Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
I
Leto XI. — štev. 36
V Ljubljani, 4. septembra 1955
I
izdaja časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 <n 3f>-278> — Celoletna naročnina 409 din. polletna 200 din.
Hrvatsko-slovenska odbojkarska liga
Zmaga in poraz Fužinarja
j
I. conska nogometna liga
trda ie predla
toda obe točki sta doma
Ljubljana, 4. sept. V nadaljevanju hr-vatsko-slovenske lige smo tudi tokrat doživeli nekaj presenečenj. Ljubljanska Olimpija je odpotovala v Zagreb, kjer jo je premagala Lokomotiva s 3:0 (15:9, 15:12, 15:8). Nasprotno pa je ženska ekipa Olimpije brez večjih težav odpravila Lokomotivo s 3:1, in se tako še bolj utrdila v vodstvu.
ILIRIJA : FUŽINAR 3:1 (15:10, 15:13, 8:15, 15:12)
Ilirija je presenetila Fužinarja z borbeno in požrtvovalno igro. Radenčani so bili nekoliko depremirani, kar je znala spretno izkoristiti Ilirija in zasluženo osvojila dve pomembni točki.
FUŽINAR : LJUBLJANA 3:0 (15:10, 15:10, ±7:15)
Kar ni Fužinar dosegel v igri z Ilirijo,
je dosegel proti Ljubljani. Ljubljančani so nas razočarali. Grešili so prav v osnovah, Fužinar pa je z borbeno in z dokaj tehnično dopadljivo igro pobral ves izkupiček. Razen v tretjem nizu Ljubljančani niso predstavljali posebne ovire Fužinarju, ki se je s to zmago usidral na drugem mestu. Če bodo Ljubljančani nadaljevali s porazi kot doslej, potem so prav resni kandidati za izpad iz te lige.
KAMNIK : TEKSTILAC 3:2 (12:15, 15:5, 15:7, 8:15, 15:8)
Kamnik, 4. sept. To je bila tipična prvenstvena tekma in borba za točke. Obe moštvi sta pokazali precej slabo kvaliteto, pač pa je bila borbenost toliko večja. Zmaga Kamničanov je povsem zaslužena.
Hi . iiiii
Ljubljana, 4. sept. — Otvoritveno tekmo v tekmovanju conske lige je igral na svojem igrišču Ljubljana z dokaj nevarnim nasprotnikom Reko. Med gledalci, ki se jih je zbralo na igrišču blizu 2000, je prevladovalo mnenje, da bodo gostje odnesli obe točki domov, saj veljajo za favorita v tem tekmovanju. Nekdo je pripomnil takole: »Zapomnite si, zmagovalci bodo rdeči, poglejte, kako so lepo raščeni.« Toda to se ni zgodilo, Ljubljana je tokrat zmagala, čeprav s tesnim rezultatom.
mivo pa je, da je prišlo do prvega kota šele v 33. minuti, pa ni bil izkoriščen.
Ljubljana : Reka 1:0 (1:0)
Če ocenimo igro obeh moštev v celoti, moramo reči, da je imela dva bistveno različna dela. V prvem polčasu sta enajstorici zaigrali s silovito ostrino in je pri tem povsem prevladovala Ljubljana, ki je tudi diktirala tempo. V tem času je bil posebno razigran napad Ljubljančanov, ki je z lahkoto preigraval vrste svojih nasprotnikov, pa vendar ni bil uspešen vse do 13. minute, ko je Hacler s krasnim strelom dosegel edini gol tekme in zmagal za Ljubljano. Hacler se je tudi sicer zelo izkazal, saj je odlično podajal žoge svojemu napadu. Toda tudi Bencik je moral večkrat posredovati, čeprav streli gostov niso bili nevarni. Toda Ljubljana je svojo premoč obdržala večji del prvega polčasa, zani-
V drugem polčasu je prevzela pobudo Reka, vendar le z akcijami posameznikov, medtem ko nas Rečani kot celota niso zadovoljili. Boljši del moštva je bila obramba, posebno desni krilec Mihovilovič in desni branilec Legan. Tudi vratar Ravnik nas je nekajkrat navdušil z zelo lepimi in uspešnimi posredovanji ter tako pripomogel, da poraz ni bil hujši. Že v 56. minuti smo pričakovali izenačenje, toda Bencik je bil na mestu. 6 minut kasneje je spet uspešno posredoval, dela pa je imel vedno več, saj je moštvo Ljubljane očividno popustilo. Tudi ljubljanski napad je imel še nekaj priložnosti za dosego gola. pa jih ni znal izkoristiti.
V zadnjih 10 minutah je Reka povsem prevzela iniciativo v svoje roke in domači so se morali odločno braniti.
Izenačenje je skoraj viselo v zraku, sodnikov žvižg pa je na vso srečo zaključil tekmo. Dve dragoceni točki sta bili doma.
Reči moramo, da nas je Ljubljana, vsaj v prvem polčasu ugoduo presenetila, v drugem polčasu pa smo opazili skoro pri vseh igralcih pomanjkanje kondicije, medtem ko moramo pohvaliti za izredno igro srednjega krilca Razbornika, ki je vzdržal do konca in bil skra/fcka najboljši mož na igrišču. Razen njega sta se izkdzala še Bencik ter Gruden in v prvem polčasu Hacler.
Moštvi sta nastopili takole:
Reka: Ravnik, Legan, Brusič, Mihovilovič, Krkovič, Dunaj, Milkovič, Radakovič, Veselica, Canjuga, Perčič.
Ljubljana: Bencik, Pandur, Čretnik, Gruden, Razbornik, Čebohin, Hacler, Dolenc» Marjanovič, Perharič in Čekov.
