Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 23-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stnne Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-02. Poštnina plačana v gotovini LJUBLJANA, 5. DECEMBRA 1934 LETO 47 - Štev. 49 £JV Zadružni misli ostanemo vedno zvesti Dne 2. decembra 1934 se je vršil v Zagrebu glavni občni zbor Zadružne zveze za vso državo. Pri tej priliki je imel njen predsednik dr. Anton Korošec pomemben govor, v katerem je podal tudi sledeče: »Beseda kriza je bila še pred petimi leti splošno znana samo v političnem in zdravniškem slovarju. Danes pa je ta beseda poznana in razumljiva vsem od otroka do starca, malega in velikega, šolanega, kmeta in malo-tneščana, zato ni nikako čudo, če tudi zadružništvo ni ostalo neprizadeto po splošni gospodarski krizi. Vendar je več kakor gotovo, da se more ta kriza z žrtvami izlečiti in spraviti vse zadružno gospodarsko življenje v zdrav in pravilen pokret. Kakor suhe livade z dovajanjem vode zopet oživijo in ozelenijo, tako bi tudi naši gospodarski kanali, katere predstavlja naše svobodno zadružništvo, mogli z nekoliko pomoči naše narodno gospodarstvo spraviti zopet v pravilno in zdravo delovanje. Četudi priznavam, da je ta splošna kriza zajela tudi zadružništvo in zadružniško gospodarstvo, vendar moramo tudi pri tej priliki glasno in jasno naglasiti, da zadružniška misel med nami ni niti za tienutek prišla v nevarnost krize. Nasprotno, čim večja je socialna beda, čim večja je gospodarska zmeda na svetu, čim bolj je zmeden odnos med proizvodnjo in uporabo, tem večja, lem globlja, tem trdnejša je naša vera v rešilno moč zadružnega gospodarstva. Red in sestav v gospodarski kmečki državi, kakršna je tudi naša država, se more najlažje doseči z gospodarsvom, urejenim na zadružni podlagi. Nobenemu načinu zdravljenja gospodarske krize se ne bo to posrečilo bolj kakor načinu, ki bo bolno gospodarstvo potegnil iz težav potom zadružništva. Nadejam se, da mi nobeden zaradi teh par mojih besed ne more očitati, da politiziram. To ni politika, to je naša velika skrb in briga za zdravje naše države. Večkrat se nam na neupravičen način očita, da smo v zvezi politiki, in da bi bilo najbolje Zvezo depolitizirati. Jaz tu jasno in glasno izjavljam, da smo v svojem zadruž-niškem delu samo zadružniki, katerim je na srcu samo sreča, veličina in blagostanje naroda in države, kadar pa vstopamo v zvezno hišo, puščamo strankarstvo pred vrati. To niso prazne besede, temveč jih podkrepljuje naše delo v 15 letih. Kdor govori drugače, ta nas samo opravlja. Katera tako velika ustanova, kakor je naša Glavna Zadružna zveza, se more ponašati, da ima v svoji sredi vse Srbe, vse Hrvate in vse Slovence! Vendar nikdar ni zaradi tega imela niti najmanjšega prenehanja, ker je vedno in povsod bila strogo enakopravna. Imela je v svoji sredi politike vseh strank, vendar ni bilo niti najmanjšega nesporazuma, ker je bila prava zadružniška misel dejanski depolitizirana. To je naš ponos, upanje in bodočnost. Mi čutimo neprilike in pretežki sedanji čas, vendar ne gledamo kakor mnogi gospodarski učenjaki v zrak, temveč na zemljo, v sredino svojega naroda, s katerim smo vezani s tisoč nitmi in srno mi zadružniki oni, ki ne gledamo skozi črna očala, temveč mi verujemo v srečo, blagostanje in napredek naroda in domovine, ker smo polni vere in nade v moč svoje zadružne misli, Bratje zadružniki, tej misli bomo vedno ostali zvesti. vnovič padle, tako, da delavske družine vkljub zaposlenosti stradajo. To je slika, ki nam jo nudi pogled po naši Sloveniji sedaj, ko bo začel naletavati sneg, ko se bližajo prisrčni božični prazniki, a z njimi vred tudi trda zima. Tužna in žalostna je ta slika, toda najbolj žalostno pri tem je, da gledamo mi na vso to bedo in na vse to propadanje s prekrižanimi rokami. Niti enega, niti najmanjšega koraka nismo ukrenili prav vse leto, da bi se bila ta žalostna slika vsaj nekoliko omilila. Popisali smo vagone papirja, izpregovorili cele povodnji fraz in sklenili polne koše raznih sklepov in izjav, toda vse to je bila mlačev praizne slame, kajti že od leta 1928 dalje je vsaka zima težja, hujša, bednejša in mrzlejša. Ze spomladi smo tudi v našem listu obširno govorili o tem, da pomenjajo sedanje delavske plače pri nas izstradanje desettisočeriti delavskih rodbin in da to nujno vpliva tudi na obupni gospodarski položaj kmeta. Potreben bi bil zakon o najnižjih (minimalnih) plačah. Toda nismo ga dobili, pač pa vidimo, da so se med tem delavske plače vnovič zmanjšale in da je položaj še obupnejši nego je bil. Drugo vprašanje, ki se na zimo pojavi v vsej svoji strahoti, je breziposelnost. D oči m je treba poleti manj obleke in hrane, treba manj kurjave in se laže prenese nezadostno stanovanje, se poleti vendarle pri raznih deiih vja-me tudi mimogrede kak kovač ali celo stotak, pa zazija na zimo beda brezposelnosti z vso neusmiljenostjo. Kaj smo storili, da jo omilimo? Ničesar, pa prav popolnoma ničesar! Uradnicam so spomladi, tistim, ki so omo-žene, zmanjšali plače, toda ali je zato dobil kruh en sam naših izštudiranih sinov, ki sloni na plečih svojih revnih staršev in duševno propada? Stotine obrtnikov je tudi zadnje mesece vrnilo svoje obrtne liste in z njimi vred so postali brezposelni tudi vsi ti rokodelski pomočniki, sinovi kmetiških staršev. In kam naj gremo z novimi, doraščajočimi sinovi in hčerkami, za katere je domače posestvece premajhno, da bi jih moglo trajno preživljati? Obračajmo in premišljujmo stvar kakorkoli, toda takojšnja, vsaj delna pomoč bi se dobila vendarle v tem, da omejimo nadurno delo in dvojne zaslužke. Še danes je na stotine obratov, kjer delajo vkljub zakonu o osem-urnem delavniku po devet in po deset, da, celo po dvanajst ur. Privoščimo pri današnji mizeriji vsakemu nekaj večji zaslužek, toda dokler nima moj brat niti skorje kruha, tudi jaz nimam pravice do potice. Zakon o najnižjih mezdah je potreben, potem pa takoj popolna prepoved vsakega čezurnega dela. Pri tistih obratih, ki dobro uspevajo, bi bilo pa nujno potrebno začasno uvesti celo s edem urni delavnik, da bi lahko zaposlili nove moči. Nekaj tisoč rok bi prišlo na ta način do dela ir Pred zimo Na jesen se zbirajo k svojim rednim za- i Res je, da številne naše nove tekstilne to- sedanjem vsi parlamenti sveta in vodilni dr- varne zaposlujejo nekaj več delavstva, toda žavniki tedaj navadno tudi dajejo izjave, ki i plače so v teh tovarnah vprav razbojniške, gredo preko običajnih fraz, da so za mir med prav tako, kakor na Angleškem in na Nem- narodi. Edino, kar so letošnjo jesen važnega j škem sredi preteklega stoletja. Zato pa vidimo povedali, je to, da je po njih mnenju najhujše j na drugi strani, kako nevzdržno še naprej v svetovni gospodarski krizi pre-holein) in da i propada naše obrtništvo, o čemer smo pisali se obrača polagoma ua bolje. Nemogoče je že ! že spomladi tudi v »Domoljubu« obširneje. Vi- danes ugotoviti, če je to res ali ne, vendar je j dimo, kako mora vsak mesec vrniti svoje ofort- innogo znakov tu, ki kažejo, da je morda ven- ne liste nekaj sto trgovcev in rokodelcev, kar d katerega prihaja vsa pravica, zadobi koroška dežela novo ustavo.« Koroška je zgrajena na »tanovski podlagi. Deželni patron ie sv Jožef, deželna praznika 19. marec in 10. oktober. Deželne barve so rumeno-rdeče-belo. Nemščina je uradni jezik deželnih službenih mest, jezikovnim manjšinam dovoljene pravic« ostanejo pri tem nedotaknjene. Deželne zakone sklepa dež. zbor, najvišja deželna izvršilna organa sta deželna vlada in njeno članstvo. V področje dežele spadajo vse zadeve, ki jih zvezna ustava ne pridržuje državi, Deželni zbor: Sestoji iz zastopnikov cerkve in verskih družb, šolstva in prosvete, umetnosti in znanosti ter poklicnih stanov. Število članov dež. zbora in njihovo razdelitev na posamezne skupine določa deželni zakon. V deželni zbor more priti samo državi zvest državljan. Pri imenovanja članov dež. zbora se mora primerno upoštevati jezikovna manjšina v deželi. Člane dež. zbora imenuje Jež. glavar: zastopnike cerkve na predlog krškega kuszoškofa, zastopnike šolstva in prosvete na predlog dež. šolskega sveta in domovinske fronte, zastopnike poklicnih stanov na predlog domovinske fronte. Deželni Dr. Ravasz, član Hlinkove slovaške ljudske strank« je te dni izjavil da Slovaška noče pripadati nobeni drugi državi, ker so v češkoslovaški državi dani vsi predpogoji za neovirano svobodno življenje Slovakov, je istočasno prvič povedal javnosti, kakšna je vsebina njegovega predloga za slovaško avtonomijo. Iz tega našega predloga, pravi Ravasz, nima nikdo pravice sklepati na kakšno razpoloženje Slovakov, da hočejo zrušiti državno skupnost, ki so jo skupno s češkimi brati ustvarili. Njegov predlog ni nič več in nič manj, kot poskus samouprave. Slovaški deželni zbor bi volil iz svoje srede državnega podpredsednika, ki bi pa na Slovaškem nosil ime predsednika ter bil odgovoren slovaške- : mn deželnemu zboru. Slovaški predsednik bi I bit istočasno član osrednje vlade in bi imel I do jela, nekaj iisož nedolžno stradajočih otrok bi prišlo, za božič vsaj do črnega kruha. Isto velja o dvojnih zaslužkarjih. Naše časopisje se kar ne upa lotili tega vprašanja, ker se boji zamere pri prizadetih, toda pravica in morala je višja uego gola sebičnost, Pisec teh vrstic vsak dan fi-ečuje rodbino z enim otrokom, kjer imajo trije v družini lepe službe, a koliko očetov s tremi, petimi otroci je brez kruha! Človeku prirojeni pravni čut se ves upira taki »pravici« in nujno žene tiste, ki zaradi nje trpe, v obup. Nobenih težltoč iu ni-kakih stroškov ue l>i povzročila postava, ki bi h krepko roko posegla sem notri in že za letošnji božič bi na stotine rodbin prižgalo pred jaslicami svečko hvaležnosti. Pred nami. je tako zvana »zimska sezona«, Je še vendarle precej ljudi, ki imajo nekaj pod palcem ali vsaj delajo se, da imajo. In ti se bodo prešerno zabavali po plesih in maškara- 2' zbor se lahko razpusti sam ali ga s pritrdilom zveznega kanclerja razpusti dež. glavar. Zbor sklepa z večino glasov, za ustanovne zakone je potrebna dvetretjinska večina navzočih. Kako se sklepajo zakoni? Zakonske osnutke predloži dež. vlada deželnemu zboru, ki o njih razpravlja ter jih ali odkloni ali odobri. Zakoni so veljavni iele po pritrdilu zveznega kanclerja. Odškodnino poslancem urejuje poseben zakon, poslanci ne uživajo več imunitetne pravice in jih oblast lahko zasleduje. Deželna izvrš lna oblast. Deželnega glavarja imenuje zvezni prezident na predlog dež. zbora in s pritrdilom zveznega kanclerja. Na kanclerjev predlog zamore zvezni prezident glavarja odpoklicati. Dež. glavar je predsednik dež. vlade in dež šolskega sveta. Člane deželne vlade imenuje in odpokliče deželni glav3r. Dež. glavarstvu so podrejene ostale deželne oblasti, uradi, okrajna glavarstva in občine. Okrajne glavarje imenuje dež. glavar s pritrdilom zveznega kanclerja — Dež. proračun za naslednje leto mora biti do 15. novembra vsakega lela predložen dež. zboru. Zbor sklepa tudi o posojilih in deželnih poroštvih- tudi pravico, da odkloni vladne sklepe, ki bi nasprotovali sklepom slovaškega deželnega zbora, nadalje bi imenoval vse uradnike na Slovaškem ozemlju, mesto da bi jih imenovali posamezni ministri vsak na svojem področju. V ta namen bi bil izdan poseben uradniški zakon za Slovaško. H koncu je dr. Ravasz še enkrat poudaril da ostane Slovaška z vsemi svojimi silami v državni skupnosti in da z ogorčenjem odklanja vsaka druga namigavanja, ker je narodno življenje Slovakov mogoče edinole v mejah sedanje češkoslovaške države. Sovražnik češkoslovaške države ne more biti prijatelj Slovakov. Božji blagoslov in kmetaka roka vzdržujeta vso domovino. dali, veselicah in .^družabnih večerih«. Ali vse to ne kriči naravnost po tem, da bi morala prav ta gospoda tudi prispevati k lajšanju bede desettisočerih družin po mestih in po kmetih? Ne prosjačite samo pri revežih in ue nalagajte novih bremen tistim, ki se že itak rušijo pod dosedaujinii, temveč potrkajte na denarnice teh-le rajnjočih! Popetorite in podese-toriie plesne in veselične takse v korisl bed-nostaega ionda! Zima je pred durmi. Tako toplo je bilo časih v naših domovih in v naših srcih ob takem-le času. Kmet je pospravljal Se zadnje okrog hiše, da je potem mirno sedel k zimskemu počitku in prebiral za javorjevo mizo Mohorjeve knjige. Toda danes gloda po krneti-Sitih, obrtniških i» delavskih domovih izmučena srca strašna skrb za bodočnost. Ali jo še v nas volja, da si pomagamo.sami? V tem je ključ do rešitve vseh vprašanji AVSTRIJA sPoil varilstvom? Časopisje poroča, da sta sklenili Avstrija in Italija ob priliki zadnjaga uradnega bivanja »veznega kanclerja SušniM neke vrste pogodbo za zaščito avstrijske neodvisnosti od Nemčije. Ta pogodba jo kratka ln našteva Štiri primere, kdaj bo italijanska pumoo potrebna in sicer: 1. Upor narodnih socialistov v Avstriji. 2. Nemčija napove Avstriji vojno iu jo napade. 