LETO II. ŠT. 28 (76) / TRST, GORICA ČETRTEK, 10. JULIJA 1997 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LECCE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 § ^IMJrJE • . PROBLEMI SLOVENSKEGA ČASOPISJA V ITALIJI Letos praznujemo Slovenci posebno zanimiv jubilej, ki zadeva slovensko tiskano besedo. Leta 1797 je namreč prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik izdal Lublanske Novize, ki so bile prvi slovenski časopis sploh. Dvestoletnica tega Vodnikovega časopisa ob nastopu Napoleonove Ilirije na Slovenskem nas lahko uvede v razmišljanje o stanju slovenske tiskane besede, posebno časnikarske v našem zamejstvu. Časi so se medtem korenito spremenili, ni pa se spremenila vloga slovenskega časopisa in tiskane besede sploh, tako v matični domovini kot v zamejstvu. Primorska zgodovina se lahko ponaša z bogato bero na področju slovenske publicistike in to že od prve polovice 19. stoletja. Na Goriškem in Tržaškem imamo že prve časopise. Bogato obdobje narodnega prebujenja po letu 1848 in doba taborov, nato kasneje Mahničeva "ločitev duhov" - vse to je prineslo plodno in zanimivo tekmo ter zdravo konkurenco v slovenskem prostoru. Čas do prve svetovne vojne, nato povojno obdobje - v Trstu Edinost, v Gorici Goriška straža - vse do prepovedi slovenskega tiska s strani fašizma. Po vojni in osvoboditvi imamo nov razcvet slovenskega tiska, posebno naših listov - od dnevnika do tednikov in štirinajstdnevnikov. Vse to je prisotno še danes. Toliko za uvodni okvir. Kaj pa danes? Slovenski tisk je v zamejstvu živa stvarnost, kar kaže vsekakor vitalnost naše narodne skupnosti in njeno narodno-politično in kulturno zavzetost, in to v najširšem smislu. Današnje težave in polemike v zvezi s krizo edinega slovenskega dnevnika so tudi simptomatične. V našem listu nismo veliko pisali o tem, kar pa ne pomeni, da ne bi bili občutljivi za problem obstoja manjšinskega dnevnika (poleg njega ima svoj dnevnik v Italiji le še nemška manjšina na Južnem Tirolskem z listom Dolomiten). Morda bomo kdaj kasneje obravnavali še vprašanje splošno manjšinskega tiska v Italiji. Danes v italijanskem notranjem okviru razne javne ustanove skrbijo tudi za tisk in publicistično dejavnost, zlasti izdajanje dnevnega oz. periodičnega tiska. Predvsem je tu zadolžena država, ki daje svoje prispevke dnevnemu tisku. Poleg tega imajo podobne naloge tudi deželne uprave, ki po svojih močeh pomagajo izhajanju časopisov na deželni ravni. Gre za pomembne prispevke, ki omogočajo izhajanje v glavnem vseh listov in revij, seveda poleg drugih lastnih ali družbenih oblik finančnega dotoka. V primeru slovenske manjšinske časnikarske ali sploh publicistične dejavnosti pa pride v poštev tudi matična domovina, ki po lastni zakonodaji skrbi za svoje manjšine v zamejstvu. To je seveda le splošna slika našega dejanskega stanja, seveda v splošnih oz. glavnih obrisih. Na področju informiranja imamo torej svoje slovenske časopise, poleg tega pa še državne radijske in sedaj TV oddaje (vidne zaenkrat le delno, izključena po zakonu pa je videmska pokrajina!). Problemi so nešteti. / stran 2 P«! ANDREJ BRATUŽ PO URADNEM OBISKU PREDSEDNIKA SCALFARA V SLOVENIJI NAŠA MANJŠINA ŠE ČAKA NA "HUMANO REŠITEV11 SVOJIH PROBLEMOV DRAGO LEGIŠA "Zgodovine ne moremo spremeniti, prav pa je, da končno primerno in človeško rešimo vprašanja, ki so nastala v toku zgodovine." Tako je dejal predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro na u-radnem obisku v Ljubljani v ponedeljek, 7. t.m. Spremljal ga je podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki je, kot znano, od vlade zadolžen za izvajanje italijanske "Ostpolitik", to je politike do vzhodnih držav, med njimi do Slovenije. Podtajnik Fassino tudi pobliže spremlja politiko do slovenske manjšine v Italiji. Ko je predsednik Scalfaro izustil zgornje besede, je očitno imel v mislih predvsem eksodus iz Istre po drugi svetovni vojni in vse, kar je bilo povezano s tem množičnim odhajanjem iz rojstnih krajev. Verjamemo ali vsaj upamo, da je imel hkrati pred očmi glavni vzrok tega tragičnega pojava, to je rodomorno politiko fašistične Italije do Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini in Istri. Ta Italija je bila namreč najprej obsodila na narodno smrt kakih 600 tisoč Slovencev in Hrvatov in leta 1941 brez vojne napovedi napadla državo njihovih matičnih narodov. Zato je nujno primerno in človeško rešiti probleme", ki so nastali pred eksodusom in po njem. Sicer je predsednik slovenske republike ob isti priložnosti že predlagal ustrezno terapijo, ko je dejal, da "preteklosti ne moremo spremeniti", a da "se moramo privaditi na sožitje s to preteklostjo". Ne glede na načelna izvajanja obeh predsednikov poglejmo, kaj je dejansko pomenil visoki italijanski obisk v Ljubljani. Tako Scalfaro kot Fassino sta naglasila, da Italija odločno podpira Slovenijo v njenih prizadevanjih za vstop v Atlantsko zvezo in Evropsko zvezo. Slovenija ostaja resna kandidatinja za vstop v Nato, četudi bi vrh v Madridu, ki je v teku, sklenil drugače. Kar zadeva Evropsko zvezo, ima Slovenija od vseh ostalih kandidatinj najboljše pogoje, da po- stane njena članica. Fassino in državna sekretarka Nataša Belopavlovič sta podpisala Konvencijo o socialni varnosti med obema državama, s čimer je bilo tudi dokončno u- KATOLISKI IZOBRAŽENO IZ HRVAŠKE, AVSTRIJE, ITALIJE IN SLOVENIJE NA POSVETU V Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani so katoliški izobraženci Srednje Evrope od petka, 4. t.m., do nedelje, 6. julija, govorili o demokraciji in vrednotah. Šesto Mednarodno srečanje katoliških izobražencev je bilo tokrat v Ljubljani in pomeni lep doprinos kristjanov k razjasnjevanju pojmov o demokraciji in vrednotah. V soboto zjutraj je bilo na srečanju izredno število udeležencev, tako da so organizatorji morali udeležence seliti iz male v veliko dvorano Zavoda sv. Stanislava, kar samo priča o tem, kako potrebna so ta zborovanja in kako pomembno je, da se katoliški intelektualci sprašujejo o svoji umestitvi v sodobni družbi. Dr. Anton Stres je imel v soboto zjutraj o-srednje in izjemno dobro predavanje, ki ga v tej številki Novega glasa zaradi aktualnosti in \ ' V: Saša Rudolf KARADŽIČEVA SENCA Miro Oppelt NA PRAGU ZAVEZNIŠTVA STARO ZELEZNO ZAVESO JE ZAMENJALA DENARNA ZAVESA, KI NE LOČUJE LE DRŽAV, AMPAK TUDI DRŽAVLJANE ZNOTRAJ VSAKE POSAMEZNE DEŽELE.” (Moskovski patriarh Aleksij II., v Gradcu, 23. junija 1997) Danijel Devetak / intervju VILJEM ŠČUKA Anton Stres DEMOKRACIJA IN VREDNOTE SPRAVNA SLOVESNOST NA LAJŠAH Marko Tavčar JUBILEJ PAVLETA MERKUJA Iva Koršič VTISI Z MAVHINJSKEGA FESTIVALA Erik Dolhar ODLOŽEN SKLEP O TREBENSKEM... Valentina Humar ŠTEVERJANSKI FESTIVAL JE ODPEL ŽIVAHNO POLETJE NAŠIH IZSELJENCEV 3 JULIJA: USPEŠEN POLET NA MARS ČETRTEK 10. JULIJA 1997 foto a. Černivec / delo rejeno vprašanje pokojninskih prispevkov prebivalcev Cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. STRAN 2 Stresovega vsem razumljivega jezika tudi začenjamo objavljati; to je pravi "vademecum" vsakega izobraženca, ki bi rad imel jasne pojme o tem, kaj demokracija pomeni in kaj v stvarnem svetu dejansko je. Dr. Anton Stres, ki upravičeno velja za enega najvidnejših slovenskih mislecev, je bil v plodni debati po svojem predavanju zelo kategoričen, ko je zagovarjal vrednote in demokracijo, saj je večkrat ponovil, da demokracije ni brez vrednot in tudi to, da ni res, kar trdijo predvsem t.i. slovenski liberalci, češ da so vsi svetovni nazori enako veljavni, enako vredni, da imajo vse vrednote isto težo, saj to vodi na opolzko pot relativizma, za katerim preži totalitarizem, ki je pravo nasprotje demokracije. Demokracija res upošteva mnenje vsakega posameznika, sloni pa na obče veljavnih vrednotah, katerih skupni imenovalec sta predvsem človeško dostojanstvo in svoboda. Dr. Stres je dejal, da se na Slovenskem najbolj pozna uporaba relativističnih teorij najslabšega liberalizma prav v šolskem sistemu, kar je zelo nevarno, saj enači resnične vrednote z "vrednotami", ki so to zgolj na papirju. "Debato o vrednotah je potrebno ohraniti kot možno in nujno potrebno in prav to je v nasprotju z liberalno mislijo, da o vrednotah ni potrebno razpravljati!" je dejal dr. Anton Stres. / STRAN 4 -JURIJ PALJK ČETRTEK 10. JULIJA 1997 NA PRAGU ZAVEZNIŠTVA KARADZICEVA SENCA SASA RUDOLF Daytonskim sporazumom in mednarodni tiralici navkljub ostaja Radovan Karadžič najvplivnejša osebnost Republike srbske, siva eminenca, ki preko zaupnikov vodi politične izbire, obenem pa tudi donosne gospodarske posle. Biljana Plavšič je to spoznala na lastni koži. Dokler se kol nova predsednica ni oddaljila od Karad-žičevih političnih smernic, je uživala ugled tako med skrajneži na Palah kot med zmernimi srbsko-bosanski-mi politiki v Banja Luki, ko pa je odstavila neposlušnega notranjega ministra, se ji je uprl parlament, sestavljen iz Karadžičevih somišljenikov. S psihiatrom je takoj potegnil srbski predstavnik v skupnem bosanskem predsedstvu Momčilo Krajišnik, za njim pa še premier Gojko Klickovič. Proti Plavšičevi se je dvignila prava fronta, ki jo sestavlljajo zagovorniki velike Srbije, s tihotapstvom obogateli in z mafijo povezani mogotci, del vojske in vsi listi, ki jim zaradi vojnih zločinov pretijo sodne obravnave. Plavšičevi očitajo, da je izdala srbstvo, se podredila ameriškim zahtevam po izročitvi vojnih zločincev Mednarodnemu sodišču v Haagu. Verjetno je končno le spoznala, da v Bosni ne bo miru, da daytonskih sporazumov ne bo moč uresničiti, dokler Karadžiča in Mladiča ne bodo Srbi izročili pristojnim oblastem. Besedni izbruhi in medsebojni napadi so že toliko naelektrili ozračje, da ni moč predvidevati, v kakšno smer se bo politični obračun usmeril. Albanizacija Republike srbske je vedno bližja, na Palah so pripravljeni na vse, tudi na obnovitev vojne, tokrat bratomorne. MIRO OPPELT Ikl a madridskem vrhu Atlantskega zavezništva je, ko pišemo, padla zgodovinska odločitev o širitvi pakta na Vzhod. Slovenija bo ostala na pragu kot tudi Romunija. Navkljub prizadevanjem Francije, Italije in deveterice držav članic bo prevladala odločitev Združenih držav Amerike, Nemčije in Anglije, da se prvi krog širitve sklene pri Poljski, Češki in Madžarski. Objektivnih razlogov za odložitev vstopa Slovenije ni. Racionalno je torej stališče Francije in Italije, saj je s pristopom Madžarske nadvse logična vključitev Slovenije. Zdi se, da botruje Clintonovemu stališču predvsem problem stroškov ali bolje kako prepričati ameriški senat z obsežnejšimi stroški od predvidenih. Ameriška revija Time, ki je ta teden posvetila platnico širjenju zavezništva, dobro nakazuje vprašanje, ki je za evropske pojme težko dojemljivo. Clinton je zaskrbljen glede faktorja o odgovorih na vprašanje: Slovenija? Kje je to? Takojšen vstop Slovenije bi torej le še kompliciral zahtevno predsednikovo prepričevanje senata, kjer je potrebna dvotretjinska večina za zeleno luč. Prepričevanje bo že tako zahtevno, saj bo treba prepričati ameriške politike, čemu širitev in predvsem novi stroški, ko se je grožnja z Vzhoda znatno ošibila. V bistvu gre za planetarni pristop ameriške javnosti, v katerem Evropa zavzema le manjši del zanimanja. Ameriška uprava je tudi prepričana v aktivno sodelovanje Slovenije v partnerstvu še zlasti z zagotovili o pristopu v drugem krogu širitve. Londonski inštitut za strateške študije predvideva, da bo širitev Nata na 19 članic stala do sto milijard dolarjev vdva-najstih letih. Od tega bodo Združene države Amerike prispevale 35 milijard, ostalo bo na ramenih dosedanjih in novih članic. Združene države Amerike bodo letno potrošile do 200 milijonov dolarjev, nove članice 800 milijonov dolarjev, ostale članice zavezništva pa milijardo dolarjev let- no. Dobršen del te vsote za posodobitev poljske, češke in madžarske vojske bo prispevala tudi Italija. Zamisliti se moramo še nad dejstvom, da je Italija v teh mesecih sama vzdržala največje breme za poseg v Albaniji. Ko smo že pri Albaniji, naj omenimo, da se je tudi v drugem krogu volitev uveljavila socialistična stranka. Z zavezniki utegne prejeti v novem albanskem parlamentu dvotretjinsko večino. Socialistični voditelj Fa-tos Nano bo prevzel ministrsko predsedstvo, dosedanji premier Fino bo njegov namestnik, predsednik republike pa naj bi postal univerzitetni profesor, zmerni socialist Redžep Mejdani, dosedanji glavni tajnik zmagovite stranke. Predsednik demokratske stranke Shehu je podal ostavko, nasledil bi mu dejanski voditelj stranke, dosedanji predsednik republike Beriša. KRATKA MARIJAN LOBODA NA OBISKU V TRSTU IN GORICI V soboto, 5. t.m., je bil na obisku v Trstu in Gorici podpredsednik Slovenskega svetovnega kongresa in predsednik Zedinjene Slovenije v Argentini Marijan Loboda. Bil je gost SSk, SSO, Zadruge Goriška Mohorjeva in Novega glasa. Med pogovorom v Marijanišču na Opčinah je predstavnik naših zdomcev v Argentini pobliže spoznal slovensko manjšinsko stvarnost na Tržaškem, v Gorici pa si je ogledal Kulturni center Lojze Bratuž in še nekatere druge manjšinske postojanke. Z gostitelji seje pogovarjal predvsem o možnostih navezave tesnejših stikov med Slovenci v Italiji in Slovenci v Argentini. UREDNIKI IZSELJENSKIH GLASIL MED NAMI V petek, 4. t.m., je naše kraje obiskala skupina urednikov izseljenskih glasil, ki jih je vodil predsednik slovenskega Pen kluba Marjan Kravos. Obisk v Sloveniji so izkoristili za kratek postanek tudi v Trstu, kjer so si najprej ogledali razstavo slik Lojzeta Spacala v galeriji Revoltella, nakar so si po mestnih ulicah ogledali zgradbe, ki so za slovensko manjšino v Italiji velikega pomena, kot sta bivši palači Narodnega doma in Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu, kjer so se tudi srečali s predstavniki zamejskih medijev. Za omizje v sejni dvorani Primorskega dnevnika so sedli: iz Avstralije Irene Stariha (TheAu-stralian Slovenian Review), Max Namestnik (Novice Slovenskega kluba Perth), Ivanka Bulovec (Priloga SD Sydney v Glasu Slovenije), Marijan Peršič (Slovenia on Cold Coast) in Ljenko Urbančič (Glas Slovenije, Svobodni razgovori); iz Združenih držav Amerike Co-rinne Leskovar (Zarja The Dawn), Vida Košir (Prosveta), dr. Rudolph Susel (Ameriška domovina Our Voice) in Janez Nemec (Ameriški Slovenec); iz Argentine dopisnik Glasa Slovenije Mirko Vasle ter Tine Debeljak (Svobodna Slovenija), iz Brazilije Peter Slavec (Novice pod lipo), iz Kanade Nives Čorak (Glasilo kanadskih Slovencev), iz Švedske A-dolf Golčman (Našglas) ter iz Hrvaške Mladen Hanzlovsky (Prijatelj, Zagreb), Silvin Jerman (Novi odmev, Zagreb) in Boštjan Kordiš (Planika, Split). Iz zamejstva pa so bili prisotni gostitelj, poddirektor Primorskega dnevnika Tom Marc, Marij Maver za Mladiko, dr. Drago Legiša za Novi glas ter kulturni delavec Aleksij Pregare. Gostje so dobili strnjeno informacijo o zgodovini in sedanjih problemih Primorskega dnevnika pa tudi drugih slovenskih medijev v deželi (Novi Glas in Mladika). Tako med srečanjem kot med kosilom v Miličevi domačiji v Zagradcu so si časnikarji iz zdomstva in zamejstva izmenjali mnenja, saj si oboji prizadevajo zaisto: za ohranjanje narodne zavesti s pomočjo slovenske besede “na otoku sredi morja večinskega naroda". ■■■■ ED S 1. STRANI PROBLEMI SLOVENSKEGA ČASOPISJA... V teh vrsticah smo hoteli osvetliti predvsem vprašanje slovenskega časopisja pri nas, ki je seveda med najbolj delikatnimi. Problematika slovenskega časopisja gotovo zahteva resno obravnavo. Ko se v tem času večina javnega mnenja in organizacij (tudi krovnih) zavzema predvsem za pozitivno rešitev slovenskega dnevnika, moramo podčrtati, da gre v enaki meri naša vztrajna borba za ohranitev slovenskih tednikov oz. štirinajstdnevnikov, ki imajo tudi svoje probleme (oz. krize). V našem primeru bi še zlasti omenili (poleg našega tednika) beneški list Dom, ki zagovarja podobne duhovne vrednote kot mi. V skupnih prizadevanjih moramo zagotoviti obstoj in razvoj teh dragocenih časopisov, ki s slovensko besedo, s preda- nostjo demokraciji in krščanskim načelom ter sožitju med narodi predstavljajo žive pričevalce tiskane besede v naši manjšinski skupnosti v Italiji. Podobno poslanstvo pa imata na Koroškem Naš ted-nik in verski list Nedelja. Vsa ta glasila morajo imeti zagotovljeno sedanjost in prihodnost, in to za skupni blagor in dobrobit celotne naše narodne skupnosti v zamejstvu. TEDEN V ITALIJI (NE)USPEHI PRODIJEVE VARČEVALNE POLITIKE Italija si je skoro zagotovila pravico, da že v prvem krogu polnopravno vstopi v evropski monetarni sistem. To bo gotovo poplačalo premiera Prodija, ki se je od vsega začetka neznansko trudil obdržati Italijo v razredu prvih, če že ne najboljših članic Evropske zveze. Da je to dosegel, pa si prav ni pomišljal neusmiljeno priviti davčni vijak, ki je eden najbolj izže-malskih v Evropi. Posledica tega je bila manjša potrošnja, NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34 1 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 3 4133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 0 40 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCV S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 65.000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 120.