Naši alpinisti so prejšnji mesec v Franciji izvršiti vrsto pomembnih vzponov (beri članek tov. Igorja Levstka na 3. strani)
Posvet »Partizana« Slovenije v Kranjski gori
Začnimo dvigati kvaliteto v društvih
VISOKA ZMAGA
BRANIKA
Marbior, 4. sept. — Stadion Branika. 1500 gledalcev, vreme in teren odlični.
Branik : Nova Gorica 8:1 (4:0)
Nova Gorica:	Pignatari, Kogoj,
G utiri. Besednjak, Krajnik Vodopivec, Kuzmin, Križaj, Korpar, Brajnik, Markič (trener Šoast);
Branik: Grizold, Petek. Hercman-$ki, Cučko, Zelezinger, Slana, Po* saoec, Hanzl, Plaznik, Dugandžija, Kitek (trener Kodru ja).
Prvo tekmo v I. conski ligi je Branik dobro začel. Posebno napadalna vrsta je bila tokrat razpoložena in je kar osemkrat zatresla m režo in sicer zelo dobrega vratarja Nove Gorice. Če bi krilska^ vrsta še bolje podpirala napad (Čačko in Slana sta precej »plavala«), bi gostje odnesli še več golov iz Maribora.Nedvomno najboljši mož današnje tekme je bil jubilant Plaznik, ki so mu člani odbora Branika Pred tekmo čestitali k 300. tekmi in *Ru izročili lepo darilo. Plaznik je
tokrat zelo pametno delil žoge in je predvsem njegova zasluga, da so ostali dosegli toliko golov. Pa tudi sam je bil kar trikrat uspešen strelec. Želo dobro je tokrat igral tudi Zelezinger, ki je imel le to »lepotno« napako, da je asistiral prejetemu golu. Gostje so še mlada ekipa, brez izkušenj za tako težko tekmovanje. So pa izredno požrtvovalni, pa tudi talentirani in smo prepričani, da bo izkušeni trener Svast iz njih naredil prav nevarno moštvo.
V drugem delu igre so postali močno nervozni in brez potrebe zakrivili dve enajstmetrovki. Gole so dosegli: v 22. minuti Vitek, v 28. min. Dugandžija, v 34. min. na lepo kombinacijo Plaznik-Posavec, v 44. min. Plaznik, ki je preigral branilca in vratarja: v drugem polčasu, v 55. min. Dugandžija, zaradi napake Železingerja in Grizolda je dosegel častni gol za Novo Gorico Brajnik v 66. min., v 85. min. Plaznik, v 87 min. Plaznik in v 88. min. Posavec iz enajstmetrovke. Drugo enajstmetrovko, ki je bila diktirana v 87. min. je Cučko zastreljal. Rezultat je popolnoma realen in bi bil, kakor smo že povedali, lahko še višji. Zelo dobro je sodil Logar iz Ljubljane.
Svetovno prvenstvo v kegljanju
Kranjska gora, 4. sept. V petek popoldne se je začel v Kranjski gori posvet najodgovornejših funkcionarjev naše telesno-vzgoj-ne organizacije »Partizan«. Zbora se je udeležilo okrog 80 delegatov iz posameznih krajev Slovenije, ki so istočasno tudi odgovorni funkcionarji okrajnih zvez »Partizana«.
Posvetovanje je otvoril predsednik republiške Zveze tov. Zoran Polič, kt je v pozdravnih besedah poudaril, da so takšna posvetovanja zato potrebna, da od časa do časa funkcionarji »Partizana« skupno ocenijo stališča in svoja gledišča. Besedo je povzel načelnik tov. Savnik, ki je spregovoril o pokrajinskih zletih in o občnih zborih okrajnih zvez. Njegova beseda je bila precej kritična, saj je rekel, da so občni zbori največkrat zelo malomarno pripravljeni, nekateri pa celo ne poznajo statuta. Za zgled je dal Mariborčane, ki so pokazali, kako je treba pripraviti občni zbor, koga je treba na zbor povabiti, saj moramo konec koncev le priti do tega, da merodajni forumi ljudske oblasti in množičnih organizacij spoznajo, da je organizacija »Partizan« resnično vzgojni činitelj r.aše mladine. O obeh pokrajinskih zletih v Celju in Kopru je tov. Savnik govorU samo pohvalno, še posebej pa o zletu v Kopru, ki je bil prava manifestacija vzgojnega dela med našo mladino. V debatah smo nato poslušali mnenja različnih funkcionarjev, ki so trdili, da nam še vedno primanjkuje vaditeljev, da še vedno ni pravilnega razumevanja pri naših ustanovah in podjetjih za telesno vzgojo in končno, da moramo požrtvovalne vaditelje tudi javno pohvaliti. Naslednji dan je podpredsednik tov. Trček govoril o lanskoletnih sklepih s prvega posveta, kako so naši funkcionarji te sklepe tudi uresničili. Med drugim je
ugotovil, da mora biti vadba enotna in vsestransko osvežujoča, da se morajo okrajne zveze še bolj zanimati za delo v društvih, predvsem pa, da vse sklepe tega posveta pravilno in dosledno prenesejo na društva. Po tem referatu so se oglasili k debati številni delegati, med katere naj prištevamo predvsem tehtne besede Rusa Veljka, ki je poudaril, da
moramo končno priti h kvalitetnemu delu v naših društvih. Slišali smo tudi, da je naša mladina preveč obremenjena, predvsem v šolah, tako da ostane prav malo časa za redno telesno vadbo, ki ne sme biti samo običajni učni predmet, temveč tudi sestavni del vzgoje in oblikovanja naše mladine.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Varaždinsko-mariborska nogometna liga
Rudar »remiziral
Rudar (Trb) : Maribor 1:1 (1:0)
Trbovlje, 4. septembra. 800 gledalcev je prisostvovalo današnji tekmi med Rudarjem in Mariborom, ki se je končala z 1:1 (1:0). Domači so bili v premoči posebno v drugem polčasu. Uspešna sta bila za Rudarja Kos, za Maribor pa Božič. Sodil je Rukavina.