3, Vojna, v kateri hi Jugu-slavija in Češkoslovaška nastopili skupno iu prekoračili avstrijsko državno mejo. 4. Upor socialistov in komunistov. V vsakem naštetih primerov smejo italijanske čele priti Avstriji na pomoč. s Kako eo pkrimi avstrijski poslanci. Avstrijska vlada je izdala poslovnik za zasedanje raznih stanovskih svetov iu deželnih zborov, v katerem med drugim določa, da bodo poslanci dobivali prosto vožnjo od svojega bivališča do kraja zasedanja in nazaj ter polet; tega še a časa zasedanja 20 šilingov (160 Din) dnevnice. Dnevnice tečejo tudi za praznik, ki pade med leden. Poslanci, ki ne stanujejo »a Dunaju, bodo sprejeli za času zasedanja tudi še stanarino v znesku 150 šilingov na mesec (1400 Din). Predsednik državnega sveta in predsedniki ostalih stanovskih svetov dobivajo 1200 šilingov (okrog 10.000 Din) na mesec iu 800 šilingov (2500 Din) doklade za službene Izdatke. To in ono. Nedavno se je vršil v Celovcu občni zbor koroške družbe sv. Mohorja. Glasom družbenih pravil so volili novi odbor ce-lovSki Mohorjani. Zo volitvah je bil koroški odbor družlie sv. Mohorja sestavljen sledeče; predsednik kan. č. dr. Blilml, gospodar kan. č msgr. Podgorc, tajnik dipl. oec. V. Zwitter. Prevzvišeni knezoškof dr. Hefter, ki" je hkrati pokrovitelj omenjene bratovščine, je odbor potrdil. — Do 15. dec. t. I. se vršijo nabori v zvezno vojsko in sicer v AVaisenhaus-kosarni v Celovcu, v Jiiger-kosarni v Beljaku, in pri bataljonu alpskih lovcev v Velikovcu. Javijo se lahko tudi fantje 17 let. kateri dovršijo koncem prihodnjega leta 18. leto, — V Št. Jakobu so pokopali cerkovnika Jožefa Kravanja. — Na Dunaju uvedejo v vseh šolah poleg dosedanjih običajnih šolskih redov, še red j komaj zadostno«, ker bo rešilo marsikaterega štu-deuta. DROBNE NOVICE Nemčija ima baje 12.500 popolnoma opremljenih bojnih aeroplanov. Hitlerjev zaupnik v. Ribbentrop odide v kratkem s posebno nalogo v Pariz. Polna so zaposleni z izdelovanjem orožja Škodo vi zavodi v Plzuju. Namesto zaželjonih 2 milijard je italijansko notranje posojilo doseglo v par dneh skoraj 4 milijarde lir. Devet novih kardinalov bo imenovanih v decembru. BANKA BARUCH iS ssuc Ufaucite, Pari« Odprem!;« v 0u«o»levSS«» najhitreje in po naibol|šem dnevnem kunu. Vrši vse bančno posle najkutautnaje. PoSIni uradi v Belgiji, Franciji, Holandijl in kukaom-burgu sprejemajo plačila na nato čekovne raiuuei SUMIM: X« iltiM^H lUvitlln. HUNHJUu tte I1U-M Um. HOUS. DIMi K« HWU«« Ne4. lrt«uV MlgggKBUKfl: 8« »«7 Na sahtevo pošljemo tjmplftino naša tok, nakaznic Kaj žele Slovaki Domoljubove" požarne podpore >Domoljub« ima poleg tega, da nudi svojim čitateljem le zdravo hrano, da se vedno drži svojih katoliških načel, tudi usianovo, ki jo /.a naročnike zlasti v sedanjih časih velikega socialnega pomena, to.je »Domoljubovo« zavarovanje za primer, če naročniku, ki je pravočasno plačal celoletno naročnino, pogori njegova stanovanjska hiša. Ze 174.000 Din požarnih podpor so doslej prejeli »Domoljubovk najbolj nesrečni naročniki — pogorelci. Za te podpore nimamo nobenega kupa denarja, s katerega bi jemali. Te vsote spravijo naročniki sami skupaj s tem, da pravočasno plačajo naročnino. Pravočasno plačana naročnina pomaga upravi, da ji ni treba iskati kredita drugod in zanj plačevati visoke obresti, nasprotno se v začetku leta vplačani denar obrestuje in daje sredstva za izplačevanje požarnih podpor. Na ta način si naši naročniki sami med seboj, kot velika družina, pomagajo, kadar so v največji potrebi. Doslej so »Domoljubove« požarne podpore prejeli sledeči naši naročniki: 1. Franc Zupane, Martin vrh 57, Sv. Lenart. — 2. Josip Kos, Straža 43, Moravče. — 3. Frančiška Znidaršič, Vrhnika, Vel. Klailec 91. — 4. Josip Bezlaj, Zgornji Kašelj 11, Dev. Mar. v Polju. — 5. Franc Sebanc, Migoviea 12. Mirna. — 6. Marjeta Kolenc, Poljšica 37, Gorje. — 7. Marija Kvas, Domžale, Ljubljanska cesta 3. — 8. Franc Rogelj, Sp. Kokra 37, Kokra. — 9. Slelan Oblak, Dobračeva 43, Ziri. -- 10. Marija Oštir, Gor. Pirosica 13, Cerklje ob Krki. — 11. Jurij Gorečan, Creskova 19, Nova Cerkev. 12. Miha Godec, Dolga noga, Kresnice ob j. ž. — 13. Marija Medved, Spodnje Podgorje, Sredina 25, Podgorje—Slovenjgradec. — 14. Jakob Jančič, Brezovica 8, Zlatopolje. — 15. Janez Jemc, Katarija 66. Tržen 40, Moravče. — 16. Martin Ogulin, Cerovec 3, Semič. — 17. Ivan Pivec, Leše, p. d, Kret, Sava. — 18. Jernej Jevševar, Sv. Miklavž 58, Sv. Jurij ob Taboru. — 19. Avguštin Uršič, Škrljevo, Št. Rupert pri Krškem. — 20. Andrej Križman, Mlaka 13, Komenda. — 21. Jože Srpan, Nadlesk 27. — 22. Franc Leve«, Nadlesk 28. — 23. Miha Janežič, Nadlesk 14. — 24. Jakob IComidar, Nadlesk 29. — 25. Janez Truden, Nadlesk 37, vsi Stari trg pri Rakeku. — 26. Janez Baraga (Kljuza), Bloke. — 27. Jakob Ključar (Cičefc), Bloke. — 28. Rudolf Lah (Me3tkov), Bloke. — 29. Josip Kune, Blekova vas 21, Gor. Logatec. — 30. Marija Ivanež, Gaberje 73, Brusnice. — 31. Andrej Zupančič, Bohinjska Bela 30. — 32. Marija Frank, Blekova vas 9, Gorenji Logatec. — 33. Jakob šušteršič, Podpeč 5, Preserje pri Ljubljani. — 34. Antonija Ravnik, Bohinjska Bela 24. — 35. Alojzij Koleša, Migalska gora 17, Mirna. -- 36. Anton Udovič, Repče 12, Trebnje. — 37. Franc Zgur, Liplje 5, Planina pri Rakeku. — 3S. Miha Butina, Ajbelj 5, Banja-loka pri Kočevju. — 39. Lucija Strajhar, Mot-nik 56. — 40. Jernej Potočnik, vrtnar barona Lazarinija, Sv. Valburga, Smlednik. — 41. Anton Knavs, Otavice 19, Ribnica. — 42. Jakob Jelovčan, Hotovlje 19, Poljane nad Šk. Loko. — 48. Jožef Drstvenšek, Vrbinska vas 1, Leskovec pri Krškem. •— 44. Jožef Eržen (Zontar), Sr. Bitnje 35, Šmartno pri Kranju. — 45. Anton Zavihi, Laseno 1, Češnjice v Tuhinju. — 46. Jo-ief Petri«. Staro apno 10. Škocijfln pri Turja- ku. — 47. Anton Kočar, Zgornji Kašelj 72, D. M. v Polju. — 48. Franc FUreder, Dorfarje 23, Žabnica pri Škofji Loki. — 49. Peter Povž, Groblje, Domžale. — 50. Gregor Ott, Goriški vrh 52, Ojstrica-Dravograd. — 51. Gera Vav-potič, Pušenci 30, Ormož. — 52. Jernej Slokan, Trnovi hrib 46, Sv. Jedert nad Laškim. — 53. Marija Korpič (Tonč), Selo, Sv. Marjeta v Rožu. — 54. Jožef Sušnik, Mali Rakitovec, Češnjice v Tuhinju. — 55. Simon Slapar, Preserje 30, Zlatopolje. — 56. Ciril Abulnar, Moravska gora 2, Sv. Križ pri Litiji. — 57. Terezija Sere, Gor. Zabukovje 15, Trebelno. — 58. Janez Božič, Gabrje 105, Brusnice. — 59. Anton Inti-har, Dolenja vas 50, Cerknica. — 60. Frančiška Kovšca, Dolenja vas 52, Cerknica. — 61. Alojzij Bari, Črešnjevec 62, Selnica ob Dravi. — 62. Franc Lavrič, Stavčavas 4. — 63. Marija Vidmar, Stavčavas 5. — 64. Franc Jarc, Stavčavas 2. — 65. Franc Spec, Stavčavas 3, vsi Zu-žumiberk. — 66. Frančiška Kobec, Ržiše 24, Vače pri Litiji. — 67. Franc Onišak, Bodi-slavci 32, Mala Nedelja. — 68. Štefan Levstik, Zagorice, Videm-Dobrepolje. — 69. Franc Ri-fel, Gozd-Laze 1, nad Kamnikom, — 70. Ivan Zavudnik, Sp. Brezovo 20, Višnja gora. — 71. Franc Kandare. Dane 5, Stari trg pri Rakeku. — 72. Janez Rak, Beč 5, Šmartin v Tuhinju. — 73. Alojzij Mediževec, Zalilog 9, Železniki. — 74. Martin Kiese, Cešence 19, Trebelno pri Mokronogu. — 75. Alojzij Senožetnik, Gozd, Gorenjavas 10, nad Kamnikom. — 76. Ivan Ra-čič, Vrbinska vas 4, Leskovec pri Krškem. — 77. Marija Zalokar, Srednje Jarše, Mengeš (Groblje). — 78. Frane Oblak, Brobovnica 8, Lučine. — 79. Frauc Andrenzzi, Žirovski vrh št. 33, Trata nad Škof jo I.dto. — 80. Peregrin Jeretina, Rodica 17, Groblje-Domžale. — 81. Jakob Rojic, Prepole 40, Šl. Janž na Dravskem polju. — 82. Jožef Zakrajšek, Lanišče 8, Šinar-je-Sap. — 83. Alojzija Lekšan, Okrog 29, Št. Rupert pri Mokronogu. — 84. Ivan Petrovčič, Rakitna 53, pri Borovnici. — 85. Anton Plut, Drašiči 26, Metlika. — 86. Anton Korat, Trbo-nje 38. Vuzenica. — 87. Janez Rabzelj, Grič 2, Sv. Peter pri Novem mestu. — 88. Adam Ko-koi, Grahovljani, Pakrac, Slavonija. — 89. Peter Frice, Gor. Podgora 29, Stari trg ob Kol- pi. — 90. Anton Brovatin, Sabočevo 26, Borovnica. — 91, Janez Drešar, Nasoviče 10, Komenda. — 92. Alojzij Mole, Vrzdenec 18, Horjul. — 93. Jurij Frankovič, Nova Lipa 9, Vinica pri Črnomlju. — 94. Julijana Logar, Vra-denec 17, Horjul. — 95. Janez Verbič, Velika Ligojna 18, Vrhnika. — 96. Frančiška PetriČ, Ohonica 7, Borovnica. — 97. Ivan Kožar, Re-Stanj 34, liajheuburg. — 98. Jožef Hren, Dolenji Križ 1, Žužemberk. — 99. Martin Srna, Pokluika, Gorje pri Bledu. — 100. Ivana Flor-jaučič, Kamnje, Št. Rupert. — 101. Janko Sne-dic, Orehovlje 8, Predoslje. — 102. Jožef Av-sec, Knežja njiva 15, pri Ložu. — 103. Mihael Štempihar, Voglje 42, Šenčur. — 104. Janez Kramar, Soteska 23, pri Straži. — 105. Anton Vahčič, Leskovec pri Krškem. — 106. Marija Krajšek, Bistrica 10, Št. Rupert. — 107. Franc Kocuvan, Sovjak 53, Sv. Jurij ob Ščavnici. — 108. Franc Trdina, Domžale, Ljubljanska cesta 90. —- 109. Pavel Skočaj, Vrbinska vas 10, Leskovec. — 110. Franc Bregar, Brinje 6, Dol pri Ljubljani. — 111. Marija Pikolnik, Strmec št. 1, Velike Lašče. — 112. Janez Znidaršič, Dolenja vas 43, Cerknica. — 113. Marija Uhan, Rodine, Trebnje. — 114. Jakob Zlebnik, Sta-nežiče 32, Št. Vid nad Ljubljano. — 115. Marija Muc, Krivoglavice 28, Podzemelj. — 116, Alojz Malešič, Boršt 34, Podzemelj. — 117. Janez Godnov, Sv. Ana 9, Tržič. — 118. Jožef Suha-dolnik, Gorenja vas 7, Šmarjeta. — 119. Janez Smolnikar, Laseno 1, Šmartin. — 120. Jožef Bajt, Murnice, Št. Janž. — 121. Jožef Kupic, Ljubljana, Ilovica 91. — 122. Leopold Veik, Sitež 5, Majšperk. — 123. Jožefa Fink, Pod-roje 18, Šmartno. — 324. Marija Stražišear, Begunje 55, nad Cerknico. — 125. Franc Vodnik, Studor 5, Leskovica. — 126. Frauc Miklič, Stavčavas 14. — 127. Anton černič, Stavčavas 27. — 128. Anton Zupančič, Stavčavas 13, Žužemberk. — 129. Jožef Rus, Črni vrh 51, nad Polhovim gradcem. — 130. Alojzija Bogša, Bene-tek, Cezanjevci. — 131. Mihael Poljanšek, Srednja vas 29, Sela nad Kamnikom. — 132. Janez Žagar, Črna 9, Stranje. — 133. Jakob Rahne, Serjuče 31, Moravče. — 134. Marija Štempihar, Voklo 39, Šenčur. -- 135. Neža Kos, Delnice 27, Poljane nad Škofjo Loko. Marijin vrtec v Mirni ua Dolenjskem, zbran okrog svojega novega praporčka. (Več " današnjem dopisu iz Mirne!) Stran M jDOM^jJUB«, dne 5. deeembrallM Stev. 49. KAJ JE NOVEGA Fr»>ijo Neubauer: Brezmadežni Tja v raj zemeljski strmim nazaj, tam vse je sreča, sijaj in šlaj. Pramati naša brez vseh nadlog ta raj uživa iu ž njo je Bog!--- Drhtim, trepečein: Ah, glas vabljiv nesreče vsega sveta kriv. Vse izgubljeno! Zaprt je vrt: In žena bega, za njo je — s-mrt! Zakriva hedaa o hrai, oči, ker ve, da sanjo rešitve ni. Zavest jo muči gospodarski krizi so vsi stanovi silno prizadeti. Vsi pravi prijatelji srednjih, stanov s« trudijo, kako bi iia«u4iSall | strašne posledice gospodarske krize. Eden in j najlažji način, pri katerem lahko vsi sodel«. jemo, je, d* kupujemo in nurotaim mi le d«. isieip bt&fffi in da dama Muilažka k domačini rokodelcem ta obrtnikom. Ker je občinstvo začelo kupovati slabe tvorniške izdelke, bo ustali rokodelci brez. naročil; odpustiti ko mo-raii svoje pomočnike,, ki so postali brezposel-ni; zmanjšala so se pa tudi uaročila živil ia kmetijskih pridelkov. Vsi, ki »o dali pred. i-, o it slabim tvorniSkim izdelkom pred doma. žimi izdelki, ki so iz dobrega blaga in lično solidno izdelani, so krivi, da je pošten doma} rokodelec izgubil zaslužek; krivi so pa tudi brezposelnosti delavcev in so tudi vzrok, da se kmetijski pridelki ne morejo prodajati, Stanovi so drug na drugega navezani; če trpi en stan, trpe tudi drugi. Vsa Sa zadeva je jako važna, vredna treznega premisleka iu je treba o njej veliko gc voriti v javnosti, v tisku in na sestankih. Nadaljevanje omalovaževanja domačih dobrih izdelkov bo imelo za posledico, da bodo rokodelci mogli vedno manj vajencev »prejemali in da delavske in kmetijske driiiiue ne Imio mogle dati nikamor spojih eimv, d« bi se ij-uiili obrti in rokodeUlva. Število neiznčejiib mladih ljudi se bo od leta do leta množilo in bomo z vedno večjim strahom gledali v pri-hodnjost, kam bo šla vsa ta mladina. Človeška družim se le premalo zaveda, kolike hvaležnosti je dolžna rokodelskim mojstrom, ki nam vzgajajo dober naraščaj, ne le za obilni stan, ampak tudi za druge stanove. Edino inteligenčni naraščaj s» vzgaja v šolah. Trgovci skrbo sami za svoj naraščaj. Za večino drugih stanov pa skrb« obrtniki. Gospodarska kriza, ki je zadela obrtni stati, škoduje tudi delavskem« in kmetijskemu stan«. Vsem stanovom torej lahko pomagamo s tem, da ne kupujemo tujih tvorniikib izdelkov. Najbolj so sedaj prizadeti po kriri oblačilne obrti, zlasti čevljarji in krojači. Kar se tiče tvorniških izdelkov za obuvala, so tuji tozadevni izdelki izvršeni iz surovin, ki so — kakor je dokazano — zdravju naravnost škodljive. Prav tako pa slišimo iz večjih mesl tožbe, da so tvoruiški izdelki za oblatila, vsi izvršeni v nezdravih prostorih in da so kupo-valci takih izdelkov n. pr. v Parizu in Berlinu nalezli razne bolezni. Vsi domači izdelki, naj bodo izvršeni v Ljubljani ali po deželi, pa se sedaj odlikujejo po trpežno«ti in solidnosti in so v vsakem oziru konkurenčni s tujimi, tvorniškinii izdelki. Iztreznimo ge torej in eniatrajmo za svojo sveto narodno dolžnost, da naročamo in kupujemo samo domače izdelke. To bo v vzpodbudo rokodelcem, da se bodo še bolj potrudili za dobre cenene izdelke. Pomočniki bodo zopet dobili delo in obenem tudi zadostno plačo, s katero bodo mogli vzdrževati svoje družine, Obrtni in delavski stan bosta zopet redna odjemalca kmetijskih pridelkov, življenjski od-nošaji se bodo vsestransko izboljšali in gc-spodarska kriza se bo omilila. To bo uspeli našega skupnega sodelovanja! — Korpnientni tfcdje morejo s skrbno rabo naravno »Fraei-Jont« tfrenčice doseči izdatno izprazntenje t rev brei napora. Številna strokovna poročila potrh»t*io. da so z učinkom »Fr*ttz-Ob žalostni smrti bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja rijata in domačega župnika. Upamo, da bod. cerkvene oblasti pri izdajanju takih dovolj« skrajno previdne. d NemMina, glej oglas! d Državna tvornica za celulozo v Bani Luki prične v kratkem obratovati. Zaiposlil bo okoli 1000 delavcev. d V Zagrebu bodo zidali. Za letos se jc tako rekoč nehalo zidanje večjih poslopij, zato pa se v prihodnji letni dobi napovedujejo re-velika in obsežna dela. V Zagrebu namreč. N;> programu je nekaj novih stavb, ki bodo pr zidanju zaposlile lepo število delavcev in obrt nikov. Odbor za zidanje bolnišnice na Rebri ima že denar v roka-h, zato se z gotovostjo pri čakuje, da jo bodo začeli zidati prihodnjo po mlad. — Na začetku Iliee bo, kakor napoveduje, firma Bata postavila svoj nebotičnik, k bo visok menda celih 14 rmdstropij. — Borz;: dela bo v Zvonimirovi ulici sezidala novo pa lačo. Z mestno občino je v tej zadevi že v»s -urejeno. — Dalje namerava banska uprava p< staviti še eno srednješolsko poslopje. Potrebna vsota se bo vstavila v proračun savske banovine. — Električna cestna železnica ima za pri hodnje leto v načrtu veliko remiao in več &< 1 SNEŽN0BEL0 PED! 10 DA OSEBNE VESTI d Za svojega častnega kanonika jo imenoval sv. oče znanega slovenskega pisatelja gospoda Francu Ks. Meška, dekanijskega upravitelja in župnika v Selah pri Slovenjgradcu. Čestitamo! d Slovesne je bil umeščen za kanonika la vantinikega kapillja due 29. novembra dosedanji ptujski prošt g. dr. Ivan Žagar. Naj ga sprunlja vseipovsod božji blagoslov! d Svej 60. rojstni dan je obhajala te dni požrtvovalna redovnica č. s. Inocencija Oemec v Mariboru. Bog blagoslavljaj njeno človekoljubno delo tudi v bodoče! d Resno je zbolel duhovni svetnik g. Luka Smolnikar župnik v Slavini pri Postojni. DOMAČE NOVICE d Uredb« © razvrstitvi veroučiteljer ljudskih in meščanskih šol po zakonu o uradnikih je iadalo ministrstvo prosvete. Veroučitelji pridejo od IX. do V. skupine. d 40 letnic« iebljarske zadruge m praznovali dne 24 novembra 1934 Kroparji in Kamno-goričani. Vršila se je zahvalna služba božja, ki ji je sledil občni zbor zadruge. Po kosilu eo priredili v Zadružnem domu lepo uspelo akademijo. d Pomagajmo pticam-perkam. Burja brije okrog oglov, v gozdovih ni več. kaj najti, pa beži vse k hišam, ua dvorišča in vrtove. Mali stržek ae oglaša po grmovju in išče za lačni želodček živeža. Treba bo postaviti po drevoredih in vrtovih že zdaj krmilne hišice in jih s primerno zrnato hrano napolnjevati. Ptic-pevk je pri nas od leta do leta manj, pa skrbimo vsaj za te, da se ohrani njih zarod! d Lahek potres smo čutili dne 30. novembra okrog 4 zjutraj v Sloveniji. d 635.000 kg sadja je uvozila Ljubljana raznega sadja v letošnjem oktobru. Najmanj dva milijona dinarjev! d Avstrijski hitlerjevci so se odpeljali. Dne 28. uovembra so zapustili aušaško luko avstrijski hitlerjevci, ki so se zbrali tukaj iz Vara ž-dina, Bjelovara in Lipika, kamor so se poleti zatekli iz Avstrije, kjer so poskusili narediti revolucijo. V luko sta pripluli dve nemški ladji »Der Deutsche« in »Siero Cordoba«, od katerih ima ena 11.000, druga 13.000 ton nosilnosti, Pri odhodu so Sušačani burno pozdravili avstrijske begunce. Občani Sušfika so podarili beguncem nekaj hektolitrov vina, več tisoč cigaret in drugih različnih utvari. Vožnja od Sušaka do Hamburga, kamor potujejo avstrijski begunci, bo trajala 11 dni. d Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz-Joselove« grenčice, popite zjutraj ua tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. d Našli so grob »Zmaja »d Bosne«. Kakor poroča nedeljsko »Vreme«, so našli na starem pokopališču na Zlatem rogu v Carigradu grob znanega Husein-Kapetana Gradaščeviča, ki ga je narod poznal pod imenom »Zmaj od Bosne«. Oradaščevič je bil vodja nezadovoljnih bosanskih vlastelinov v borbi proti sultanovim vezirjem, ki so prihajali v Bosno plenit. d Uradno sporočajo, da je sodišče v itali-lanskem Turinu odklonilo izročitev Paveliča in Kvaternika, ki sta bila v zvezi z morilci našega kralja, francoskim oblastem. d Prepoved. Zadrska občina, ki spada pod Italijo, je prepovedala našim državljanom vsako fM.druiii!