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU rc S 1. STRANI NAŠA MANJŠINA ŠE ČAKA NA "HUMANO REŠITEV"... Pomembne in obvezujoče so tudi bile besede, ki sta jih predsednik Scalfaro in podtajnik Fassino izustila v zvezi s slovensko manjšino v Italiji. Povedala sta namreč, da bo parlament še letos odobril globalni zaščitni zakon, saj je razprava že v teku. Pri tem ne bo posebnih težav, ker da sta večina in opozicija že dosegli sporazum o njegovi vsebini. Podtajnik Fassino je omenil izenačenje (parifikacijo) šolskega centra v Špetru, problem Glasbene matice, ki se ureja, in končno prizadevanja za odpravo krize Primorskega dnevnika. Oba italijanska predstavnika sta v tej zvezi dejala, da bo kmalu "odmrznjen" po zakonu predvideni prispevek (6 milijard) in da bo vlada posredovala za podelitev bančnega posojila slovenskemu dnevniku. S tem bi se moral dokončno rešiti problem nadaljnjega izhajanja tega časnika. V Ljubljani je seveda bil tudi govor o stanju italijanske manjšine v Sloveniji (in tudi na Hrvaškem). Za Italijane je, kot kaže, temeljno vprašanje priznanja Unije Italijanov kot edine predstavnice celotne manjšine v obeh državah. Glavni tajnikTremul je spet izjavil, kako je nujno, da Italija 'odobri zakon o posebnem interesu" za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Podtajnik Fassino je dejal, kako pričakuje, da bo to vprašanje urejeno v nekaj mesecih. Pri tem je omenil dogovor, ki sta ga bila pred kratkim sklenila Rim in Zagreb. Uradni obisk predsednika Scalfara v Sloveniji seveda pozitivno ocenjujemo, saj je jasno, da so urejeni odnosi med sosednima državama jamstvo za rešitev starih in novih vprašanj in tistih, ki nastajajo sproti. Dobri odnosi med sosedama pa seveda morejo pospeševati ureditev manjšinskih vprašanj, če so v obeh državah maticah dobra volja in pošteni nameni. Pri nas smo seveda še daleč od zadovoljive rešitve naših glavnih vprašanj. Dovolj je, če spomnimo, kako se nam šele z vlogami oziroma prizivi na sodno oblast posreči doseči javno priznanje nekaterih osnovnih manjšinskih pravic. Je to "človeška in ustrezna rešitev problemov," ki so nastali "v toku zgodovine," kot je dejal predsednik Scalfaro? Mislimo, da ne. kar je med drugim povzročilo zmanjšanje inflacije. Proizvodnja je začela naraščati, zunanji dolg pa je upadel. Vse dobro torej? Prodi je brez dvoma dosegel velik uspeh, toda njegovemu varčevanju ni videti konca, saj je jasno in glasno odgovoril guvernerju državne banke, ki ga je o-pozarjal, da je treba zmanjšati davčni pritisk in dati možnost podjetnikom, da investirajo svoja sredstva v nove obrate in tako ustvarijo nova delovna mesta. Toda varčevanja še dolgo ne bo konec. Rekordna ostaja notranja zadolžitev. Zmanjšalo se je samo naraščanje tega dolga, ki bo še dolgo bremenil državne izdatke, čeprav se je obrestna mera zmanjšala. Brezposelnost se ni prav nič zmanjšala. Dejstvo, da je podobno tudi v Franciji in Nemčiji, samo dokazuje, da je pojav splošnejši in da ga bo toliko težje odpravljati. Javna uprava je neučinkovita, kar dokazujejo tudi številni škandali in afere ter sleparije, ki se pojavljajo skoro vsak dan; boj proti davčni utaji pa je že vnaprej izgubljen. Ker varčevanja ne more biti konec, bo morala država zmanjšati stroške na socialnem področju. To terjajo tudi podjetniški krogi, ki bi poleg tega radi imeli proste roke z najemanjem in odslav-Ijanjem delavcev, to se pravi s t.i. delovno mobilnostjo. Tu pa pridejo na dan sindikati, ki so do sedaj še kar potrpežljivo prenašali vladno varčevalno politiko. Korekture pokojninskemu sistemu, ki bi ne prizadele upokojencev, pa so možne le v minimalni meri. Karkoli si bodo izmislili, bo na škodo delavca in upokojenca. Zato lahko pričakujemo, da bo po poletnih počitnicah jesen toliko bolj vroča prav na področju odnosov med vlado, sindikati in delodajalci. AKTUALNO INTERVJU / VILJEM ŠČUKA Grozljivo prvenstvo in skoraj "tradicija": Slovenija je kar četrta na svetovni lestvici samomorov. V mesecu juniju si je v samo petih dneh prostovoljno vzelo življenje kar sedemnajst Slovencev, v enem in istem dnevu Jda je pripravljenost. (...) Ljudje, ki se jih danes spominjamo, so bili pripravljeni na srečanje z Bogom. O pobitih v Kočevskem Rogu in drugod so ,pretresljiva pričevanja: v smrt so šli pogosto pojoč verske pesmi in z rožnim vencem v rokah. Pripravljenost na srečanje z Bogom ne odvrača človeka od zanimanja za ta svet; nasprotno, stalno ga spodbuja k vsemu tistemu, kar Bog od človeka pričakuje, da v življenju uresniči. Na vseh področjih: v zasebnem in javnem življenju. Pripravljenost, o kateri govori Jezus, zbuja optimizem, veselje do življenja, življenjski polet, ustvarjalnost, odprtost za bližnjega in sploh dela življenje lepo. To pa še kako potrebuje naša mlada država Slovenija (...). JULIJSKO OGNJIŠČE Izšla je julijska številka Ognjišča, ki tokrat na naslovnici prinaša barvno fotogragfijo skupine mladih pri gorskem jezeru. Lučka piše v Pismu meseca o tem, kako težko je sprejeti fanta, ki ne veruje v Boga. Urednik Franc Bole se je v rubriki Cost meseca pogovoril s p. Polikarpom Broli-hom, provincialom slovenskih frančiškanov, ki je zastopal slovenske frančiškane na generalnem kapitlju v Assisiju. V rubriki Vroča tema seje Božo Rustja pogovoril s salezijanskim duhovnikom Martinom Liscem o delu z mladimi na ulici. V stalni in dobri rubriki Ognjišča, ki nosi na- slov Naši preizkušani, se je Božo Rustja tokrat pogovoril z Manco Šinko, ki vodi v Zbiljah skupnost za drugačne z imenom Barka. Primož Krečič ima lepo rubriko Jaz mislim tako in v njej zbira misli mladih. Tokrat je šel v Šturje pri Ajdovščini in mladi so mu govorili o svojih vzornikih. V Obletnici meseca je Silvester Čuk tokrat z besedo portretiral Janka Kersnika, čigar stoletnica smrti poteče prav 28. julija letos. Neutrudni Silvester Čuk je tokrat pripravil tudi lepo prilogo o človeškem srcu in o tem, kako moramo na ta pomembni človeški organ paziti. "Slovenski knjižni molj št. 1", kot radi Silvestra Čuka imenu- jemo ljubitelji knjige, piše tudi o treh novih knjigah na slovenskem trgu, in sicer o knjigi Po štirih, po dveh Alenke Go-Ijevšček, o knjigi Františka Benharta Sijajni oblak ob reki ter o knjigi Marka Sosiča Balerina, balerina. Julijska številka Ognjišča predstavlja tudi svetnike - nebeške zavetnike meseca julija: sv. Tomaža, sv. Elijo, sv. Krištofa in sv. Ano. Seveda so v tej številki tudi pisma mladih in zgodbe življenja, veliko stalnih rubrik in običajno razvedrilo. Na zadnjih dveh straneh revije predstavlja Silvester Čuk novo cerkev sv. Ane v Bakovcih na levem bregu Mure. Kot vedno je za zelo prijetno grafično oblikovanje najbolj prodane in brane slovenske revije poskrbel Marko Čuk. ■JUP BESEDA ŽIVLJENJA 15. NAVADNA NEDELJA "Od Boga si SILVESTER CUK nam poslan Prvi dve julijski nedelji sta že po stari navadi na Slovenskem nedelji novih maš. Letošnji "pridelek" je dokaj bogat, saj je novomašnikov po slovenskih župnijah nad trideset. Mislim, da veren slovenski človek nobene cerkvene pesmi - niti nežnih božičnih kakor tudi ne mogočnih velikonočnih - ne poje s takim ganotjem kot novo-mašno. "Novomašnik, bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan, za duhovnika postavljen, med pastirje zveste zbran," opeva poslanstvo duhovnika med božjim ljudstvom Blaž Potočnik, ki je besedilo te pesmi napisal pred skoro stopetdesetimi leti, v času, ko je bilo gledanje na duhovnika bolj vzvišeno/spoštljivo. Vendar besede, ki jih je zapisal tedaj, v bistvu držijo še danes. Ljudstvo sprejema duhovnika kot božjega poslanca. Vsebina duhovnikovega življenja je, da v tej vlogi čimbolj posnema Velikega Duhovnika, ki ga je na zemljo poslal Oče. O njem je apostol Peter, ko je v Cerkev sprejel prve pogane, dejal, da "ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim" (Apd 10,38). Božja beseda današnje nedelje nam govori, kako Bog v vseh časih pošilja ljudem svoje poslance. Izbira, kogar sam hoče. Pokliče tistega, ki ni gluh za njegov glas. Da mu v usta svoje besede, ki so besede življenja, besede, ki ozdravljajo, besede, ki osvobajajo od hudičeve oblasti. V stari zavezi je Bog izvoljenemu ljudstvu pošiljal preroke, tudi če so bili na zunaj za to službo nepripravni kot pastir Amos. Bog gleda na srce. Zadnji prerok stare zaveze, Janez Krstnik, je pokazal Poslanega od Očeta. Kmalu po nastopu svoje službe popotnega učitelja je Jezus iz Nazareta okoli sebe zbiral učence, izmed njih izbral dvanajst ožjih sodelavcev, ki jim pravimo apostoli. To je grška beseda, ki pomeni "poslani". Potem ko so bili nekaj časa v njegovi šoli - poslušali so njegov nauk, strmeli nad njegovimi čudeži, predvsem pa so občudovali njegovo osebnost -, je Učitelj sklenil, da jih pošlje "na prakso". Pater Albin Škrinjar si tale prizor predstavlja takole: "Jezus stoji tu, pred njim dvanajsteri apostoli. Veseli so, slovesno razpoloženi; sedaj odhajajo, da bodo oznanjali božji nauk kakor Jezus. Stoje pred Jezusom, pripravljeni za pot, pa brez popotnih torb, brez denarja: po evangelistu Marku jim Jezus dovoljuje imeti palico za oporo na potovanju, ne pa kot orožje. Jezus razpošilja apostole zares kakor prave ubožce. Po dva in dva odhajajo od Jezusa. Spremlja jih Jezusova molitev." Sveti Avguštin je zapisal, da je Jezus razposlal apostole po dva in dva zato, ker je hotel s tem pokazati neločljivost obeh največjih zapovedi: ne more biti oznanjevalec božje besede nekdo, ki ne zna biti pozoren za človeka ob sebi. V knjigi svojih spominov, napisanih v zaporu, pokojni ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič pripoveduje, kako je v njem vzklil duhovniški poklic. Seme je vsejala svetniška mati, ki je zelo mlada dotrpela. Da je pognalo rast, se zahvaljuje srčno dobremu duhovniku, kaplanu Mateju Tomazinu, ki je revnemu dečku postal drugi oče. Občudoval ga je, kako je reševal najrazličnejše prošnje ljudi, ki so prihajali k njemu v takšni ali drugačni stiski. "Name je to naredilo neizbrisen vtis za celo življenje in ravno to je bilo menda odločilno, ko sem se odločal za duhovniški poklic. Postati dobrotnik ubogemu preprostemu ljudstvu, ki si samo ne zna pomagati." Od Boga poslani apostol uči predvsem s tem, kar je. NOVI ZAGREBŠKI NADŠKOF IN DVE NOVI ŠKOFIJI NA HRVAŠKEM V Zagrebu imajo novega nadškofa. Dosedanji nadškof kardinal Kuharič je bil upokojen. Star je namreč 78 let. Novi nadškof je msgr. Josip Bozanič, ki je star 48 let in je bil škof na otoku Krku. Papež Janez Pavel II. je na predlog ČETRTEK 10. JULIJA 1997 Hrvaške škofovske konference priznal Varaždin in Požego za sedeža novih škofij. Njuno ozemlje je do zdaj pripadalo zagrebški nadškofiji. Škof v Varaždinu je postal 59-letni zagrebški pomožni škof msgr. Marko Culej, škof v Požegi pa profesor na Teološki fakulteti v Zagrebu dr. Antun Škvorče-vič. Po novem je na Hrvaškem 13 škofij. ČETRTEK 10. JULIJA 1997 70 LET VSESTRANSKEGA USTVARJALCA PAVLETA MERKUJA MARKO TAVČAR BOHEMSKI DUH POD MONTPARNASSOM SLOVENSKI KIPAR V PARIŠKI KAVARNI Čez nekaj dni, točneje 12. julija, bo praznoval vsestranski ustvarjalec Pavle Merku 70 let. Težko bi izbrali, katero zanimanje prevladuje pri tem jezikoslovcu, slavistu, etnografu, etnomuzikologu in posredno tudi zgodovinarju, skladatelju in svojčas odgovornemu za glasbene sporede na Radiu Trst A, publicistu in avtorju številnih znanstvenih knjig. Odvisno je pač od časa in okoliščin. Res veliko talentov mu je bilo danih že ob rojstvu in s svojim delom je mnogim omogočil, da lahko širimo svojo vednost o slovenski prisotnosti ob Jadranu in vzdolž vse slovenske zahodne narodnostne meje, še zlasti pa v Benečiji in Reziji, da spoznamo in cenimo bogastvo slovenščine, ki se je v naših krajih govorila in tudi pisala (pisma Marenzijevih) pred stoletji, in da se zamislimo o jeziku, ki ga danes pišemo, predvsem pa govorimo. V tem smislu nas je opozarjal še na lanskih študijskih dnevih Draga; diskusija, ki je sledila predavanju, je pokazala, da je Pavle Merku vnovič zadel v črno ali - točneje - podrezal v sršenje gnezdo. Tako drezanje mu je očitno usojeno. Nam, svojim zamejskim rojakom, od časa do časa izprašuje vest glede odnosa do jezika in krajevnih ter lastnih imen, do naše preteklosti in osebnosti, ki jih pozabljamo, čeprav so veliko naredile za naš narodni obstoj na zahodnem robu slovenstva. "Unej-cem", se pravi rojakom iz matične domovine, pa izprašuje vest glede njihovega odnosa do nas in naše stvarnosti, do naše kulturne dediščine in našega doprinosa skupni slovenski kulturni zakladnici. Ko ne bi Pavle Merku raziskoval v tržaških notarskih arhivih, ko ne bi brskal po kapiteljskem in drugih arhivih, ko ne bi ure in ure prebil z mikrofonom v roki po domovih v Miljskih hribih, Bregu, predmestju Trsta, na Krasu in v Brdih ter po vaseh Nediške, Terske, Karnijske, Rezijanske ter Kanalske doline, ne bi imeli zbranih toliko jezikovnih in imenoslovnih ter etnografskih in etnomuzikoloških zanimivosti, dragocenosti in pravih biserov, ki izpričujejo to prisotnost in narodovo dušo, ki se je, kot pravi nekje slavljenec, ohranila skozi 40 generacij. Hvaležni smo mu, da je znal to sporočilo ohraniti in še poudariti. Kot skladatelj je v priredbah ljudskih pesmi pozoren na njihovo prvinskost in je ne prikriva, ampak jo skuša ohraniti ter jo tudi primerno izpostaviti ter razviti. Hvaležni smo mu za prefinjen smisel za humor. Hvaležni tudi za melanholijo, kot se pogosto odraža v njegovih skladbah, od priredbe ljudske iz Ponikev Dekle, dekle... za moški zbor do maše za mrtve Requiem Pro felici mei transitu in enega zadnjih ciklusov, ki jih je na- pisal, in sicer Madrigali della buona morte na besedilo italijanskega pesnika Betocchija, ki odražajo tudi veliko skladateljsko znanje in občutljivost ter vednost o tem, kaj lahko zmore šolan človeški glas. Hvaležni, ker to ni depresivna melanholija. Vabi nas k razmišljanju in odkrivanju misterija življenja v vseh njegovih odrazih, tako veselih kot žalostnih, tako trpečih kot radostnih. To je prvinska moč dobre glasbe. Podzavestno, intuitivno nagovarja človeka, da v njem zabrnijo najbolj občutljive strune človeškega čutenja. Pavle Merku pa vzbuja pozornost tudi kot skladatelj instrumentalnih skladb in opere Kačjipastirna besedilo Svetlane Makarovič ter številnih drugih še zlasti vokalnih skladb. Nemogoče je celostno predstaviti osebnost tako raznolikih zanimanj, kot je slavljenec. Z najlepšimi voščili ob tem življenjskem prazniku pa izražamo tudi majhno prepričanje. Kdor ga osebno pozna, oz. je poznal njegovega očeta Josipa, ve, da Merkuji pri takih letih kar zacvetijo in jim ustvarjalni duh da novega zagona, tako da smemo pričakovati še veliko zanimivega, tako pisanega na notno črtovje kot na papir, saj idej in argumentov Pavletu Merkuju gotovo ne primanjkuje, prej mu zmanjkuje časa, da bi jih lahko uresničil. V Parizu živi in dela vrsta slovenskih umetnikov, ki so se v francoskih in mednarodnih krogih lepo uveljavili. Kipar Janez Zorko je eden izmed teh; v svojem ateljeju na Montpar-nassu, v senci petdesetnad-stropne stolpnice, ki je zasedla mesto preprostih hiš, zavetja prenekaterega umetnika zlate montparnaške dobe, je Zorko eden izmed zadnjih ustvarjalcev v tem zgodovinskem predelu Pariza. S svojo prisotnostjo in svojim delovanjem nadaljuje tradicijo bohemskega in ustvarjalno plodnega življenja te slovite četrti, ki je v začetku 20. stoletja Montmartru odvzela prvenstvo pariškega umetnostnega parnasa. V tem kraju seje umetniško življenje tesno prepletalo z okoljem in vsakdanjim mestnim utripom. To značilnost še danes ohranjajo tudi z razstavami v javnih prostorih, kot so npr. kavarne. Prav veni izmed teh, slavni La Cou-pole, so ljubitelji umetnosti in drugi gostje od 1. do 30. junija 1997 lahko občudovali miniaturne plastike Janeza Zorka. V velikem kavarniškem prostoru so bila nad delilne stene med mizicami postavljena predvsem v lesu izoblikovana dela. Kljub malemu formatu nam ta dela dajo občutek monumentalne plastike: tako polna so energije, ki jo izžare- va Zorkova iskriva osebnost, da prerastejo iz svoje konkretne oblike v simbolično veličino. Občutek imamo, da se pod skorjo teh del pretaka kozmična sila, ki ji umetnik s svojim kiparskim orodjem pomaga iz vklenjenosti na dan in s tem zadosti tudi svojim željam po svobodi, brezmejnim popotovanjem duha skozi prostor in čas. Medtem ko je mesec junij v Ljubljani potekal v znamenju evropske kulture, je prav, da čez mejo pogledamo tudi, kaj slovenski umetniki po Evropi prispevajo k njeni likovni podobi. ■V-C PREDSEDNIK SSG PRI SEN. CAMERINIJU Predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu dr. Rafko Dolhar se je v ponedeljek, 7. t.m., vnovič srečal s senatorjem Fulviom Camerinijem. Predo-čil mu je dramatično finančno stanje SSG, ki kljub izenačenemu proračunu nastaja zaradi velikih zamud pri izplačevanju državnih prispevkov. Zaradi nestalnega položaja je o-grožen celo začetek prihodnje gledališke sezone. Dolhar je Camerinija prosil za posredovanje pri podpredsedniku vlade Veltroniju, ki v vladi odgovarja tudi za kulturo. OB OBISKU KULTURNEGA DRUŠTVA "SKALA" IZ GABRIJ NA SARDINIJI Na otoku pregnancev (3) DORICA MAKUC Po slabih poteh ob globokih jamah, ki so pričale o bombardiranjih, namenjenih letališčem na področju Cagliarija, ob skoraj nenehnem alarmu, pa čeprav ni bilo opaziti tujih letal, seje Francetova kompanija 20. aprila zvečer le znašla v majhni vojašnici, kjer so bile tudi trde deske dobrodošle utrujenim “popotnikom" s kontinenta. Franc Pavlica si je naslednjega dne ogledal mogočno farno cerkev, kjer je občudoval veliko število oltarjev, posebno pa glavnega iz rdečega in belega marmorja. Bil je veliki teden in na levi strani je bil postavljen v tem času tako kot marsikje na Sardiniji kip žalostne Matere božje. "Ljudje, ki so prihajali v cerkev, so se obnašali zelo dostojno in pobožno, kar smo videli po vseh cerkvah, v katere smo hodili po Sardegni. Pregledali smo tudi ulice po trgu. Največ hiš je bilo zidanih tako, da so imele dvorišče obzidano z visokim zidom, hiše so bile največ pritlične, vsaka je imela lepo verando, lepo poslikano, in tudi vse lepo čisto. Na dvorišču povsod limone in pomaranče, tudi drugo sadje, če je bilo dvorišče veliko. Ljudje zelo prijazni in tudi večji del zelo lepo oblečeni in čisti, kar se nam je zdelo precej čudno, ker v Italiji nismo bili takega vajeni. Kar je bilo okolice Cagliarija, je bilo dosti vinogradov, pridelovali so zelo dosti vina, največ iz cele Sardegne. Bili smo v kleteh, kjer je bilo do deset tisoč hi vina v vaškah in sodih, ki so držali po 100 hi vina. Bili smo res v vinski deželi. Takrat je bila v Italiji cena vina 10 lir, tu smo ga pili po 5 lir. Samo ga nismo smeli piti preveč, če si ga je kdo preveč privoščil, mimogrede ni našel ulice do doma. Nekateri so toliko časa vandrali okrog trga, dokler se jih ni usmilil kak policaj ali dober človek in jih privedel za roko do vrat našega stanovanja..." Naši fantje in možje so živeli blizu največjega sardinskega pristanišča in sredi letališč, ki jih je skušala zavezniška avia-cija uničiti, saj seje bližal čas ne le izkrcanja na Siciliji (poleti leta 1943), ampak konec septembra 1943 tudi na Sardiniji. Kopati so morali jarke za protitankovsko obrambo in njihov delovni dan je bil dopolnjen z 16 km hoje, ki so jo potrebovali do delovišča. Njim, tujerodcem in upornikom, kakor sojih imenovali predpostavljeni, sta bila dodeljena le kramp in lopata. Vojaki brez zvezdic in puške, za najnevarnejša MoPZ Skala iz Gabrij na vojaškem pokopališču v Cagliariju, s pevovodjo Miranom Rustjo dela uporabna uboga človeška para. Čemu jim bodo zaklonišča, naj se znajdejo, kot sami vedo, pod oljkami, saj druge izbire ni bilo. Bombardiranje Cagliarija se je do pomladi leta 1943 tako stopnjevalo, da je bilo mesto praktično razrušeno, predvsem najvažnejši osrednji del mesta: pristanišče in postaja. In če so uradne številke govorile o 300 osebah, ki so našle smrt pod ruševinami, jih je bilo v prvem napadu v resnici 7.000, v drugem prav toliko. Seveda so bila pod udarom velikih zavezniških bombnikov najbolj letališča Elmas, Decimomanno, Villacidro, Monserato, posebno tista, ki sojih vzdrževali Nemci. CAGLIARI DANES In tako se obiskovalec velikega občinskega pokopališča "S. Michele" v Cagliariju ne sme čuditi, če je vojaškemu pokopališču dodeljen poseben prostor na njegovi desni strani. Sama zgradba pokopališča, ki se nahaja na prostranem trgu, predstavlja karakteristične strukture sardinskega Nu-raga, znamenite antične sardinske trdnjave in svetišča, ki je še danes pogosta na otoku. Na naši poti smo jih opazili vsepovsod, različnih velikosti in prav gotovo niso ušle očem naših Sardincev. V notranjosti pokopališkega Nuraga je izoblikovana pokopališčna cerkvica. Pred njo so položili vence sardinski antifašistični borci, delegacija občine Sovodnje in člani društva Skala iz Gabrij. V skoraj nadzemski tišini se je nežno dvignila nad bele križe velikega pokopališča, kjer počiva 1350 padlih vojakov iz druge svetovne vojne, med katerimi je 50 nepoznanih, lepa slovenska pesem "Mojo srčno kri škropite11. Spremljala jo je molitev sorodnikov, prijateljev sovaščanov, ki so tu pokopani. Bernard je našel v prizemeljskem prostoru, kjer se nahajajo štiri kripte v obliki žarnega venca z nišami, porazdeljenimi v petih vrstah, tudi ime očeta Jožefa. Najprej je bil Jožef Florenin med vojno pokopan v kraju Sanluri, ob glavni cesti, ki pelje v Sassari, od tam pa so ga prekopali v Cagliari. Tudi Jožefov bratranec Leopold je za vedno ostal na Sardiniji; njegov grob smo našli na pokopališču v Nuoro. Z gospo Olgo Fajt sva med belimi križi dolgo iskali grob njenega sorodnika Karla Zavadlava iz Vojščice; italijanska transkripcija slovenskih priimkov je mnogim obiskovalcem vojaških grobišč že delala težave. Toda priimki, še tako narobe izpisani, so govorili o slovenskih mladeničih, ki se niso vrnili domov: poročnik pilot Boris Premru, vojak Danijel Zajc, podoficir Dušan Bratina, vojak Anton Bitežnik,... Posmrtni ostanki Karla Zavadlava, rojenega leta 1928, ležijo v podzemeljski kripti; bil je iz ene tistih nesrečnih kraških družin, ki so v boju proti nacistom in fašistom veliko žrtvovale. 