Kladivar : Bratstvo (Hr) 6:3 (4:2)
Celje, 4. septembra. Okoli 1000 gledalcev je danes prisostvovalo prvi prvenstveni tekmi v novi hrvatsko-slo venske ligi med Kladi var-jem in Bratstvom iz Hrastnika. Močno so bili razočarani nad slabo igro obeh moštev. Bratstvo je pokazalo le izredno borbenost in požrtvovalnost, domači Kladivar pa je močno odpovedal. Igra je bila zanimiva le r prvih minutah prvega polčasa, pozneje pa kljub številnim golom ni pritegnila pozornosti gledalcev. Strelci za Kladivarja: Piki 2,
Erjavčeva - svetovna prvakinja!
Po telefonu od našega posebnega dopisnika Avgusta Likovnika
, Essen, 4. septembra. — Velese-■1'Bska dvorana v Essenu je bila te dtti prizorišče II. svetovnega prvenstva v kegljanju na asfaltnih in nowli,ng »tezah.
Po svečani otvoritvi svetovnega Prvenstva se je pričelo tekmovanje !'il bovvliag stezah. Tudi Jugoslavi-Ja sodeluje na tem prvenstvu, na Poivling in na asfaltnih stezah. Tekmovanje je na nove zgrajenih 44 "'ontažmli stezah. Do poročanja so izključena prvenstva v naslednjih Pisciplinath: bomling — posamezni-y 1. Becstrein (Šved) 4839, 2. Gu-,r»n (Šved) 4793, dvojice: 1. Šved-ska. 2. Finska, 3. Zahodna Nemčija. °s'nerke: 1. Finska, 2. Švedska 3.
ah. Nemčija, petorke: 1. Zahodna Nemčija, 2. Švedska, 3. Finska. ly'fre — posamezniki: 1. Sommer '^ah. Nem.), 2. Kichler (Niz).
Kot posebnost tega prvenstva je treba poudariti veliko udeležbo, in sicer se ga udeležuje 14 držav. Vsega sodeluje čez 200 tekmovalcev. Tekmovanjem prisostvuje dnevno čez 2000 gledalcev.
Včeraj se je pričelo tekmovanje na asfaltnih stezah. V tej disciplini je branila naslov svetovnega prvaka Jugoslovanka Jelena Šincckova. Pred okoli 2000 gledalci je z izredno igro naša tekmovalka Ljubljančanka Erjavec Francka dosegla rezultat 432 kegljev, kar je za 2 keglja manj od uradnega svetovnega rekorda. Ves čas igre so jo bodrili številni gledalci, med njimi tudi Jugoslovani, ki so prišli na ogled tega prvenstva. Tako so naši športniki dobili v tej disciplini ponovno svetovnega prvaka. Ostale naše tekmovalke so zavzele vidnejša mesta. Presenetila je mlada Prezljeva, ki je zasedla 4. mesto, Šincekova pa je bila šesta.
Pri nastopu moških so presenetili tekmovalci iz Vzhodne Nemčije, medtem ko so naši tekmovalci in
tekmovalci iz ČSR razočarali. Res, da kegljišča ne dopuščajo višjih rezultatov, vendar so bili doseženi dokaj dobri rezultati.
Naslov svetovnega prvaka je osvojil tekmovalec Luther iz Vzhodne Nemčije z 886 keglji, enoroki Avstrijec Ilogel pa je šele na koncu razbil trojno vodstvo ter dosegel drugo mesto. Na 3. in 4. mestu sta tekmovalca Vzhodne Nemčije Gross in Grettner. Peti je prvi Jugoslovan Likovnik z 856 keglji. Ostali jugoslovanski tekmovalci so se plasirali takole:	9. Konlbol 845, 12.
Smoijanovič 825, 13. Martelanc 823, 15. Kobal 813 in 19. Pogeljšek.
Zenske: 1. Erjavec 432, 2. Kittnen (V. Nem) 399, 3. Handschke 387, 4. Prezelj (.1) 385, 5. Usniakowa (ČSR) 381, 6. Šincckova (J) 370. Ostale naše tekmovalke so se plasirale takole: 12. Bulič, 13. Jakovac, 22. Va-štag, 26. Šimunič.
Danes se nadalju je tekmovan je za ekipno prvenstvo za ženske in moške. Trenutno vodi pri moških Vzhodna Nemčija.
Posinek, Rojiu.k, Marinček, Virant zn Bratstvo pa Ocepek, Klenovšek, Jager. Sodnik Glavič.	Juf
Sobota : Sloboda (Var) 3:7 (2:5)
Murska Sobota, 4. septembra. V današnji tekmi so domači že v prvih 15 minutah doživeli katastrofo, saj so gostje v tem kratkem časa dosegli kar 3 gole. Posebno slaba je bila danes pri domačih obramba. V polja je bila igra enakovredna, domači napadalci pa niso mogli skozi dobro obrambo gostov. Že prva tekma je pokazala, da bodo morali igralci Sobote v bodoče pokazali mnogo več požrtvovalnosti.
Nafta : Jedinstvo (Čak) 1:3 (0:1)
Lendava, 4. septembra. Danes je moštvo iz Čakovca osvojilo v Lendavi prvi dve točki. V drugem polčasu je bila igra precej enakovredna. Domači so zapravili več ugodnih priložnosti, gostje pa so dosegli dva gola in s tem zmagali.