} prodajo mleka. Mleko smejo v posamezne občine in društva sklepajo o postavljanju spomenika velikemu pokojniku. Umetniški spomeniki, dostojni velikega kralja, mnogo stanejo ter jih ni mogočo postaviti s skromnimi sredstvi posameznih korporacij in občin, ampak je to mogoče storiti le s skupnimi sredstvi nacije. Dokler se to viprašanje, dati splošno priznanje in hvaležnost kralju Zedinitelju ne uredi v smislu splošne-akciie za zbiranje potrebnih sredstev, da se z njimi postavi spomenik nacije, poskrbite, da se s •posameznimi sklepi o postavljanju spomenika počaka!« d Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franas-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. d Ne zaupaj vsakemu denarja! Zadnje čase se množe razni sumljivi nabiralci in natoiralke, ki hodijo od hiše do hiše in pobirajo za razne dobrodelne namene, nimajo pa pravilno opremljenih cerkvenih dovoljenj in ne nudijo jamstva, da gre nabrani denar res v dotični dobrodelni namen. Tudi domače osebe zbirajo mašne ustanove po raznih nizkih cenah brez oerkvenega dovoljenja. Radi tega opozarjamo gg. duhovnike in vernike na tozadevne cerkvene predpise: 1. Za vsako zbiranje v ceikvene dobrodelne namene morajo imeti redovne ali svetno-oerkvene osebe: a) pismeno dovoljenje škofijskega ordinarijata in b) potrdilo, da so se javile pri župniku krnja, kjer pobiraj.). Osebe orientalskih (vzhodnih) cerkva morajo poleg tega imeti še posebno dovoljenje Svete stolice. 2. Da sme kdo pobirati za maše, mora imeti pismeno dovoljenje škofijskega ordina- kalnic za cestno železnico. — Poleg vsega teg pa nameravajo v letu 1935 urediti moderno be tanskoasfaltno cesto od Zagreba do Podsused;-ki je preračunana na 10 milijonov dinarjev. — Kaj pa pri nas, v Ljubljani? d Sladkor po IS Din kilogram so začel-prodajati celjski trgovci. d 36 milijonov Din znaša proračun Vrb;--ske !>anovine za 1. 1935-36. d Esperaato, glej oglas! d 120 vagonov jedilne soli bo uvozila Ji gosiavija prihodnje leto iz Avstrije. NESREČE dNov kozolec-dvojnik poln razne krme j zgorel posestniku Francu Lužarju na Hrva skem dvoru. v d Požar je uničil domačijo posestnika J koba Cuša v Domovi pri Pluju. d Zgoreli sta gospodarski poslopji poses' nika Kobetiča Ivana in župnika Vitiua Hea. rika v Svetlem 'Potoku na Kočevskem. d Ognjeni zublji so ugonobili lepo zidanic Ivana Kulovca, posestnika in gostilničarja > Vavte vasi na Dolenjskem, d S ceste je adrkail v prepad tovorni avt last ptujskega mesarja Franca Urbana in si« blizu Sv. Andraža v Slov. goricah. Avtomob * se je popolnoma razbil, sin lastnika avtomobil:, pa je odnesel nevarne poškodbe. d Požar za požarom. Gorelo je zopet n Kačah. Plameni so uničili gospodarsko poslop; in hišo posestnika Roberta Kunca. Zgorelo j vse do tal ter je škode 00.000 Din. Istega je gorelo v Sitarovcili. Pogorela je 82-lela 5l rPlANINKA-čaj BAHOVEC ŠJiM /.ehšč. — Deluje izvauredno. in sicer brez strupov, pr vseh sledečih boleznih i pri slabi prebavi želodca In zaprtlu toiesa. pri slabom delovanju črevesa In napetosti telesa, pri omotici in slabosti, pri obolenju na hemoroidih in bolezni jeter. PLANINKA — zdravilni čai Bahovec pospešuje speli«. Zahtevajte v lekarnah samo pravi PLANINKA-ča' BAHOVEC. lii ne no prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po Din 20'— s proizvajalčevim našli votn: APOTEKA Mr. BAHOVEC — LJUBLJANA, Kongresni trg 12. Rt« S. br. 169, 9. XI. 19X1 kočarka Jožefa Vrbnjak, kateri je ogenj požgal gospodarsko poslopje, ua hiši pa ostrešje. Škode ima 15.000 Din. — V Krapju je vpepelil požar skedenj in kopico slame posestniku Alojzu Brumu. Škoda znaša 9000 Din. Pri vseh treh požarih je v zrok neznan. d Avto jc povozil 7-letno Angelo Videčnik v Konjicah. Olrok je obležal na tleh s prebito lobanjo in zmečkanimi prsi. d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri l'er Francu, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din. d Porinil je desno roko pregloboko do rezila. Posestnik 33 letni Franc Zabjek na Kud-niku je rezal slamo na motorizirani slamo-rezuici. Ko je tlačil slamo v »lanioreznico, je porinil desno roko pregloboko do rezila, ki je oko zagrabilo ter jo v zapestju v trenutku od-irgalo. Slamoreznica pa je Zabjeku razmesarila roko še naprej do lakli, obenem pa je ponesrečenca večkrat zasukala okolo osi. Ko so -"lanioreznico domači s težavo ustavili, se je Za lijak zgrudil ves krvav in napol nezavesten. Slamoreznica mu je strgala tudi vso obleko. Za silo so ranjencu obvezali krvavečo okrnjeno desnico že domačini. Ko je reševalni avto prijel, je Zabjek bil že toliko pri zavesti, da je »ogel sam iti peš v avto, nakar ga je avto od-tejal v bolnišnico. d Poplava na Popovem polju. Znano Po-ovo polje (Ob reki Trebinjičici, severno od »ubrovnika), ki je največ trpelo pri zadnji mvodnji, je še zmerom pod vodo. Voda stoji v otlini 10 do 15 metrov visoko. Zaradi tega se imetje z enega konca na drugega vozijo s ■olni. Te dni je kmet Savo Kovačevič vkrcal ia svoj čoln 7 kmetov, ki so hoteli priti iz vasi )rijenjaja do Pojica. Komaj je čoln odrinil od •rega, je potegnil silovit veter, ki je čoln v / hipu prevrnil. Vsi, ki so bili v njem, so padli v vodo. Pet kmetov se je takoj oprijelo desk iu kolov, ki so pluli po vodi. Tako se jim je posrečilo, da so priplavali do vzvišenega mesta, ki pa je bilo tudi pod vodo. 15 letni Ante Bejak pa ni znal plavati in se je krče vato oklenil svojega tovariša Save Peška. Oba sla uto- Že stari Azteki so se naslajali nad neke vrste primitivno čokolado iz kakaovih zrn Toda stoletia so pretekla, predno je uspelo izdelavo čokolade dvigniti do take popolnosti kakor je mlelna (o-kolad* s*3te{«!ta. MSetaa Čokolada HieStiia je odlična slaščica, ki zadovolji najbolj razvajeni okus, pričara topeč se v ustih prijeten telesni po-čutek in oplemeni ustni dali. MIRIM K RAD I CA XO KO LADE nila. Ostala pelorica je vztrajala na omenjeni višini do vratu v vodi in klicala na pomoč. Naposled so jih na bregu opazili in jim poslali na pomoč čoln, ki jih je rešil v zadnjem trenutku. NOVI GROBOVI d Tudi Ti ji ne uideš. V Dolenjem Logatcu je umrl hišni posestnik Franc Maček. — »n Brezjah na Gorenjskem je šla med nebeške krilatce Tinčka Frelih. V Št. Vidu pri Luko. vici je zapustila ta svet 78 letna Marija lius roj. Slajer. — V Harthkirchenu v Avstriji je umrla grofica Ana Harrach roj. princesa Lob-kovic. — V Gradcu pri Litiji je zapustil solzno dolino 80 letni Martin Pregelj. — V Logu pri Sevnici je na veke zatisnil oči posestnik Jože Gospodarič. — V Kamnici pri Mariboru je odšla v blaženo večnost Olga Zohar, trgovka, — V Mariboru so položili v grob Franca Ribiča, trgovskega zastopnika. — V Smartnem pri Ve-lenju so pokopali Almo Skasa roj. lloflinger. — V Novem mestu je umrl Ilija Goleš, posestnik in trgovec. — V Ljubljani so unirt učitelj v pokoju Pavel Gorjup, vdova po pokojnem slovenskem pisatelju Marija Alešovec iti zobozdravnik Pavel Vrankar. N*| |wCli»J RAZNO d Duhovne vaje za dekleta pred božičnimi prazniki se bodo pričele 15. decembra zvečer in končale .1!). dec. zjutraj. V adventu se z duhovnimi vajami pripravite za svete božime dneve, da boste v praznikih lahko iz srca veseli. Priglasite se na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Jesenska pomlad. Iz Šmarjete na Dol. smo prejeli popolnoma zrelo rdečo jagodo, utrgano na sv. Katarine dan in cvetočo češpljeva vejico... Za ljubeznivo poaornost najlepša hvala! <1 Kmečki ntaguzin, nova manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo je: Mal dobiček — velik promet! d Ko smo zdravi, ne znamo nikdar zdravja prav ceniti. Šele, ko zbolimo, si delamo očitke, zakaj se nismo pazili in preprečili bolezni. Če redno pijete Radensko, se lahko zanesete, da ne boste »boleli po nobeni od bolezni, zoper katere deluje Radenska, ker jih že v naprej preprečuje. Radenska pomeni zdravje! »Oo, dober dan, ljubi striček! Pomisli, da-ie.s sem te že osemkrat zaman iskal.« Bog daj dober dan: škoda, dn si tudi de-«tič zaman or<šol.< 6' Reklamno letalo padlo v vodo. Reklamno letalo neke holandske tobačne tovarne je hotelo pristati blizu nekega kanala. Stroj pa se ni pravočasno ustavil, ko jc lelnlo bilo že na tleli, /.lito je letalo zdrknilo do kanala in padlo vanj. Zgodilo se ni nič hudega. Le letalec se i« precej prestrašil, kar pa ili nobeno čudo. Sadovi pogostega sv. obhajila Pogostno sv. obhajilo je zelo razširjeno v llelgiji, kjer sa odlikujejo posebno Flamci. Da je danes versko življenje katoličanov na spi o 5-un na višku, da so katoličani tako agilni, da so /Jasli mladinske vzgojne organizacije tako zgledno izpeljane, je pa zopet nedvomno iskati vzroka predvsem v tem, da se v Belgiji od po-čelka sistematično delu za udejstvitev evhari-stičnega dekreta papeža Pij« X. Isto živahno laščansko življenje, ki temelji na pogostem prejemanju sv. obhajila, opazujemo v Hnknd-ski. Iz nekega poročila o razmerah na Ho-landskem povzamemo statistično podatke ene cerkvene občine, to je letovišča z okoli 5000 prebivalci; 25% vseh vernikov te cerkvene i občine pristopa vsak dan k sv. obhajilu; 75% i,n pristopa vsak prvi petek v mesecu, število obhajil stalno raste. V enem lelu pride na posameznika povprečno 72 obhajil. Ko .so župnika vprašali o krščanskem življenju faranov, je odgovoril, da je v župniji karitativuo delo na višku, da so Ijttd.i* silno di.bri drug do druge-ga, da Uživajo duhovniki veliko zaupanje in >|K;štovanje ter da ji! zelo veliko duhovniških poklicev. ?Vse to,c je poudaril župnik, uspeh pogostega in vsakdanjega sv. obhajila velikega dela župljanov.« Slične razmere zasledimo v Franciji. Na mednarodnem zborovanju Kristus« Kralja leta 1928 je povedal poročevalec za Francijo, da število sv. obhajil po pariških župnijah od L-ta do leta raste, enako ludi po podeželskih župnijah; podvig evbari-slifaega življenja se ne kaže samo pri ljudskih množicah marveč zlasti v Inteligenčnih vrstah. Na politehniki, te je samo najizbrasejšim dijakom dostopni visoki šoli, je že leta 1921 od <>l>hajilo, iz česar moremo sklepati, da so vsi katoliško usmerjeni slušatelji redno prejemali sv. obhajilo. Isto nam pove sledeče dejstva: Leta 1913 je nekaj profesorjev in dijakov na tej visoki šoli ca inženjerje poslalo poziv svojim tovarišem po vsej Franciji, da pristopijo o Veliki noči pri skupni sv. maši k velikonočne- mu sv. obimjilu. Uspeh je bil ta, da je že tega leta skupno pristopilo 128 k sv. zakramentom za Veliko noč. To pa je bil samo začetek, ki se je stopnjeval od leta do leta z malimi presledki tudi ob času svetovne vojne. In Uspeli je ludi od lela do teta lepši; letošnje leto na pr. se je odzvalo temu pozivu o Veliki noči s lastnoročnim podpisom 16.737 profesorjev in dijakov na visokih Šolah. Samo s politehnike v Parizu je podpisalo poziv za velikonočno sv. obhajilo 3088 profesorjev in dijakov. Na drugih šestih visokih šolah za iriienjerje je podpisalo t« poziv 1689 podpisnikov, pa tudi izven Pariza je Število močno napredovalo. Na visoki rudarski šoli v Sent En t jenu je bilo danih 456 podpisov. Mimogrede omenimo, da je organizacijo katoliških inženjerjev na Francoskem ena najmočnejših, kr je v njj včlanjenih »ad 8000 praktičnih inženjerjev in profesorjev na inženjerskih šolah. Ni čuda, d« sta s nadnaravno pomočjo sv. evharislije moč iu vpliv katoličanov kljub raznim še obstoječim kulturno-bojnim zakonom zelo narastla. Delavnost katoliških organizacij, zlasti mladinskih, je na višku. Upravičeno je lahko trdil francoski govornik ob priliki zgoraj omenjenega mednarodnega zborovanja, d« so francoski katoličani z obnovo krščanskega življenja v dušah posameznikov dosegli obnovo vse francoske družbe. Dosegli so, da lahko aopet rečejo, da je francosko življenje, francosko mišljenje katoliško. Omenimo še, da je tudi v Združenih državah v nekaterih škofijah 80 do 9o% moških vernikov tedensko ali vsak dan pri sv. obhajilu. (Nova Revija, 1934.) ICak« pa pri .eas? Ttjdl sa i>«s bo kmalu minil® 26 let, odkar so Sli papeževi odloki o pogostnem sv. obhajila. In tudi pri nas ni nobenega dvoma, da se bodo v bližali bodočnosti odlikovale v lepem krščanskem ii vi jen ju prav p&svtbu« one iapnijs, kjer so v teku teh 25 let z vso skrbjo negovali omenjene odloke. S prstom bi lahko pokazali že danes na to in ono župnijo. Naj bi jim sledile tudi ostale! Mehika uči, §m§ je socializem Verski boj v Mehiki se nadaljuje z naj-ostrejškni sredstvi. Izgnani so vsi duhovniki in zaprte vse cerkve. V vseh šolah je uveden socialistični način vzgoje. Glasom tega jc otrok od 5. leta samo še last države, ki jih iztrga iz raateinih rok ter sprejme v svoja vzgajaliSča, Ljadstvo učijo, da so duhovniki največje zlo in da morejo povsod izginiti. Vera in Bog, vic to je samo pravljica, ki so jo izumili premožni za reveže. Vsa ta »vzgojna« načela s« že izvajajo. Takoj po razglasu novega vzgojnega načina so otroke nižjih šol vodili v porodnišnice, da bi otroci »izgubili« spoštovanje pred starši, ter počenjaii še druge ogabnosti. — K vsemu strašnemu v Mehiki je še zanimivo, da uradno glasilo nemškega narodnega socializma meh'kansktm socialistom pritrjuje. Sorodnost fašizma in socializma je s tem lepo potrjena. vseh vrst kupite najugodneje pri Cantrstrl vlaarni v L|aWJaa< VINA lože Podshvnižki: Mm rojstnem domu našega očeta (Ob obletnici rojstva dr. jan. Ev. Krtka.) • « • Štirikrat sem obiskal prijazni Sv. Gregor, kjer je tekla zibelka našemu očetu — dr. Kreku. Želel sem, da bi imd lep razgled, pa žal, se mi" ni posrečilo; vsclao je bil dež. ali sc je ps vlačil« post« je. senska megla. Pred dobrim tednom sns še eafcrat stopil tja gori ia Sv. Gregor se je ledaj kopni v zlatem jesenskem solucij. Divni jpogled ws vse strani človeka očara, zlasti objame človeka neka čudna tegoba, ko vidi pred seboj našo belo Ljubljano in naše veličastne orjake, ki nam čuvajo severno mejo in ložno z to na našo žoelno kri po lepem Korotanu ... Moj prri korak me je zanesel li Krekovemu rojstnemu domu, čigar pročelje nosi ne posebno okusno izdelano Krekovo sliko. Ko ne bi vedel, da je bil v tej hiši rojen naš oče in da spominska plošča ne kosi krasnega napis«, bi v tem »umotvoru« ne spoznal dr. Krek«. Žal, da mu nismo mag Si postaviti lepšega in izrazitejšega sporni««! ? lijtfcu,.....