86-letnemu očetu, ki je tudi sam okusil nemško koncentracijsko taborišče, je od štirih sinov ostal le eden. In še ta je svoje življenje samovoljno zaključil, še preden so ugasnile utrujene očetove oči. Dan pred našim obiskom so pred pokopališko zgradbo Nuraga položili venec tudi upokojeni oficirji ameriškega zrakoplovstva. Tu ležijo njihovi vojaki, poleg njih naši in sardinski; tudi nemških križev je veliko na vojaškem pokopališču v Cagliariju. Visokošolec Vittorio, sin velikega prijatelja Slovencev iz Sinnaia, gospoda Enrica Goline, bi nam želel še posebej kot bodoči turistični izvedenec razkazati vse lepote Cagliarija, posebno njegov stari del s španskim pridihom, pa smo ga morali zaradi hitrice zadovoljiti le s kratkim postankom na opazovalnem griču, s katerega je bilo moč občudovati obnovljeno sardinsko prestolnico in njeno okolico. Bogve kaj bi rekel gospod Pavlica, ki jo je spoznal v njenih najhujših časih vojnega razdejanja? Na hitro smo obiskali tudi njegovo četrt Ouartu S. Elena, mestni predel, ki je znan po velikem čaščenju sv. Efisia. Od 1. do 4. maja se tu odvija najbolj znani sardinski praznik, ko se iz vseh krajev otoka predstavijo najbogatejše, najlepše narodne noše. ——— DALJE LITERARNA NAGRADA KRESNA ALI VOLČJA NOČ KLARA KRAPEŽ Poslušaj, kako ugašajo stopinje večera. Narava, odeta v nežni pajčolan zasanjane lepote, postaja mi počasi drugi dom, pravljica, izklesana izven časa, večnost, napolnjena z ljubeznijo, omama vonjaste sredice. Junijski večer na Rožniku -Cankarjev vrh nad Ljubljano je bil takrat nekaj posebnega. Kresna noč je močno izžarevala mističnost bližajoče moči prižganega ognja, obenem pa je zrak napolnjevalo tudi željno pričakovanje razglasitve novega najboljšega slovenskega romana preteklega leta. Tokratno delo komisije se je v nekaj zadnjih dneh omejilo le na pet finalistov, med katere so se u-vrstili pisatelji Jože Hudeček z romanom Ulice mojega predmestja (založba Mihelač), U-roš Kalčič z romanom Numeri (izšel je pri založbi Nova revija), Dušan Merc s prvencem Galilejev lestenec (KUD Literatura), Vinko Moederendorfer s knjižnim delom Tek za rdečo hudičevko (založba Obzorja) in Vlado Žabot z delom Volčje noči (Pomurska založba). In kot bi naključje hotelo, se je prijetna noč očarljivo spremenila tudi v praznovanje za idejnega očeta nagrade Kresnik. Vlado Žabot je namreč pred sedmimi leti tiho željo po tovrstnem izbiranju uresničil skupaj s pokroviteljem - časopisno družbo Delo. Taje takrat znala prisluhniti pobudi za nagrajevanje najboljšega romana, čeprav lahko trdimo, da je pri tem šlo veliko bolj za spodbujanje domačih avtorjev pri pisanju novih del, ta pa naj bodo kakovostna. Na tak način je namreč mogoče vplivati tudi na bralce, v osnovi pa tudi in predvsem na njihovo višjo kulturo. Umetnost je namreč živa Vlado Žabot le takrat, ko jo ljudje sprejemajo, opazijo, se zaradi nje bogatijo. In pisateljevo ustvarjanje je takšna oblika darovanja, odpiranja drugim, da si vsekakor zasluži dostojen sprejem. Prav ideja o spodbujanju branja in prijaznejšega odnosa do knjige pa je bila glavni moto pri zasnovi te nagrade. Volčje noči so roman za te čase, saj je po mnenju samega pisatelja osrednja tema tega dela temeljna vrednota naše civilizacije, torej ljubezen do bližnjega, brez katere utegnemo ostati v prihodnje, saj je vedno bolj primanjkuje. V to nastajajočo praznino, ki seje niti ne zavedamo dovolj, se čisto počasi vriva nekaj neznanega, pretečega, nekaj - lahko bi i-menovali tudi - volčjega. Koliko tega je pisatelju uspelo preliti v besede, na kaj nas je želel opozoriti, in kaj nam želi s knjigo dati, je seveda presoja vsakega posameznega bralca. Za pravo literaturo namreč ne moremo ponujati le enega, e-dino pravega odgovora. Zapisano govori samo zase, vsakemu izmed nas. Torej se moramo s knjigo srečati, jo prijeti v roke in prebrati, morda samo prelistati in tako le okusiti njeno notranjost. Vse je pač odvisno od tega, ali jo sploh želimo spoznati, odkriti njen svet. Morda je tudi to želja avtorjev, ki vsako leto pišejo nova dela. Pa ne zaradi morebitnih nagrad in hvale, bolj zaradi svoje senzibilnosti in želje, da nam povedo tisto, za kar sami čutijo, da so poklicani. Ne smemo namreč pozabiti, da so knjige živa umetnost, a le z bralci, ki jih prebirajo. XXXII. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 97 V parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Narodna ulica 89) pri Trstu bodo od 5. do 7. septembra XXXII. Študijski dnevi Draga 97. Prvi dan bo ob 17. uri uvedel časnikar Doma Giorgio Banchig s predavanjem na temo 50 let po podpisu mirovnega sporazuma. Podal bo a-nalizo položaja slovenske manjšine v Italiji; pregledal bo stanje predvsem v Benečiji, ocenil bo perspektive in odnose z Rimom in Ljubljano. V soboto, 6. septembra, bo ob 16.30 govoril dr. Andrej Bajuk na temo Slovenija v Evropskih integracijskih tokovih - Perspektive slovenskega vstopanja v Evropo pod vidikom modernizacije državne uprave in preobrazbe finančnega sistema. Vzgoja za nove potrebe. Vloga civilne družbe in posameznika. Tretji dan, v nedeljo, 7. septembra, pa bo ob 9. uri za vse udeležence najprej sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof Eugenio Ravignani; nato bo ob 10.30 govoril Klaus Einspieler na temo Izvoljeno ljudstvo in narodi v Sv. pismu. Sv. pismo pravi, da je Izrael izvoljeno ljudstvo. Kaj to pomeni za Izraelove odnose do drugih narodov? Popoldan bo ob 16. uri dr. Andrej Capuder predstavil razmišljanje med evropskim in slovenskim prostorom Enoumje 2000. Kaj nam obeta prihodnost, ali bolj ali manj prisilni jopič, ali pa bolj ali manj razvidno svobodo? VTISI OB KONCU II. ZAMEJSKEGA FESTIVALA AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN IVA KORŠIČ B rivlačna, večno mlada muza Talija je po dvanajstdnevnem domovanju pod poletnim nebom in v objemu veličastnih krošenj lipe in kostanja zapustila očarljivi mavhinj-ski trg. Na njem je ponovno zavladala tišina in nočne ptice lahko spet nemoteno obletavajo dvestoletni vaški zvonik. Neštetim gledalcem, ki so se kljub mrzlim, včasih oblačnim večerom, zgrinjali na prostrani trg ali pa sedali nekoliko u-tesnjeni pod sicer veliki šotor, bodo še dolgo ostale v prijetnem spominu dobro oblikovane uprizoritve II. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. Z veseljem lahko zatrdim, da seje neznatna, a drzna iskrica, ki se je pred nekaj leti utrnila skupinici gledaliških navdušencev - da bi v Mavhi-njah priredili festival ljubiteljskih gledališč - spremenila v žareč, svetel plamen. V njegovem siju se je v zamejstvu (posebno na tržaških kraških tleh) z vso bohotnostjo prebudila neustavljiva želja po gledališkem ustvarjanju. Ravno festival je postal dragocena spodbuda in izziv za amaterske komedijante, ki se že vrsto let pojavljajo na naših odrih, pa tudi za tiste, ki so se združili in ustanovili skupine prav za ta lepi gledališki praznik. Ob njem je privrelo na dan veliko zanimanje za pristno domačo narečno govorico, za šege in naivne vraže. To stikanje po domači, že sko-ro pozabljeni narodni skrinji kaže, da ne samo starejši, a tudi mladi želijo bolje spoznati svoje korenine in se jih trdneje okleniti. Na te se pač moramo vsi oklepati, če hočerr o preživeti v teh razburljivih časih. V tradicionalne ljudske igre, a tudi krajše prizore ali dialoge v sočnih kraških narečjih je bilo vpletenih veliko mladih igralcev. Ti so z občutenim navdušenjem in zagnanostjo oblikovali najrazličnejše like in se spretno sukali med večinoma dognanimi scenskimi zamislimi in domiselnimi rekviziti. Med štiriindvajsetimi predstavami, ki so se zvrstile na festivalu, jih je bilo kar devet takih, ki so jih odigrali otroci oz. šolska mladina. Najlepše je seveda zadehtel šopek igric, ki sojih oblikovali najmlajši. Prav ti so pokazali zelo resen pristop do dramskega ustvarjanja. Dobro so se pripravili in se z naravno lahkotnostjo vživeli v svoje mikavne pravljične junake. Večer za večerom (vseh nastopajočih je bilo okoli tristo) sta si sledili dve (štirikrat celo po tri) predstavi in vsem igram je publika pazljivo sledila in ob koncu izvajanj je vsakič zadonel iskren aplavz. Ob teh lepih užitka polnih doživetjih pa ne moremo mimo eksperimentalnega dela, ki je nekoliko skalilo praznične občutke. Tu mislimo na Verčeve lepljenke kosmatih poezij, povzetih po gradivu treh zbirateljev. Delo (verze, ki so se gotovo porodili ob vinskih hlapih, ne moremo imeti za literaturo, čeprav so jih skovali znani pesniki) po svoji skrajno neokusni vsebini in prav takem odrskem prikazu nikakor ni sodilo na festival, namenjen širšemu krogu poslušalcev. Z njim bi se gospod Verč lahko ponašal v kaki zanikrni beznici pred izprijenimi, zapitimi dedci. Škoda, da je v tem režijskem poskusu nastopilo e-najst mladih fantov in deklet, ki bi svoje odrske veščine nedvomno lahko bolje izrabili. Sicer pa so ostale igre popolnoma zasenčile ta odrski spodrsljaj in sedaj, ko so ugasnile luči nad dogajanjem, lahko rečemo, da je manifestacija imela čudovit uspeh. Nad tem so organizatorji gotovo pono- sni. 7 ČETRTEK 1 O. |ULI|A 1 997 Članom Športnega kulturnega društva Cerovlje-Mavhi-nje in organizacijam, ki so jim priskočile na pomoč pri uresničevanju teh gledaliških dni, naj gre iskrena pohvala z željo, da bi vsak nadaljnji festival bil še bolj zanimiv in bogat od minulega in bi le-ta postal resnično praznik vseh zamejskih gledališč. Pri tem upamo, da se bo tudi Goriška bolj zavzela zanj in ga podprla (letos sta sodelovali ledveotroško-mla-dinski skupini). Prav bi bilo, ko bi tudi poklicni gledališčniki (njihovo odsotnost so pač vsi opazili!) s tostran in onstran meje zavzeto sledili festivalu. Na njem bi gotovo zasledili in odkrili kak igralski talent ali vsaj s svojo prisotnostjo nagradili trud amaterjev. Pri kritičnem ocenjevanju amaterskega dela namreč preradi pozabljamo, kaj se skriva za kulisami; nikdar poplačano garaško delo, mnogo večerov, posvečenih vajam, ponavljanju, izdelovanju scen... Hongkong spet kitajski (2) JANKO JEŽ Britanska vojska je že na začetku junija začela zapuščati Hongkong. Istočasno je prišlo na njeno mesto, v zapuščene vojašnice v Kavvloonu nekaj stotin v civilne obleke preoblečenih kitajskih vojakov, ki so v dogovoru z britanskimi oblastmi pripravljali vse, kar je potrebno za nemoten prehod oblasti v kitajske roke. Zato je po mojem zares nesmiseln vik, ki so ga nekateri prizadeti zahodni krogi zagnali ob vesti, ki gaje uradno sporočila vlada v Pekingu, da bo 1 .julija vkorakalo v Hongkong 4 tisoč vojakov kitajske armade v popolni bojni opremi, z najsodobnejšimi sredstvi kopenskega, pomorskega in zračnega vojskovanja. Mar ni kitajska dolžnost, da s svojo vojsko zamenja Britance, ki so Hongkong zapustili? Ali ni kitajska dolžnost, da s svojo vojsko skrbi za varnost hongkonških prebivalcev in za njihovo kokljo, ki naj bi še dalje bogato valila? Hongkonški domačini so na splošno zadovoljni z nastalo spremembo. Mirno so jo čakali in dočakali. Gre za preproste ljudi, ki so z malim zadovoljni, ki so pridni kot mravlje in ki veliko ne potrebujejo. So del ogromne države z ogromnim številom prebivalcev in z neizmernim še neizkoriščenim bogastvom. Kitajci so potrpežljivo in dosledno skrbeli za svoj razvoj tudi v najtežjih časih japonske zasedbe in nadoblasti. Ne pozabimo, da so tudi Kitajci imeli opravka z osjo Rim-Berlin-Tokio. Zato tudi lahko mirno sprejmejo kitajsko vojsko, ki seje zmagovito vrnila v Hongkong, ki ga je kot premagana sila morala 1.1841 predati Britancem. Priznam, da je kitajsko načelo "ne delaj predolgih korakov" tudi za nas Slovence poučno, če hočemo doseči cilje, ki smo si jih postavili. Z velikim zanimanjem sem sledil razvoju dogodkov v zvezi z usodo Hongkonga. Hongkong sem namreč pred dvajsetimi leti obiskal. Spoznal sem njegove kitajske domačine, ki sem jih začel deloma najprej pomilovati, nato pa ceniti. Pomiloval sem jih, ker so 150 let v popolnoma podrejeni vlogi kljubovali raznim ujmam in čakali na vstajenje, in to ne na vstajenje v novi bogati državi, temveč predvsem v osvobojeni domovini. Zato sem jih tudi začel ceniti. Hongkong sem obiskal februarja leta 1976 med skoraj enomesečnim letalskim izletom na krožni progi Trst, Zagreb, Beograd, Karachi (Pakistan), New Delhi (Indija), Bangkok (Tajska), Hongkong, Tokio (Japonska), Honolulu (Havvai), San Francisco (Kalifornija - ZDA), Niagara (Kanada), Buffalo in New York (ZDA). Vrnitev je bila iz New Yorka mimo Labradorja nad Skandinavijo in severno Evropo nazaj v Beograd, Zagreb, Ljubljano in Trst. Izlet je organiziralo tržaško turistično podjetje Aurora. Cena 960.000 lir. Na razpolago smo imeli najboljše hotele. Potovali smo ves čas z istim letalom. Lahko si predstavljate, da je bil ta izlet za vse udeležence nekaj edinstvenega. Tudi v Hongkongu smo stanovali v dobrem hotelu. Na razpolago smo imeli najboljše turistične usluge. Z avtobusom smo si ogledali Victorio, potovali po predoru pod morsko gladino čez preliv na polotok Kovvloon in si ogledali to izključno s kitajskim kmečkim prebivalstvom naseljeno ozemlje. ——DALJE OBVESTILO ZA NATEČAJ Slovenski raziskovalni inštitut je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko unijo. Višina nagrad je od 1.000.000 do največ 2.000.000 lir. Razpisna določila so na voljo na sedežu Slorija v Gorici ter v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Rok za predložitev prošenj poteče 15. julija 1997. 8 ČETRTEK 10. JULIJA 1997 OBČINSKI SVET ZRELOSTNI IZPITI ODLOŽEN SKLEP O TREBENSKEM ODLAGALIŠČU ERIK DOLHAR Predstavitev razstave o Dačanih V ponedeljek, 7. im, je spet zasedal tržaški občinski svet in tudi tokrat (na zahtevo načelnika svetovalcev Oljke Giorgia de Rose) odložil sklep o nekdanjem odlagališču pri Trebčah. Predlog so strnjeno podprli vsi svetovalci Iliyjeve koalicije in Stranke komunistične prenove, proti pa so bili svetovalci Nacionalnega zavezništva, medtem ko so se predstavniki Liste za Trst in Forza Italia vzdržali. Seja seje začela z zelo ostrim besednim spopadom med podžupanom Robertom Damianijem in melonarskim svetovalcem Pierom Camberjem glede odnosov med občinsko upravo in pokrajinskim ravnateljstvom za kulturne dobrine, pri katerem je Camberfunkcionar. Spor seje izrodili v medsebojne žalitve, ki se bodo končale na sodišču, saj sta tako podžupan kol svetovalec napovedala takojšnjo tožbo zaradi obrekovanja. V ozadju omenjenega spora je razstava o zgodovini in kulturi Dačanov, ki jo bo tržaška občinska uprava z odbornikom za kulturo Damianijem na čelu ter v sodelovanju z deželnim skrbništvom za kulturne dobrine, občino Firenze in Narodnim zgodovinskim muzejem Romunije odprla v soboto, 26. t.m, v prostorih bivše konjušnice miramarskega gradu. Gre za arheološko razstavo naroda, ki je živel na območju današnje Romunije. Na razstavi, ki bo odprta do 30. novembra (verjetno jo bodo podaljšali do 6. januarja 1998), bo na voljo tudi katalog, v katerem je, kot na razstavi, obsežno gradivo o predmetih, ki segajo od prve železne dobe 1200 let pr. Kr. do leta 106 po Kr, ko so Dačane premagali Rimljani. NESTRPNO PRIČAKOVANJE NA KONČNI IZID IN MEMORIAM GVIDO ZIDARIČ V soboto, 5. t.m., je po krajši bolezni umrl podjetnik in gospodarstvenik Gvido Zidarič iz Nabrežine. Bilo mu je 72 let. Kot sin slovenskega primorskega železničarja je moral kot otrok zapustiti rojstni Šempolaj in otroška ter mladeniška leta preživeti v notranjosti Italije. Po vojni se je vrnil v domači kraj in se zaposlil v zboru civilne policije, ki so ga bili ustanovili Zavezniki. Poročil seje z učiteljico Darjo Pertot iz Nabrežine in kmalu ustanovil lastno podjetje (prodaja in distribucija papirnatih artiklov), ki gaje s pridnostjo, požrtvovalnostjo in solidnostjo z leti dvignil na zavidljivo raven. Podjetje že več let vodi njegov sin dr. Boris. Gvida Zidariča so naši ljudje na spodnjem tržaškem Krasu poznali predvsem kot dolgoletnega predsednika Hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Ko je ta sredi sedemdesetih let preživljala krizo, je Zidarič najprej bil svetovalec komaj imenovanega komisarja, na prvem rednem občnem zboru pa je bil izvoljen za predsednika upravnega sveta in na tem mestu ostal dve desetletji. V tem razdobju se je domači denarni zavod konsolidiral in okrepil, postal lastnik sedeža v Nabrežini, ga preuredil in posodobil ter hkrati odprl eno okence v Se-sljanu. Pred dvema letoma pa se je pod Zidaričevim vodstvom uresničil daljnovidni načrt združitve nabrežinske in openske hranilnice v skupno Zadružno kraško banko. Gvido Zidarič je bil njen podpredsednik do zadnjega občnega zbora letos. Rajni Gvido je bil mož blagega značaja, vedno pripravljen pomagati bližnjemu, pokončen Slovenec in demokrat. Prijatelji ga bomo hudo pogrešali. Počivaj v miru, dragi Gvido! Uredništvo in uprava izrekata vdovi gospe Darji, sinu dr. Borisu in sorodnikom globoko sožalje. ----------DL Abiturienti med ustnim maturitetnim izpitom na poklicnem zavodu J. Stefan (Foto Kroma) Na slovenskih tržaških višjih šolah se zaključujejo zrelostni izpiti oz. ustna spraševanja, tako da večina naših dijakov že nestrpno čaka na izid te življenjske preizkušnje. Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois je bil najprej na vrsti oddelek za geometre. Dijaki so pisali maturitetni nalogi iz slovenščine in tehnologije gradenj, na ustnem izpitu so odgovarjali na vprašanja iz slovenščine (predvsem o Kosovelu in Cankarju) ali italijanščine (Leopardi, Montale, Verga itd.) in topografije. Na pedagoškem liceju Slomšek so prestali preizkušnje iz italijanščine (Leopardi, tudi Fo-scolo in Pirandello) ali slovenščine, matematike, psihologije in pedagogike. Pri nekaterih dijakih je še zlasti prišla na dan izkušnja poučevanja na osnovnih šolah. Na pokli- cnem zavodu za industrijo in obrt J. Stefan so morali biti dijaki pripravljeni v slovenščini ali italijanščini in mikrobiologiji, med ustnimi izpiti pa so se nekateri izkazali tudi s praktičnimi primeri, kot je lahko npr. projekcija diapozitivov (na sliki). Največ dijakov običajno obiskuje trgovski zavod Z. Zois in znanstveni licej Prešeren, najmanj pa klasični licej. Na slednjem sta bila pisna predmeta slovenščina in latinščina, usta pa slovenščina ali italijanščina ter grščina ali fizika. Na znanstvenem liceju so spraševanja še v teku, dijaki pa so pisali maturitetni nalogi iz slovenščine in matematike, medtem ko sta bila u-stna predmeta, poleg slovenščine ali italijanščine, še fizika ali zgodovina. Rezultati bodo znani v soboto. DOLINSKA OBČINA 20 LET PROSTOVOLJNIH GASILCEV Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg iz dolinske občine je konec tedna praznovalo 20-letnico delovanja s praznikom v Boljun-cu. Brežani so pred 20 leti kot prvi v tržaški pokrajini ustanovili gasilsko društvo prostovoljnih skupin za posege ob gozdnih požarih. Dejavnosti društva Breg je v zadnjih letih bistveno pomagala konvencija z občino Dolina, ki prostovoljcem daje znatno avtonomijo pri posegih ob požarih na občinskem ozemlju, saj lahko sami po potrebi posežejo, ne da bi čakali na poziv Gozdne straže, Civilne zaščite ali gasilcev. Člani društva so večinoma mladi, izkazali pa so se v neštetih posegih v korist celotnega prebivalstva doma in drugod v tržaški pokrajini. Društvo šteje kakih 50 aktivnih članov, katerim gre prišteti še 30 drugih, ki pomagajo ob prireditvah, ter nekaj podpornih članov. Ob običajnih dobro založenih kioskih in glasbenih večerih na Jami so si obiskovalci štiridnevnega praznika v Bo-Ijuncu v sprejemnem centru pri občinskem gledališču F. Prešeren lahko ogledali razstavo slik in filmov, organizirano v sodelovanju s Fotodo-kumentacijskim centrom tržaških poklicnih gasilcev. Na prostoru pred gledališčem pa so bila na ogled posebna vozila, ki jih je dalo na razpolago poveljstvo tržaških gasilcev. Posebno zanimiv je bil nedeljski spored, ko je bila osrednja slovesnost. Gasilci so prikazali vrsto spektakularnih vaj. Sledile so vaje prostovoljcev tržaške občinske skupine ter članov društev iz Zgonika in Doline, pa še članov Civilne zaščite iz Tržiča in Malih gasilcev iz kraja Moggio Udi-nese. Serijo vaj so s skupnim nastopom sklenili slovenski prostovoljci iz Črnega kala in Hrvatinov. MUSIČA NOSTER AMOR V ŠTIVANU PRED SEGHIZZIJEM, 'ODMEVI'1 V SAMATORCI V ponedeljek, 7. t.m. je v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu nastopila vokalna skupina Musiča noster amor. Koncert je veljal še zlasti kot priprava na mednarodno zborovsko tekmovanje C.A. Seghizzi, katerega se je udeležila tudi ta vokalna skupina. Ta je nastopila na tem tekmovanju že lani v zasedbi mešanega seksteta z madrigali Gal- lusa in njegovih sodobnikov. Letos je nastopila v zasedbi ženskega kvarteta, ki ga vodi Tamara Stanese, in izvajala skladbe sodobnih avtorjev. Predvsem so seveda na programu skladbe Pavleta Merkuja: Koprive in Tre canzonci-ne triestine; sledita dve skladbi, katerih avtor je Tržačan Marco Sofianopulo, ter skladbi Henka Badingsa in Zdenka Lukasa. Skupina Musiča noster amor, ki jo sestavljajo Tamara Stanese, Nataša Grego-ri, Martina Feri in Silvia Mo-sca, nastopa v kategoriji vokalnih skupin, za katero se je prijavilo deset skupin. V petek, 4. t.m., pa so se v mali cerkvi v Samatorci nadvse uspešno pričeli letošnji Poletni večeri v zgoniški občini, ki jih prireja KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom zgoni-ške občinske uprave. Domača vokalna skupina Odmevi, ki jo vodi Rado Milič, je privabila veliko število poslušalcev. LITERARNI VEČER V HRIBENCI V četrtek, 3.t.m., je SD Slovenec priredilo v Hribenci prijeten literarni večer, na katerem so nastopili ženska pevska skupinaSfu ledi, pisatelj, pesnik in dramatik Tone Partljič, domači besedni umetniki Nadja Švara, Boris Pangerc, Irena Žerjal in Aleksi j Pregare s poezijo, Marij Čuk s prozo, Danila Tuljak pa s svojevrstnim narečnim pesništvom. Na koncu je nastopil harmonikaš Denis Novato sam in v Triu Venturini. Večer je bil posvečen prijateljema in sovaščanoma Saši Oti, ki je bil pobudnik tovrstnih društvenih večerov, in Albertu Miklavcu, večletnemu bor-štanskemu župniku in pesniku. POLETJE V SESLJANU GLASBA, FILMI, GLEDALIŠČE IN... AVTOBUS Občina Devin-Nabrežina in videmski Center kinematografskega izražanja sta v sredo, 2. t.m., predstavila na sedežu turistične ustanove v Ses-Ijanu letošnji niz prireditev Poletje v Sesljanu, ki je že lani žel velik uspeh. FOTO KROMA Na tiskovni konferenci je najprej spregovoril predsednik Tržaškega podjetja za pospeševanje turizma Elio Taf-faro, ki je poudaril, da so letos že občutili 2% porast turistov v pokrajini, katerim pa je treba nuditi tudi primerne storitve. Nabrežinski župan prof. Giorgio Depangher je orisal dela, ki jih je uprava začela izvajati in jih še načrtuje v Ses-Ijanskem zalivu. Vse pa je zaenkrat še začasno, saj so k izboljšanju videza zaliva doslej največ prispevali le zasebniki, ki imajo pri morju razne obrate. V občinskem svetu bodo septembra predložili nov regulacijski načrt, ki ga bodo predstavili tik pred novembrskimi volitvami. Predvidoma oktobra naj bi končno popravili cestišče nabrežja, iz katerega že dalj časa nevarno štrlijo korenine borov. Ni pa še jasno, kako bodo uredili prepotrebne higienske naprave. Podžupanja ter odbornica za kulturo in šport prof. Vera Tuta Ban je pobliže predstavila letošnje Poletje v Sesljanu. V tiskovnem sporočilu je med drugim zapisala, da bo morala kulturno-turistična ponudba v prihodnosti prikazati pomen izvira Timave in okolice, ki postaja vse bolj arheološko zanimiva. Ovrednotiti bo treba steze na pobočju Grmade, kraške pojave v okolici Slivnega, devinska gradova in Sesljanski zaliv. Toda nekatere zanimive pobude so že stekle. Sesljanski zaliv postaja spet zbirališče mladine, zato želi občinska uprava ponoviti pomembno izkušnjo iz prejšnje sezone in ponovno organizirati Poletje v Sesljanu. Prireditve obsegajo koncert jazzovske glasbe in pet kino-predstav na prostem, ki bodo vsak četrtek ob 21.15 na prostoru bivše Karavele. V gozdičku pred Karavelo bo vsak petek bolšji sejem z igrami in a-nimacijo za otroke. Sredi avgusta bodo v Devinu na trgu pred cerkvijo tudi gledališke predstave, in sicer Filumena Marturano Edoarda de Filippa v slovenski in italijanski izvedbi (režija Mario Uršič). Poletno sezono bodo septembra sklenili štirje koncerti niza Note del Timavo, ki jih že desetič zaporedoma organizira šolaPunto musicale v stari šti- vanski cerkvi. Podžupanja pa je poudarila, da niti trud občinske uprave ter sodelovanje s Trgovinsko zbornico in Turistično ustanovo nista dovolj, saj je premalo informacij o krajinskih lepotah v občini. Za prireditve Poletje v Sesljanu bodo v Karaveli pripravili 400 sedežev (z naslonjalom, ne pa klopi kot lani), prireditve pa so se začele v sredo, 9. julija, s koncertom skupine Shipyard Town Jazz Or-chestra iz Tržiča. Naravno scenografijo Sesljanskega zaliva bo obogatil velik ekran, ki ga bodo postavili v Karaveli, kjer bo 17. julija na sporedu klasična melodrama II pazien-te inglese v režiji Antonyja Minghella. Film je bil nagrajen z 12 oskarji. 31. julija bodo predvajali enega najuspešnejših komičnih filmov letošnje kinematografske sezone, tj. II professore matto v režiji Toma Shadyaca, z Eddyjem Mur-phyjem v glavni vlogi. Na sporedu sta tudi dva italijanska filma: IIciclone Leonarda Pie-raccionija (četrtek, 10. julija), ki je dosegel rekordno prodajo vstopnic v zgodovini italijanskega filma, in Nirvana Gabriela Salvatoresa (7. avgusta), ki fantastično prikazuje Milan leta 2000. Peti film letošnjega Poletja v Sesljanu je Walt Disneyev II Gobbo di Notre Dame (24. julija). Odbornik za proračun Viktor Tanče je predstavil zanimivo pobudo, ki jo za letošnjo poletno sezono prirejata občina in Trgovinska zbornica. Gre za brezplačno prevozno službo, ki bo povezovala Sesljanski zaliv z Nabrežino in Štivanom (gl. str. 16). Projekt so poimenovali Bus "M" kot morje, to črko pa bo imel tudi avtobus, ki se ga bodo u-porabniki lahko posluževali od brezplačnih parkirnih prostorov na trgu pred železniško postajo v Nabrežini, na trgu pred županstvom v Nabrežini Kamnolomi ter na parkirišču v Štivanu pred staro cerkvijo. S tem upajo, da bodo ublažili prometno gnečo v Sesljanskem zalivu posebno ob nedeljah. Občinska u-prava priporoča uporabo proge "M" tudi zato, ker so za parkiranje vozil na prepovedanih mestih predvidene visoke globe. ----------ED TRŽAŠKA ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN IZREDEN USPEH DRUGEGA MAVHINJSKEGA FESTIVALA ERIK DOLHAR Nagrado občinstva prejela tradicionalna ljudska igra Teku je b'lo ambet u Bueršte v izvedbi dramske skupine PD Slovenec iz Boršta V nedeljo, 6. t.m., se je z nagrajevanjem v Mavhinjah zaključil 2. zamejski festival amaterskih dramskih skupin, ki gaje izredno uspešno priredilo športno-kulturno društvo Cerovije-Mavhinje pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina in v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Svetom slovenskih organizacij in Primorskim dnevnikom, ob pomoči Zadružne kraške banke. Predstave štiriindvajsetih zamejskih skupin, a tudi priložnostnih razstav domačih umetnikov, se je v dveh tednih na mavhinjskem trgu udeležilo na tisoče ljudi, kar je tak kulturni dosežek, kot ga pri nas že dolgo ne pomnimo. Nedeljskega podeljevanja nagrad in ponovitve igre, ki je prejela nagrado publike, seje verjetno udeležila največja množica ljudi (na sliki). V imenu domačega društva se je prav vsem, posebno številnemu občinstvu, prisrčno zahvalila Daria Gherlani, tržaški predsednik SSO Marij Maver pa je čestital uspehu tolikih skupin in udeležencem predstav, ki so le potrdili velik pomen festivala. V imenu strokovne komisije seje Igor Tuta zahvalil ZSKD za sodelovanje pri tem festivalu, ki je izrednega pomena tako za publiko kot za igralce. Največjo novost letošnje prireditve je predstavljala uvedba drugega, pokritega odra, ki je bil po dimenzijah enako velik kot tisti na trgu. Med pozitivne note je Tuta uvrstil prizanesljivost vremena, vedno večje število nastopajočih skupin, od katerih so mnoge igrale v svojem narečju, kar je hvalevredno. Negativno plat predstavlja odsotnost poklicnih igralcev, še zlasti Slovenskega stalnega gledališča, pa tudi skupin iz Slovenije. "Tretjič pa bo verjetno bolje," je še ocenil Tuta. Strokovna komisija, ki so jo na festivalu sestavljali Sta-ška Albreht (Postojna), Marij Čuk (RAI), Igor Gabrovec (Primorski dnevnik), Daria Gherlani (ŠKDCerovlje-Mavhinje), Iva Koršič (Gorica), Anton Se-pec (Postojna) in Igor Tuta (RAI), je bila pred težkim delom ocenjevanja posameznih predstav in podeljevanja nagrad in priznanj; skušala pa je upoštevati predvsem požrtvovalnost raznih ansamblov. Vse odločitve je žirija sprejela enoglasno. Predstave so bile razdeljene v tri kategorije. Najprej o-troško-mladinske igre: nagrado za najboljšo izvedbo je prejela igra Zvezdica zaspanka (dramska skupina SKD Primorec -Trebče, rež. Suzi Bandi). Najboljša moška vloga: mali Ervin Taučer v vlogi sladoledarja v omenjeni igrici. Najboljša ženska vloga: Ivana Šole-Jo v mladinski igri Male dame, izv. Slovenski oder Slovenske prosvete v Trstu. Najlepša scena: Salon Expon, izv. lutkovna skupina/s/crice nižje šole Ivan Trinko - Gorica, scena Hijacint Jussa in Mario Le-opoli, rež. Ada Bačar in Luča- na Budal. Najlepši kostumi (živali) so bili v igri Tačkova sreča, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom. Najboljša režija: Olga Lupine za igro Korenčkov palček, v izvedbi mladinske lutkovne skupine SKD Taborz Opčin. Najboljša glasba: Jasna Tuta v mladinski igri Modra vrtnica, izv. pedagoški licej A.M.SIomšek. Žirija je k predvidenim dodala še eno nagrado za najboljšo sceno, ki jo je prejela otroška igra Gozdne živali prirejajo gostijo, izv. otroški zbor KD Oton Zupančič - Štandrež, rež. Ada Bačar. Eksperimentalne igre: najboljša ženska vloga Suzy Bandi v igri Kaj bi bilo sonce brez ljudi..., izv. dramska skupina Metronom KD V.Vodnik - Dolina. Najboljša moška vloga: Fabrio Polojaz, upokojeni španski borec Miroslav Miro / Companero Mirando v igri Tierra, dentierra y libertad! Najlepša scena: že omenjena lepljenka poezij slovenskih tržaških pesnikov Čuka, Mer-molje, Kravosa, Košute Kaj bi bilo sonce brez ljudi... Naj lepši kostumi: Bruna Antonič ob pomoči dramske skupine SKD Cerovlje-Mavhinje za igro Moder si, Čebula. Najboljša glasba: MoPZ Rdeča zvezda pod vodstvom Pije Cah za pesmi v priredbi Rada Miliča v igri Iz take smo snovi kots(r)anje, izv. KD Rdeča zvezda Salež. Najboljša režija: Tierra, dentierra y libertad!, izv. Mala tržaška Kabaretna "Banda". Najboljša izvedba: že omenjena Kaj bi bilo sonce brez ljudi..., izbor poezij in režija Nerina Švab. Žirija je podelila tudi dve priznanji: za najboljšo žensko vlogo Sari Balde - socialna delavka E-vangelina / Companera Pilar v igri Tierra, dentierra y libertad! ter za najboljšo žensko in moško vlogo Katji Legiša in Andreju Merviču za vlogo Urške in Povodnega moža v igri Moder si, Čebula. Posebna nagrada Primorskega dnevnika je šla tradicionalni ljudski igri Alda Nicolaja v priredbi in izvedbi Beneškega gledališča Buogi možje, rež. Marjan Bevk. Tradicionalne ljudske i-gre: najboljša ženska vloga: Tatjana Turko in Ingrid Werk za vlogi Zite in Veronike v igri Pod zvezdami, iz. dramski odsek DK F.Prešeren - Boljunec. Najboljša moška vloga: Aljoša Terčon, ki se je dobro znašel v podajanju lika vaškega fanta Džovanina Žafrančka v Goldonijevi igri Primorske zdrahe, izv. dramska skupina KD Igo Gruden iz Nabrežine. Najboljši kostumi so bili v igri Gizele Budin Pegan Priprava na zlato poroko, izv. amaterska dramska skupina KD Rdeča zvezda - Salež, rež. Anton Petje. Najboljša scena: i-gralska skupina KD Igo Gruden je pod vodstvom Patrizie Ruzzier v igri Primorske zdrahe znala pravilno prikazati kraško okolje. Najboljša glasba: pevska zbora Slovenec-Slavec in Boršt-Ricmanje pod vodstvom Danijela Grbca v i-gri Teku je blo ambet u Bueršte..., izv. PD Slovenec Boršt-Zabrežec. Najboljša režija: Maja Lapornik za Primorske zdrahe KD Igo Gruden iz Nabrežine. Najboljša izvedba: dramski odsek DK F. Prešeren - Boljunec za igro Pod zvezdami. Žirija je tudi za to kategorijo dodelila dve priznanji: za "vaški nastop" dramski skupini KD Rovte-Kolonko-vec za igro fen še smua lete ter za žensko vlogo Ivani Terčon - Betka v igri Ana blana pupa, iz. dramska skupina SKD Slavec Ricmanje-Log. V Mavhinjah so vsak večer po predstavah nabirali posebne pole, na katerih so številni udeleženci glasovali predstave, ki so jim bile najbolj všeč. Iz končnega seštevka je izšlo, da je največ glasov in torej nagrado občinstva prejela tradicionalna ljudska igra Teku je b lo ambet u Bueršte v izvedbi dramske skupine PD Slovenec iz Boršta, rež. Boža Hrvatič, tako da so zadnji prizor iz te igre (pravda na sodišču), kot obljubljeno, tudi ponovili. Naj pri tej nagradi dodamo le, da je ni prejela tista igra, ki si jo je ogledalo največ ljudi (1. Primorske zdrahe, 2. Iz takšne smo snovi kot s(r)a-nje, 3. Moder si, Čebula itd.) ter da je veliko ljudi ogorčeno oddalo protestne pripombe na račun eksperimentalne Verčeve igre Iz take smo snovi kot s(r)anje, o kateri bomo podrobneje poročali v prihodnji številki NG. DAROVI ZA CERKEV v Ricmanjih darujeta Aleksander in Marina - Pulje - v spomin na pokojnega očeta Justa Kuret 100.000 lir. FAUSTA lUVETn - Ricmanje daruje v spomin na pokojnega očeta Jožeta 50.000 lir. ZA KAPELO patra Leopolda pri Domju darujeta Aleksander in Barbara Mejak ob svoji poroki 100.000. DRUŽINA ZLOBEC- stare Milje daruje v zahvalo patru Leopoldu 50.000 lir. ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu v Trstu daruje M.Z. 100.000 lir. V SPOMIN na Giorgiota Župančiča darujeta ob 10. obletnici smrti Grazia in Riketa. ZA BEGUNSKE otroke v Ajdovščini daruje A.C. 50.000 lir. Novi Glas čestita trem novopečenim doktorjem: 1. t.m. je na tržaški fakulteti sodobnih jezikov in književnosti diplomirala Tanja Masten, 4. t.m. pa sta na fakulteti političnih ved diplomirala Lara Lupine (z odliko) in Niko Go-lemac. OBVESTILA FANTJE IZPOD Grmade vabijo na svoj sedež v Devin v torek, 15.t.m., ob 20.30, na družabni večer s petjem in glasbo. ŠD SOKOL ob 100-letnici Godbenega društva Nabrežina vabi na pokušnjo domačih vin. V petek, 11 .t.m., ob 19. uri predstavitev brošure ob 100-letnici godbe. Ob 19.30 jubilejni koncert Godbenega društva Nabrežina in podelitev priznanj. Ob 21. uri ples z ansamblom Kvintet mi. Sobota, 12. t.m.: ob 1 7. uri nogometna tekma Godba Nabrežina-Godba Prosek, ob 19.30 koncert godbe Medesani iz Boretta (RE), od 21. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet. V nedeljo, 13.t.m., ob 16.30 sprevod godb s trga in kratek koncert vsake godbe; od 21. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet. TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. Frančiška 20 Tel. 635954 TRŽAŠKA KNJIGARNA OBVEŠČA STARŠE IN DIJAKE, DA ŽE SPREJEMA NAROČILA VSEH ŠOLSKIH UČBENIKOV IN VABI NA OGLED KNJIŽNIH IN DRUGIH NOVOSTI. PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN METODA NA VEJNI V SOBOTO, 5. JULIJA: ob 11. uri, sv. maša pred oltarjem sv. bratov. V NEDELJO, 13. JULIJA: ob 17.30, novomašno slavje in duhovniške obletnice: novomašnik Zoran Zornik iz Bovca, zlatomašnikg. Anton Štrancar, župnik v Podnanosu, p. Bogomir Srebot iz Trsta, 40 let mašništva. ZAŽELENE SO NARODNE NOŠE GLASBENA MATICA FOTO KROMA HUDA FINANČNA STISKA Ravnatelj Glasbene matice prof. Bogdan Kralj nam je poslal tiskovno sporočilo predsednika GM dr. Draga Stoke v zvezi z zadnjo sejo upravnega odbora GM. osebja GM za konkreten in čim manj boleč finančni poseg pri reševanju deficita GM. Prav tako je upravni odbor GM izrazil svoje zadovoljstvo nad pripravljenostjo Urada za Slovence po svetu oz. slovenske vlade ter SKGZ in SSO, da po svojih močeh priskočijo na pomoč Glasbeni matici pri njenem izredno težkem finančnem stanju. Po poročilu predsednika Štoke se je razvila daljša diskusija, v katero so posegli člani upravnega odbora GM Ed-mund Košuta, Janko Ban, Rudi Bartoloth, Miran Košuta, Vojko Lovriha, Marjan Brecelj in ravnatelj šole GM Bogdan Kralj. V vseh posegih je prišla do izraza odločna volja, da bi kljub velikim težavam tudi v prihodnjem šolskem letu redno potekala šolski pouk in glasbena dejavnost v okviru redne koncertne sezone v pričakovanju vsaj delne rešitve problema, ko bo po zago-tovilih ministra za šolstvo Berlinguerja glasbena šola GM postala avtonomna sekcija državnega konservatorija Svojo redno sejo, ki je bila 30. junija t.l., je upravni odbor GM posvetil predvsem razpravi in odobritvi sanacijskega programa naše osrednje glasbene ustanove. S tem v zvezi je predsednik dr. Drago Štoka podal širše poročilo o vseh korakih, ki jih je v zadnjem času napravil upravni odbor GM tako pri obeh naših krovnih organizacijah (SKGZ in SSO) kot pri državni sekretarki pri Uradu za Slovence po svetu gospe Mihaeli Logar. Pri vseh sogovornikih je upravni odbor GM naletel na veliko razumevanje in solidarnost pri reševanju težkega finančnega stanja, v katerem se je znašel sedanji odbor GM. Gre za pasivo v letnem obračunu, ki se je nakopičila v zadnjih letih delovanja GM in kateri sedanji odbor GM ne more biti sam kos, ampak potrebuje pri reševanju tega finančnega problema ob sebi tako obe krovni organizaciji in matično državo Slovenijo kakor tudi občutljivost učnega in neučnega osebja GM. S slednjim so predstavniki upravnega odbora imeli 26. junija t.l. daljši sestanek, na katerem je prišla do izraza pripravljenost profesorskega zbora in administrativnega v Trstu. V nadaljevanju seje je ravnatelj Bogdan Kralj poročal o bogati dejavnosti šole ob zaključku šolskega leta. NABREŽINA / OB 100-LETNICI GODBE VELIKO VAŠKO SLAVJE KRONIKA Godbeno društvo "Nabrežina" Od petka dalje bo v Nabrežini zelo slovesno, saj proslavlja tamkajšnja godba 100-letnico delovanja. V počastitev temu častitljivemu jubileju in v dokaz vedno boljšega medsebojnega sodelovanja jim je sorodno domače Športno društvo Sokol pripra- !5. aprila letos (foto Sedmak) vilo praznik na odprtem igrišču v Nabrežini, kjer bo ob tej priložnosti tudi tradicionalna pokušnja domačih vin. Dobre glasbe, pristne kapljice, domačega prigrizka in veselega razpoloženja res ne bo manjkalo, zato vsi toplo vabljeni v Nabrežino! - ED 9 ČETRTEK 10. JULIJA 1997 ?'Vi * * » »š*1ati C', 10 ČETRTEK 10. JULIJA 1 997 venske vlade. Pri tem je pomembna zajamčena zastopanost v izvoljenih organih. Poudaril je še, da imajo Nemci na Južnem Tirolskem in Francozi v Dolini Aoste že zagotovljene take in še večje pravice, ne da bi zaradi tega trpela suverenost države. Zaščitni zakon za Slovence je obljubila sedanja vlada in po 50 letih obljub je sedaj kljub mednarodnim obvezam res čas, da do zakona pride. V dolgi debati so se pokazala stališča raznih skupin, ki jih sicer že poznamo. Ker je na koncu prišlo do sprejema resolucije, je predstavnik SSk izjavil, da gre za hud napad proti manjšini; ker je za resolucijo volil tudi župan Gaetano Valenti, moramo to razumeti kot jasen dokaz, da je njegova politična linija naravnana proti Slovencem. Ker gre za stališče mestne uprave, bo SSk zadevo prikazala na mednarodnem prizorišču, predvsem v Novi Gorici in Ljubljani, po možnosti pa tudi v Bruslju, kjer sedanji župan prikazuje mesto Gorico kot kraj sožitja in sodelovanja. družbi in ob glasbi. Edi Skok je postal državni prvak; tako gaje italijanska reprezentanca izbrala in ga vključila v državno ekipo, s katero je bil od 1. do 6. julija na svetovnem prvenstvu. Slovenci in še posebno Števerjanci smo lahko ponosni, da imamo med sabo mlade športnike s tako dobrimi in visokimi ambicijami. Ediju pa še enkrat čestitamo za dosežke in nestrpno pričakujemo nadaljnje uspehe. Čestitkam se pridružuje tudi domače šte-verjanskodruštvo F.B. Sedej in mu želi še veliko uspehov v športu. - LILIANA TERPIN VOCE ISONTINA O PIŠČANCU IN SLUGI Voce Isontina objavlja v številki z dne 21. junija članek z naslovom: Zadeva Lada Piščanca, duhovnika in pesnika slovenskega ljudstva. Članek g. Luigija Tavana oriše življenje Piščanca in njegovo pesniko-vanje. Poroča, da je poleti 1942 prišel v Cerkno za kaplana tudi novomašnik Ludvik Sluga. Konec januarja 1944 so neopazno priplazili v Cerkno Nemci preko hribov iz Idrije, postrelili 47 učencev partizanske šole in se umaknili v Idrijo. Domači terenci so obtožili oba kaplana in 13 domačinov, da so oni bili povezani z Nemci. Obtožili so jih izdajstva in obsodili na smrt. Ustrelili so jih na Lajšah 3.2.1944 ter vrgli v brezno. Sedaj lahko o tej tragediji berejo tudi italijanski bralci. Avtor dodaja: "Storili bi veliko krivico življenju in pričevanju obeh duhovnikov, če bi njuno usodo imeli le za tragičen političen zločin. Njuno življenje priča o čistosti in moči pričevanja za Kristusa in za njegovo Cerkev med ljudstvom." Ob teh besedah g. Tavana bi dodal: ali niso te cerkljanske žrtve tudi pričevalci za Kristusa in njegovo Cerkev? /d'#7- /997 FOTO BUMBACA OB SPORNI RESOLUCIJI OBČINSKEGA SVETA GORICA VČERAJ IN DANES Pred kratkim je goriška desničarska občinska večina izglasovala resolucijo, s katero zavrača slovensko zakonsko zaščito po demokratičnih in evropskih merilih. Posebno pa je to žalostno poglavje v povojni zgodovini goriške občine, ki je dobrih tridest let prej v duhu konstruktivnega sožitja in spoštovanja manjšine ter morda tudi čezmejnega sodelovanja igrala čisto drugačno vlogo. Od šestdesetih let dalje je na goriški občini vel drugačen veter. Takrat je slovenska stranka z lipovo vejico prvič uradno vstopila v levosredinsko večino in nato bolj ali manj vse tja do devetdesetih let v njej ostala. To pa ne iz kakih strankarskih interesov ali drugačnih egoizmov, am-pak za kar se da aktivno prisotnost Slovencev v Gorici tudi na upravno-političnem področju. Že od vsega začetka so slovenski svetovalci skrbeli za stalno seznanjanje občinskega sveta in javnosti z našimi perečimi problemi. \/ ta namen so tudi redno postavljali poleg upravnih politična vprašanja, interpelacije, predlagali resolucije o važnejših zadevah itd. Skoraj v vseh mandatnih dobah so tako predlagali resolucije z zahtevo po zakonski zaščiti slovenske manj- šine in na podlagi teh se je v svetu vedno razvila živahna debata. In v vseh primerih je vedno prodrla zdrava politična volja po naši zaščiti in občinski svet je tako stalno odobril resolucije slovenskih predstavnikovo tem za manjšino ključnem vprašanju. Vse to je tudi v širši javnosti imelo svoj odmev in gotovo dalo Gorici mesto prve odprte javne uprave od velikih občin nase dežele, ko npr. v Trstu ali v videmski pokrajini ni še bilo pravega posluha za tak odnos do manjšinskega vprašanja. Danes smo na pragu tretjega tisočletja v aktivni fazi vedno večjega evropskega združevanja, ko bi morali nacionalizmi naravnost izginiti. Žal pa ni tako. In ko se bližamo vedno bolj letu 2001 - tisočletnici omembe Gorice - se lahko z grenkobo spomnimo na dokument takratnega cesarja O-tona III., ki je prvi z uradno navedbo imena dokazal slovenski izvor Gorice! Da bi ne ostalo tako, ampak da bi Evropa narodov tudi na tem našem sončnem ozemlju ob Soči pometla z zatohlim šovinizmom in prekvasila vso tu živečo skupnost z novim in prijateljskim duhom - to si lahko želimo. i - NEKDANJI GORIŠKI SVETOVALEC BISERNA MAŠA V SOLKANU Z leve: solkanski dekan Vinko Paljk, slavljenec g. Srebrnič, novogoriški župnik Gašper Rudolf Na dan svojega mašniške-ga posvečenja (sv. Peter in Pavel) je v Solkanu, kjer preživlja že sedemnajsto leto delavni pokoj, obhajal 60-letnico zvestobe Kristusu in človeku g. Hermenegild Srebrnič. Za to priložnost je okrog sebe zbral nekatere svoje prijatelje duhovnike in vernike, ki so z njim povezani že vrsto let. Biserno mašo bo ponovil 13. julija v Medani, kjer je 11.7. 1937 obhajal novo mašo. Slavnostni pridigarje bil na biserni maši isti kot pri zlati maši - g. Gašper Rudolf. Slavljenčevo poslanstvo je primerjal s poslanstvom apostola Petra, ki je strnjeno v pričevanju, da je Jezus "Kristus, Sin živega Boga". Temu pričevanju daje še večjo težo dejstvo, da ga je biseromašnik o-pravljal in ga še opravlja sredi nasprotujočega javnega mnenja. G. Rudolf je tudi prikazal slavljenčevih sedem življenjskih postaj: Medano, Sočo in Trento, Šempas, Izolo, Buko- vico, Tomaj, Solkan. Biserna maša ni bila toliko obujanje spominov, ampak priložnost za živo sedanjost, ki se je pokazala v doživetem prazničnem bogoslužju in v iskreni prijateljski povezanosti bratske agape po maši. Solkanska župnijska skupnost je ob tej priložnosti na razne načine pokazala svojo veselo hvaležnost g. Hermanu, ki se kljub letom in večkratni bolehnosti tako rad razdaja bodisi s spovedovanjem kot z vsestransko pomočjo v župniji. Ob koncu bratskega skupnega veselja se je jubilant ob pogrnjeni mizi v župnišču zahvalil vsem in dodal: "Po dveh bisernih mašah v Solkanu (1.1996 Alfred Jug, letos H. Srebrnič) je čas tudi za kako novo mašo. Če Bog da, se bo to zgodilo čez dve ali štiri leta." Gospodu jubilantu iskreno čestitajo tudi Solkanci, ki živijo v Gorici, in uredništvo Novega glasa. ----------KH GORIŠKI OBČINSKI SVET PROTI SLOVENSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI manjšino, bi bilo bolje, če bi se občinski svet posvetil bolj pomembnim zadevam zlasti ekonomske narave, ki nujno zahtevajo odgovor. V razpravi so prišli na dan običajni argumenti o privilegijih, ki jih že uživa naša skupnost, o tem, da smo najbolj zaščitena manjšina v Evropi, o stroških za prevajalce ipd. Ker gre za teme, ki jih dobro poznamo, ni bilo težko odbiti take trditve, vendar za resno debato ni bilo pravega posluha. V svojem posegu je Špacapan opozoril na standarde, ki jih je Evropska skupnost sprejela za narodnostne manjšine in po katerih se zgleduje Cave-rijev predlog; podčrtal je nadalje raven zaščite, ki jo uživa sicer maloštevilna italijanska skupnost v Sloveniji, in na dejstvo, da sta predstavnika narodnostnih skupnosti lahko celo vplivala na sestavo slo- ZBOROVSKO TEKMOVANJE SEGHIZZI V GORICI EDI SKOK DRŽAVNI PRVAK V torek, 1. julija, je bila na dnevnem redu razprava o resoluciji proti zakonskemu predlogu poslanca Caverija o zaščitnem zakonu za slovensko narodnostno manjšino. Resolucijo je predložila svetovalska skupina Naprej Italija. Kot je v svojem posegu povedal svetovalec Špacapan (na sliki), gre samo za predlog za zaščitni zakon, in sicer za predlog, ki so ga skupno pripravile vse komponente slovenske narodne skupnosti. Obstajajo še drugi predlogi, med temi tudi tisti, ki ga je za stranko PDS predstavil parlamentarec naše dežele Di Bisceglie; ta predlog sicer ponavlja zahteve Caverijevega predloga, čeprav so nekatere točke formulirane v drugačni, bolj omiljeni obliki. Zanimivo bi bilo vedeti, katerega od o-beh predlogov podpira senator Bratina. Prav zaradi tega, ker gre le za zakonski predlog, pa tudi zaradi tega, ker gre s postavitvijo te resolucije za jasen napad na slovensko narodno V sredo zvečer se je v Gorici zaključilo 36. mednarodno tekmovanje pevskih zborov C.A. Seghizzi. V veliki telovadni dvorani na Battistije-vem trgu se je zvrstilo lepo število pevskih zborov in vokalnih skupin. Od Irske do Portugalske, od Rusije in Norveške v Evropi mimo Južne Afrike, Tajvana in Filipinov v Aziji, pa spet Venezuele v Latinski Ameriki. Tokrat smo med udeleženci pogrešali Slovenijo. To je sicer v žiriji predstavljal dirigent zbora Ave iz Ljubljane Andraž Hauptman. Slovensko vokalno stvarnost pa je letos zastopal ženski kvartet Musiča nosteramor iz Trsta. Uvodni koncert je obsegal predvsem nastope v folklorni zborovski glasbi. Naslednje večere pa so nastopajoči izvajali polifonske skladbe, od re- novih tudi zelo oddaljenih dežel. Tako ženski zbor iz Dublina (Irska), nato North West Youth Choir iz Južnoafriške republike, pa Akademski zbor iz Saratva v Rusiji, kitajski zbor iz Tajpeha (Tajvan) iz Azije, pa spet v Evropi Cantores Novae iz Sheffielda v Veliki Britaniji, dva skandinavska zbora (švedski in norveški), iz Azije pa še filipinski zbor iz Davao City. Res pravi mozaik narodov... Do sedaj je znana samo proglasitev nagrad v polifon-ski zgodovinski kategoriji. Tu ni žirija podelila prve nagrade. Drugo mesto si je osvojil zbor s Tajvana (na sliki), tretjo Švedi, četrto pa norveški zbor. Tekmovanje seje zaključilo v sredo, 9. t.m., zvečer s podelitvijo nagrad in z zaključnim koncertom nagrajenih zborov. - POSLUŠALEC V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, sta v Bologni potekali tekmi na glinaste golobe v specialiteti Fossa universale. Med 230 udeleženci je bil tudi naš vaščan Edi Skok, doma z Jazbin. Začel je v soboto z rezultatom 95 na 100 zadetkov in nadaljeval v nedeljo z 98 na 100 zadetkov; skupno 193 zadetkov na 200. Tako je zasedel prvo mesto in se izkazal za izrednega zmagovalca italijanskega državnega prvenstva. Poleg tega naslova je vedno v Bologni prejel mednarodno medaljo FITASC. To ni njegova prva zmaga, saj je v svoji karieri že prejel celo vrsto odličij in priznanj. Lani se je npr. uvrstil na tretje mesto na državnih tekmah v Lonatu pri Gardskem jezeru. Po najnovejši zmagi smo ga doma vsi nestrpno pričakali in mu pripravili presenečenje; hitro smo mu čestitali, mu podarili venec, prebrali nekaj verzov in se nato skupaj veselili v nesanse do moderne in sodobnosti. V svojih interpretacijah so v glavnem pokazali dobro umetniško raven, nekateri tudi zelo dobro. Vsak zbor je odpel po pet skladb, vokalne skupine pa so imele v tem prosto izbiro. Vseh rezultatov še nismo imeli, zato jih bomo objavili v prihodnji številki. Med novostmi letošnje izdaje so bili nekateri zbori iz - _ , /OO- /f/suW ŠULIGOJ Ul. Carducci 49 - GORICA 27. FESTIVAL - ŠTEVERJAN 1997 NARODNO-ZABAVNA GLASBA ŠE ŽIVI! VALENTINA HUMAR V nedeljo zvečer je padel zastor na 27. festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 1997. Zaključilo se je tridnevno tekmovanje prijavljenih skupin, povezano s praznovanjem. Laufarji, najboljši ansambel letošnjega števerjanskega festivala (Foto Bumbaca) TISOČ SLOVENCEV - TISOČ DAROV ZA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Družine Ušaj 200.000; ob obletnici mašništva N.N. 300.000 lir. Svoj prispevek lahko nakažete na uredništvu Novega glasa ali na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki. ISSj ladi člani društva Sedej in številni sodelavci-Števerjan-ci, ki rade volje priskočijo na pomoč ob festivalu, so v mesecu juniju poskrbeli za prizorišče festivala: napeljali so stalno razsvetljavo v Borovcih, postavili streho nad buf-fetom, ga opremili in pripravili oder. Tako so bili Borovci pripravljeni na sprejem 27. festivala. V popoldanskih urah so v petek, 4. julija, prispeli v Števerjan prvi tekmovalci. Nastopilo je devet ansamblov od dvanajstih prijavljenih, ki so prišli iz Slovenije, eden pa s Tržaškega. Nastop se je začel ob 20.30 z dobrodošlico in govorom predsednika društva Marka Terčiča, ki je predal besedo napovedovalcem letošnjega festivala. Po dveh letih premora nas je zopet razveselil Janez Dolinar, spremljala ga je Betka Šuhel, ki je v Ste-verjanu še nismo poznali, a nas je s svojo spontanostjo in prisrčnostjo res presenetila. Oba sta svojo nalogo izpeljala profesionalno, kar sta dokazala predvsem v trenutkih premorov, saj sta kar mimogrede "zaposlila" poslušalce s humorističnimi vložki. Drugi tekmovalni večerje bil v soboto, prav tako ob 20.30. Po uvodnih besedah tajnice društva Franke Padovan je nastopilo deset ansamblov, med katerimi so bili tudi domačini. Tako v petek kot v soboto so nastopajoči zaigrali tekmovalno pesem, ki je morala biti po pravilih izvirna in prvič izvedena v Števerjanu, ter pesem iz zakladnice narodnozabavnih uspešnic. Slednjo je izbralo občinstvo med finalisti, ki so jo najlepše izvajali. To so bili Agronavti iz Brd, izvajali pa so skladbo Po Brdih, ki je vžgala občinstvo tudi zaradi izvirnega besedila v narečju avtorja Ludvika Zorzuta. Nagrada je bila vredna milijon lir, dobili pa so še pokal Briške gorske skupnosti. Izmed 19 ansamblov je strokovna komisija za glasbo izbrala šest finalistov v petek in sedem v soboto. Člani ko- misije za glasbo so bili: Franc Lačen s Ptuja, Vladimir Čadež iz Nove Gorice, Jože Burnik iz Škofje Loke, Tullio Možina iz Trsta, Florijan Lango in Lojze Hlede iz Števerjana, predsedoval jim je predsednik društva Marko Terčič. Ti strokovnjaki so podelili tudi ostale nagrade. Letos sojih zaslužili: - Kvintet Ml z Opčin (200.000 lir in pokal) kot najboljši debi-tantje na 2 7. festivalu za izvedbo pesmi Prijatelji dragi avtorjev Davida in Roberta Vi-dalija na besedilo Saše Martelanca; - ansambel Bobri iz Brezovice na Dolenjskem za najboljši instrumentalni trio: nagrada je bila v višini 500.000 lir in pokal Mladinskega krožka F.B. Sedej, ki ga je podelil njegov predsednik Martin Drufovka; - ansambel Kogras iz Spodnje Kungote za najboljši instrumentalni kvintet. Mladi Štajerci so izvajali Pomladno polko Bogdana Pahiča. Nagrada je enakovredna triu z razliko pokala, ki ga je Kograsu podelila Zveza slovenske katoliške prosvete; - ansambel Zarja iz Tržiča je tokrat zablestel v vokalnem duu in prejel zanj 700.000 lir ter pokal Občine Števerjan. Ostaja nam "naj naj ansambel" festivala. Naziv najboljše.-ga so si letos izborili Laufarji iz Cerknega. Prejeli so dva milijona lir in trofejo društva F.B. Sedej. Avtorje tekmovalnih besedil je ocenjevala posebna komisija (prof. Franko Žerjal, Irma Rauh in Franka Padovan), ki je letos takole sklenila svoje odločitve: "Pesmi so tematsko in oblikovno zelo raznolike; glede na tekste, ki so bili poslani lansko leto, je viden porast v kvaliteti. Letos je kar nekaj prigodniških pesmi, ki se berejo, vendar pa je izmed poslanih pesmi najboljša pesem avtorja Ivana Sivca z naslovom Na morski obali. Pesem je lirsko izpovedna, jezikovno in oblikovno izdelana. Misel gradi in iz kitice v kitico stopnjuje občutje poletja in spominov, ki so ostali na mor- ski obali." Nagrado je prejel prisotni avtor, ta je znašala 200.000 lir. Poleg obeh komisij in nastopajočih so bili na festivalu tudi odgovorni za posamezne funkcije. Branko Terčič je urejeval razsvetljavo, Hijacintjus-sa pa si je zamislil in izdelal zelo prefinjeno sceno. Na belem dnu je zarisal števerjan-sko cerkev, nad začrtanim gričkom pa je stal napis s slovenskimi barvami "Števerjan 97". Žal so letošnji tehniki za ozvočenje imeli zelo sitno nalogo. V soboto popoldne jim je namreč krepko nagajal dež, tako Agronavti iz Brd (nagrada občinstva’ da so morali celotne aparature ojačevanja prenašati z Borovcev v Sedejevo dvorano in zopet ven. Lahko si predstavljate, koliko energije so morali vlagati, da so z vsemi skupinami opravili tonske vaje v nemogoče kratkem času! Niko Klanjšček in Igor Devetak, ki sta na festivalu že veterana, sta kljub vsemu ohranila mirne živce in skupaj z mešalnim mojstrom Micetom Karovom srečno izpeljala ozvočenje vse tri večere. Kljub sobotnemu muhastemu vremenu je lahko festival potekal vse dneve na odprtem pod hladnimi borovimi drevesi. V Sedejevem domu je bila v tem času tudi razstava slik Vilme Zotti iz Štandreža, ki zbira cvetje, trave, veje, liste, jih suši in ustvarja kompozicije. Med nedeljskim finalnim sporedom in razglasitivjo zmagovalcev smo gostovali Beneške fante, ki so se priljubili občinstvuz značilnimi beneškimi pesmimi. Ansambel ja najstarejša narodno-zabav-na skupina na Slovenskem, letos praznuje 45-letnico neprekinjenega delovanja. Društvo Sedej je ob festivalu uredilo tudi programsko knjižico, ki jo je izdala Zveza katoliške prosvete iz Gorice. Na 50 straneh so zbrani vsi podatki letošnjega festivala, objavljeni vsi dosedanji zmagovalci, brošuro pa bogatijo tudi slike nastopajočih ansamblov in skupin, ki delujejo v okviru društva. Ob festivalu je deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru in tipično šte-verjansko kapljico. Ža šankom so stregli mladi obrazi v zelenih festivalskih majicah, ki jih je pripravil mladinski krožek društva. Vse te pridne fante in dekleta ter može in žene moramo pohvaliti, ker so imeli polne roke dela. Ob buffetu je bil poseben prostor, namenjen tradicionalni razstavi briških vin, ki so jo omogočile briške kmetije od Dolenj do Dobrovega. Festival je potekal vse tri dni zelo uspešno. Člani društva in sodelavci pa se lahko krepko oddahnemo. Po ponedeljkovem pospravljanju in čiščenju prireditvenega