Kovinar (Št) : Rudar (Vel) 3:5
Posnetek s kolesarskih dirk okoli blejskega jezera
V soboto in. nedeljo, 10. in 11. 1. m. bo ob 16. uri na atletskem stadionu Kladivarja finale zvezne moške lige. Nastopajo Partizan in Crvena zvezda iz Beograda, Vojvodina (Novi Sad), Dinamo (Zagreb), ŽAK Ljubljana in Kladivar. Zveze z vlaki so ugodne.
Zvezna košarkaška liga
Olimpija poražena
Montažno premagal Proleterja
Zagreb, 4. sept. — Včeraj zvečer je v zelo zanimivi, napeti in borbeni igri Montažno slavil že tretjo zaporedno zmago v jesenskem tekmovanju. Za nasprotnika je imel Proleter, ki ga je premagal z 80:71 (32:33).
Partizan (Bgd) : Olimpija 75:71
Ženske — Crvena zvezda : Železničar (Karl.) 104:4
Nogometno prvenstvo Anglije
ANGLIJA — 5. kolo: Birmingham : Preston 0:3, Blackpool : Sunderland 7:S, Bolton : Arsenal 4:1, Cardiff : Wolver-hampton 1:9, Chelsea : Portsmouth 1:5, Everton : Luton 0:1, Huddersfield : Aston Vlila 1:1, Manchester Clty : Manchester United 1:0, Netvcastle : Burnley 3:1, To-ttenham : Charlton 2:3, West Bromwich : Sheffield 2:1.
V Helsinkih je gostovala skupina ruskih atletov in najvažnejši rezultati mednarodnega tekmovanja so bili naslednji: loo m: Bartenjev (SZ) 10.6, 10.000 m: Anufrijev (SZ) 29:52.8, palica: Bulatov (SZ) 4.40. kopje: Vesterinen (Fin) 75.72.
Videli smo lep boks
Prvenstvo Slovenije v veslanju
Ljubljana. 4. septembra. Sinoči pa smo imeli priložnost videti lep prijateljski boksarski dvoboj med Odredom in Mariborom. Nekaj sto gledalcev je napolnilo dvorano Doma sindikatov na Miklošičevi cesti in razhajali so se zadovoljni. Ne morda toliko zaradi krepke zmage Odreda (14:6), temveč bolj zaradi nekaterih res »užitnih« dvobojev v posameznih kategorijah.
Pred začetkom smo videli, da je imaga Odrt du zagotovljena, ker je imel predvsem v težjih kategorijah svoje favorite. In res izkazali so se Bitenc, Pavlič, Draksler, od »lažjih« pa Lazar in Slavič Feri.
V začetku — pri »najlažjih« je bilo samo »tipanje«, kasneje pa so se razvile ostre borbe. Že v lahki kategoriji je Slavič F. s hitrimi udarci presenetil Bobek n (M), nato pa je sflovenski prvak Hauptman
(M) klonil pred Lazarjem. Tudi Kous (M) je doživel razočaranje z Mencejem — dvoboj se je končal 1:1. Nato so bili Odredovci do konca srečanja uspešni. Mariborčan Borštnar je odstopil v borbi proti Pavliču, Radoš pa je v poltežki kategoriji doživel od Drakslerja k. o. Zmaga Odreda, čeprav visoko izražena, je povsem zaslužena in menda ni presenetila trditev, da ima Odred trenutno najkvalitetnejše boksarsko moštvo v Sloveniji. Rezultati: milila — Dimič : Dimic 2:0, bantam — Meško : Košir 1:1, pero-lahka — Vi tič : Slavič L. 2:0, lahka — Bobek : Slavič F. 0:2. lahka Hauptman : Lazar 0:2, polmciter — Kous : Mencej 1:1, roelter — Milovanovič : Bitenc 0:2, polsrednja — Pejakič : Prešeren 0:2, srednja — Borštnar : Pavlič 0:2, pol-težka — Radoš : Draksler 0:2 k. o.
Zrinil dvigati kvalitete v društvih
(Nadaljevanje s 1. strani)
Drugega dne dopoldne je bila na sporedu razprava o programu dela v letošnjih tečajih in poročilo o velikem mladinskem zletil
▼	Rotterdamu. Zvečer so udeleženci zbora poslušali zanimivo poročilo z letošnje Spartak iadc v Pragi.
Današnji program se je začel s poročilom o nastopu Lige za sodobno gimnastiko v Saarbruckenu. Preti sprejetjem sklepov je predsednik Zveze »Partizan« tov. Polič izrasli nekaj misli glede na utrjevanje organizacije: enotno gledanje na telesno vzgojo, močni in delavni prednjaški zbori, izkoreninjenje zarodkov uslužkarstva v naši organizaciji in množična tekmovanja v vseh panogah telovadbe morajo biti glavne naloge naše organizacije v prihodnosti. Pred zaključkom sbora so bili prebrani oklepi, ki jih je zbor
▼	celoti sprejel. Ker so za objavo v celoti preobširni, jih objavljamo le v izvlečku.
1.	Razveseljivo je dejstvo, da so se muoga manjša društva na podeželju in delavskih središčih notranje okrepila, tako da danes ni več vprašanja njihovega obstoja, ampak samo vprašanje uspešnejšega nadaljnjega dela.
2.	Lahko smo zadovoljni z razpoloženjem, s katerim sprejema mladina in vse ljudstvo partizansko organizacijo. Nismo pa zadovoljni z zdravstvenim stanjem naše mladine, kar vidimo po težkih nesrečah v proizvodnji in premajhni storilnosti v delu.