-l- da /ena, rojena grška prinotv.inja Marina. To je i:rao do leta 1937. S svojo mlado ženo jo je namreč mahnil na potovanje okoli svela. Že sta peš prepotovala Evropo iu Azijo in se sedaj nahajata v Ameriki. A nista več sama, v devetih letih ženitovanjskega potovanja sta dobila prirastek — tri sinčke. I'ni jo bil rojen v Jeruzalemu, drugi v iudskem Boin-bayu, tretji pa na Japonskem. V dveh letih pa se vrne par še z enim Američanom. S takimi rojstnimi kraji se ue bodo mogli ponašati uiti otroci najvišjih diplomatov. Nova služkinja, »Če hočete, da Vam ostanejo jajca dalj časa sveža, jih m rate shranjevati na hladnem prostoru.« — Že razumem, ali kako naj lo dopovem kokošim?« Velika železniška nesreča se je pripetila nedavno na železnici, ki vozi na ognjenik Vezuv. En voz je skoiil s tira in se zakotalil v globočino. IVI razvalinami so dobili 7 mrličev in 9 ranjencev: Sliki kažeta razvaline voza na kraju nesreče in železnico, ki vozi na goro j^gtgj^Sfei. proti Sklerozi — broin in fosfati PMi|lWB za živce — mangan za kri — magnezij za ioič in jetra — litij pruti sečni ^SBgjfr kislini — težke kovine /a protoplazmo ia tleie — ogljikovo kislino ia sice in iiie — kalij za ledvice — kalcij roti vnetju, katarju — žveplo proti rermi — al-aiije proti želodčni kislini — in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, kičem itd.: — vse te sestavine vsebuje izmed vseh minerainih vod cele Jugoslavije S RADENSKA! Zato jc tako dobra, pitna in zdrava! naroČite »slovenca« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. .«.-------------- V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI V i N S Za zdravo drevje in lepo sadje, ki gre v denar Kakor je za zdravnika važno, da pri bolniku ppozija pravi vzrok bolezni, prav tako bi moral znali vsak sadjar po raznih znakih ugotoviti, kaj je povzročilo obolenje na sadni rastlini. Po taki ugotovitvi je mogoče določiti pravi način in pravo sredstvo za zdravljenje sadnih rastlin. Najprej je treba presoditi sadno rastlino v celoti, je-li zdrava ali ne. Po deblih in vejah se nahajajo razne poškodbe in znaki bolezni, n. pr. raka, pozebe itd. Težje je dognati, katera glivica je zakrivila bolezen. Najhujše so škrlup ali krastovec, gniloba ild. Skušnje so pokazale, da «e z zanesljivim sredstvom vse prežene. Tako sredstvo je arborin, ki se vse leto lahko rabi. Zgled naj bodo ptujski sadjarji, ki se brigajo za zdravje sadnih rastlin. Letos so obilo lepega sadja pripeljali v Ljubljano na trg in ga spravili v denar. Iz tega je razvidno, kakšna razlika je, če se brigamo za zdravje sadnih rastlin, ['(»snemajte plujske sadjarje, če hočete, da boste imeli denar za sadje. Fr. Boštele, Hradeckega c. 3f> Iz zagrebške forbe. (Zagreb.) Zdaj pa menda že vsi vedo, da ee je zopet prijela slovenska služba božja pri Sv. Roku. Preteklo nedeljo je bilo sjiet prav lepo. Pri maši sicer ni bilo tako natlačeno kol prvič, zalo je bilo pa popoldan, ko so prišla naša vrla dekleta. Po litanijah pa jih je lepo število odšlo v prostore Slomškovega društva, kjer je g. dr. J. Klemene predaval, zakaj in kako so Rimljani razrušili slavno mesto Jeruza leni. Obe sobi sta bili polni poslušavcev, ki so z zanimanjem sledili g. predavatelju in ga nazadnje nagradili s ploskanjem. — Mohorjeve knjige so prišle. Kdor jih je naročil pri g. J. Hladniku, jih :lobi pri g. Jožetu; vsak dan od poldne do dveh lahko pridete ponje. — Drugih novic iz slovenskega življenja skoraj ni. Pač pa se sliši, da so te dni zagrebški židje v neki gostilni napadli nekega hit-lerjevea, ki je menda prišel po svoje brate v Va-raždin. Možu bi bila slaba predla, da mu niso priskočili na jiomoč meščani, ki niso prijatelji obre- zancev; nazadnje se je stvar tako obrnila, da so morali judje bežati. — Za prihodnje leto imajo v Zagrebu silno velike načrte, kaj vse bodo delali in zidali: dolge cesle, dve gimnaziji in še mnogo večjih elavb. Tako bo vsaj nekaj brezposelnikov zopet prišlo do dela in do skorjice kruha. Dobro bi bilo, ko bi se tudi v dravski banovini, kot sp sedaj reče, začelo kaj delati. Delavcev je dovolj, stvari, ki so potrebne izdelave in poprave, pa tudi ne manjka. Zato kar začnite! V slovo, (Zagreb.) Tako nepripravljene nas je našla žalostna vest, da nas bo naš dobri duhovni pastir zapustil ter cd-šel nazaj v Slovenijo. S strtim srcem in sklonjeno giavo smo sprejeli (o žalostno novico in se tolažili s letn, da je taka božja volja. Ob njegovem slovesnem nagovoru, ki je bil zelo ganljiv, so z a rosik' oči vseh navzočih. Ne najdemo besede, ki bi bila zado-slen izraz hvaležnosti, ki jo dolgujemo tako požrtvovalnemu in neumornemu voditelju! Dokler je bil med nami, nam je bil podpora v težkih dneh življenja. tolažnik in dober sveiovalec. Globoko je razumel težo listih src, ki jih je od svojih domov odtegnila usodna borba za vsakdanji kruh. Bil je pa tudi velik umetnik čistega veselja in razvedrila, zato bo nam ostalo v trajnem spominu veselje, ki smo ga užili po njegovih načrtih ter pod njegovim vodstvom. Vsako njegovo delo je imelo smisel in dober namen: vse v čast božjo in v korist našim dušam. »slovenec« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vara pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugosiov. tiskarna. Zato mu vsi Slovenci v Zagrebu kličemo z vdanir. in hvaležnim srcem: »Bog ob:to plačaj njegov tru< in žrtve ter blagoslavljaj še naprej njegovo lep« delo!« F. K., Slovenka v Zagrebu. Slovo. (Sela pri Kamniku.) Vse starš« jc pretresla žalostna novica, da se je [KKitovihi od naših otrok gosjjodična Vida Fajdigova, ki ie II let vzgujala mlada srca tako vestno in ljubeznivo, du je ne bomo mogli starši in otroci nikdar pozabiti. Otrokom je bila najboljša mati. Z zgledom in molitvijo jih je vzgajala, skrbela zu njih izobrazbo, z duhovnimi in telesnimi dobrotami jih obsipala, ker se je zavedala, da bodo otroci le tedaj dobri državljani, če bodo dobri katoličani. Po njej točijo solze tudi dekletu, ki jih je v prostih urah zbirala, jim predavala, ročnih del in gospodinjstva ličila in jim nudila vse, kur rabi dekle za življenje. Dekliške prireditve, razstave ročnih del, gospodinjski tečaji so bili sad njenega truda iri požrtvovalnosti. Ni čudno, če so se srca onih deklet, ki so bile deležne njenih dobrot, tako težko ločila od nje. Koliko skrbi, žrtev, zdravja in moči je položila v novo šolo, ki smo jo v najtežjih časih zidali, to ve le Bog. Gospodična Vitla! Nismo Vam mogli ob slovesu seči v roke, ne se od Vas posloviti in se Vam za vso ljubezen in dobrote, ki ste jih našim otrokom delili, zahvaliti. Zato Vam ob tej priliki kličemo: Bog, ki je ljubezen in dobrota, naj Vam vse povrne! Niste prejeli ob slovesu drugega plačila, le otroška srca in hvaležne solze ste ensli s seboj. To je pa največje in najlepše darilo. Bog z Vami v novi službi! — Hvaležni starši, dekleta in otroei. Iz dolenjskih Benetk. (Kostanjevica.) Res, kdo bi si mislil kaj takega. Da imamo tudi Benetke in kje! Včasih so rekli, da bi jih videl, če bi sedel »tukajle gori!« Saj veste, kako se to pove in naredi... Tega pa le ne ve. vsak Slovenec, da so »naše Benetke« Kostanjevica na Dolenjskem. Posebno ob času povodnji, ka-da.r se Krka razlije po vseli ulicah in 6e staro in mlado vozi s čolni ne-le do hiš, ampak celo v hišo. V takih Benetkah pa se vedno tudi kaj novega zgodi. Celo ponosni so postali zadnje čase. Kako ne! Saj se naše nekdaj slavno mesto spet s častjo imenuje po celem širokem svetu, po velikih svetovnih listih, kjer je bilo Zgode in nezgode slikarja Verbana Priredila Lea Fatur »Ubogi moj Verbanl« se opravičuje Didje. »Moral bi bil obvestiti te. Ni se spremenilo samo meni, tudi ti si lepo oblečen in vesel. Kaj vraga! Ali si oropal tudi ti ka-sega meščana?« »Priznavaš, Didje, da si ropal?« zbruhue v glasen smeh Verban. »Je odtod ura?« Bolest in struh v Didjejevem obrazu sta ustavila Verbanov smeh. • Podedoval si? Mi že poveš,« pomaga prijatelju dobrodušno. »Kajpada!« se oddahne Didje. »Nisem vas pozabil. Toda opravki! Pojdi z menoj! Me čakajo doma bolniki.« »Kaj imaš lastno hišo?« razkolači oči Verban. „,. »Najeto, Verban, najeto. A konji in ko-oja je moje,« se ponese Didje. Verban obmolkne. Nekaj mu pravi, da Je zazijal med njim in Didjejem prepad. , »Strie s kmetov,« hiti Didje. »Šestdeset tisoč liver na leto. Pa ti, Verban? Je Metka zdrava? In tvoja srečat Zaupaj mi kakor nekdaj.« »Pri meni je, veš, pri meni je ljubezen,« j&rdi Verban. Didje se nasmehne: »Samo Ljubezen, ubogi moj Verban?« se nasmehne Didje. »No še precej dobro mi gre,« zardi še bolj Verban. »Prodal sem cel kup starih slik in 'mam naročila za nove. Metka ne pogreša tiicesar in Obešen dobiva večerjo.« »Pa ljubezen? Zaupaj 1 Saj vem: Vsak dan si je videl v cerkvi. Hči je bogate kneginje?« »Molči vendar!« se prestraši Verban. »Glej, iz vseh kočij te pozdravljajo.« Res so mahale kos p« iz mimohitečih kočij Didjeju in jezdec, ki je spremljal neko kočijo, se ustavi in sprašuje prav po domače: »Ti je teknila večerja, doktor?« »Iti tebi, Goban?« odvrne Didje ravno tako domače. Verban ostrini — Goban, to je igralec, ljubljenec Pariza, Kako mora biti skromni Didje znanec takih oseb? »Meni ni sile,« sliši igralca, ki odgovarja, »ampak ti se varuj! Gospa Suhovaška je huda. Boli jo glava pa te ni.« Glej Didjera! Pred nekaj meseci je lovil bolnike, zdaj pat odgovarja: »Kaj hočeš, Goban? Ves Pariz je prelilajen in jaz imam posla čez glavo.« »O vi, prezaposleni doktor!« se nasmehne igralec. »Ze veste, da večerjamo nocoj pri vas?« in požene konja za kočijo. »Tako znan si z igralci?« očila Verban Didjeju in gleda nevoljen za jezdecem, »Ljuba duša,« se smeje, Didje, »zdravnik pride v stik z različnimi ljudmi.« Ze je zavozil kočijaž pod stebrovje pa-I lače, ki ni velikaška, je pa vendar prevelika za skromne Didjerove razmere. Ulica Dautin ni na dobrem giavu. Polili novih stavb vidiš stare hiše in par korakov od Didjerove palače je kup podrti«. Ko stopa Verban iz kočije, se mu zdi, da sta zginili tam za vogalom dve prihuljeni postavi. »Zakaj ne odpraviš te nevarne soseščine?« vpraša nevoljen. »Ne morem tako hit.ro,« mrmra Didje v vidni zadregi in jiovabi Verbana na široke stopnice. Sluga v zlatih našivih odpre vrata in javi: »V čakalnici je staja gospa, marki Delbas in gospa Mnrat prosijo, da bi prišel gospod doktor čirn prej.« »Naj le počakajo, Peter,« pravi Didje in pelje Verbana v bogato opremljeno dvorano, pogleda na uro in se prestraši: »Ura je že ena! Ti ni neprilično, Verban, oe te peljem v svoj kabinet?« »Kaj mi ne razkažeš svoje palače?« se vznejevolji Verban. »Drugič, dragi!« ga miri Dadje in pelje ] Verbana na mračen hodnik, odklene in za-i klene druga vrata. Zdaj sta v sobi, kjer je j široka omara za knjige, pisalna miza in 4 naslonjači. Z naglim pogledom se prepriča Verban, da so knjige v omari in papirji na mizi v tako lepem redu, kakor da se jih ni dotaknila že dolgo nobena roka. Zakaj ga je pripeljal Didje prav sem? In to točno ob eni! Pa kamin, tako visok in zagrnjen z zeleni mzagrinjalom? Zakaj ni sprejel gospe? Kakšen zdravnik je, da so ne briga za svoje bolnike? »Vse je čudno pri tebi,« pravi Didjeru mračno. »Zdi se mi kakor junak v pravljici, ki preda svojo dušo vragu in mora biti ob tem in tem času na tem in tem kraju.« »Kaj je ugenil, Verban?« Saj prebledi Didje. Samo šali se. Sede k Verbanu in ga prime za roko: »Škoda, Verban moj, da se nisi lotil peresa namesto čopiča... Vse ti pojasnim. Čas uporabljam za resno učenje in ne tečem na povelje muhaste ženske. Zato sem to pripeljal sem gor. Iznajdba, važna za državo, mi prinese veliko denarja. Ko bom oženjen, tso pogledam več nobene igralke. Najboljši mož bom.« Petelinov klio prekine Didjereva zatrjevanja. Verban se ozre in prasne v smeh; na kaminu se pokaže petelinček, ki širi krila in kriči iz vsega grla: »kikiriki!« Tudi Didje se zasmeje. Stran fi«> __ »DOMOLJUB«. dne ».decotnhra IM« 174.000 dinarjev je izplačala doslej »Domol ubova0 uprava svojim redno plačujočiiii naročit kom, ki jim je ogenj uničil dcmacijo ozir. hišo, v kateri eo stalno prebivali, zato, kor so takoj Ot) novem letu Platen celoletno naročnino na Domoljuba. Storite tako tudi Vi, ker peč »uhfe ne ve, kaj ga čaka v letu 1935. Položnice za obnovitev naročnine bomo priložili v prihodnji Številki. tc <1 ui zapisano, da jc naš rojak inžoujer Likar izumit streljanje brez poka. Ni to mala shari Ko streljaš, ni slišati dragega, kot toliko, kolikor udari petelin. k«k.r se sjM-oii pušk«. Tako je gospod inženjer Likar, bivši kostanje-vi-Ski župan dosegel da se bo s priznanjem imenovalo naše mesto. po tudi slovensko ime med vsemi narodi. — Pa še to je novo, venc»m v Zagrebu. Njegov prednik g. Janez Jenko pa jc odšel v škofove zavode v Sent Vid. — Zadaje dneve je v okolici gorelo več žalostnih kresov, lani okrog škocijana so imeli kar tri. Pa tudi v naši fari se jc oglasil ognjen petelin. Na Sli-novicah pri Hodnikorih je zanetil ogenj nti-ii-da kurji tat. Pogorela je liišH z v-so vsebino. Golo življenje so si komuj rošili. — V potek zjutraj ob štirih smo pa imeli posebno budni-co, ki ni bila prijetna n zato izdatna, da wao bili kar v hipu prebujeni. Kako bi se ne zbudil. če je j>a kar postelja pod teboj zaplesala. Kar močan sunek — menda jih je bilo še več — j«; bil to. Vendar f» ni bilo tako budo. da bi se kaj podrlo. Nova 1 urška kapelica. (Vodice.) Prav srečna je bila misel za novo lnrško kapelico v žtMMii cerkvi. Pod zvonikom na df-sni «trani ol> vbodu je !