obnovi dežele, s tovarišem Titom je obšla ves svet. Zdaj pa naenkrat ni dobra. Kot da v naši ljubi domovini res ne bi imeli druge skrbi, kot to, kakšna naj bo himna in zaključna slovesnost za dan mladosti v Beogradu. Morda je besedilo res malo zastarano in govori o slovanstvu, v Jugoslaviji pa danes nismo le Slovani. Tudi pred vojno nismo bili ne med vojno in ne po njej. Ni potrebno, da bi danes tratili denar še za to. Lepa je naša himna, priljubljena, nežna, resnično slovesna, srce ti zaigra, ko jo zaslišiš, če pa jo igrajokje zunaj naših meja, ti solze navro v oči. Niti pol odstotka Jugoslovanov ne more biti za novo himno. Marija Rozman, Britof pri Kranju: »Če nam je bila naša himna dobra v najhujših časih, naj nam bo še zdaj. Vsaj toliko časa si ne izmišljujmo takšnih stvari, dokler se ne rešimo iz gospodarske krize, dokler ne uresničimo stabilizacije. Tole pa ni prav nič stabilizacijsko. Na rešitev gospodarstva mislimo, ne na novo himno! Spet hoče nekdo bro zaslužiti, nič drugega ne i re biti.« Leopold Kune, Podbrezje- I ni se zdi, da je to dodaten^trošti da hoče nekdo dobro zaslug & je bila himna dobra 40 let. nali še naslednjih 40 let. PravijoT melodija poljska. Nič zato j naša. Otrok, ki ga posvojiš di tvoj. Mislim, da imamo drugih skrbi, s katerimi bi rali danes ukvarjati.« se: Janez Kavčič, Orehek ori 1 nju: »Pesem Hej Slovanife že pred vojno napredna n Sokolov, med vojno smo jo zeli partizani. Med borbo spremljala v najbolj sle trenutkih. Po vojni je z , spremembo v besedilu p, naša himna. Le zakaj naj menjali? Borci smo proti! C kovci še posebno! Raje in mo tisto, za kar smo se boriS II" Mir mani svečan kot je bila podehi& -Zadovoljstvo oh izgubljeni s avi vi ^ izqradnje plinovoda v IY>> znanj i vajalcem rekonstrukcij'' topi ^ doqodek \ovinarDe*i# indusu v Kranju m bil v r s<>h'tt(> občinske skupščine Kron; h^. do Stražnik, k, jc lam s predsedniki>m"1 do j. aprila letos, je na ( varom stani, da rekonstrukcija ne tU) guii em izgubii yc: nost i v Tekstilindusu, kot je i 'javil, stari zadovoljstvo izrazil s tt** boj vina. Predsednik občinske skupsin jn prijetnem razpoiašef&$ je tudi sam prinesel zaboj buteljk \ • ^ y ,flK menH, da bi S SteT** predsednik slovenske skupščine ' " / ,,/,.; na vrsti stava o kranjsk lahko kar nadaljevali Zakaj ne bi bila z< napravi?! — A. Z.