3.	Pomen redne telovadbe še vedno ni ▼ skladu z njeno vrednostjo, kajti odgovorni organi in organizacije vloge redne telovadbe in zdravega športa Še ne poznajo zadosti. Zbor pozdravja ustanovitev komisije za telesno vzgojo pri Zveznem izvršnem svetu, in smatra, da je treba podobno komisijo po*
Smučarske tekme sredi poletja
Smučarji kranjskega Triglava se pridno pripravljajo za bodočo smučarsko sezono. Prejšnji teden so se udeležila prvega kondicijskega tečaja na Ravnah pod Grintovcem. V tečaju, ki je trajal pet dni, se je zbralo 22 smučarjev, predvsem mladine. Po uspešno opravljenem tečaju so se pomerili v slalomu na 200 m dolgi progi z višinsko razliko 80 m in 25 vratci. Med člani je zmagal Jenko Janez pred bratoma Janezom in Lojzetom Gorjancem, pri mladincih pa sta bila najboljša Starc in Jamnik, med pionirji pa Dedja. Pri članicah je zmagala Miglič Mojca, ?ned tem ko je bila državna reprezentantka Zupančičeva diskvalificirana. Pri mladinkah je zmagala Ankele Majda nred Mravlje Brigito.
Uspeh vrhniškega Usnjarja
Prejšnjo nedeljo je bila na Vrhniki prijateljska nogometna tekma. Domači Usnjar je premagal NK Stol iz Duplice z rezultatom 5:3 (5:2). Zmaga domačinov bi bila lahko še večja, saj niso znali izkoristiti dveh enajstmetrovk. V predtekmi, ki je veljala za »Pokal Usnjarja«, je enajsterica Usnjarja II porazila »Partizan« iz Horjula 10:1 (4:1). Pionirji Usnjarja pa so premagali pionirje horjulskega »Partizana« 8:0 (5:0)
Atletika v Podpeci
Prejšnjo nedeljo je bil v Podpeči atletski dvoboj moških in ženskih ekip Litije in Podpeči. Ta prireditev je bila prvotno zamišljena kot troboj, vendar je moštvo »Partizana« iz Vrhnike svojo udeležbo zadnji hip odpovedalo. Zlasti moramo pohvaliti mladinke »Partizana« Podpeč, ki so se za dvoboj dobro pripravile. Rezultati — moški: 160 m: Cajhen (L) 12.0, 400 m: Pristavec (P) 55.3, Keržan (L) 55.9, 800 m: Pristavec (P) 2:10, višina: Praprotnik (L) 155 cm, Lebinger (L) 155 cm, daljina: Cajhen (L) 5,66, krogla: Meršol (P) 11.89 m, kopje: Svete (P) 41.85 m, štafeta 4X100 m: Litija 48.6, Podpeč 49.0. — ženske: 60 m: Pristavec (P) 8.2, 100 m: Pristavec 13.8, daljina: Pristavec (P) 4.17 m, višina: Lapajne (P) 115 cm, krogla: Turk (P) 8.81 m, štafeta 4 X 100 m: Podpeč 59.4. Končni rezultat — Podpeč :	Litija
84.5:79.5.	Pristavec
stavili tudi v republiki. Prav posebno važno pa je ustanoviti takšne komisije pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih.
4.	Čim p rej je treba izvesti društvene in okrajne skupščine in tako zagotoviti nemoteno delo organizacije.
5.	Utrditvi obstoječih društev mora posvetiti naša organizacija v prihodnjem letu posebno po-zornost. V ta namen morajo vse okrajne zveze prirediti čimveč prednjaških tečajev.
6.	Naše osnovno tekmovanje, ki je istočasno tudi prikaz dela v društvih, je partizanski mnogoboj. Razen tega tekmovanja morajo v prihodnjem let-u prirejati okrajne zveze množična tekmovanja v posameznih panogah telovadbe.
7.	Zbor poziva vse Športne organizacije, da vskladijo svoj tekmovalni program z delovnimi in študijskimi nalogami naše mladine.
6. Zbor bo predlagal skupščini, da odobri večje zlete v letu 1956 v naslednjih krajih: Murska Sobota, Maribor, Jesenice, Kočevje in Nova Gorica.
9.	Zbor ugotavlja, da organizacije svojega propagandnega dela še vedno niso dovolj razvile, zato obstoja v bodoče na partizanskih društvih in okrajnih zvezah še vedno važna naloga, da se proti tem slabostim borijo z vso odločnostjo.
10.	Predvsem moramo v organizacijah razvijati največjo štednjo in z ureditvijo finančnega poslovanja po enotnih načelih omogočiti dobro gospodarstvo in stalen pregled svojega poslovanja. Neobhodno potrebno pa je, da prevzamejo občinski ljudski odbori v svoj proračun finančna bremena za vzdrževanje vseh naših obstoječih objektov, tako kot vzdržujejo s temi sredstvi razne prosvetne, kulturne in zdravstvene ustanove.
11.	Zbor končno ugotavlja, da je treba ▼ bodoče ustvariti mnogo tesnejše stike članstva z društvi, društev z okrajnimi zvezami in okrajnih zvez z Republiško zvezo. Ti stiki morajo biti tesni in neprekinjeni.
To je pot, ki nas bo vodila do uspehov in ki nas bo vključila v napore vseh naših delovnih ljudi za izboljšanje pogojev življenja in dela.
I/ei ftftoso&tOčU UmivteU
Branik ie moštveni zmagovalec
Portorož, 4. avgusta. — Danes je bilo v enem naših najlepših letovišč četrto prvenstvo Slovenije v veslanju, na katerem je nastopilo okrog 80 veslačev. Tekmovalci šestih klubov Branik (Mrb), Bled, Savica (Ljubljana) Krka (Novo mesto), Nautilus (Koper), »Boris Kidrič« (Piran), so se pomerili v sedmih daseiplinah. Nastopili niso veslači Izole. Člani, članice in mladinci so tekmovali v četvercu s krmarjem in skiffu.