>H neizrabljeni prostor, zaprt r. Trati, dolg 3, visok 3 ia širok 2 m. V ta prostor »e je napravila lur.ška kapelica. Vse delo se je zelo posrečilo. Brezmadežna sloji v votlini in se pogovarja z Bernardko, Kličejo me v kemično delavnico,« pravi Didje in dvigne zeleno zagrinjalo prt ka-minn In — ni ga... Verban strmi, stresa glavo. Pa ne ntegne premišljevati, že se je DidJe vrnil in hiti: »Si užaljen, gradi Verban? Skrivnost! Dama ti najvišjih krogov.« »-Molči!« mahne Verban. »Opozorim te samo, da imaš dolžnost do staršev in prijateljev.« »Prav imaš, Verban U poprime hlastno Didje. »Saj sem že sam sit teh neumnosti. Pa samoljubje; Pomisli: Dama ii najvišjih krogov, pa tvega vse, da me vidi samo sta hip... Se spominjaš. Verban, kako sem ti že večkrat pravlL da bi prosti xa Metko, ko hi bil bogati Zdaj veš mojo srčno tajno. Pove? mi ti svojo!« »Ne zaupaj mu!« je nekaj brauilo Ver-bauu. Pa Didje je bil več let njego«- sošolec in Verbanu je laskalo, kar je Didje večkrat trdil, da pa bo rešila samo Metka. Pustolovščine mladih gospodov niso škodile tačas njihovemu ugledu. Verban se zamisli, začne, pripoveduje, kako je klical fc.nrt, a je prišla sreča, pripoveduje, kako je prinesel trgovec Belec naročilo za sliko... »Kuga in lakota!« udari Didje po mizi. 'Trgovčič ima take zveze z bogat« Kriško kneginjoT S knee-injo, ki vodi svojo dojiljo — po salonih. Zdi se, da ima ona Suzana prvo besedo v hišL« »Je res čudno,« zaupa Verban. »Izprva je bila slika namenjena kneginji-materi in slikal sem pri Belčevih. Suzana ie sedela vedno pri oknu In pletla ali se igrala z Janč-kom. Belec je prihajal vsak čas. Nekega dne pravi Belee: »Vedel sem, da naslika naS umetnik našo ljubo malo tako ljubko, kakor je v resnici, kajne, Jadviga. vaš zaročence bi odtehtal to sliko z zlatomt Tedaj mi pade čopič is rok. Ves ia eebo vzkliknem: »Kaj je rospica zaročen at« »Seveda,« odgo- k: kleči na skalnatih tleh pred votlino. Originalna zamisel umetnika. Kip Brezmadežne je nekaj (»osebnega. Gledalec takoj zasluti nebeško iepoto lieviee, njeno usmiljenost in do-brotljteost. ko z«žare skriti žarometi, se zazdi. kaJkor da v ritnici sum gloda Urezmu-»iežjio v nebeški svetlobi. In sveto dekletce! Obrazek je Ijttbek. oči živahne: ko jo gledaš dalj č»sa. se ti vedno lepša dozdeva, kakor da živi. »tenaii kapele pa je naslikana Inrška pokrajina. Vse delo je i/vršil Stanko Kocelj, vodišk-i rojak, ki se je učil kiparstva »a Srednji tehnični šoli v Ljubljani, kjer je imel umetnika Krnij« in mojstra Plečnika za svoje učitelje. S tem svojim prvim večjim delom se predstavlja javnosti. V delu se v ki i samostojno*!. ker ne posut*«u drugih, velik« natančnost tudi pri malenkostih, in spretnost, ki /na mrtvi stvari vdihniti življenj«, lilngostovili Iki-ino Inrško kapelo na praznik Brezmadežne, 8. decembra po)K>Wnc ob 2. Po cerkveni po-hožuosti z« trčijo uro vabi župnija svete Marjet« svoje žno mladinski odsek (»prizori 1 vigrioo »Težko vori Belec. rZ mladim grofom Furtlnom.« V veliki žalosti kriknem: >0 teta! hotela mi je vzeti seitro In zdaj mi vzame najljubše.« Takoj so bili Jndvlga, Suzana in Belee pri menL Povedati sem moral vso svojo pot in Jadviga je rekla odločno: »Nikdar ne l>o slu te trdosrčne ženske moj mož. Slišiš. Snza-nnt« In stara dojilja je pravila Belcu: »Nikdar ne bo vzela naša mala ouega Pavleta.« Planem k Jadvigi, ji poljubim rok« in prosim: »Ali ga res ne vzamete?« »Prisefcm, da ne.« je zatTdil kuotrinji. Od teora je pristopilo okrog 2iki podpornih in rednih članov in članic. — Vle. sec« nprita »e je ustanovil tamburuški thor, ki razveseljivo napreftaje. V mesecu julijo so jc organiziral društveni iatlei na Želenico, kiit,'-rega »e je udeleHlo skoro celo drs«tvo. — (VI-1)1W je razen pred«edaika <«tal isti in sino u ver jeni ii« otr,K'i. Te dni so pri nas duhovne vaje za funte in za dekleta, luko, da bo jm le-pi prazuik Brezmadežno nušii mladina duhovno pi-enov-ljenu. Ob sklajiu liomo videli prekrasno igro »Teofilus«. ki je vredna, da »i jo v»i ogledamo. jufetifj. (Cerklje pri Kranju.) i-akin Akijzii, po poklicu stiriovodai inojster, je bivai do leta 1927. v Kožaa dolini, sedaj pa čaka p!ač-ils svojem« delu ia živijetiju v svojarn domu v Sangradu pri Cerkljah pri Kranj«. V kr*llcem lo poštenem polu.« »Vdrli ste v mojo hiso,« plnne Didje, ■zmerjate mo kakor smrkovega ooba, pri vas sem viival samo revščino. Nista moj oče!« »Didjo! Peter!« zakriči žena in plane med oba. Stnri gospod se strese iu sika: »Zahvalim so vam za opozorilo, da niste moje krvi, Nočem na. da pokrivate 7. Matom mojega imena. Zahtevam pojasnil«. Cnknm osem dni, potem ne obrnem do načelnik« polioiin,? Mignil je ženi, ki se je plaina tun-la Se enkrat nu sin.i. in odšla sta. Verban ni vedel, kam bi se dal. Bežal bi, pa 110 sme; »aupftl je temu sumljivemu človelni svoje ta.ine. »Stari lw>dak! knr k policiji!« prasne Di-•i® n smeh. — Verban ni odgovo- ril. Bilo je sklenjeno: Danes bo Didje zadnji krat pri njih. Nemo nede v kočijo, samo mišji, knko bi se snebil Ditljeru za vedno, ne da bi ga užaliL Stokrat m pokesa, da m molčal... Kočija mlrkae okrog vogla. Kar zakliče nekdo: »Stoi!c in sko« nn Wntnik, se oprirna vrat. Verban nglhlje, kje je že videl ta li- pa, ki ga natbolj zanimajo, ima celo svoje kazalo. Je pa on tudi naročnik in plačnik »Domoljuba« že odkar izhaja. O. Fakin je bil (udi prvi slanovalec in hišni lastnik dr. Krekove slavbne naselbine v Kožni dolini in s tem tudi začetnik Rožne doline. V kotu njegove sobe še stoji lepo pregrnjeno razpelo, ki je bilo postavljeno ob blagoslovitvi Rožne doline m tudi isti dan blagoslovljeno. Razgrnil je pred menoj »Slovenca« št. 205 z dne 18. nov. 1902, vsega zaru-menelega, verno ga hrani, ker ima poročilo o blagoslovitvi. Kar oči mu gore tned pripovedovanjem, kako je bilo, ko je zasadil prvo lopato v Rožno dolino in Kako je bilo ob blagoslovitvi. Lepi so razni taki spomini posebno če so v živi besedi. In s kakšnim ponosom in obenem zadovoljnostjo ti vse to opisuje. Zato pa naj bi mu ljubi Bog in Marija, katere vnet častilec on je, podelila še mnogo let, da bi jih le|X) v miru užival v svojem mirnem količku v prelepi Gorenjski. Ahasver. Miklavžev večer. (Bohinjska Bistrica.) Dne 5. decembra ob 6 zvečer Imi Miklavž abdaroval v prosvetnem domu, kakor se čuje, okrog 300 otrok. Isti večer bo tudi igra »Dr. Kljuka«. 8. decembra ob 3 popoldne bo priredila Mar. družba, prosv. društvo in Marijin vrtec »Mairijansko akademijo*. Pevski zbor zapoje »Ave Marijo« in »Scan kakor oljka«. Nastopijo tambuTaši, deklamatorji. Govoru sledi igrica »Otroci Marijinega vrtca«. Pridite v obi-lem številu in počastite Brezmadežno. — Letos nas je zapustil šolski upravitelj g. Metod Požar. Odše.1 je v Sv. Peter v Sav. dolino. Želimo, da bi bil novi upravitelj mož na svojem mestu, da bi krščanskim otrokom, kot njihov vzgojitelj, dajal lep zgled tudi v verskem ožim. 30 let pod Marijinim varstvom! (Dol pri Ljubljani.) Na praznik Brezmadežne, 8. decembra praznuje tuk. dekliška Marijina družba tridesetletnico obstoja. V ta namen bo na praznik zjutraj v cerkvi skupno sv. obhajilo, popoldne pa bo slovesen shod. litanije iu posvetitev. Nato bo v cerkveni dvorani »Jubilejna proslava« z petjem, zborno deklamaoijo in petdejansko igro »Marija in tatica«. K jubilejni slavnosti vabimo vse ljudstvo fare, zlasti pa bivše članice dekl. Marijine družbe, ki so že danes žene in matere, da skupaj počastimo kot ena družina našo mater Marijo! Vstopnina malenkostna, _____________________________________________________________'u'!1! l1 l..'u. " "- sičji obraz? Mališ je, ki se prereka z Didje-rom in ga prosi, da bi šel k bolniku. Didje ga sune od vrat in Mališ leži v blatu. Ver-hau ne ve, da kipi v Didjeru sovraštvo do človeka, ki ga je speljal v tako družbo, misli samo, kako bi se ga odkrižal. Ko se ustavi kočija pred Verbanovim stanovanjem, se hitro pouki v i. Ali Didje prosi: »Rad bi kakor v zgubljeni raj.« Verban ga pelje namesto v sprejemni«) v delavnico, kjer črta Rado in šivata Metka in Kata. Tu vlada tiha sreča, nedolžnost. Didje obmolkne. Čuti, da je odveč, da ga niso pogrešali nikdar. Pobil bi najrajši vse štiri, ker so pošteni in srečni. Gledajo ga kakor golobi jastreba, ki je zašel v njihovo gnezdo. Obešen pomoli glavo skozi vrata: »Gospod Verban, čaka vas nek gospod v črnem tolarju.« Verban hiti ven, drugi delajo in molčijo. Didjo nehote prime Metko za roko in reče tiho: »Govoril bi rad na samem z vami, Metka.« Užaljena deklica mn odtegne roko in ne odgovori. »No, dekle moje, saj nisi bila vedno tako ošabna z menoj,« se zakrohoče Didje. Ni še izgovorilo, ko ga nekaj prime kakor železnimi kleščami za zatilnik in ga tišči k tlom, da je zarjovel od bolečin kakor zver. Rado butne Didjerovo glavo pred Metkine noge. Metka in Kata vpijeta:, »Pustite ga!« Verban se vrne, plane na Didjera, ki se zopet; postavi na noge in se prikloni Radii: »Vsa čast, gospod! Je pa naš mali tako pogumen z mečem kakor s pestjo?« »Ne bi jem 'se z plašljivci, odvrne mrzlo Rado. »Grom ie strela!« plane Didje, a Verbasi mu pokaže vrata. Didje obstane m prosi; »Verban. najboljše namene imasm. Daj mi Metko za ženo!« »Nikdar in nikoli!« zavpijejo Verban, Metka in Kata. Kakor razdražen pee za kriči Smrt v tujini Hainborti. Tudi mi se moramo zo]X"t oglasiti v vašem cenjenem listu. Dne 23. novembra je umrla gospa Rugelj po kratki bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Rojena je bila 2. avgusla 1853. leta v Ljubljani, bivala pozneje v Št. Rupertu pri IMokronogu, od 1926. lela na pri svoji hčeri, eno leto v Franciji, potem pa do smrti v Hambornu. — Bila je kljub visoki starosti še vedno čvrsta. Do 20. oktobra je bila vsak dan pri sv. mašah. Doma je prebirala še brez očal »Domoljuba« in svete knjige Bila je do zadnjega pri zavesti. Še malo Irenutkov pred smrtjo je hodila po sobi, potem pa je hčeri v naročju mirno in v Bogu zaspala. Kakor je živela, tako je umrla! Pokopali smo jo v ponedeljek dne 26. novembra. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo obilo ljudstva s tremi zastavami. Pevsko društvo ji je za slovo zapelo j »Blagor mu«. Naj ji bo tuja žemljica lahka! Žalu-i joči družini Cič naše iskreno sožalje. Umrl je mož ... (Sv. Gregor.) Dne 20. novembra je odšel k Bogu po plačilo 65 letni posestnik Jože Adamič z Gašj>inovega, št. 1. Bil je vojak f>o postavi, po srcu in dobroti pa pravo jagrtje. Splošno priljubljen je bil ob prav obilni udeležbi pokopan dne 29. nov. pri Sv. Gregorju. Ključar župnijske cerkve sv. Gregorija je bil 33 let. Z vnemo je vršil zaupani mu častni posel vsa ta ^roiremfflBmmmBgsssss^^EaHPfflaBHa »bogoljub« najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno' lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. I Didje: »Pehate me v propast, pa dobro! Nočete, da sem pošten, nočete poštenega dvoboja — vas pa pobijem kakor pse!« Didje plane po stopnicah, sliši, kako vpi jeta Verban in Rado: »Za njim!« Kako ju ustavlja Melka: »Ne gresta! Predober sabljač je! Meni je za oba enako hudo!« Didje sliši radosten krik Burguudca: »Metka!« Verbanov veseli smeh. Besen skoči v kočijo. Ko se vrže Didje v kočijo, se mu izmota izpod nog1 Mališ iu se mu prikupuje: »Dok-torček! zakaj ste tako hudi na svojega ubogega, malega prijatelja?« Da bi te bil vzel .vrag, preden sem te zagledal!« zastoče Didje. Mališ: »Ljubi doktorček!« mu sladko prigovarja. »Zdi se, da yas je nekdo užalil? Povejte! Osemsto mož vam je na razpolago, da se maščujete. Poglejmo k moji uboga Zalki in jiogovorimo se potem o vaši zadevi.« Sladko zveni obljuba maščevanja Didjo-l-u. Osemsto mož run je na razpolago, da raažene tisto gnezdo zaljubljencev. Ne bos dobil Rado knegin.je in ne Rado Metke. Ali oče, ki hoče na policijo?... Maščevanje tudi njemu, ki sc vtika v tuje posle? Didje stisne tutiču roko: »Vedite me k Zalki!« »Prav, doktor,« se razveseli Mal is pa se nečesa spomni in jeclja v zadregi: Prosim vas, gospod — Zalka ne ve... »Kakšne sorte pisar da ste? Se bojite svoje periee?« ..... . . Užaljen se brani Mališ: »Ce je Zalka jie-rica, ni pa zato nič manj poštena in ponosna kakor vaše gospe, tudi ne vedo, kak doktor ste. Umrla bi, če zve — in njena, smrt bt bila tudi moja. Želim biti pošten. Ko bom imel dovolj, zapustim to drhal, si kupim posestvo dolga leta. Ko sc je gradil leta 1912. Gregorski dom, je dal zanj na svojem posestvu kopali ves pesek in obširna globina ob cesti v Sodražioo bo stoletja pričala o njegovi darežljivosti za katoliško stvar. Nešteto težkih stopinj je storil leta 1922. ob nabirki za nove zvonove in pri delu za novo pokopališče. Svoj čas je bil na željo ljudstva več let tudi občinski odbornik in ko se je ustanovilo v župniji Aposlol-stvo mož, je bil od začetka do zadnjega njegov naj-zvestejši član. Kupne pogodbe za obširni gozd, kupljen za odvzete zvonove prejeti denar, pa ni mogel podpisali; kruta usoda ga je oni čas leta 1917. mučila pu tirolskih snežnikih, kjer si je nakopal tudi kal bolezni, ki mu je zdaj pretrgala nit življenja. — Njegova beseda je bila: Kar sem verskih navad v hiši prejel od očela, to vse hočem zapustiti svojim otrokom. Res jim je zapustil poleg povečane svetne dedščine neokrnjeno starodavno hišno duhovno ded-ščino, pomnoženo z vsem našim časopisjem. Njegov spomin bo blagoslovljen med nami, pri Bogu mu bodi pa večno plačilo! Razno. (Raka pri Krškem.) Nemila smrt je po daljšem "bolehanju iztrgala na Gmajni iz družine podjetnega čevljarja Bajca skrbno ženo in mater. Večna ii ltač! — Priliod.ilji teden se vrše pri nas pod vodstvom svetokrižkega župnika g. A. Zupan-ca tridnevne duhovne vaje za može in fante, — V sobi g. organisia je vsak teden par večerov polno življenja. G. pevovodja uvaja v pevsko umetnost kongregamiste. — Zima nam še kar dovolj prizanaša. Preskrbeli smo štel je, nasekali dr v, ^ precej »sprašili« njive. Še v vinogradih so marsikje sjiiekopali«. Pa koije delajo in »l-agulijo«, tako, da brezposelni pri nas pa res nismo. »Biezdenarni« pa pači Osemdesetletnica Zormanovega očela. (Mala vas pri Ljubljani.) Danes je na svetu tako, da se jubileji velikih mogočnjaloov kaj radi in z velikim pompom obhajajo, fiozabija se pa delo in zasluge skromnih, tihih delavcev. Ena izmed redkih proslav takega tihega, a nadvse požrtvovalnega dela je bil tovariški večer stoženskih gasilcev, ki so ga pretekli četrtek priredili Zormanovemu očetu, ki so te dni dočakali svoje 80. leto. Zormanov oče so v vseh svojih 80 letih življenja okusili več hudega kakor pa dobrega; kljub (emu, da jim ie večkrat huda predla, pa so vedno in vsakomur po svojih močeh radi pomagati. Predvsem so bili ves čas cd ustanovitve gasilstva v naši ob- ua kmetih im poročim Zalko. Zato pa ni zadosti, da ulovim kako uro — naletel sem na neko skrivnost prav tisti dan, ko sva se dobila prvič pri sv. Mavru. Potrebujem vase pomoči pri velikem delu, ki naju spravi na krov. Usoda naju je pač pripeljala tisti večer v ono gostilno ...