prostora pa si bomo privoščili, upamo, zaslužene počitnice, med katerimi si bomo nabrali in shranili dovolj moči ter energij, da bomo lahko tudi prihodnje leto pripravili vsaj tako lep festival, kot je bil letošnji, če že ne še lepšega! ) z županom Corsijem (F. Bumbaca) Po drugi svetovni vojni je bilo balinanje zelo razvito po Goriškem in tudi Štandrež se v tem ni razlikoval, saj je imel po gostilnah nad 20 balinarskih stez, ob katerih so se ob večerih in praznikih zbirali strastni balinarji. Da bi obnovili predvojno in povojno tradicijo in dobili novo jedro za sestajanje, družabnost in ne nazadnje, da bi zadostili tekmovalni žilici, se je 17.1.1988 ustanovil pripravljalni odbor za novo balinarsko društvo. Sestavljali so ga Dino Roner, AldoTabaj, Darij Nanut, Luciano Sturm, Mirko Vešku-lin, Jelko Petejan, Edi Tabaj, Franko Marvin in Stano Paulin. Namen pobudnikov je bil us- DAROVI ZA SLOVENSKE misijonarje: N.N. ob obletnici mašništva 100.000 lir. ZA MISIJON p. Kosa: druž. Kralj, Slivno 9, v spomin na sestro Rosando 150.000 lir. OB OBLETNICI poroke Helka in Renato za cerkev na Vrhu 100.000, za skavte 100.000, za MlPZ Vrh sv. Mihaela 100.000; druž. Cotič, Poljane, v spomin na brata Dominika 100.000 lir. ZAMePZ Rupa-Peč: Jolanda Pahor, Fara, 50.000 lir. ZA NOVO cerkev na Palki-šču: MePZ Rupa-Peč 50.000 lir. OBVESTILA MePZ ŠTANDREŽ vabi na izlet v Prago od 27. do 31. avgusta. Za informacije tel. 21434 , 21455 ali 533177. SLOVENSKI CENTER za glasbeno vzgojo Emil Komel sporoča, daje poletni urnik tajništva za mesec julij vsak dan, razen sobote in praznikov, od 9. do 13. ure. V tem času lahko učenci potrdijo vpis za prihodnje šolsko leto. Vpisovanje se bo nadaljevalo tudi po poletnem premoru, in sicer od 25. avgusta dalje. Mirjam Radinja vabi prijatelje in znance na otvoritev nove trgovine TEMPO Dl MAGLIA ul. Battisti 28 v Gradišču ob Soči v nedeljo, 13. julija 1997, NOV BALINARSKI CENTER V ŠTANDREŽU tanoviti klub bodisi amaterskega kakor tekmovalnega značaja. Želja je bila tudi pritegniti k balinanju ženske predstavnice, ki bi se zanimale za to športno panogo. Balinarski klub je bil uradno ustanovljen 19.4.1988 in je dobil ime Balinarski klub Mak Club boc-ciofilo. Ker v Štandrežu ni imel balinarskega igrišča, so si člani že od vsega začetka prizadevali, da bi do njega prišlo. S pomočjo vaške rajonske konzul-te in s prostovoljnim delom ŽUPNIJA SV. Andreja v Štandrežu sporoča, da bodo nedeljske sv. maše v poletnem času vsako soboto ob 20. uri in vsako nedeljo ob 9. (slov.) in 10. uri (ital.), vsakokrat v župnijski kapeli, ker je cerkev v popravilu. Uredništvo in uprava Novega glasa čestitata )anu Bed-narichu in Petru Černiču, ki sta na najlepši način dokončala fakulteto, Davidu Ban-delliju pa za najvišjo oceno na maturi na klasičnem liceju P Trubar. Slovenski goriški skavti se veselimo odličnega študijskega uspeha voditelja Petra Černiča in mu iz srca čestitamo. SZSO-SGS Vodstvo. Pianist Miran Devetak je zaključil študij na Conserva-toire europeen de musique v Parizu in z odliko opravil magisterij iz klavirske igre. Svojemu bivšemu učencu iskreno čestita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Primož Hvala je z odliko diplomiral iz pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz srca mu čestita mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Temu se pridružujeta uredništvo in uprava našega časnika. NA TRŽAŠKI UNIVERZI JE Z ODLIKO DOKTORIRAL IZ FILOZOFIJE JAN BEDNARICH Čestitajo mu brat in starši. članov Mak-a so se 1.2.1990 začela dela za izgradnjo dveh balinarskih stez za občinsko telovadnico v Štandrežu. Po dograditvi stez so člani kluba - vedno ob podpori rajonske konzulte - začeli še z gradnjo objekta za slačilnico in urad in ga letos dogradili ter opremili. Vabljeni ste na otvoritev balinarskega centra, ki bo v soboto, 12. julija, ob 20.30 v prostoru za občinsko telovadnico. Skupno bosta pela zbora O. Župančič in MePZ Štandrež, sledili bodo blagoslov, govorpredsednika rajonskega sveta Standrež (Božidar Tabaj), opis dejavnosti BK - CB Mak (predsednik Danilo Peterin), družabnost. ----------DR GLASBENA MATICA - GORICA PREDVPISOVANJE V ŠOLSKO LETO 1997/98 VSE POTREBNE INFORMACIJE DOBITE NA TAJNIŠTVU ŠOLE V GORICI, UL. DELLA CROCE 3, DO VKLJUČNO 15. JULIJA 1997. URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 10. DO 12. URE. "BENEŠKI FANTJE'1 V ŠTEVERJANU / ANTON BIRTIČ "GOJIMO IN LJUBIMO DOMAČO GLASBO" ERIKA JAZBAR Med Borovci v Števerja-nu so v nedeljo nagradili ansamble, ki so sodelovali na 27. Festivalu narodnozabavne glasbe. Na zaključnem večeru so nastopali kot častni gostje Beneški fantje, skupina pod vodstvom Antona Birtiča. Priložnost je bila še posebno slovesna, saj praznuje letos beneški ansambel 45-letni-co svojega delovanja in je tako najstarejša tovrstna skupina na Slovenskem. U-stanovitelja, pisca besedil in glasbe ter učitelja harmonike Antona Birtiča smo zaprosili za krajši pogovor. Gospod Birtič, najprej tiam povejte, kako je ansambel Beneški fantje nastal. Ansambel je nastal v letih 1950-57, ko je bila na radiu Ljubljana redna tedenska oddaja z naslovom Oddaja za beneške Slovence. Na tej oddaji sem sodeloval od vsega začetka. Takrat sem ustanovil ansambel. Moja želja je bila, da bi se omenjena oddaja širila med beneške Slovence, da bi pristna beneška glasba, ki smo jo izvajali po radiu, prišla v vse njihove domove. V ta namen sem najprej sam i-gral na harmoniko, nato smo dodali še kitaro in bas, nazadnje smo k ansamblu povabili še dva pevca. Tako sestavljeno zasedbo smo poimenovali Beneški fantje, ker smo igrali za beneške Slovence in ker sem nazadnje sam Benečan, doma v Nadiških dolinah, točneje iz vasi Mečana. Kot ansambel ste veliko gostovali. Katere pa so specifičtie značilnosti Vašega delovanja in glasbe? Kot ansambel smo gostovali vsepovsod; nastopali smo predvsem po Sloveniji in po Italiji, bili pa smo velikokrat tudi na tujem. Moram priznati, da smo bili povsod dobro sprejeti, čutili smo ljubezen občinstva do našega ansambla: od Prekmurja do Primorske, Štajerske, Dolenjske, povsod so bili z našo glasbo zelo zadovoljni. Mislim, da smo vedno tako lepo sprejeti pri ljudeh, ker gojimo in ljubimo domačo glasbo in melodijo. Od vsega začetka smo se odločili za beneško in širšo slovensko domačo pesem; v ta namen sem sam priredil tudi veliko tekstov za beneško publiko. Naše pesmi so slonele in slonijo še danes na bogati tradiciji beneške zemlje, predstavljajo probleme in veselja naše manjšine na Videmskem, ki čaka oz. upa v pravice, ki nam jih naša uradna država Italija obljublja čez sto let. Naša želja je, da bi lahko še naprej razvijali domačo glasbo in tako prepričali tudi druge beneške glasbenike, da bi jo najprej vzljubili in nato sami gojili. V teh desetletjih našega delovanja smo posneli tudi nekaj kaset in plošč pri tedanji tvrdki Jugoton Zagreb, ki nas je povabila k sodelovanju. Kasete so imele velik uspeh, širile so se predvsem v svet in i-nozemstvo, kjer so živeli in živijo številni beneški izseljenci; kmalu so pošle. Leta 1966 je izšla tudi publikacija z naslovom Zbirka beneških pesmi. Kateri so Vaši načrti po 45 letih neprekinjenega delovanja? V načrtu imamo še naprej nastope in gostovanja, vendar iskreno ne vem, še za koliko časa, saj imam preko sedemdeset let. Seveda bom naredil vse mogoče, da bom lahko še naprej deloval. Rad imam svoje ljudi, Beneško Slovenijo, rad imam Slovence in vse, ki so nas tako ljubeznivo spremljali vseh 45 let. Zahvaljujem se jim za njihovo toplo srce. Upamo, da bomo v prihodnje še veliko naredili, obljubljati pa ne morem ničesar. Kaj pomeni za Vas in Vaš ansambel nastopati kot častni gost na Festivalu narodno-zabavne glasbe v Števerjanu? Gostovanje v tej obliki v Števerjanu je za naš ansambel res velika čast. Ne nazadnje pa moram povedati, da imata vendar Benečija in Števerjan oz. Goriška mnogo skupnih in sličnih problemov in zahtev kot področje, na katerem živi etnična manjšina seveda. Ko pridem v Števerjan, pa me razveseli dejstvo, da se na tem festivalu družijo ljudje z obeh strani meje, kar lahko prispeva samo k zbliževanju obeh držav in k prijateljstvu, ki je edina možna pot za dostojno obmejno življenje. Hvala za pogovor. TROMEJA / ZOI 2006 PODPIS POGODBE O SKUPNI KANDIDATURI Italijanski olimpijski k|mite je ne bo podprl. V četrtek, 3. t.m., so v Celovcu visoki politični predstavniki Koroške, Slovenije in Furlanije - julijske krajine slovesno podpisali skupno pogodbo o nameri skupne kandidature za organizacijo zimskih olimpijskih iger na tromeji Avstrija-Slovenija-Italija leta 2006. Pogodbo so podpisali koroški deželni glavar Christof Zernatto, predsednik koroškega komiteja za kandidaturo ZOI 2006 in deželni referent za šport Michael Ausserwinkler, slovenski podsekretar v ministrstvu za šport Marko Trskan ter predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Giancarlo Cruder. Podpis pogodbe v zrcalni dvorani vladnega poslopja naj bi bil znak prebivalcem v prostoru Alpe Jadran in prek njega, da uživa kandidatura "Iger brez meja", kot sojih preimenovali, veliko podporo pri najvišjih političnih predstavnikih Koroške, Slovenije in F-jk. Le-ti so se po podpisu skupne pogodbe v Celovcu podali še na ogled tekmovalnih prizorišč v Bad Klein-kircheimu, Kranjski gori in na Trbižu. Cilj tristranskega srečanja politikov treh dežel pa naj bi bil tudi prepričati državne olimpijske komiteje o tem, da dajejo prednost prav zamisli "Iger brez meja". Predsednik Italijanskega olimpijskega komiteja Pescante je prav pred kratkim izjavil, da se bo CONI do septembra letos potegoval samo za kandidaturo Rima, ki bi želel prirediti poletne olimpijske igre. Njegovo izjavo so pismeno potrdili tudi mnogi italijanski politiki, tako da vsaj do jeseni ni pričakovati, da bi Italija podprla zamisel o zimskih olimpijskih igrah na Tromeji leta 2006. -------------ED Slovenska izseljenska matica je pred enainštiridesetimi leti prvič organizirala Izseljenski piknik. V štirih desetletjih so pikniki, ki so jih pred nekaj leti preimenovali v Srečanje v moji deželi, postali tradicionalni. Letošnje srečanje - do sedaj so se izseljenci, zamejci in sorodniki iz Slovenije srečevali v Postojni, Škofji loki, Ljubljani,na Bledu inv drugih slovenskih krajih - je po dolgih letih ponovno postavljeno v Ribnico na Dolenjskem. Srečanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah s sprevodom vozov z ribniško suho robo ter bogato razstavo domače obrti. Dopoldanske ure so številni o-biskovalci Dolenjske preživeli na krajših izletih ter ogledih naravnih in kulturnih znamenitosti. Organizatorji, Slovenska izseljenska matica, domače Turistično društvo in prijazni gostinski delavci, so jih popeljali na ogled Nove Štifte, enega največjih sakralnih slovenskih biserov, znamenitega Kočevskega Roga, ribniškega muzeja in domače ribniške cerkve, posvečene sv. Štefanu. Jutranje ure so slovenski izseljenci izkoristili tudi za bogoslužje, na katerem je maševal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Druženje, srečevanje znancev, prijateljev in sorodnikov se je nadaljevalo v popoldanskih urah z bogatim kulturnim programom, ki je potekal na vrtu z amfiteatrom nekdaj lepega ribniškega gradu, ki danes ni v celoti ohranjen. Kulturni program so oblikovali domači Ribniški oktet, pevci Slovenskega doma iz Zagreba, folklorna skupina Tineta Rožanca, tako imenovani old ti-merji, gledališki igralec iz Celovca, ki je predstavil monodramo o Butalah in Butalcih, VEČ TISOČ SLOVENCEV V RIBNICI SREČANJE V MOJI DEŽELI ter narodno zabavni ansambel Franca Miheliča. Večerne ure so tako na Dolenjskem - organizatorji ocenjujejo, da se je v Ribnici zbralo nad 5000 izseljencev - izkoristili za ples in petje, saj je v kulturnem programu nastopil tudi Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando. Letošnji piknik ali srečanje v moji deželi si bodo najbolj zapomnili slovenski izseljenci iz Severne Amerike; le teh je prišlo v letošnjem poletju v Slovenijo največ, pa tudi iz Argentine in Avstralije. Posebej za slovenske izseljence iz Argen- MARJANA REMIAŠ tine in celotne Južne Amerike je na srečanju v Ribnici zapel Alberto Gregorič. Na slovenski izseljenski matici - srečanju v Ribnici so se pridružili njen predsednik dr. Janez Bogataj, tajnik Janez Rogelj in urednik Rodne grude, revije za Slovence po svetu, Jože Prešeren - so prepričani, da bo matica v prihodnje s svojimi pobudami in idejami za sodelovanje, dosegla tudi vse Slovence, ki živijo za domačo mejo. ČETRTI TABOR SLOVENCEV PO SVETU MARIJA PRIMC V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je v soboto, 28. junija, potekal četrti tabor Slovencev po svetu, ki ga je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Namen vsakoletnih taborov je medsebojno povezovanje Slovencev po svetu z matično domovino in obravnavanje odprtih vprašanj izseljenstva. Na lanskem taboru so ugotavljali vzroke, zaradi katerih se Slovenci po svetu ne vračajo v domovino. Na letošnjem pa so naredili korak dlje, ko so govorili o predlogih za splošni zakon o Slovencih po svetu ter pravicah in dolžnostih le-teh in države Slovenije. V ta namen so povabili predstavni- ke Slovencev po svetu ter predstavnike civilne družbe, da bi skupaj našli rešitev za prihodnjo ureditev statusa izseljencev. Uvod v četrti tabor Slovencev po svetu je bila maša, ki jo je v kapeli Zavoda sv. Stanislava daroval skupaj s soma-ševalci ljubljanski škof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. V svoji pridigi je narodno zavest Slovencev, ki je zelo šibka, primerjal z zavestjo Abrahamovih sinov. Pri okrogli mizi so sodelovali med drugimi dr. Jože Bernik iz ZDA, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, dr. Božidar Fink iz Argentine, predstavnik Zedinjene ——— STRAN 14 IZ BELGIJE ZAKLJUČNI VEČER DOPOLNILNEGA POUKA V MAASMECHELNU POLDE CVERLE V Maasmechelnu, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture že peto leto zapored, se je tudi šolsko leto 1996/97 končalo kar uspešno. V sredo, 25. junija, je bil zaključni poučni sestanek, ki je potekal sproščeno. Ogledali smo si tudi videokasete o slovenskih cerkvah in samostanih. Nato smo se pogovorili o pouku in programu za naslednje šolsko leto, ki se bo začelo 3. septembra. Nekateri učenci iz začetne skupine so presenetili, ko so sproščeno izvajali kratko predstavitev igrice Rdeča kapica in tako dokazali svoje znanje slovenskega jezika. Na koncu smo devetnajstim najbolj zvestim učencem lahko podelili zasluženo potrdilo. Med njimi so lahko bili zelo ponosni štirje učenci v nadaljevalni skupini - tisti, ki niso slovenskega rodu in so dosegli visoko oceno. Na podoben način je dopolnilni pouk slovenskega jezika uspešno potekal tudi v naših drugih oddelkih, kot so Luksemburg in Aumetz, Bruselj in drugi centri v Valoniji, Landgraaf in Heerlen. Obeta se nam še veliko šolskih let, ker v Beneluksu še naprej raste zanimanje za pouk slovenščine. V krajih, kjer do danes še ni bilo pouka, se Slovenci pogovarjajo, kako bi prišli do realizacije tega. Septembra se bo začel pouk v severni Nizozemski. DELEGACIJA OBČINE MAASMECHELEN V ŠKOFJI LOKI Od 27. do 30. junija je bila manjša delegacija občine Ma-asmechelen s koordinatorjem Jefom Albrechtsom na obisku v Škofji Loki. Vabil jih je tamkajšnji župan Igor Draksler ob osrednjem praznovanju 1000-letnega obstoja mesta, ki je bilo v 29. junija. Od jutra do večera so bile kulturne prireditve in tudi sprejem gostov na občini. Poglobile so se medsebojne vezi. V pripravi na gostovanje folklorne skupine Tehnik na 37. Slovenskem dnevu v Maasmechelnu pri slo-jvenskem društvu Slomšek oktobra meseca t.l. so bili razni pogovori z občinskimi predstavniki področij. Tako poteka pobratenje med občinama v pravo smer, čeprav še niso uradno podpisali medsebojne listine s protokolom oz. prisege o pobratenju. Takoj po obisku pa so na naslednjem sestanku občinskega urada v Maasmechelnu že sprejeli uradni sklep, v katerem je občinski urad konkretno sprejel načrt in podpisal željo, da se bo občina pobratila s Škofjo Loko, kar je že prvi uradni in javni korak. Ko bodo to storili tudi v Škofji Loki, bo pot odprta za končen podpis medsebojnega protokola. SLOVENSKI DRŽAVNI PRAZNIK V BRUSLJU V četrtek, 26. junija, je veleposlaništvo RS v Bruslju vabilo goste na svečani sprejem ob šesti obletnici samostojne države Slovenije. Sprejem je bil v zgodovinsko zanimivi gotični dvorani mestne hiše v središču Bruslja. Veleposlanik RS Jaša L. Zlobec in soproga sta pozdravila številne veleposlanike in druge diplomatske sodelavce v Belgiji, razne druge visoke goste iz belgijskih gospodarskih in političnih krogov ter številne predstavnike in sodelavce slovenskih društev. - PC ŠE 22 NOVIH OBC1N, VSEH BO 169! SLOVENIJA SE PRILAGAJA EVROPSKIM MERILOM O KRAJEVNI SAMOUPRAVI S LOVE N IJ A MARJAN DROBEZ V Sloveniji občine kot temeljni organi krajevne samouprave še niso dokončno oblikovane, kar seveda povzroča različne težave pri njihovem delovanju. Sedanji zakon o lokalni samoupravi premalo upošteva ustavo, je sploh nejasen ter tudi v neskladju z Evropsko listino o lokalni samoupravi, ki jojeSlovenijasi-cer ratificirala, toda je ne izvaja. Ustava določa, da je samo občina oblika lokalne samouprave. Namesto uresničevanja in upoštevanja te ustavne določbe pa se je marsikje vmešala politika, ki je uspela uveljaviti svoja merila in zahteve o številu in velikosti posameznih občin. Ustavni sodnik Peter Jambrek je pred dnevi v daljšem članku, objavljenem v Novi reviji, opozoril, da "je bila z velikimi mukami in prizadevanji ustavnega sodišča, sicer formalno, to jez ustreznimi zakoni, uvedena lokalna samouprava, vendar pa nove občine ostajajo »nebogljene«, finančno siromašne, kadrovsko šibke in brez kakršnihkoli pomembnejših pristojnosti . Država si je vzela tudi vse ključne vzvode lokalne moči in se odločila, da bo sama postopoma nekaj dajala občinam. Hkrati so komune iz obdobja socializma ostale skoraj nedotaknjene, le da smo namesto nekdanjih bivših občin kot paradržavnih lokalnih upravnih enot dobili enako število pravnih državnih upravnih enot, kjer delujejo tudi kadri, ki so prej obvladovali bivše občine." Pol leta pred novimi občinskimi volitvami - te bodo jeseni 1998 - bo moral državni zbor po sklepu ustavnega sodišča sprejeti nov zakon o ustanovitvi novih občin in določitvi njihovih območij. Dr. France Bučar, znani slovenski pravni izvedenec, podpira in utemeljuje pravico državljanov, da ustanovijo občino povsod, kjer sodijo, da je to v njihovo korist. Pri tem opozarja, da ustava ne določa nobenih meril za ustanovitev občine. To pomeni, da lahko občani ustanovijo še tako majhno občino, vendar pa bi jo morali tudi sami vzdrževati. "Seveda pa je res, da država občinam sedaj z davkom vse pobere. Zato je potrebna drugačna razdelitev skupnega kolača. Toda tisto partijsko načelo, ko so prihajali ukazi od zgoraj, ko so bile komune samo po imenu samoupravne, v resnici pa so bile izpostave države, še vedno živi v glavah ljudi." Minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauerje ob koncu prejšnjega tedna pojasnil nekaj načel in podrobnosti o spremembah