Letošnje prvenstvo je bilo po udeležbi še kar zadovoljivo, vendar bo treba v bodoče posvečati več pozornosti tudi kvaliteti, tako da bodo slovenski veslači tudi v državnem merilu kaj pomenili. Tudi sklep, da prihodnje leto klubi brez dvojcev in double csullov ne bodo smeli nastopiti, bo gotovo mnogo pripomogel k razvoju veslanja v Sloveniji. Čeprav tudi osmercev v Sloveniji ni, je to teže zahtevati, ker primanjkuje tekmovalcev. Za dvojke pa bo vsak klub lahko dobil tekmovalce. Glede čolnov pa bo Zveza prav tako kot letos, skušala po svoje pomagati.
Proga za člane je bila dolga 2000m, za članice in mladince pa 100 m. V prvi točki so nastopili ženski četverci 4 krmarjem. Precejšen del prpge so bile v vodstvu Blejčanke, vendar so jih Branikov-ke proti koncu prehitele in osvojile
prvi lovorjev venec ter prvi naslov republiškega prvaka na letošnjem prvenstvu.
Med favorite pri moškem skiffu je sodil Jarc z Bleda. 'Vendar je presenetil Mariborčan Roš in zmagal s precejšnjim naskokom. Ker so bili v kategoriji novincev za četverec s krmarjem prijavljeni samo veslači iz Novega mesta, so morali prevoziti progo sami. V tekmovanju mladinskih skiffov je nastopilo pet čolnov. Borba za prvo mesto se je razvila med Branikom in blejskimi tekmovalci, vendar je ostalo le pri poskusu, da bi Branikov skiffist premagal Blejčana. ki je vodil vso progo in zmagal za pol dolžine čolna.
Peta točka četvercev s krmarjem za mladince pa je bila najbolj zanimiva na letošnjem prvenstvu. Nastopilo je šest čolnov in je značilno za to disciplino, da so vsi priborili točke za moštvene ©cene. Te točke si namreč pribori le tisti, ki ima le za 17 sekund slabši čas od zmagovalca. Četverec »Savice«, ki je zmagal na letošnji blejski regati je bil seveda favorit, vendar je le malo manjkalo pa bi se morali na letošnjem prvenstvu zadovoljiti z drugim mestom. Bra-nikovci so si proti koncu proge nevarno približali in so Ljubljančani zmagali le z ostrim finišem. Vse ekipe so pokazale, da so odlično pripravljene.
V skiffu za članice sta nastopili le dv-e tekmovalki in je zmagala komaj 17-letna Mariborčanka Mer h ar jeva, ki je pričela veslati šele letos. V zadnji točki so se po-
Mariborska tiskarna zmagovalec
NOVI ČLANI II. ZVEZNE LIGE
Zagreb, 4. sept. V Zagrebu je bil ves preteki.; teden turnir nekaterih vvaterpolo moštev iz vse države, za vstop v drugo zvezno. Po doseženih rezultatih bodo v prihodnjem letu nastopali v drugi ligi naslednji klubi: Naprijed iz Zagreba, POŠK iz Splita, Sever iz Beograda in Polet iz Som bora.
Primorje : Kreuzlingen 7:0 (4:0)
Reka, 4. sept. Reško Primorje je sprejelo v goste švicarske waterpo-liste, ki niso mogli doseči niti častnega gola.
Triglav mladinski prvak
v vvaterpolu
Kranj, 4. sept. Včeraj in danes je bilo v Kranju republiško prvenstvo v vvaterpolu. Nastopile so samo 4 ekipe: Ilirija, Prešeren, Bled in domači Triglav. Prvenstvo je bilo odlično organizirano, grajati pa moramo skromno udeležbo, kar priča, da naša plavalna društva zapostavljajo ali točneje ne skrbijo za mladi naraščaj. Premočno je zmagal domači Triglav, ki je dosegel 37 golov, prejel pa nobenega. Ostala moštva so zaostajala za dober razred. V soboto so bili v Kranju tudi sodniški izpiti za vvaterpolo in tako je Slovenija dobila dva nova sodnika. Rezultati: Bled : Prešeren 3:1 (2:1), 2. Triglav : Ilirija 15:0 (8:0), Triglav : Bled 10:0 (5:0). Prešeren : Ilirija 4:1 (0:0), Bled : Ilirija 4:2 (3:1), Triglav : Prešeren 12:0 (6:0).
.ETO XI Štev. 36
Stran 2

Italijanska nogometna zveza je sprejela sklep, da bosta v prihodnji sezoni igrali v I. ligi tudi moštvi Spal in Pro Patria, namesto Catanie in Udinese, ki so ju kazensko prestavili v drugo ligo.
Celje, 4. septembra. Celje je bilo te dni prizorišče zanimivih športnih tekmovanj grafi ča-rjev, ki se jih je udeležilo preko 300 tekmovalcev iz petnajstih kolektivov. Športne igre grafičarjev imajo že staro tradicijo, saj so bile letošnje že osme po vrsti. Grafičarji so se pomerili v odbojki, v nogometu, namiznem tenisu, atletiki, strlejan.ju in šahu. V odbojki je vrstni red ekip naslednji: mladinci — Mariborska tiskarna, Ljudska pravica, Celjska tiskarna; članice — Ljudska pravica, Železniška tiskarna Ljubljana, Mariborska tiskarna; člani — Ljudska pravica, Mariborska tiskarna.