« Voz se ustavi pred nizko hišo. Didje se spomni, da je zginil tisti večer Obešen v tej hiši in da je sklenil takrat pozvedeti kaj o pisarju in njegovi ljubici. In zdaj? Mališ ga pelje v pralnico, kjer se je sukalo polno deklet okoli čebrov. Mališ namigne čednemu dekletu, ki pelje Didjera v snažno opremljeno sobo. Didje preiskuje, sprašuje — in zlo-kobeit nasmeh mu sedi okrog usten: »Vaša bolezen, lepa Zalka, ni prav nič nevarna. „« Zalka ga pogleda, zakriči, zalhti in zajoče. Mališ razume, objemi je deklico in se veseli: »Zavijali ga bomo v svilo«... Pa zakaj jo-češ, srce moje?« Deklica upre svoje solzne oči vanj: »Ne smem pred oči staremu poštenjaku, svojemu očetu ... Koliko časa vas že prosim, da mi Vrnete pošteno ime! Dajte ga vsaj svojemu otroku!« Mališ za jeclja, stoji kakor omamljen: »Pošteno ime? Saj ue more nositi imena svojega očeta... Vem, da bi vaši ne sprejeli uboge perice,« stoka Zalka. »S prstom bodo kazali name in na otroka...« »S prstom bodo kazali za otrokom,« ponavlja kakor brez uma Mališ. Mahoma se upokonči: »Prisegam ti, Zalka, in ta gospod je priča: Dete bo imelo očeta ln pošteno ime.« Poljubi jo ua čelo iu migne Didjeru: »Prosim, pojdite z menoj — peljite me domov. Zmeden sem. Pa karkoli: P redno se izteko dnovi, mora biti Zalka ugledna gospa- Didje se zakrohoče: »Prijar tel.i Mališ! Ze kar poštenjačitel« »To hočem!« Sini vnet delavec. Ni bilo požar* v občini, da ne bi pomagali. Pa tudi drugače so Zortnauov o& laliko vsem v lep zgled. Prisrčen vtčer, ki so mu ga iz svojih sredstev napravili njihovi tovariši, je starčka ganil do solz. Naj jim dobri Bog, ki ie s tako lepo m častitljivo starostjo nagradil vse njihovo trpljenje v življenju, dodeli, da v zdravju in zadovoljstvu učakajo se lepo število let! Najstarejši faran je odšel... (Moravče.) Pred par ledni smo pokopati najstarejšega fa-rana Janeza Vidica, p. d. »Viščovega očeta« iz Gor. Prekra, v lepi starosti W let. Pokojni je zadnja leta sem živel pri svojemu mlajšemu sinu Francetu v vasi Hrastnik. Bil je izreden ljubitelj dobrih knjig; saj je bil naročnik Mohorjeve družbe od njene ustanovitve, tudi je do zadnjega bral »Domoljuba*. S svojo visoko starostjo je bil živa knjiga, pripovedujoč nam o dogodkih tistih časov, o katerih že čita-mo kot o zgodovinskih dogodkih. Naj Bog da sladkega pokoja njegovi duši! Gospodinjski tečaj. (St. Gotard.) Tu se je vršil trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki se je zaključil v petek, dne 30. novembra. Vodila ga je z veliko vnemo in požrtvovalnostjo gospa Helena Kelhar in v jx>moč ii /e bila gdč. Anica Turnšek. Udeleževalo se ie tečaja 16 deklet. Da bi starši in oskrbniki deklet bolj pojmovali j>otrebo takega pouka, zato so bili nekaj dni pred sklejxnn povabljeni k skupnemu kosilu. Tu je bikj več primernih govorov. Zahvala udeleženk vsem, ki so kaj pripomogli, tla se je tečaj mogel vršiti. Govor go-župana in gospoda župnika in za sklep bo- drilne besede gospe voditeljice. Upajmo, tla je tečaj veliko pripomoijel k vzgoji skrbnih, vestnih in krščanskih gospodinj. Nova podzemrljika čuda. (Petkovec.) Petkovski fantje so junaki, da malo takih. Za spori in zabavo pregledujejo v prostem času podzemeljske votline in brezdua, katerih je v okolic mnogo. Podzemeljske jame so polne krasot, ki jih doslej še nihče ni videl. Več brezden je takih, da se je vsak zgrozil, če je njihovo ime le omeniti slišal. S strahom so ljudje metali kamenje notri in se bali, če se jim ne bo iz črne luknje prikaza! morda sam bognasi-aruj. Sedaj nas ni več strah. Strahove so pregnali naši fanlie. izmed vseh jam je najbolj zanimiva ona v Gadobovskih rupah. V to brezdno so lantje postavili dvajset metrov dolge lestve, za katere so morali posekati kar cele mlaje Mnogo znoja so prepotili in neštetokrat so morali zakričatl »Korak« pralno so postavili lestve pokonci, at častno! Vseh otrok pa je v vrtcu 245. Pa tudi nov praporček »o si nabavili otroci sami — borci za katoliško misel — so ga kupili. Mladina v svojem srcu nežnotenloo čuti, kje dob iva trdno podlago za bodoče varstvo vere in države. Tudi proslavo v cerkveni dvorani so otroci hoteli prirediti, a skoro tik pred začetkom jim je bila onemogočena. So jo pa priredili naslednjo nedeljo, 25. novembra. Otroci, zdravstvujte pod praporčkom Marijinimi Zlata poroka. (Selca-Netnilje.) V ponedeljek, dne 26. novembra sta obhajala Jože Marinšek in njegova zvesta življenjska tovari-šica Franica roj. Peternelj zlato poroko. Ob desetih dopoldne sta se prišla zahvalit v spremstvu otrok, vnukov, sosedov in številnih prijaleljev in znancev na Jamnik. Med sv. mašo sta zlatoporočenca prejela sv. obhajilo. Opirala sta se na pozlačene lesene križe, ki 5>ta jih skozi 50 let vdano nosila. Svatba se ie vršila v domači hiši pri Kmetu v Nemiljah, kjer sta starešina L. Pogačnik in domači župnik čestitala slavljcncema k izrednemu jubileju in jima želela v imenu vseh faraiwv še mnogo let. Tej želji se pridružujemo tudi mi. Smrtna kosa. (Priinskovo pri Litiji.) Ljudje pri nas letos zelo umirajo. Prejšnji teden je umrla Marija Kastelic iz Oble gorice v starosti 60 let. Bolehala je že dali časa. Večkrat jo je zadela kap. Pogosto previdena š tolažili svete vere je mirno v gospodu zaspala. Bila je naročnica »Domoljuba«. Zapušča dva sina (eden je v Ameriki); še pred njo pa so legli v hladni grob mož, pet sinov in ena hčerka. Naj počiva v miru, ostalim pa iskreno so-žalje. Didje se zamozači: »Ne potrebujem zdaj poštenjakovičev.« »Potoček mora pogosto m a preko blata, predno pride do zlata,« se zvijačno nasmehne Mališ. »Jaz sem tak potoček. Bogat človek je poštenjak in jaz bom v par mesecih poštenjak. Zdaj pa hitiva v vaš kabinet, da mi razložite svoje težave tn se po-govorivn o mojih načrtih.« — V kabinetu pripoveduje Didje, kaj vso se je zgodilo, ko se je sestal z očetom in materjo. Mališ poskoči in prebledi: »Vaš oče... Ne sme nam delati škode. Lep oče, ki hoče spraviti na vislice svojega sina in njegove prijatelje.« »Saj mi je le očim,« se izgovarja jezuo Didje, »ne vem, zakaj mt je dala mati ime po drugem možu.« »Ze prav!« sikne hudobno Mališ. »Ta mož nas ne bo tožaril na policiji. Gospod predsednik ima že tako dovolj posla, ker se vračajo Emušeti, ki so bili prebodeni, na smrt pre-teiienl in tako dalje, zdravi k svojemu poslu, kar dela čast našemu gospodu doktorju.« Didje se prestraši. Kes, da je očem kriv sramot«, ki ga je doletela, ker mu preti zaradi njegove odkritosrčnosti sramotna smrt, vendar je mož njegove matere. Živo predeči Didje. »Nočem, da doleti mojega očeta kaj hudega « »Veste, da nisem za kri,« so zarežl Mališ. »Očetu dokažem, da ste posten, in bo molčal. Zdaj pa vaše srčne zadeve, doktor.« Didje se otresa neke neprijetne misli in sc razgori v želji po maščevanju. Mališ posluša, sprašuje spretno ln kima: »MaštSevntl se hoče. Kar lepo po vrsti. Vzemiva najprej onega, ki vam jo prevzel dekle — kmeta Bur-gTindca. Kaj naj se mn zgodit Majhen sunek pod rebra? Torej jutri večer... Ndsem prl- Žatelj takih zadevščin, vendar nisem tak, fla i ne postregel z vso vnemo prijatelju. Kaj pa gospodična?« »Na kolena predme! Poprej pa razderem srečo njenega brata. Ta človek, ki me je vrgel iz svojega stanovanja, mi je zaupal malo poprej tajne neke visoke rodbine. Oh, Verban! Nisi še poročen s kneginjo. Pridem, do te čedne kneginje, ki dopušča, da moalta hčer trgovčič in bivša dojalja. In če bi ne um pol pri kneginji, Jadvige vendar ne dobiš, Verban! Tekmeca imaš, ki zna sukati sabljo, Jadvigdn zaročenec, grof Furtin...« Mališ skoči pokončni, stiska Didjeru roko in vpije: »Kako ime ste spregovorili? Povejte ga še enkrat za tristo vragov!« Osupel odgovarja Didje: »Imenoval som vam Pavla, grofa Furtina, sina Verbaaiove tete grofice Furtin. Bil je doslej v vojaški službi ua otoku Martiniku. Vrnil se je po smrti svojega očrna in zdaj je podedoval vsa ogromna grofova posestva- Zaročen je s kne-ginjo Križko, ki je prisegla Verbanu, da ne poroči nikdar grofa. Treba ml je torej opozoriti samo kneginjeter grofa in Verban je mrtev — sestra brez varstva. Pa zakaj me gledaš tako debelo, Mališ? Si znorel?« Mališ se vleče za lase, se prijema za no«, sc tolče po kolenih in jezi: »Prehud je ta poper, prehud! Potrpdte, doktor! Prečuden slučaj! Je namreč prav to, kjer mislim, da tiči najino bogastva 0, ue jokaj, Znlka! Ze imamo in vse pošteno, drugi bodo plačali za svoje grehe. Ali zamotana je ta štrena, za-rototana, pa jo razrešimo, na mojo vero! Govorite, doktor, ln pazite na moja vprašanja: Vi pravite torej, da je v Parizu mladi grof Furtin, ki je prišel z otokov? Ga ne zamenjavate z gospodom Furtinom, ki je bil brat rajnega gTofa?« »Kaj M ga zamenjavali Poznam oba. Gospod Furfcm živi v palači Furtin in pomaga upravljati premoženje. Mladi grof je že znan v Parizu. Mati grofica ga razkazuje kakor kako čudo lepote in duhovitosti, v resnici pa je mladi grof molčeč ln zamišljen.« ■ Esperanto na deželi. (Čatež pod ZapUzom.) Ves svet stremi za napredkom, pa tudi mi tri. kakor nočemo nazadovati. Ker imamo se taj ravno čas, smo se vrgli z vso vnemo na esperanto, saj je boljše se učiti enega jezika kakor večih. Uči nas «>• spod šolski upravitelj iz Primskovcga. Vsako dru. go nedeljo prihaja k nam in nam vbija v glavo esne. rantsko slovnico. Kar dobro nam že gre. Tudi naj gosjjod župnik se udeležuje tečaja. Pa nikar ne mi-slite, da so tečajniki samo mladi fantje in dekleti, tudi taki so nami, ki so že videli Abrahama. Z željo, da bi se esperantska ideja pri nas globoko zasidrala, kličem: »Vivu Esperanto!« B—aki: Oh dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) 12. Kako je bilo v Barnaulu. Ko se je naslednje jutro, dne 25. seiptentbri 1914 zdanilo, smo pristali v Barnaulu. Ob breg« pogoriSče. O vzroku sem zvedel sledeče: V m-četku vojne je ruska vlada odredila splošno jit«. povenl alkoholnih pijač. Pa za denar si tudi v Rusiji vse dobil in Se dobiš, tn tako se jc zgodilo, da eo se za vojno ne posebno navdušeni ruski vpoklicanci, napil: »vodke« (z vodo poinežanegi špirita), razgrajali in del mesta zjbgaU. Naj povem že sedaj, o čemer sem »e pozneje sam prepričal, da je Rn« izredno dober človek, če je trezen. Kadar pa je n. pr. mužik (ruski kmet), pijan, se ujezi za prazen nič do besnostl in takrat pore'« vratove živini v testnem hlevu in je nevaren vsem, ki ee srečajo z njim. Uvrstili 60 naB po deset In deset (z deaet j« množenje najlažje!) in hajdi v uiosto! Hiše, večj« in male, v ogromni večini lesene, eo pokrite deloma z deskami, največ pa z rdečkasto ali zelenkasto pobarvano pločevino. Nekaj posebnega eo ulice sibirskega mesta. Ravne, včasih več kilometrov dol-ge, eo pokrite precej na debelo s peskom, prav z« prav z nekako sipo. Zdi se ti, da korakaš po afriški puBtmji in 11 e po sibirski planjavi. Po bolj prometnih ulicah je ob straneh do metra širok leeen hodnik, poln krivin in odprtin, ki sem jim »Lej, kako je zamotana ta štrena... Kako more životi človek, ko sem ga videl mrtvega in kako more živeti ubijalec poleg svoja žrtve?« »Imaš vročino, Mališ?« se čudi Didje. »Kdo je mrtev ln kateri ubijalec živi poleg svoje žrtve i« Mališ pa odgovarja sam sebi: »Videl sem, ko ga je zabodel, videl sem, ko sta ga vlekla v reko, slišal sem, kako je plosknilo truplo v vodo- In ta pravi, da živi... Pa je tu nit — imam jo, imam!« Mališ si udari v roko, skače in plešo po sobi, se krohoče. Didje ga gleda in čaka, kaj bo. Mališ se umiri, postavi pred Didjera ln vpraša slovesno: »Se spominjate, doktor, onega večera v majnlku, ko ste me pustili v gostilničarjev! postelji pri sv. Mavru in me našli pozneje za vogalom? Rekel sem vam takrat, da sem doživel nekaj čudnega v oni gostilni ...« Mališ sede ln pripovedujo, kako se je Ml zbudil, ko so trkali ua vrata, kako je slišal ves pogovor mod gospodom Furtinom in gostilničarjem, kako je videl mladega Pavla, v hrbet zabodenega od Furtina in je on, Mališ, zbežal skozi okno. Še tisto noč je pogorela gostilna in gostilničar je zginil.« Mališ j« končal, pomislil in do«tavil: »Ker pravite, da živi mladi grof, je jasno, da je zavzel njegovo mesto drugi. Vprašanje je samo, komu v prid in komu na kvar? Doktor, vi ste siti te službe? Živeli bi radi v časti? 3ec je izsleden, pomagajte mi ga prepoditi na muho in delila bova premoženje dveli visokih robin.« Didje izbruhne v smeh: »Noriš ti Mali«, in norim jaz, ker te poslušam.« »Dogodile so se še bolj čudne stvari,« skomizgne Mališ. »Pridite nazaj v opero! Tam se zbira boljši svet in prepričan sem, da dobim tam ključ do te omare. Preiskrbite »i ložo.« file*. 