oz. dopolnitvi lokalne samouprave, da bo ta skladna z evropskimi izkušnjami in merili. Sedaj je v državi skupaj 147 občin; večina jih bo ostala, območja nekaterih pa bodo spremenili. Nadalje naj bi ustanovili še 22 občin, kar so zahtevali državljani oz. so take zahteve sprejeli na referendumih. Dodajmo, da mestne občine pri vzpostavljanju novih občin oz. pri izvajanju teritorialnih sprememb na področju lokalne samouprave ne bodo imele posebnih pravic ali prednosti. ALI BO NOVA GORICA NAVADNA OBČINA? Po razsodbi ustavnega sodišča sedanja mestna občina Koper po svoji velikosti in sestavi močno odstopa od ustavnega načela in zakonske ureditve mestne občine. Toda tamkajšnji prebivalci so se na dveh referendumih odločili, da naj koprska občina ostane taka, kot je, torej nespremenjena. Bolj je gotovo, da bodo mestno občino Novo mesto razdelili natri ali štiri nove občine. Tudi Nova Gorica bo morda preoblikovana; iz sedanje mestne občine naj bi postala navadna občina. Ob upoštevanju take možnosti pa je treba opozoriti, da ima Nova Gorica predvsem zaradi svoje lege in vloge ob meji z Italijo poseben položaj, ki bi ga ob spreminjanju lokalne samouprave morali upoštevati. Sicer pa so se na Goriškem ohranile zahteve za ustanovitev novih občin Branik (nekdanji Rihenberk), Šempeter-Vrtojba in občine Grgar-Če-povan. Občina Vipava bi spremenila ime in bi se zaradi teritorialnih sprememb preimenovala v občino Vipava-Pod-nanos. Vas Erzelj pa bi pripojili občini Ajdovščina. V okviru dopolnitve lokalne samoupra- ve je že sestavljen tudi predlog novega zakona o pokrajinah. Le-te bi bile povezovalno in usklajevalno telo med državo oz. centralno oblastjo in občinami. V Sloveniji naj bi vzpostavili 7 ali 8 pokrajin. Na Goriškem bi bilo primerno ustanoviti goriško pokrajino, ki bi spominjala - seveda upoštevaje nove čase, razmere in potrebe - na nekdanjo Gori-ško-Gradiščansko grofijo. V morebitni goriški pokrajini bodo morda pripravljene sodelovati občine s spodnjega ali goriškega Krasa, iz Goriških Brd, Vipavske doline in morda tudi iz Posočja, vendar samo v primeru, da bi bile pokrajine ustanovljene po načelu prostovoljnosti, kar je sicer določeno tudi v ustavi. Tudi v takem primeru pa bi težko zagotovili sodelovanje idrijsko-cerkljanskega območja, ki se hitro oblikuje v samostojno regijo oz. pokrajino. RAČUNSKO SODISCE OBČINSKI FUNKCIONARJI V KOPRU SO PREJEMALI PREVISOKE PLAČE? Računsko sodišče Slovenije je pri inšpekcijskem nadzoru občine Koper ugotovilo, da si je tamkajšnjih osem občinskih funkcionarjev leta 1995 dalo izplačati za nad 8 milijonov tolarjev plač in dodatkov, do katerih niso bili upravičeni. Tako nezakonito izplačevanje se je nadaljevalo lani in traja tudi letos. Po razsodbi Računskega sodišča bi morali funkcionarji nezakonite prejemke vrniti, toda v Kopru te zahteve ne nameravajo izpolniti. Namesto tega navajajo, da take prejemke dobivajo tudi v drugih slovenskih občinah, vse pa naj bi bilo utemeljeno v veljavnih zakonih. Računskemu sodišču tudi očitajo, da ne ukrepa proti prejemkom uslužbencev Upravne enote (izpostavi državne uprave) v Kopru, ki naj bi bili tudi visoki. Po razsodbi Računskega sodišča bi največ morali vrniti nekdanji župan in zdaj poslanec ZLSD v slovenskem parlamentu Aureliojuri, namreč milijon 688 tisoč tolarjev; za njim profesionalni član občinskega sveta, odgovoren za finance, Darko Kavre, milijon 554 tisoč tolarjev; poklicni član občinskega sveta Branko Kodrič, odgovoren za promet, ki bi moral vrniti milijon 237 tisoč tolarjev, pa nekdanja podžupanja in sedanja županja Irena Fister, ki naj bi vrnila milijon 82 tisoč tolarjev. Pri drugih funkcionarjih koprske občine gre za manjše vsote. Vsi so člani oz. predstavniki strank ZLSD in LDS. -----------M. BOGATIH PETNAJST LET MLADEGA PIHALNEGA ORKESTRA IZ KOPRA MILAN GREGORIČ Na nedavnem tekmovanju mladih trobilcev Primorske, ki se ga je udeležilo 54 tekmovalcev iz enajstih glasbenih šol, so učenci oddelkov za trobila pri Centru za glasbeno vzgojo Koper prejeli osem prvih nagrad in zlatih priznanj, dve drugi nagradi, eno tretjo, tri srebrna, tri bronasta priznanja in eno nagrado za sodelovanje. S tem novim uspehom so mladi koprski glasbeniki pokazali visoko raven igranja, ki jih je v poldrugem desetletju, v konkurenci z odraslimi, uvrstila med boljše pihalne orkestre. Prejeli so veliko priznanj v evropskem merilu. Ob koncu junija letos je odpotoval 70-članski orkester na festival tekmovalnega značaja v Gotemborg na Švedskem, ki bo povezan tudi s 14-dnevno turnejo po Skandinaviji. Ob tej priložnosti si bodo koprski glasbeniki o-gledali celotno verigo fjordov na obali Atlantika vse do Severnega rta, od koder bodo krenili čez Finsko (Laponijo), švedsko obalo Baltiškega morja in prek Gdanska nazaj v Slovenijo. Iz zloženke, natisnjene ob proslavitvi 15-letnice delova- nja orkestra, zvemo, da sestavljajo orkester večinoma u-čenci osnovnih in srednjih šol iz Slovenske Istre, (v povprečni starosti 16 let), da so v petnajstih letih imeli 1665 vaj in 401 nastop, naštudirali so 150 skladb. Orkester uspešno vodi kapelnik Darij Pobega. V SLOVENIJI NAJBOLJ NEVARNE CESTE Iz svežega poročila Gospodarske komisije OZN za Evropo izhaja, da so najbolj nevarne ceste prav v Sloveniji. To je tudi razlog (druga pomembna vzroka sta prevelika hitrost in vinjenost voznikov), da v prometnih nesrečah vsako leto umre 25 oseb na 100.000 prebivalcev. K temu prispeva tudi veliko število avtomobilov v Sloveniji. Eno vozilo pride že na vsake tri državljane. Ponekod, npr. v Novi Gorici, pa je celo več avtomobilov kot prebivalcev mesta. Tudi letos se število nesreč s smrtnim izidom ni zmanjšalo. Kaže, da nič ne morejo niti npr. še tako učinkoviti ukrepi policije. Medtem pa število avtomobilov v Sloveniji kar naprej narašča. V AJDOVŠČINI SE IZPOPOLNJUJEJO OBETAVNI PIANISTI V Ajdovščini poteka od 30. junija do 13. julija četrta mednarodna klavirska poletna šola, ki jo prirejata Glasbena šola Vinko Vodopivec in ZKO Ajdovščina. Namen te šole na visoki kakovostni ravni, ki se je je udeležilo 22 pianistov iz Slovenije, Francije, Poljske in Italije, je strokovno izpopolnjevanje študentov in diplomantov srednjih in visokih glasbenih šol in akademij ter pedagogov. Letos je prevzel strokovno vodstvo mednarodne šole priznani klavirski pedagog in pianist prof. Igor Lazko, asistirata ga profesorja Helena Plesničar in Miran Devetak. Lazko je rojen leta 1949, od leta 1992 je redni profesor na Evropskem konservatoriju v Parizu, od leta 1996 pa še predsednik Mednarodnega pianističnega tekmovanja Nikolaj Rubinštein v Parizu. Dva njegova poglavitna umetniška mentorja sta bila Pavel Sere-briakov na šoli za mlade glasbene talente v St. Petersburgu in Yakov Zak na konservatoriju Čajkovski v Moskvi (ta mu je posredoval zaklade klavirske šole Henricha Neuhausa). Prejel je vrsto mednarodnih odličij, sodeloval s priznanimi dirigenti in orkestri. LAZKOV KONCERT V DVORCU ZEMONO Ob začetku mednarodne klavirske šole je v ponedeljek, 30. junija, nastopil v dvorcu Zemono, središču koncertne dejavnosti v Vipavski dolini, mentor šole, pianist Igor Lazko. Koncertni spored, ki ga je med drugim snemal koprski radiot je bil pester in zahteven. Številno občinstvo se je naužilo čiste glasbe, ki je zaradi vsebinske globine in sploh visoke kakovosti interpreta vzbudila v marsikaterem poslušalcu razmišljanje o vzvišeni lepoti in plemenitem prvinskem pomenu glasbe same. Večer je uvedla Kromati-čna fantazija in Fuga J.S. Bacha, skladatelja, ki ima po- isebno mestovpianistiki prof. Lazka, najmlajšega zmagovalca v zgodovini znamenitega ]tekmovanja Bach v Leipzigu; interpretacija je vnovič razkrila Lazkovo izredno sposobnost prodiranja v še vedno živo tkivo in osnovni smisel Bachovih skladb, ki jih vedno posreduje z veliko svežino. V naslednjih dveh skladbah ! (VValdstein sonata L. van Beethovna in2. sonata S. Rachma-ninova) je prišla do izraza pretanjena spretnost pianista v podajanju dveh različnih stilnih aspektov sonatne oblike. Lazkovo pojmovanje Beethovnove sonate postavlja v o-i spredje njeno razvojno težnjo in jo izraža v iskanju novih tonskih učinkov v okviru kla-isične zgradbe; le-to je podal I z neverjetno napetostjo in jasnostjo. Pri Rachmaninovu je istruktura podrejena vsebini, i ki izkorišča vse zmogljivosti klavirja. Lazkova izpovedna moč in energija sta omogočili občinstvu dojemanje zgoščene barvitosti in čustvenega izročila Rachmaninove glasbe. Drugi del koncerta je bil po-; svečen Letnim časom Čajkovskega, galeriji slik (ena za vsak mesec), ki stilizirano - občasno opisno - posredujejo raz-ličneznačilnosti ruskega melosa in močno spominjajo na ; bolj znane balete istega skladi datelja. Prof. Lazko je z orkestralno tonsko barvitostjo in jz rdečo nitjo spreminjajočih se občutij pritegnil občinstvo, ki mu je začarano sledilo z užitkom in hvaležnostjo. ------------DHM TOLMINSKI SLIKARJI RAZSTAVLJAJO ADA KLINKON 20. junija 1997 so člani Društva slikarjev amaterjev Tolminske pripravili pregledno razstavo svojih del v prostorih Doma upokojencev v Tolminu. Razstavni prostorje lep in svetel in nudi obiskovalcem lep vpogled v razstavljena dela, bodisi da ta upodabljajo naravo, cvetlična tihožitja ali pa že posežejo po modernejšem izrazu. Skupina slikarjev ljubiteljev se srečuje mesečno pod vodstvom neutrudnega mentorja Borisa J. Božiča, akademskega slikarja iz Mosta na Soči. Razstavljajo: Mojca Dolenc, Stanka Golob, Darja Jan, Andrej 13 ČETRTEK 10. JULIJA 1997 Jermol, Peter J uren, Janez Kavčič, Ada Klinkon, Danica Kravanja, Silvester Lampe, Aleksandra Langenfus, Marko Magajne, Nasta Nuhič, Damjana Skubin, Majda Šimon Dušica Štendler, Rosana Vojnovič. Na otvoritvi razstave je Stanka Golob recitirala svoje pesmi, hudomušno pa je v tolminskem narečju zapela skupinica mladih fantov iz Tolmina, ki si je nadela imeTmin-ski madrigalisti. Ta humana akcija je lepo uspela, slike bodo na ogled vsaj še štirinajst dni, za društvo samo pa je to gotovo uspeh po odmevni lanski predstavitvi v Izoli in letošnji maja na Jesenicah. 14 ČETRTEK 10. JULIJA 1997 AKTUALNA KNJIGA I S KO PRAVO Z 12. STRANI MANAGEMENT V TURIZMU GABRIJEL DEVETAK Na strokovnem posvetovanju z delovnim naslovom Management v turizmu, ki je bilo v Portorožu meseca marca letos v organizaciji Centra za izobraževanje in svetovanje v okviru Fakultete za organizacijske vede Kranj, je bila predstavljena tudi strokovna knjiga Management v turizmu, ki obsega 330 strani. Delo sta uredila dekan FOV Kranj prof. dr. Jože Florjančič in prodekan prof. dr. Jože Jesenko. Pri tem je sodelovalo več avtorjev. Poglavje o marketingu v turizmu sem strokovno podal jaz in posebej izpostavil marketinška načela za potrebe turizma, organizacijski pristop na sejmih, industrijsko lastnino, proučevanje turističnih potreb in konkurence. Na zanimiv način je problematiko organiziranosti turistične dejavnosti podal mag. Marjan Tkalčič. V okviru kadrovskega managementa je zlasti možnosti izobraževanja prikazal dr. Janez Jereb. Glede na dejstvo, da je potrebna ustrezna kakovost v turizmu, sta to področje obdelala dr. Andrejčič in mag. Rekar. O filozofiji kakovosti v storitvah ter standardu 14000 pa je spregovorila mag. Marjana Rebernik. Seveda brez finančnega managementa in vlaganj v turistične dejavnosti ne gre. To problematiko je predstavil dr. Franc Pauko. Specifična vlaganja predstavljajo tudi promocije v turizmu, kar je celovito prikazal dr. Brekič. Poglavje o planiranju v turistični dejavnosti je napisal dr. Tone Ljubič in razčlenil njegove najpomembnejše elemente. Marsikdo posveča premalo pozornosti okolju v turizmu. Prav slednje predstavlja pomemben dejavnik na tem področju, zato je le-to strokovno podal dr. Drago Vuk in posebej osvetlil pogojenost turistične ponudbe z urejenim in čistim okoljem ter aktivno varstvo okolja znotraj dejavnosti, kjer ima management specifično vlogo. Informatika v turizmu igra iz dneva v dan vse pomembnejšo vlogo tako v obliki informacijskega sistema, mednarodne informacijske povezave kakor tudi kompjuteri-zacije turistične dejavnosti. Vse to je strokovno prikazal dr. Rajkovič. V zaključnem delu knjige pa sta dr. Florjančič in dr. Jesenko podala vlogo managerskega kadra pri razvoju turizma in problematiko urejanja ter vrednotenja statističnih podatkov, kar daje knjigi še posebno težo. Prepričani smo, da bodo po tej knjigi z veseljem posegli ne samo tisti, ki se aktivno ukvarjajo s turizmom, ampak tudi drugi strokovnjaki, pod-Ljetniki in managerji ter študentje. SLOVENIJA / VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO POLOVICA VSEH VIN GRE V PRODAJO "BREZ PAPIRJEV" V Sloveniji postopno urejajo odnose in razmere na področju vinogradništva in vinarstva, ker je to potrebno zaradi prilagajanja zakonodaje merilom in določilom Evropske zveze. Parlament bo kmalu opravil t.i. "tretje branje" novega zakona o vinogradništvu, o katerem sicer razpravljajo že nad tri leta. Omenjeni predpis bo izhajal iz modela vinskih zakonov, ki veljajo npr. v Italiji, Franciji in v drugih državah, članicah osrednje evropske integracije. Stanje je na nekaterih področjih zdaj skoraj nevzdržno oz. težko obvladljivo. Tako v Sloveniji pravzaprav ne vedo, koliko vinogradniških površin imajo. Domnevajo, da je vseh vinogradov okrog 21 tisoč hektarov, zdaj pa hitro urejajo nove nasade, ker po vstopu Slovenije v EZ vinogradništva, domnevno, ne bo več dovoljeno širiti. V vsej državi naj bi povprečni pridelek vina znašal okrog 70 milijonov litrov. Toda samo polovico od te količine prodajo na normalen tržni način, tako da je plačan prometni davek in so poravnane druge da- jatve, ki veljajo v trgovini. Kar polovico vinskega pridelka, se pravi kakih 35 milijonov litrov, pa razni pridelovalci grozdja oz. vinarji domnevno prodajo, kot temu pravijo, "brez papirjev." To pomeni, da prodajalci na takem "sivem trgu" kupcem ne predložijo računa, zaradi česar prodajalec oz. kupec vina ne poravnata predpisanih davkov oz. drugih prispevkov. Na tako prakso, ki povzroča proteste in kritikezlasti v velikih vinskih kleteh, kot sta tisti v Vipavi in na Dobrovem j v Goriških Brdih, se razne inšpekcije in drugi državni organi doslej niso odzvali. Nemara bo šele omenjeni nov vinski zakon v Sloveniji zadeve postavil na pravo mesto. ------------M. ZDRAVJE NAŠIH OTROK KROŽNA MASAŽA TREBUHA Indikacije: bolezni oteklih jeter, zapeka, kolika in bolečine v trebuhu, nespečnost zaradi bolečin v trebuhu, slaba prebava. Otrok naj udobno leži na hrbtu. Z dvema ali tremi prsti mu nežno masirajte trebuh v smeri urinega kazalca. Masažne gibe ponovite 50-100-krat. MASAŽA SPODNJEGA DELA TREBUHA Indikacije: prebavne motnje, slaba prebava, pomanjkanje apetita, močenje postelje, težave z uriniranjem. JELENA STEFANČIČ Z blazinicami dlani masirajte spodnji del trebuha, pod popkom. Nežno pritisnite približno 50-krat v 2-3 minutah. MASAŽA OD KOMOLCA DO MEZINCA Indikacije: vročina, vroča glava, paničnost. Masaža je posebej učinkovita pri otrocih, mlajših od 3 let. Otroka udobno posadite predse. Otrokovo roko držite v svoji levi roki (če ste desničar) in s kazalcem in sredincem nežno masirajte notranjo stran podlahti od komolca do mezinca. Ponovite 30-50-krat. Enako zmasirajte drugo roko. MASAŽA OD PALCA DO KOMOLCA Indikacije: slaba prebava, otroka rado zebe, driska. Ma- saža je posebej učinkovita pri otrocih, mlajših od 3 let. Otrokovo roko držite v svoji levi roki (če ste desničar) in s kazalcem in sredincem nežno masirajte navzgor po podlahti od korena palca do notranje strani komolca. Ponovite 30-50-krat; enako zmasirajte drugo roko. MASAŽA KANAL SANDŽJAO | (UŠESA IN OČI) Indikacije: bolečine v ušesih, rdeče boleče oči. Otroka udobno posadite predse. Njegovo roko primite s svojo levo roko (če ste desničar) in nežno masirajte zunanjo stran podlahti, od komolca do hrbta dlani, po črti med obema kostema. Ponovite 30-50-krat. Po potrebi še drugo roko. DALJE OLAJŠANI ODPUST ZA MANJŠE DAVČNE SPORE DAMJAN HLEDE Prodijev dodatni finančni manever (zakonski odlok št. 79/97, potrjen z zakonom št. 140/97) je uvedel novo možnost sanacije davčnih sporov med davkoplačevalci in davčnimi uradi (prejšnji je bil uveden z zakonskim odlokom št. 564/94). Do 31. julija letos je namreč čas sanirati davčne zadeve, ki so bile viseče pred davčnimi komisijami dne 1.4. 