Nogomet: Ljudska pravica, Celjska tiskarna, Umetniški zavod, Mariborska tiskarna. Namizni tenis (sodelovalo 22 ekip): člani — Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Tomšičeva tiskarna: mladinci — Celjska tiskarna, Ljudska pravica, Triglavska tiskarna; Članice — Mladinska knjiga, železniška tiskarna Ljubljana, Državna založba Slovenije.
COHEN
ostal svetovni prvak
V	borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka bantam kategorije sta se v Johannesbourgu pomerila dosedanji prvak Robert Cohen (Fr) in južnoafriški boksar Wilie Tovveel. Srečanje se je končalo neodločeno in tako je Francoz obdržal svoj naslov.
V	Parizu je bila odlično zasedena dirka, i imenovana »kriterij asov«. Na 100 kilometrov dolgi progi je zmagal Van Steenbergen (Belg) v času 1;51:32 pred Pobletom (Sp) isti čas, Ockersom (Belg) zaostanek 2 sek., Bobetom (Fr) 4 sek., Coppijem (I) 4 sek. in Anquetilom (Fr) 13 sek.
Madžarska ženska štafeta je dosegla v Budimpešti nov svetovni rekord na 4 X 100 m mešano z rezultatom 4:57.8. Prejšnji rekord so imele nizozemske plavalke s 5:00.1. Nizozemka Balkenende je na istem tekmovanju preplavala 400 m v 5:05.4, kar je najboljši rezultat na svetu za velike bazene.
Med tednom je bilo odigrano 4. kolo angleškega nogometnega prvenstva z naslednjimi rezultati: Birmingham : New-castle 3:1, Cardif : Bol ton 1:0, Everton : West, Bromvich 2:0, Luton : Preston 2:1, Manchester City : Arsenal 2:2, Totten-ham : Manchester United 1:2, "VVolver-hampton : Portsmouth 3:1, Charlton : Sheffield 3:2.
NEPRIČAKOVAN USPEH SVOBODE
Svoboda : Sla vi ja 10:6 (5:2)
Ljubljana, 4. septembra — Današnja tekma v malem rokometu na igrišču Svobode je znova dokazala, da je ekipa Svobode v malem rokometu enakovredna najboljšim ekipam v državi, kajti ekipa Sla vije je ena najboljših v Hrvatski. Ekipa Svobode doslej še ni imela resnejših priprav, ker se večina igralcev nahaja še izven Ljubljane in je na tej tekmi nastopilo več rezervnih igralcev. Zato je zmaga nad renomiranim nasprotnikom toliko bolj pomembna. V moštvu Svobode sta nastopila tudi dva igralca iz pionirskega moštva. Najboljši igralec je bil vratar Pocajt, ki je odlično branil in bo verjetno branil tudi za reprezentanco Slovenije v Bosni.
Streljanje: (25 ekip) Mariborska tiskarna 358 točk, Celjska tiskarna 299, Ljudska pravica 276. člani — Mariborska tiskarna 631, Mariborska papirnica 564, Državna založba Slovenije 533. S ah: (6 ekip) Državna založba Slovenije, Mariborska tiskarna, Celjska tiskarna. Končni plasma: Mariborska tiskarna 102 točki, Ljudska pravica 97, Celjska tiskarna 79, Železniška tiskarna 46. Izvedena je bila tudi balkanska štafeta. Najboljši čas je dosegla ekipa Ljudske pravice 4:06,5. V hotelu Savinja je bil svečan zaključek
8.	letnih iger grafičarjev Slovenije. Najboljšim ekipam so bili podeljeni lepi pokali, najboljši posamezniki pa so prejeli diplome.	Jug
DINAMO (MOSKVA) : MILAN 4:1
Milano, 4. sept. — V današnji povratni tekmi je moskovski Dinamo zasluženo premagal prvaka Italije Milan s 4:1 (0:1). V prvem delu je bila tekma precej izenačena in Italijan; so po NordaMu dosegli v 24. minuti celo vodstvo. Fo odmoru pa je prišla ruska kondicija vedno bolj do izraza in srednji napadalec Rusov Mam e do v je kar štirikrat premagal vratarja kontinentalne reprezentance Buffona. Goli so padli v 3., 16., 17. jn 35. minuti. Najboljšo igro sta dala oba vratarja Buffon in Jašin ter Mamedov.
FIORENTINA : HAJDUK 2:0
Firence, 4. sept. — V prijateljski mednarodni tekmi je danes domača Fiorentina po lepi in zanimivi igri premagala Hajduka z 2:0 (1:0). Za Fiorentino sta bila uspešna Segato in Montuori. Najboljšo igro pri domačinih sta dala novi pridobitvi Fiorentine Brazilec Julinho in Cile-anec Montuori.
merili članski četverci 3 krmarjem in s© zmagali člani »Savice«.
V skupni oceni je zmagal mariborski Branik, ki je dosegel 510 točk in s tem seveda napravil največje presenečenje. Doslej namreč še na nobenem tekmovanju niso dosegli kakih večjih uspehov. Savica, ki je doslej prevladovala na vseh prvenstvih, se je morala tokrat zadovoljiti šele z drugim mestom.
Rezultati — zenske, četverec s krmarjem: 1. Branik 5:28,2, 2. Bled 5:34,3, 3. Nautilus (Koper) 5:42,0; skiff: 1. Branik 5:45,6, Savica 6 16,4, mladinci, četverec s krmarjem: 1. Savica 4:18,6, 2. Branik 4:20,0, 3. Krka (N. m.) 4:26,0,	4. Nautilus (Koper) 4:26,1, skiff:
1. Bled 5:24,1, 2. Branik 5:25,2, 3. Savica 5:29,2, člani, četverec s krmarjem: 1. Savica 7:27,0, 2. Nautilus 7:39,8, 3. Branik 7:48,8, skiff: 1. Branik 9:30,8, 2. Bled 10:04,6, 3. Savica 10:13,2. Novinci, četverec s krmarjem: 1. Krka (N. m.) 5:01,0. Skupne ocene: 1. Branik (Maribor 510; 2. Savica (Ljubljana) 340; Nauitilus (Koper) 230; 4. Bled 210. M. G.