49. j DOMOLJUB«, dne ».decembra 19K4 6trau ou.7 poznaj« »nkrat poetjil žTtev tudi Jas. Na barnaul- ekem lesenem »trotoarju« sem «i namreč iivil nogo ia čutil ia tcžku prenašal posledico več kot leto doi. Baruaiil je veliko mesto, po številu prebival-»tva, če se ne motim, ue mnogo manjše od Zagreba. Tedaj je iui«—6 milijonov, se gospodu Malhovu še sanjalo ni. Njegova hčerka, trinajstletna gimnazistka Marija jo že znala nekatere nemške besede, vendar še daleč ne toliko, da bi bil vsaj zasilen najobičajnejši nemški pogovor z njo mogoč. Ko, je bilo gostije konec, sta me gospod in hčerka spremila prav do hišnih ovrat in nie prijazno vabila,'naj pridem še. Dne 2i). septenubrn 1914 smo odkorakali na baruaulsko vojaško vežliališž«. Zelo dolgo smo ča- kali. Končno je vendarle doepel ruski general fimid b Omeka z večjim *pr?n»tvom. Lepo in na dolgo in široko je govoril o ujetniSRi hrani, stanovanju, plačah itd., kur pa se je pozneje le malo izvršilo. Ugotavljal je, dn je do tega dne v Rus:ji skoro četrt milijoua ujetnikov in ostro je zavračal razširjevalce drugačnih, za Rusijo neugodnih vesti. Nazadnje nam je želel skorajšnji povratek v domovino. Za »priboljšeks smo ta dan obedovali Belo v mraku. Zvečer sem utopil tf bližnjo prodajalno po tobak. Naslonil seiu se po nerodnosti na šipo, ki je zapirala predal in jo zdrobil. Nesreča ie bila Se posebno zato neprijetna, ker nisem imel denarja, da bi šipo plačal. »Ničevo-t (nič hudega), je dejal trgovčev sin. Jaz pa sem se opravičeval, kakor sem vedel in znal. V prodajalni je bila tedaj prijazna gospa, tridesetih let. Videla je mojo zadrego in ee ini zdi, da sem se ji smilil jaz — «nolar. Kupila mi je veliko klobaso in dve štruek: kruha, iti še povabila me je, naj jo obiščem ua domu. »Prihodite k nam v goste,« je rekla in odšla, da sem v zahvalo komaj besno izgovoril par besed. »Kdo je ta dama,« vprašam trgovčevega sina. On odgovori: »2ena tipograta Matrona Serjenkova, bivša učiteljica.« Naslednji dae, dne 80. septembra 1914 sem napisal več pisem, euo seai naslovil ua gospoda svetnika Antona Čadeža, tekra-tuega urednika ^Slovenskega nčttelja«. Gospod svetnik je dopis pod zaglavjem »Med ruskimi zvezki'? prsjel io ga kot prvo zanimivost i> moje ujetniške dobe tudi priobčil v glasilu SlooiSkove zveze. Stotnik Forater, tudi ujetnik, ki'pa je imel za par dni nad nami nekako varstvo, mi je dovolil izhod v mesto. Hodim nekaj časa po dolgih ulicah, a ne opazim nič posebnega- Ustavim ee pred večjim lesenim poslopjem, ki je nosilo nadpie: »Požarnoje djelo«, gjasilaki dom a visokim lesenim stolpom. Na vrhu stolpa, ki je ograjen, noč in dan pazi čuvaj n* morebitni pečar v mestu in z udarci n» tnali zvon oznanja vsem in vsakomur, koliko je ura. Nastopil je 1. oktober 1914. Rusko časopisje poroča, da so Avstrijci doslej ujeli SO 000 Rusov in Srbov, dočim so Rosi osvojili nad 250.000 ojet-nikov. — Trgovčev sin mi posodi eiovnieo ruskega jezika. — Ko grem od obeda, 12 letna deklica podari meni in tovarišu pa dva akutna piškota, za katera je sama žrtvovala denar. (Nadaljevanje sledi.) Predstava so je začenjala ob pol šestih. Gospoda ni prihajala točno; to so prepustni onim, ki »o polnili galerijo in parter. Didje je prišel zgodaj, pa ni gledal ne igre ue občinstva. Kazva'ovlla sa mu je duša v strastni želji po poštenju. Dn b! postal zopet pošten ln poleg tega bogat, temu bi žrtvoval celo željo po maščevanju- Ce je pa_ bogastvo In pošteuje nujno zvezano z maščevanjem, bi mu bilo seveda še ljubše. Ponižani bodo, ki so ga sramotili. Ubogi Verhan ga še kruha poprosi! Metku, bi rada j>o«tala njegova žena, Rado bo bridko plačal, ker se, ni hotel bo.nv vati z njim... Poštenje!... Zlato! Očim ne ho več gledal osorno na visokega gospoda, m«,ti bo srečna. Oba poSlje na kako posestvo, kjer bosta nadzorovala pristave. O, kaka radost, kaka sreča, ko boš rešen ubijalskih Emašetov, ko ue boš skrival svojih korakov in dejanj... Pit kdo te gleda ia parterja, Didje? Težak jo ta pottled in dušo tišči... Oui lepo blečoui mož? Kuj ni to gostilničar od sv. Mavra! Kaj te »leda tako. kakor te uiora. Morda, je tudi on samo slučajno zašel v vrtinec slih dejanj, v vrtinec, iz katerega sc ue režiš več, če si enkrat v njem... »Kaj hočete?« se zadere Didjc na starega gospoda, ki jc stopil lieopažen v ložo in sc jo dotaknil a zlatoglavo palico njegove rame. Starec molči in stresu glavo. »Pojdite, sicer pokličem vratarja...« »Umirite se vendar, dragi doktor, m pustite vratarja, saj bo tukaj šo prostora za prijatelja.« Didje strmi v rumene gube *»«>«« more načuditi: »Dobro ste našemljeni, Malis. Toda čem t» vam je to?« , . .... Mališ se vsede važno m poeam, pokaslju- jo in pogrkuje in pripomni; »Paziva na oder! Lahko naju opazuje kdo. Najlažje vidiš vse, če knžeš, da ne vidiš ničesar. Našemil sem se, ker 'e med vratarji in redarji neki poštenjak korporal Kapa, Znlkin brat. Drugič se vta: kne starec br/.ie v opravke drugih. Je kaj znanega v gledališču!« »Doli ie gostilničar od sv. Mavra,« mrmra novoljno Didje iu obrne glavo, da mu n« more Mališ gledati v obraz- »Ga že vidim,« pravi Mali«. »Kako se je napravil, galjot! Opazuje naju... To je slutnja. vam pravim, doktor. Vidite, kako je prav, da sem se našemil. Pa zakaj me ne po-slušatet« , , » „ Didje mu pokaže v nasprotno ložo: »1 o-frleite, kako krasna je mlada dama tamle. Starejša gospa vsa v draguljih bo gotovo njena mama. Ati kaj naj bi bila ona kmetica? Kaj, ko bi bila Kvižka kneginja s svojo dojiljo?« »Prav gotovo je. Prepričan sem. Poglejte samo mladeniča tam pri gostilničarju. V ložo gleda in ue zaman. Vrban je!« zardi Didjc od zavisti in porine stol nazaj. »Vrban. ki se utaplja v ornih ooeh,« se hihita in pokašljuje Mališ. »Kaj, doktor, kneginja je lepa in vredna, dn se potrudite zanjo. Pa midva nisva prišla som, da bi oben-d o val a dekletce. Povdarimo: ako je gostilničar tukaj, mora biti tukaj tudi oni drugi, Pazite! Kneginji sta pozdravili ravnokar v loio na naši strani- Sklonite se previdno ven.« Didje se ozre in pove: »Vidim postavno gospo in mladeniča. Ah, tu je tndi gospod Furtin. To sta torej grofica, teta Verbanova, in njen sin Pavel, zaročenec mlade kneginje, Tn Verban je sklonil glavo — seveda...« Mališ hihita: »Seveda, savoeenec je tu. A U goatilnieavski galjot opazuje Kvofarijo. Kako mežikuje z očmi! Komu? Taka znamenja »i dajejo samo pajdaši »lih dejanj...« Šepetal jc, delal opazke ln so ekloml fcs lože. Kar ga vrže nazaj. »Moj Bog!« aastoce. »Saj je to on, prav on! Kako je mogel priti iz vodo in kako more biti polog svojega ubijalca?« , ' . . . , Tačas je minulo prvo dejanje m nastalo jo običajno prerivaj) je in glasno govorjenje. Mališ se dvigue nagloma iu udari Didjera po plečih: »Sam vrag je zarešljal to štreno! In vendar sem našel nit. Tisto mežikanje je bilo namenjeno grofu, tisto mežikanje mi dokazuje... Ostanite tukaj, doktor, počakaj-te me « Na hodniku izvleče Mališ veliko toba-kiro in si natlači obe nosnici. Nato začne ki-hati, da ga kar stresa. Vso se ozira vanj in Mališ izvleče velik .svilen robec in se use-kuje kot bi trobi'. Ko tlači robec za čipke na oprsniku, ga prime za roko oduren starec in mu reče: »Tu smo. Osem nae je.« »Dobro,« pravi Mališ, »za nama!« Starec vz;u!ii! rdeč robec in s>i otepa z njim ramo. Mališ prime tovariša pod pazduho in mu za-bičuje: »Ne pozabi, da sva klepetava starca. Odgovarjaj, če bo treba.« Ia ložo poleg Didje m stopi mladi grot »n se pokloni kneginji. Ne zmeni sc za starca, ki se pehata v glasnem razgovoru za nflm. Zgine v knežinjo ložo pa se vrne takoj zopet nn hodnik. Starca se obrneta za njim. Glasao vzklikue Mališ: Torej umrla? Coneslatovsi a Martinika? Ker jo je. zapustil siaroeenec?« Trikrat ponovi Mališ to besede, grof Turbin pa gre zamišljen svojo pot. Mališ čestita sam sebi: Mrtvi se ne vračajo. Pa kdo je postavil tega fanta na grofovo mesto? Gospod Furtin je umoril pravega Pavla, torej no bo vozil drugega k materi, ne bi trpel, da bi mu jemal drugi premoženje in ime. Kdo drupi itfra tukaj, kakor gostilničar, ki je bil pnen umora. Gotovo se hoče maščevati nad gospodom Furtinom hi deliti premoženje z foni. Pa bonto delili še dragi, gospod aireta (Nadaljevanje.) Take »direktne« volitve ae pa vrše le v te tajnižje sovjete, dočim so volitve v vse višje sovjete i n d i r e k t n e. Vaški sovjeti volijo občinske, občinski okrajne, okrajni okrožne, okrožni gubernijske in guber-nijski končno delegate v kongrese dotičnih republik, oziroma v vseruski sovjetski kongres, ki naj bi nadomeščal nekak parlament SSSR in ki šteje okroglo 1500 članov. Ker se vrši torej 5—6 kratno p r e c e j a u j članov kongresa, se pač ni bati, da bi prišli vanje stranki neprijetni delegati. To preprečuje končno že volivna pravica, ki tudi ni enaka, kajti mesta (industrijsko delavstvo) volijo petkrat toliko delegatov kot kmetiške vasi. Po mestih odpade namreč en delegat za kongres že na 25.000 volivcev, po kmetih pa šele na 125.000. Tudi to zapostavljanje kmetiškega ljudstva za industrijskim delavstvom je za boljševike jako značilno. Izprva so bili boljševiki le stranka industrijskega delavstva in šele pozneje je Lenin uvidel, da mora pritegniti tudi kmete, toda ti so mu služili vedno le kot sredstvo, da pomagajo do zmage industrijskim delavcem. Kmeta rabijo še danes le za nekak okrasek, za propagando, dočim ga sicer daleč zapostavljajo prav povsod. To nam med drugim prav nazorno dokazuje dejstvo, da je bilo n. pr. 1. 1928 v vaških sovjetih še 46.6% kmetov in kmetiških delavcev, a v okrajnih sovjetih !e še i% in še slabše je v višjih sovjetih. Tako je kmet, ki tvori ogromno večino vsega prebivalstva, brez najmanjšega vpliva ria javne zadeve. Najvišja oblast v SSSR je seveda »kongres SSSR«, s ker so ga začeli sklicevati kmalu po revoluciji le po enkrat na leto, pozneje celo le vsako drugo leto, a sedaj niti toliko ne več (zadnjič je zboroval od 7.—17. III. 1931), ua 8—14 dnevno zasedanje, je tudi ta oblast le navidezna, ker onemogoča vsako praktično delo. Zboruje v opernem gledališču v Moskvi, ki je za to priliko bogato okrašeno s komunističnimi znaki in strogo zastraženo z vojaki. Na odru sedi spredaj predsedstvo, za njim CIK, v. prostoru za orkester so razvrščeni časnikarji, v parterju in po drugih prostorih pa sedi okroglo 1500 članov kongresa. Otvori kongres predsednik (ta je že od 1. 1924 M. I. Kalinin) z obširnim nagovorom, nato se vrše z vzklikom volitve predsedstva (to šteje 85 glav), za njimi se pa bero brezkončna poročila raznih funkcijonarjev, ki jih kongres navadno sploh brez debate potrjuje. Proti-predlogov ni navadno nobenih in vse se odigrava soglasno, zato ni za kongres navadno tudi nobenega pravega zanimanja. Zaradi redkega in kratkega zasedanja o kakih resnejših razpravah ne more biti govora in enako ne more priti seveda tudi do nobenih pravih pobud. Na ta način je seveda lahko razumljivo, da leži resnična oblast v rokah CIK-a '(njegov predsednik je V. Molotov), ki sestoji prav za prav iz dveh delov (zbornic): zveznega sveta in narodnostnega sveta. Prvi (Sojuznij sovjet), ki naj bi bil nekako zastopstvo vsega prebivalstva, sestoji sedaj iz okroglo 450 članov in ga izvoli sovjetski kongres, drugi (Sovjet nacionalnostej), ki naj bi zastopal posamezne sestavne dele države (narode), pa sestoji iz okroglo 140 članov in odpošlje vanj vsaka zvezna republika po 5 članov, vsaka avtonomna pokrajina pa po 1, a vse potrdi kongres. CIK zboruje navadno trikrat na leto po 1—2 tedna, izdaja vse osnovne zakone, sklicuje kongres in voli svet ljudskih komisarjev. Glede na kratek čas zasedanja zakonov, tudi ta ne izdeluje in ne pretresa sam, temveč jih le naknadno potrjuje. Skoro prav vse zakone zadnjih let sta izdala predsedstvo CIK-a in svet ljudskih komisarjev, a CIK jih je le naknadno potrdil, dočim so bili kongresu le naznanjeni. V dobi, ko ne zborujeta ne kongres in ne CIK, vrši namreč vrhovno oblast predsedstvo CIK-a, ki sestoji iz 27 članov, izdaja izvršilne zakone, nadzoruje vso upravo iu vrši vrhovno pravosodstvo. Kot vrhovno izvršilna upravna oblast pa obstoji poleg predsedstva CIK-a še »Sovjet ljudskih komisarjev« (Sovjet narodnih komisarjev = = Sovnarkom ali SNK, osnovan z dekretom z dne 25. X. 1917), ki je štel 1. 1933 poleg predsednika in njegovega namestnika še 10 članov za posamezne upravne panoge. Ta odgovarja nekakemu ministrskemu svetu po drugih državah. sučno so sestavljene sovjetske oblasti po vseh te-publikah SSSR, le da je njih moč zgolj navidezna, kajti CIK osrednja zveza lahko po mili volji izpreminja in razveljavlja vse sklepe in odredbe sovjetskih oblasti po posameznih republikah (§ 20 ustave), ne glede na to, da so tudi finančno popolnoma odvisne od zveze. Pa tudi moč osrednjih oblasti je v resnici zgolj navidezna, kajti prav vse in prav popolnoma je odvisno končno ie od vsezvezne komunistične stranke boljševikov. (V sjesojuznaja komunističeskaja partija boljševikov - VKPb) oziroma njega diktatorja (poprej Lenina, sedaj Stalina), ki lahko po mili volji nastavlja in odstavlja prav vae funkcijonarje prav vseh oblasti in o kateri smo obširneje že govorili. Vlada je demokratična in ljudska le tedaj, ako je res in čim bolj neposredno odgovorna ljudstvu samemu. Kakor vidimo v Rusiji 6 tem ni niti govora, zato se v tem pogledu tudi danes prav nič ne razlikuje od nekdanje carske despotije. Zamenjali so se le despoti, bistvo je pa ostalo. Dočim so socijalno demokratične stranke pri svojem praktičnem političnem udejstvovariju uvidele, da jim demokratična država lahko najbolje služi za delavsko skrbstveno politiko, ki naj bi bila njih glavni cilj, pa boljševiki neomajno vztrajajo na načelu diktature proletarijata, ki jo istovetijo z neomejenim gospodstvom svoje stranke. Dofim hočejo biti vse druge države vsaj na zunaj nepristranske, »nad-razredne«, se pa SSSR sama službeno proglaša za razredno, čeprav ni pojem »proletarijat« niti točno določen. SSSR je vladana strogo od zgoraj navzdol in najvišje oblasti so brez vsakega ljudskega nadzorstva ter neodstavljive. Ponovno smo že poudarili, da je neomejena gospodarica današnje Rusije le komunistična stranka, čeprav je štela ta l. 1927 samo 2% vseh volivcev SSSR. V nižjih sovjetih so nekomunisti zastopani še precej močno, deloma namenoma, deloma pa zato, ker po vaseh niti ni dovolj komunistov, da bi mogli zasesti vsa mesta v njih, a čim višje gremo, tem bolj nekomunisti kopnijo, dokler v najvišjih sovjetskih oblasteh skoro popolnoma ne izginejo in jih dopustijo tam le par za — nekako reklamo in varanje nepoučenih. Vse to nam najbolj nazorno dokazuje naslednji pregled sestave vseh ruskih sovjetov za 1. 1927: Vrsta sovjetov C !> občinski okrajni okrožni X m mestni okrajni okrožni okrožni gubernijski sovjeti zvez. republik Inriiiii sovjetski ktngrt« ii CIK članstvo novirta II Izvršpni odbori komun, j nekom, jkomun. | nekom 14 30 38 51 56 6! 68 66 72 73 o d s t o t k 86 | 25 70 62 49 44 30~ 54 56 68 69 32 34 28 27, 73 69 68 98 4~ 75 46 44 32 31 ~27 31 32 1-6 RAZNO Posvetovanje zaupoi. kov II. skupine rudarske zadruge s TPD. Obrav-navalo se je sledeče: 1 Da se preinesle učni itoi pači v kopaške skupine kar je gen. ravnateljstvo ie zaenkrat odgodilo zaradi pomanjkanja tozj. devnih podatkov od rav-nateljstev. 