1996 in katerih vrednost ne presega trideset milijonov lir. Možnost velja torej za spore, katerih postopki so bili v teku pred prvo- in drugostopenjskimi davčnimi komisijami ter pred osrednjo davčno komisijo. Izključeni so torej spori v teku na prizivnem in kasacij-skem sodišču. Vrednost spora daje mera ugotovljenega davka, ne upoštevajo se morebitne sankcije in interesi. Če spor zadeva prav sankcije, pa je vrednost spora enaka njihovi vsoti. Zakon določa, da se lahko spori, katerih vrednost ne presega pet milijonov lir, zaključijo s plačilom vsote petstoti- soč lir. Spori, katerih vrednost gre od pet do trideset milijonov lir, pa se zaključijo s plačilom 20% njihove vrednosti. V najslabšem primeru - če je vrednost spora znašala trideset milijonov - bo zaključek zadeve stal šest milijonov lir. Plačilo je treba izvesti do 31. julija in ga ni možno razdeliti na obroke. Zakon določa, da mora biti plačilo izvedeno upoštevajoč predpise o samoizračunu. Morda bo pristojno ministrstvo še poskrbelo za razjasnitev te določbe s posebno o-krožnico; upamo, da ne prepozno, kot se pač rado dogaja. Plačilo na vsak način povzroči zaključek spora, postopek pa je tale: davkoplačevalec mora v petnajstih dneh po plačilu javiti zaključek zadeve pristojnemu davčnemu uradu, ki mu mora izročiti kopijo potrdila o plačilu. Urad bo potem seznanil pristojno davčno komisijo, ki bo dokončno razglasila zaključek spora. MLADINSKA KNJIGA / "GOVORICA TELESA" ZA POZNAVANJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE Letos je pri Založbi Mladinska knjiga izšla izredno praktična knjiga z naslovom Govorica telesa. Napisal jo je Samy Molcho, prevedla pa Irena Samide in obsega 224 strani. V tržnem gospodarstvu je pomembno, da poznamo komuniciranje, govorico telesa in podrobnosti, s čimer prepoznavamo ljudi okoli sebe. Za ljudi, ki imajo veliko opravka v poslovnem svetu, je pomembno, da poznajo signale, ki izdajajo, da sogovornik ne govori resnice. Tudi hoja in človekovi udje veliko povedo o lastnosti posameznika. Prav na teh področjih se je specializiral avtor omenjene knjige, ki je veliko prostora posvetil tudi komuniciranju med moškimi in ženskami, družini, vzgoji, izobraževanju in aktivnostim v prostem času. Za marsikoga bo ta knjiga odkrivala presenetljive skrivnosti človekovega vedenja, saj je znal avtor lepo prikazati v sliki in fotografiji številne dogodke iz vsakdanjega življenja. Govorica telesa je tekoči element, ki se spreminja in si pri vsakem srečanju privzame novo obliko, vendar pa vseskozi ostaja nespremenjena. Marsikdaj je govorica telesa izraz naših želja, občutij, hotenja, delovanja in končno lahko rečemo, da uteleša naš jaz. Avtor je vsebino knjige zaokrožil na sedem poglavij. Pri prirojenih signalih imamo možnost spoznati, kdaj se sogovornik postavlja v obrambni položaj in kaj je potrebno storiti, da partnerja oz. sogovornika opozorimo nase. Na razumljiv način je avtor pojasnil, kakšne so gospodovalne kretnje in v čem se kažejo voditeljske šibkosti. Za marsika- terega podjetnika, obrtnika in managerja bo koristno, da si bo ogledal načine obnašanja v družbi, kakšna so pravila pozdravljanja v nekaterih deželah in kje so nevarnosti vzgoje. V poglavju o moškem in ženski imamo ravno tako prikazane specifičnosti signalov obeh spolov. Vse to je koristno, da spoznajo zlasti mlajši in neizkušeni podjetniki. Pri tem se bodo lahko poglobili tudi v številne vtise in resničnosti, kako se izražajo razlike v mišljenju moških in žensk ter načini nastopanja pred skupino, javnostjo itd. Ravno tako bo ta knjiga pomembna za kandidate, ki se pripravljajo na mesto, na katerem bo enak med enakimi. V tej knjigi bomo spoznali zanimivo razlago o nastopanju, obnašanju, izogibanju določenih kretenj in kako bi lahko splošna pravila prilagodili konkretni situaciji. V zaključnem delu knjige bomo spoznali govorico čustev in razliko med čutnim ter razum-skim svetom v človeku. Obvladati moramo svoja čustva in poznati okoliščine, kdaj moramo o svojih čustvih govoriti. Zanimivo je npr., kakšen pomen ima v govorici telesa pokončna, ravna drža glave in tilnika. Posebej je dal avtor poudarka glavi v celotni evoluciji človeka. Ni pozabil niti na oko in uho, ki imata poseben pomen v povezavi s tele-! som, in na vprašanje, kdaj pogled lahko vara. Praktičnost pričujoče knjige se odraža tudi v tem, da lahko s pomočjo abecednega kazala poiščemo poglavja oz. dele telesa, o katerih bi se želeli podrobneje seznaniti v smislu govorice telesa. ■ GD ČETRTI TABOR SLOVENCEV PO SVETU Slovenije, Cvetko Falež iz Avstralije, predsednik avstral-sko-slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, Danijel Starman, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa - konferenca za Slovenijo in drugi. Božidar Fink iz Argentine je v svojem referatu s celim nizom utemeljenih predlogov in rešitev podal tehten prispevek o izseljenski zakonodaji. Poudaril je npr., da bi bilo treba v zakonskih besedilih trdno opredeliti status izseljenca. Zakon bo moral tudi določiti, do katerega rodu bodo lahko še pripadali slovenskemu narodu. Slovensko izseljenstvo ima tudi svoje posebnosti. Ob upoštevanju le-teh naj bi uporabljali tuje izkušnje in uveljavljene rešitve. Posebej naj bi se o-bravnavali slovenski izseljenci, ki imajo slovensko državljanstvo, in tisti, ki ga nimajo. Izseljeni Slovenci so prizadeti tudi v volilni pravici. Kot je dejal dr. Jože Bernik, je Slovenija majhna dežele; on meni, da bi moral biti slovenski izseljenec dobrodošel v Sloveniji. Država nima nobenega instrumenta, na osnovi katerega bi uredila pravice Slovencev, ki živijovtujini.Tudi nima nobene take institucije, ki bi se mogla s tem ukvarjati. Danijel Starman meni, da slovenske države brez slovenskega naroda - brez Slovencev po svetu - preprosto ni. Potem pa je poudaril, da ni mogoče govoriti o Sloveniji, če ta ne skrbi za svoje Slovence. Popoldanski del 4. tabora Slovencev po svetu - to je kulturni del - pa so kakovostno oblikovali Folklorna skupina Prvi rej iz Canberre iz Avstralije (sestavljali so jo fantje in dekleta, oblečeni v narodne noše osmih različnih pokrajin), Tilen Sku bic z recitalom Slomšek med nami ter fantovski pevski zbor Vasovalci z Viča (Ljubljana), ki je zapel tri Slomškove pesmi. V SLOVENIJI SO MOŽNE SPREMEMBE TEMPERATURE V Sloveniji je vzbudila zanimanje zlasti strokovnjakov knjiga fizika Matjaža Ravnika z naslovom Topla greda, Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Avtor razlaga, zakaj prihaja do klimatskih sprememb, ki jih povzročajo toplogredni plini (zlasti ogljikov dioksid), in kako ustaviti globalno ogrevanje. K t.i. globalnemu ogrevanju največ prispevata proizvodnja in poraba energije (premoga, nafte, zemeljskega plina, lesa ipd.). Ravnik piše, da se je v zadnjih petdesetih letih podnebje na zemlji otoplilo za več kot pol stopinje. Klimatologi ocenjujejo, da se bo v naslednjih petdesetih letih povprečna temperatura povečala še za 1,5 do 4,5 stopinj C. V zmernem pasu se bodo dvignile zlasti zimske temperature. Lahko torej pričakujemo temperature, kakršne so sedaj značilne za severno Grčijo in Makedonijo. •%" 1 -3]Z L*' .• ,J ATLETIKA KOTALKANJE MLADINSKA ODBOJKA MALČKI SLOGE PRVI, VEČ SLOVENCEV V SELEKCIJI F-Jk Superminiodbojkarji Sloge Zadružne kraške banke so na državnem tekmovanju UISP v kraju Cupra Marittima (Ascoli Pičeno) osvojili 1. mesto. Sest naših odbojkaric in odbojkarjev sodeluje na Trofeji dežel za 16-letnike in 14- letnice, ki se je v torek začelo v Courma- yeuru oz. Aosti. V moški selekciji F-Jk igrajo 3 slovenski igralci: Goričana Aljoša Orel in Jan Prinčič (združena ekipa Soča Unitekno) in Tržačan Marko Mi-kolj (združena ekipa Koimpex). V ženski reprezentanci, ki jo vodi Slogin trener Mario Čač, so tudi 3 slovenske odbojkarice: Paola Uršič (Val), Debora Vitez (Kon-tovel) in Martina Coretti (Sloga). Med uradnimi spremljevalci selekcij F-Jk je tudi podpredsednik deželnega odbora FIPAV Boris Žerjal. ŠPORTNI RIBOLOV AVTOMOBILIZEM JADRANJE ROLKANJE KOLESARSTVO RADO MILKOVIČ 2. NA SVETOVNEM PRVENSTVU USPELO 24 UR SOKOLA vseh urah privablja ob rob igrišča veliko število radovednežev. Deželna odbojkarska zveza je objavila razpis za prihodnji prvenstvi C in D lige. Moška in ženska C liga bosta šteli vsaka po 14 ekip, v B2 ligo bo napredovala samo ena ekipa, v D ligo pa bodo izpadle štiri. Moška in ženska D liga štejeta največ 20 ekip. V C ligo bo napredoval zmagovalec vsake od dveh skupin in zmagovalec dodatnih tekem med drugouvrščeno ekipo iz vsake skupine. V 1. divizijo bodo izpadle 4 ekipe iz vsake skupine. Poglejmo, katere naše ekipe bodo nastopale v posameznih prvenstvih. Moška C2 liga: Soča, Olympia Gorica in Bor. Ženska C2 liga: Olympia Gorica in Val. Moška D liga: Val in Naš prapor. Ženska D liga: Sokol, Sloga in Bor. OK Val je postal dokončno lastnik dosedanje Borove C lige. ---------ED ŽIVAHNO DELOVANJE SIRENE Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena so pred leti ustanovili odsek, ki je namenjen športnim ribičem; od ustanovitve ga vodi Vojko Brecelj. Pozimi je odsek priredil tečaj ribolova, ki ga je vodil sam predsednik sekcije. Od začetka aprila do konca maja je kar 24 mladih Sireninih ribičev tekmovalo v sladkih vodah, klub pa je organiziral tudi društveno tekmovanje v umetnih jezerih v Romansu, na katerem je nastopilo veliko otrok. Društveni prvaki so postali: med začetniki Olaf Simonettig, začetnica Natascia Masi, med mladinci in člani Janko Brecelj in članica Maria Vitez. Tekme se je udeležilo veliko žensk. Pred kratkim seje začela tudi sezona s tekmami na morju, denimo s pokrajinskim kvalifikacijskim tekmovanjem za nastop na državnem prvenstvu. Na tržaškem nabrežju in valobranu Rizzo so se Sirenini predstavniki v vseh kategorijah dobro obnesli. Pred nedavnim je TPK Sirena priredil tudi selekcijsko tekmovanje za nastop na italijanskem prvenstvu v trkarjenju s čolna v dvojicah. Tekma je bila kakovostna, saj je nastopala tudi italijanska KOSARKARSKO EVROPSKO PRVENSTVO VZPOSTAVLJENO RAVNOVESJE COSLOVICH DRŽAVNA PRVAKINJA, MACCHIUT 2. Na absolutnem državnem atletskem prvenstvu v Milanu sta se spet izkazali zamejski atletinji, ki sicer že vrsto let trenirata in nastopata daleč od doma. Claudia Coslovich (na sliki) s Piščancev nad Trstom je brez prave konkurence že petič osvojila državni naslov s sicer povprečnim rezultatom, medtem ko je bila Tržačanka Margaret Macchiut druga na 100 m z ovirami. TANJA ROMANO DRŽAVNA PODPRVAKINJA ARIANNA IN MIRAN (SIRENA) NA EP Naša najboljša športnica Arianna Bogateč se bo drugič v svoji karieri udeležila evropskega prvenstva v razredu europa, ki bo od 13. do 20.t.m. pred Atenami v Grčiji. Na njem bo drugič nastopil tudi njen kolega barkovljanske Sirene Miran Guštin, ki bo na prvenstvu nastopil, ker seje kar 9 Italijanov odpovedalo temu tekmovanju. DOMAČA KOŠARKA: JADRAN ODSLEJ NTKB DOM IN BOR OSTAJATA V D LIGI Vodstvo združene košarkarske ekipe Jadrana seje z Novo Tržaško kreditno banko domenilo, da bo ta denarni zavod prihodnje prvenstvo C1 lige 1997/98 glavni pokrovitelj Jadrana, kot je to že dolga leta prej bila predhodnica nove banke TKB. Medtem je deželna košarkarska zveza sprejela absurdno odločitev, da ostaneta drugo in tretjeuvrščena ekipa v D ligi (Dom in Bor) v isti ligi tudi prihodnjo sezono, se pravi, da ne napredujeta v višjo ligo po večkrat obljubljeni reorganizaciji prvenstev. FOTO KROMA Bor ostaja v C ligi Odbojkarice ŠD Sokol iz Nabrežine so konec prejšnjega tedna priredile tradicionalni turnir 24 ur odbojke na zunanjem igrišču v Nabrežini (na sliki), sredi noči pa so morali zaradi dežja nadaljevati tekme v Domu pristaniških delavcev v Briščikih. Na turnir se je vpisalo maksimalno število 12 mešanih ekip, tako da so lahko vse nastopile po 4 krat, tekme pa so bile na sporedu vsako uro. Iz končnega seštevka osvojenih točk je izšlo, da je zmagovalec letošnjega turnirja ekipa Special drink volley team, ki so jo sestavljale v glavnem Sokolovke in Doberdobci, na 2. in 3. mesto pa sta se uvrstili postavi s še bolj pisanimi imeni: Coccognocco superstar in Astem/o team. Ta turnir pa je vsakič bolj družabnega kot tekmovalnega značaja, tako da ob Takega orjaškega zubatca (skoraj 6 kg) sta ob istrski obali ulovila Bo-liunčan Peter Žerjal (zgoraj z malo Tamaro Caslunger) in Ladinec iz doline Badia Werner Caslunger (spodaj). posadka, ki je osvojila 2. mesto na evropskem prvenstvu, tudi organizacija je bila brezhibna. ERIK DOLHAR Jugoslaviji zlato, Italiji srebro. V Barceloni seje v nedeljo, 6. t.m., s finalom za 1. mesto zaključilo letošnje košarkarsko evropsko prvenstvo, za katerega lahko trdimo, daje bilo izredno izenačeno. Zlato odličje in drugi zaporedni evropski naslov je osvojila reprezentanca Zvezne republikejugoslavije, ki je v velikem finalu premagala Italijo z neoporečnim izidom 61 -49. Srbski in črnogorski asi, večina katerih igra v Italiji ali v ameriški NBA ligi, so dokazali, daje "balkanska šola" še vedno najboljša na stari celini. Z njihovo zmago pa je bilo spet vzpostavljeno ravnovesje med državnimi reprezentancami v Evropi, potem ko so nekatere vrste nastopile oslabljene zaradi | odhoda starejših zvezdnikov, g kar velja še zlasti za Hrvaško g in Litvo. Po osvojitvi prvega mesta ZRJ je v Beogradu proslavljalo na desettisoče navijačev, ki pa so povzročili take nerede (v balkanskem stilu), da je morala poseči policija in jih kakih sto pripreti. Srbski predsednik Miloševič je v čestitkah igralcem zapisal, da "ta zmaga prispeva k nadaljnji utrditvi ugleda Jugoslavije v svetu". Kaj pa Italija? Dosegla je izjemen uspeh z osvojitvijo 2. mesta ter predvsem z enim samim porazom v devetih tekmah, prav v finalu proti Jugoslaviji, ki jo je že premagala v kvalifikacijskem delu. Nosilca igre sta bila temnopolti Carlton Myers in zamejski dolgin Gregor Fučka (na sliki). Italijansko klop pa sedanji trener Ettore Messina prepušča bosanskemu Srbu Bogdanu Tanjeviču, ki je že treniral bivše jugoslovan- ske vrste, pa tudi Stefanel v Trstu in Milanu. Gre nedvomno za velikega strokovnjaka, ki ima poseben posluh za vključevanje mladih moči, imel pa bo težko nalogo, da uspešno nadaljuje po poti, ki jo je začrtal njegov predhodnik Messina. O slovenski reprezentanci smo že v prejšnji številki NG na tem mestu zapisali, da je v Španiji doživela pravi polom in se morda dotaknila dna. Kot bi rekli zmagoviti "južni bratje", se bo treba lotiti "jovo na novo". Končni vrstni red evropskega prvenstva 1997:1. Jugoslavija, 2. Italija, 3. Rusija, 4. Grčija, 5. Španija, 6. Litva, 7. Poljska, 8. Turčija, 9. Izrael, 10. Francija, 11. Hrvaška, 12. Nemčija, 13. Ukrajina, 14. Slovenija, 15. Bosna, 16. Latvija. V kombinaciji je osvojila še bron. Na "Pokalu Vipave" spet najboljši domačini. Kotalkarica openskega Poleta Tanja Romano (na sliki) je na državnem prvenstvu za kadetinje v Spinei pri Benetkah zasedla drugo mesto v prostem programu in bronasto v kombinaciji. Zlato medaljo si je zapravila zaradi dveh zaporednih padcev v dolgem programu. Tanja si je resnici na ljubo pričakovala potrditev lanskega naslova, kar si je obetala tudi po odlično opravljenem kratkem programu. Tudi v tem primeru bi lahko dejali, da so kolesca pač okrogla... Tanjin trener Peter Brleč je po tem delnem neuspehu izjavil: “Šlo je za spodrsljaj, ne pa za neznanje. Tanjo so izdali živci in očitno je, da je v dvoboju s Prosperijevo (Tanjino večno tekmico, kateri je šlo zlato, op.ur.) psihološko v podrejenem položaju. To stanje mora premagati, saj je Tanja gotovo dosti boljša." Načelnik Poletovega ko-talkarskega odseka Boris Milič pa je komentiral: 'Tanjinega drugega mesta ne smemo jemati tragično, saj je bilo prvenstvo resnično na izredni kakovostni ravni." Pred kratkim je Športno kulturno društvo Vipava s Peči organiziralo drugo mednarodno tekmovanje za "Pokal Vipave". Kot na lanski izvedbi so bili tudi tokrat najuspešnejši kotalkarji domačega društva. Nastopilo je kakih 90 kotalkarjev iz 13 društev iz Italije, Slovenije in Hrvaške, ki so nastopili v mladinskih kategorijah do kadetov. Zamejski cikloamater Rado Milkovič, ki tekmuje za klub Spinazza Zaghis iz Trevisa, je dosegel svoj naj večji dosedanji mednarodni uspeh. Na prvem svetovnem prvenstvu zveze U-DACE na kronometer za dvojice je na 36 km dolgi progi okrog Baškega jezera na avstrijskem Koroškem v dvojici s klubskim kolego Sclizissijem dosegel zelo dobro 2. mesto za Italijanoma Panellijem in Cinghialejem iz Mantove ter pred Ljubljančanoma Slakom in Turekom. O svojem uspehu je Milkovič povedal: "Nismo pričakovali tako dobrega rezultata, saj je bila proga zahtevna in zelo tehni- čna. Največje preglavice mi je ustvarjal menjalnik." 1. avgusta čaka Milkoviča dirka po Furlaniji, na kateri bo skušal ponoviti zmago iz leta 1994. MLADINI 7 PRVIH MEST IN 3 DRUGA Na predzadnji prizkušnji za mednarodni Grand prix v Vicenzi je rolkarski odsek kriške Mladine zasedel zelo dobro 2. mesto na društveni lestvici. Prvo mesto so dosegli Ana Košuta med najmlajšimi, Eros Sullini med začetniki, naraščajnik Jara Košuta in Guido Masiero med ma-stersi. Med kadeti sta bila Lo-renzo Shirra 2., Ivo Košuta pa 4., ravno tako kot naraščajnik Ivo Lachi, medtem ko je Enzo Cos-saro med mastersi 2 zasedel 3. mesto. V soboto, 5. t.m., je Mladina nastopila na italijanskem pokalu v ravnini ter odnesla 3 prva mesta s Sullinijem, Košuto in Masierom ter še 2. mesto Mateje in 4. Davida Bogatca. ZENIČ LE TRETJI NA GROBNIKU Repenskemu pilotu Albertu Zeniču hrvaško dirkališče nad Opatijo očitno ni po godu. Na 5. in 6. preizkušnji za slovensko prvenstvo v razredu N2000 je s svojo Opel Astro zasedel obakrat le 3. mesto, tako da vedno bolj zaostaja za vodilnim v skupnem seštevku Gruberjem. Odločilna dirka bo 31. avgusta, žal spet na Grobniku. 15 ČETRTEK 10. JULIJA 1997 16 ČETRTEK 10. JULIJA 1997 ZADNJA STRAN Po večletnem premoru je spet prispelo na Mars človeško vozilo. Ameriška vesoljska ustanova Nasa je namreč z uspehom pripeljala v pristan vesoljsko ladjico Pathfinder, ki je namreč konec prejšnjega tedna pristala na Marsovi površini in začela (po manjših težavah) opravljati svojo nalogo. Majhen robot je v ta namen "shodil" in začel fotografirati svojo okolico, slike so posnele zanimive peščene pokrajine rdečkaste barve. Poleg tega ima satelit še druge funkcije, kot analizo peska, morebitno odkritje kakega znamenja življenja na tem skrivnostnem planetu. Znanstveniki si veliko pričakujejo od tega poskusa, vse pa naj MARS / 4. JULIJA 1997 pripravlja pot izkrcanju prve človeške posadke, ki je predvidena za prva! desetletja novega tisočletja. Na jasnem zvezdnatem nebu na vadno poleg Lune najlepše vidimo\ zvezdo Danico (ali večernico), nam-1 reč planet Venero in rdeče obarvano' zvezdo, ki je v resnici planet Mars. Zlasti slednji je od vedno vzbujal ve- liko zanimanja pri ljudeh vseh časov. Je med drugim svet, ki je po vseh možnih raziskavah nekako najbližji naši zemlji. Ima letne čase, ima svojo atmosfero (zelo redko), ima določene temperature, ki so seveda skoraj nesprejemljive za človeka. A-stronomi so dognali, da je planet v pradavnih časih verjetno imel tudi veliko vode (samo sedanje vesoljsko vozilo je pristalo v strugi domnevne velike reke). Mars je pa vsaj po sedanjih podatkih povsem neobljuden in nima nikakega znamenja življenja. Je to morda kdaj bilo pred milijoni ali milijardami let? Odgovora zaenkrat nimamo. Groza me je večnega molka neskončnih prostorov - tako nekako je zapisal veliki francoski mislec Pascal v svojih razmišljanjih o svetu oz. vesolju. Res nas lahko prevzame občutek velike tesnobe, če že ne strahu, ko pomislimo, kako se bo človek znašel na popolnoma neobljudenem planetu? So vsi drugi svetovi prazni? Ali pa so tudi taki, kjer žive kaka bitja, morda celo umna? Po zdravi logiki lahko sklepamo, da je skoraj neverjetno, da bi bili v neznansko prostranem vesolju mi sami njegovi razumni prebivalci. Prihodnost bo morda enkrat le pokazala, kako je v resnici... ---------------AB « BUS "M" OBČINA DEVIN-NABREZINA COMUNE Dl DUINO-AURISINA BREZPLAČNA SLUŽBA Od sobote, 5. julija 1997 TRNOVCA 'j PREČNIK \ J!t ; RAPROT CEROVLJE SEMPOLAJ MAVHIN JE NABREZ NSKA POSTAJA SLIVNO e NABREŽINA VIZOVLJE' i iS. MAUROr r KAMNOLOMI STIVAN SESLJANSKI ZALIV * P1, P2, P3 = parkirišča URNIK OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH Nabrežina postaja (P1) 9.00 10.00 11.30 12.30 14.00 15.00 16.30 17.30 19.00 Nabrežina center 9.05 10.05 11.35 12.35 14.05 15.05 16.35 17.35 19.05 Nabrežina kamnolomi (P2) 9.08 10.08 11.38 12.38 14.08 15.08 16.38 17.38 19.08 Sesljan 9.13 10.13 11.43 12.43 14.13 15.13 16.43 17.43 19.13 Sesljanski zaliv 9.30 10.13 12.00 13.00 14.30 15.30 17.00 18.00 19.30 Devin - 10.38 - 13.08 - 15.38 - 18.08 - Štivan (P3) - 10.45 - 13.15 - 15.45 - 18.15 - Štivan (P3) . 10.45 . 13.15 . 15.45 . 18.15 _ Devin - 10.49 - 13.19 - 15.49 - 18.19 - Sesljanski zaliv 9.30 11.00 12.00 13.30 14.30 18.00 17.00 18.30 19.30 Sesljan 9.40 11.10 12.10 13.40 14.40 16.10 17.10 18.40 19.40 Nabrežina kamnolomi (P2) 9.45 11.15 12.15 13.45 14.45 16.15 17.15 18.45 19.45 Nabrežina center 9.48 11.18 12.18 13.48 14.48 16.18 18.18 18.48 19.48 Nabrežina postaja (Pl) 10.00 11.30 12.30 14.00 15.00 16.30 17.30 18.30 20.00 imamo jo > DVE V ENI ()bre>tne mere in ekonomski pogoji so nakazani na "Informativnih analitičnih listih" na razpolago pri naših okencih. KABINSKA ŽIČNICA v Ovčji vasi obratuje vsak dan od 21. junija do 8. septembra. Ob sobotah in nedeljah pa še: T./8. in 14./15. junija ter 13./14., 20./21, 27./28. septembra in 4./5. oktobra, URNIK: delavniki od 9. ure do 16.30; nedelje in prazniki od 8.30 do 18. ure. Posebne ugodnosti za organizirane skupine (min. 25 oseb): povratna karta 14.000 lir. telecabina MONTE SANTO LUSSARI Z ZICNICO DO SVETIH VISARIJ, KJER SE SREČUJEJO VERNIKI TREH NARODOV Večnamenska kartica Visa Electron 4985 '•/ NJ Bancamat \ . . ( ' 1 V ELECTROfc' USE CNU' /'E^SiVO ISO ELETTR0NIC0 podrobna pojasnila dobite pri naših okencih v Gorici Krminu in Trstu.