2. Depulatni premog se izenači za vse okraje TPD tako, da dobi vsak upravičenec 3 Ione kockovca in 3 tone ore-hovca letno, kar je bil dosedanji običaj po gotovih okrajih. 3. TPD se obveže plačevati odškodnino tistim, ki so klicani na orožne vaje (S 219. obrt. zakona). 4. Da se upokojeni rudarji, kateri imajo sina ali poročeno hčer ter je mož rudar, ob. drže še nadalje v stanovanju. 5, Za rudnik Kočevje se je obljubilo en šiht več mesečno, tako da bodo delali 16 šihtov na mesec. 6. Obljubilo se je tudi od strani gen. ravnatelja, da se bo zaradi stanovanjske bede v Tr-bovljah v doglednem času izgotovila ena že stoječih neizdelanih stanovanjskih hiš. Obravnavala so se še razna druga pe reča vprašanja, na kalera pa se ni dobilo jasnih in pozitivnih odgovorov. Iz vsega zgoraj navedenega se vidi, da vrši U. skup. rud. zadruge fes z veliko požrtvovalnostvo svojo nalogo za izboljšanje položaja rud. delavstva. Čudno, da na« bolj ganejo žaloigre na odru in filmskem platnu, kakor pa v resničnem živijenju, Te dni je minulo 20 let, odkar jc voditelj srbskih socialistov v predvojni Srbiji Dimitrije Tu-covič umrl, zadet od avstrijsko krogle v bitki na Kolubar: pri Lazarevcn. Armada brezposelnih v Združenih državah je narasla od 10,106.000 v septembru 1933 na 10 milj. 951.000 v septembru 1934. Vlada podpira 4,334.000 družin, ki štejejo skupno okrog 17 milijonov oseb. Za podporo teh družin izda vlada meflcSno 95 milj. dolarjev. Bolgarska vlada je dala zapreti socialističnega voditelja Džidrova, feš, da je pripravljal elrmo-glavljenje sedanje vlade. Vratarji, čuvaji in Šoferji so glede delovnega časa zaščiteni in morajo vsled tega imeti zakoniti nedeljski počitek, zakoniti enotirni odmor p» enoturnem delu :n dobiti nadure plačane « 50 odstotkov pribitka. Srečen slikar. Ali sle že kaj prodali, odkar ste se začeli baviti s slikanjem' — Seveda I Eno odejo, zimsko suknjo in fotografski aparat, fS 8» » DOMOLJUB" je barometer našega verskega in narodnega gibanja t* ftiev. 43. »ttOMUUUik* dne 5. decoiuta* ISKtt St*an 611 Slovenski pregovori o denarju (I. ŠaSelj.J A.kil bi ee Ijudie za nebesa tako pulili, kakor ja denar, lii bila žo davno premajhna. Ake sva e: tudi brata, motnji aieta sestri. Amerilianski denar je samo za eno lclo. Brez denarja d« šolarja, brez soli domov. Brez denarja kakor Bog brez brata. Brez vinarja ni goldinarja. Cas je dettir. Čuvaj bule denarje za črno (nearefae) dneve. Denar — splavat. Denaj ima brej (ga je treba prešteli). Dena> ima kratek rep. Denar ima palzek rep. Denar ia iuibrnž«n uaeč lahko v. pridi ali Škodo obrneš. Demu in nagota moraš skriti. Denar In žene — vladarji zemlje. Denar le t: imej, pa glej, da tebe ne bo denar tefll. Denar ni siromak. Deuar oči slepi. Denar prebije železna vrata. Denar —' sveta vladar. Denarja kakor bučnih pečini. Denarja kakor peska. Denarju kakor praprotja. Denarja na cente. Dober prijatelj je boljši ko denar. Dober sosed jp boljši ko gotov deuar. Rohlar pravice — prijatelj petice. Dokler imam repar (denar) svoj, vsnlt mi pravi: Bratec uiojl Drag kruh, kjer denarja ni. Kn krivičen denar požre sto pravičnih, (jlas do neha, mošnja velja. Groš ni norec. lina denarja ko cigun (ali: berač) uši. lina denarja ko cunj. Ima denarju ko Bog bratov. Ima denarja ko vrag toče. Iona denarja ko žabi d lat Udi: perja). Jezik z mošnjo raste. Kadar denar poide, panutl prid«. Kadar imajo otroci in norci denar, imajo kra-surji dofcec semenj. Kadar kura kriči, »krni čez streho denar nese. Kdor deuarja ima, lahko moški ravna Kdor Ima deuarjji, ima vse vajeti v rokah. Kdor iuia denarja, temu se od daleč duri od-piiaio. Kdor ima gr«š, ta je mož. Kdor js (ženske) ne pozna, bi jo kupi) za druga denarje. Kdor ae hruui krajcarjev, ue šteje cekinov. Kdor no hraui par, ue šteje zlatov. Kdor ni bogat, vinar ima rad. Kdor nima denarja, naj ne hodi na sejem. K dar g tajim deusrjern hišo zida, kamenje ua »voj grob nosi. Kdor & deuarjeui kam ne ve, naj hišo zida in »e pravdati začne. Kjer denar, lam um. Kjer ni pleba (denarja), prijaznost neha.' Ka h: snela deca denar, hi bili kramarji bogati.. Ko denar poide, pamet pride. Komar krajcarjev ni mar, ne bo goldinarja gospodar. Ne kttpt za goldinar, kar moreš za groS. Nikjer ne nastiljajo z denarjem. Nima ga okroglega. 8H>ral denar desetkrat, preden ga izdaš. Okoli zlatega teletu svet na sapo pleše. Petica — moi. Petica moži (denar pomaga do možitve). Pei grošu ai prijatelja, ue toata. State vere, »tarih ljudi in starega denarja bodi ti wiefej mar. Tisti: denar jo gotov, ki ga človek v pesti drži. Veliko berallvB jo brez denarja bogaafvo. V mešaji (pri denarju); ni brala, ne sestre. i viaacji g® prihranijo zlatniki. in malo denarja luafo muzrke. SSa jHtUlaega m vsakim grmam petica, (denar). Zastonj.ves Rim »a greš, če pa groša ni. Zlata roka železna vrata prebije. Sla), kl^i \«aka vrata odpr?. 21a,t»tuu. maJiJtii ee vse klanja. mo BI i m V ¥$ak$ NS» »$©fš!@Sjš$a«! Armada pohabljencev. IVlfcfjako vojno minl-strelvo jo izdalo pod pritiskom gospode taleill rajr wer porožilo, ki jo izzval« v javnosti veliko pozornost. Iz poročila je namreč rnavidm). da sestoji be)L Ifijaki ettitniški- sbu* vMineiua ia invsabiiov'. Od 24 generalnih pomtuikuv je 10 invalidov, med 119 polkovniki je 111 pohabljencev, med 16K9 stotniki pa IU® invalid««, V oelati ima hofKijeku armada, rriretf 4048 častniki samo 1B9S zdravih mož. Sovražnik Cerkve Voltaire je napravil nekoS » svojimi učenci: izlet v okolico Pariza.. Bd je izredno do&ce volje in tako blesteče duhovit, da so srca mladeničev kar gorela za VolUirja, Eden izmed učencev, ki ni mogel krotiti svojega navdušenja za svojega učitelja, je šel in je zapisal v album ali v spominsko knjigo na razgledu sledeč« besede: Stari Bog je mrtev — Voltaire naj živi vekomaj!... Sto bt pozneje j« prišel aa isti kraj mladi Lamenais. Našel je tam še isto knjigo in ja bral one besede v njej. Lainenais j« stdef ia je eapisal poleg besed na rob: Voltaire je mrtev —-stari Bog pa bo žive! vekomaj. Kisi«, vina Profesor Schmidt, ravnatelj« higijen-»kega zavoda na univerz: v. Italle, je dolgo prouče? val vprašanje koristnosti vin in je prišel ito aak-liučka. da so kisla vina koristnejša od sladke kap. liice. V rijih je manj alkohola kakor v. sladkih, kur ee v sorejih grozilnih jagodah ni et varilo tolik« sladkorja, ki zviša odstotek ajkohola ia tudi strupenost vina. , Cesar Maksimilijan I. je bil jeseni 1. 1511 na lovu na divje koze nad Inomostom: ž ajka j« hodi) njegov dvorni norec. Na poti s planine sta cesar in norec naletela na dovolj mladega, toda skoraj popolnoma osivelega Tirolea, ki je sekal drva. Moteč. ki ui zamudil nobene prilike, da se je norčeval iz okolice, je nagovorit možaka: »Pri vas j« pa na vrhu že zapadel sneg. Ali bo skoraj zima?« »Sev.eda«, se pt odrezal bistroumni kmetič, »vsst kaže, da bo res tako. Goveda tudi že odhajajo v dolina.« Podmorski tunel. Pod močno trdnjavo, Gibraltar, ki obvlada morsko ožino med Evrono in Afriko aa pričali kopati pomorski tunel. Nameravajo namreč zveaati obe zemlji* Evropo in Airiko in tako ustvariti iaboino železniško zvezo med £f*a-sijo in španskiai Majokom, Ta zveza bi se zlasti eb času vojne prav lepo ebndsla, ker temu tunelu, se bodo mo£te škodovati sovražne ladje, Iu aicer a lahkoto zaprejo morsko ožino. Proti temn tunelu ae bodo mogla pa ničesar opraviti in bo ostala i zveza, nepretrgana. Msmavadaa. odkritje » rjave« premogu. V rja-i vem premogu pri nemškem Hafleju io odkrili v I sadnjem času ostanke tisočih predpotopnib živali,, I kar je samo po sebi nekaj nenavadnega, kajti kislin«, ki nastajajo v rjavem prememu, sčasoma uničijo takšne ostanke. V GieseSfal« so se te reci shranile samo zaradi tega, ker je tamoSnja voda , aelo apnena in manjša meč kisline. Okamenin«, ki i ao jih našH, so tako sijajno ohranjene, Ja se na, ! njih n. pr. natančno razločijo ribje luskina fa tisto o selenilo. Med najdbami j« nič manj nega 14C0 vte-tsnčarjev, rib, krkonov, krokodilov, predpotopnih kuščarfev, želv, predhodnikov naših prašičev iu konj itd. Zelo zanimiva, je. žival ki meri brez repa ■t cm in je živela po vsej priliki na drevesih. To hitje predstavlja doslei neznan člen med žuželko-jedci in prvimi polopicaaii. Ker odkrijejo vedno znova kakšno starinsko zanimivost, se zdi, da 6o Ceii.eHal neizčrpno najdišče za raziskovalce in da nam bo razkril marsikatera desiej nerešeno skrivnost Doke računat. Znani kirurg dnnajske tekul-tele profesor Gtussenfeia.uer je neJ«»Č z operacijo, rešil življenje nekemu avstrijteAemu nadvojvodi. Ko Je nadvojvod« ozdravel, je poslal k njemu svojega pribočnika, da bi mu povedal, kakšen honorar bi mu bil ljubši, komturni križec reita Franca Jožefa ali at.OOO goldinarjev. Oussenbauer jc odgovoril: dobim niti komtnrnesfa križca niti 20.060 goldinarjev, temveč 40.000 goldinarjev.« Sola na sodišču. Pred angleškim sodiščem je moral pred kratkiui lf tefni deček dokazovati sodnikom, da zna računati, pisati iu brati, da e tem reši smtn.ijske kaani svojega lastnega očeta. Oče je bil nmiireč obtožen in poklican pred sodišče, ce3, da svojega sina ne pošilja v šole. Oče pa se je opravičevat e lem, da svojega sina podučuje sam. Da se sodišče prepriča, ali je oče res svojega sina naučil brali, pisati in računati tako, kakor zahtevajo šoteko |*)et»ve, j® bolelo Mw» iapraSali fanta. Dali so mu. težka, vprašanja. Fant je težavno besedilo prebral brez napake. Pri pisanju je po- VSE bPiusJbe potrebčita p nlaki usakt Din 10-,— 15<—, 14*-— bnivalfi aparaii Dia 21-—, 34—-, &8..... britve Din J0-— 36-—, 76'— iasostrižnikj Čopiči, mila m vse druge potrebščine po izredno nizkih cenah.. HNA-M-OU* Cel)« »t. m Zahtevajte vet f ki bre*i>lačni cenik s več tisoč slikami. Kar oe ug tja, se zamenja ali vrne denar. kazal, Ha piše lepše in pravifeo^e, kakor vsak otrok nfegove slaresti, ki fcodr v državno šolo. Nato so mu soduik.i dali najtežje račune, ki jih je pa fantek rešit bree napake in s tem dokaaal, (ta Je v očetovi šoti vej doWl. kakor bi bil debil aoanja v državni, šali. Tega aiaesja «o bili todi gospodje sodniki, ki so dečkovega očeta oprostili od vsake ebtožhe. Kako smli.kf v Krr»pi o ameriških pvcdsedaikii. V Ameriki splošno, prevladuje mnenje, % je bil bivši predsednik Hoover »milijarder«, to Ja zelo pretiraao. Ilooveif eiee« ni tr^iel pomanjkanja, ain-paX vse njegovo preisožeuje ni aiMŠsalo, niti maiijon Šolarjev. Vendar je res, d« je imela Amerika le mato predsednikov, ki so bili v denarnem pogledu tako .tobv« la-eskrbljeai kaitOt Hoover. Waeiiingtoii je n. pr. svoje čase veljal za zete imovštaga »aeržs. Tudi predsednik JeHersoi), je bjj, ko je stopil v državno službo, imovit človek. Umrl pa je reven kakor bertrf, zakaj poteanj, ki g» je jairaemal v-državi, je zahteval od oj,ega celega moža in tako še ne, dragi fantek.« — »Kdo ti pa pove, kaj smeš in kaj ne smeš delati?« POLHOVE 80ŽE '"di ml»dif* 9ruie» i«sbefe*e li- tmm>~——Bilje, dehorjere, »evericp. kupuje Zdravit:, Mubltena Florijnnska 9 »Vse je odvisno samo od prakse. Zakaj bi ----1: ------ki:-,: 1 ;--------- ■ ■ jret- krc-nato pa ne mogli uporabljati levice s prav isto sprct ..—I._i J----:---L1. , ...... . ■sn isto z levico. Mirko, ki se je tiščal mame. ji ie dejal tilio: »Mama, recite mu, naj poskusi z levico priti v desni hlačni žep.« .... u..u,u„,j«ii ic»iv:t: s pilit isill s nostjo kot desnico« je hitel predavatelj. S do je z desnico narisal na tablo konja, nai Vzemite vendar ie enkrat zastonj noS krušno izdelan barometer, pat št. 9514. velikost 18 < 13 cm kateri piifcHt.p v remfl [)uv,d h za m-aljlvo ;a 21 ur vnaprej. I'o JJMe za »troSkc v znamkah Hm 5*— na nanlov: Baromrttr, LluMJini 1, peSt pr. 11 pa dob: t c naprav , takoj. Mnouo tiso* zahvalnih pisani Utu- in inozemstva. Trgovec: »Dobili bodete dvesto dinarjev tedensko, drugo leto več.« leto «°m°*nik: »Dobro, potem pridem drugo vedno v najboljši kakovosti dobite pri tvrdki Brinje in fige FRAN POBAČNIK t. z o. z. - Ljubljana - Md*J Tpšm (Pilita) tt 33 Javna skladlžta (Balkan) Policaj: »Aha, zalotil sem vas pri tatvini avtomobila.« Tat: »Avto je stal pred pokopališčem, zato sem mislil, da je njegov lastnik umrl.« KOTLARNI družba z o z. L3UBL1AMA Rimska 2 - Gregorčičeva 5 Vam nudi najeenej«: z„ine kotle vsot. ,t,fMno, Mrzonarilnlke bakreno in poetukano iolnEtii. - i'mln« kotle, kotle za Štedilnike, hitre za vino. Kop dne noči in vse druga predmete spadajoče i na5o stroko. Popravila točno In solidno! Zahtevajte brezplačni cenik] Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali me prostor velja za enkrat Din b. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebščloe ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikom ah »»jeiicev In narobe Iščimo »HDnito, ki poznajo peke in trgovce z moko Pers sons l.iubliana jiošlni predal 307. Ualcnra 18 krojaško BajlUbO obr| gprejme JoškoLornbar. kraiaški mojster, p. Pre ldvor44. E.-.ij lesen in mla-OeflDlI, tilnico prodam [io nizki ceni. Naslov v upravi »Dnmoliuba« pod št. 13.2« {1.1,1. zdravo, močno, MBH1D, sredniih let. kija vajena živine in zna sumostoino voditi polj sk> delo išče z januarjem župnišče na Go-reniskem. Ponudbe na upravo Domoljuba pod Stev. 13526 Spožlnska kuharice poštena, se spre m- na posestvo blizu L ub-liane. Nastop o Božiču Ponudbena upravo,Do mo iuba' pod .Poštena H'8/13480' ■.ki. iščem s 1 ja-UBHIC nutir eni preprosto kmetsko, ki je vajena krave inol/ti, opravljati vsa hišna dela. ter nekat kuho. Sprejme se l ošleiia /, letnimi spričevali Ponudile z navedbo plače na ti|iravo ,Domoljuba' pod »Zvesta« št. 13.696. [:., zu žjtaniekuho do '"•bite poceni pri Gospodarski zvezi v Ljubi mm Dopisne tsčafe za slovenščino. nemščino esperanto otvori s januarjem 1935. Jezikovna dopisna šola, Jesenice-Fužine, (Gorenjsko) Učnina nie je izvajala. Pri četrtem izvajanju je umri klarinetist, pri petem pa neki violinist. FIŽO K* vseh »rst kutuiemi ali Kamenjamo rs žito in muko PRAN POGAČNIK družba z o. z. v Ljubljani Javna skladišča (Balkan), Tvrševa (Danajska i 33 So ena slika razorožitve. V angleški mornarici so začeli uporabljati dvojne strojnice. Te slrojnc puške so tako narejene, da imajo po dve cevi na enom stojalu in tako lahko izstrelijo še enkrat toliko število izstrelkov na minuto, kakor prejšnje z eno cevjo. Z^^^^^J^AZJonL/i^čjon Acilcilog --»tovarne ---------nrnumr"....... Uredniki Jož* Koglček Za Jugoslovansko tiskarno! Karel Cti