Lep nastop v Petrovčah
Petrovče, 4. sept. Danes je bil v Petrovčah partizanski nastop društev iz Savinjske doline. Nastopilo je 300 telovadcev in telovadk. Nastop je s svojim izbranim programom navdušil številne gledalce. Dopoldne je bil izveden odbojkarski turnir (6 moštev) iz Savinjske doline. V prvi skupini so igrali Šempeter, Velenje in Gomiljsko, v drugi pa Petrovče I., Petrovče II. in Žalec. Po končanem nastopu je bila popoldne finalna tekma med Šempetrom ter domačo ekipo Petrovč. Zmagovalec Šempeter je prejel lep prehodni pokal.	jug
LORGER 14.7 NA 110 m OVIRE
Atletsko društvo Kladivar je včeraj organiziralo interni društveni miting na katerem je preizkusilo nekaj svojih tekmovalcev za finale nedeljskega atletskega državnega prvenstva. 110 m z ovirami s Lorger 14,7, Kovač 15,4 — 80 m ženske Z ovirami: Petauer 12,2, Železnik 12,6 — 300 m moški z ovirami: Kopitar Marjan 40,2, Zupančič 40,4.
Pionirji Svobode prvaki celjske nogometne p od zveze
Celje, 4. septembra. Danes so se v Celju odigrale finalne tekme pionirskih prvakov Zasavja, Šoštanja ter celjskega okraja. Pionirji celjske Svobode so premagali trboveljskega Rudarja 1:0, šoštan jakega Usnjarja pa s 3:2 in se š tem uvrstili v finale pionirskega prvnestva Slovenije.
Kastelic, Lorber in Lešek v državni reprezentanci
Titograd, 4. sept. Včeraj in danes je bilo v Titogradu državno prvenstvo za mlajše mladince v atletiki. Organizacija tega tekmovanja je bila pomanjkljiva, zato naj v bodoče Atletska zveza Jugoslavije najprej pregleda teren in sodniški zbor, nato pa šele določi kraj tekmovanja. Tekmovanja se je udeležilo 136 atletov iz 26 društev. Od slovenskih tekmovalcev so osvojili naj višje naslove naslednji atleti: palica Lešek (KI) 3.90 kopje Kastelic (Črnomelj) 54.31 m, krogla Cihal (Kočevje) 14.55 m in 2000 m Lorber (KI) 6:02.1.
Kolarič M.
*
MLADINSKO PRVENSTVO FLRJ V NOGOMETU
Partizan : Hajduk 3:2 Budučnost : Vardar 4:3
Tekme za pokal FLRJ
OBČUTEN PORAZ ODREDA
Subotica, 4. septembra — Okrog 4000 gladalcev je bilo danes priča presenetljive igre za pokal FLRJ med domačim Spartakom in ljubljanskim Odredom. Vse je že kazalo, da bo Odred odšel iz Subotice kot zmagovalec in se tako uvrstil v četrtfinale tega tekmovanja, saj je vodil še dve minuti pred koncem regularnega dela tekme z 1:0. Toda tekma se je končala s presenetljivo visoko zmago domačih.
SPARTAK : ODRED ?:t (1:1, 0:1)
Začetek polčasa je pripadal Ljubljančanom, ki so prevladovali na igrišču. Napad pa vendar ni znal izkoristiti svoje premoči in tako je šele v 39, minuti Guban dosegel vodstvo za svoje moštvo. Nato se je začela izenačena igra. pa tudi Spartakovci niso znali izkoristiti mikaj priložnosti za dosego gola. V 88. minuti je Ognja nov dosegel izenačenje 1:1, rezultat pa se do konca tekme ni izpremenil.
Moštvi sta morali igrati še podaljšek dvakrat po 15 minut in v tem času je bila usoda Odreda zapečatena. Spartak je začel s silovitimi napadi in s pravim bombardiranjem. kar je rodilo usipeh. Že v
4. minuti se je izkazal Tomaževih ki je dosegel vodstvo za Spartak 2:1. Štiri minute kasneje je bil uspe' šen Ognjanov, nato pa trikrat zapovrstjo, 10 , 11. in 24. minuti, spe* Tomaševič. Končni gol in rezultat tekme je dosegel Branisavljevič i® tako je Spartak visoko porazil moštvo Odreda. Rezultat bi bil še višji, če bi Jakovetič ne zastrelja* enajstmetrovke.
Vsi gledalci so se strinjali v teni-da si Odred z igro v regularne:*1 času ni zaslužil takšnega poraza-Oči vid no pa je Ljubljančanom v podaljšku pošla sapa in zato so klonili.
Sarajevo : Crv. zvezda 2:4 BSK : Vardar 4:0 (1:0)
NOGOMET
Dinamo (Zgb) : Dinamo (Praga) 1:1 (1:0*
Srečni dobitnik
Ob nekem večjem plavalnem tekanj vanju v Torinu je razpisal tudi direkto mestnih kopališč in vodovodov nagrad1*; Srečni dobitnik bi lahko hodil zastonj vsa mestna kopališča, in to ne sam. aIT^ pak celo z družino. Veliko nagrado P je dobil — kaj mislite, kdo? — sin rektorja mestnih kopališč .. •
SIOVENSKI ALPINISTI
na MONT BLANCU
(Nadaljevanje in konec)
plezali na vrh in srečno sestopili.
11 ur so bili plezali, zdaj do kolen v globokem snegu, zdaj po spihanih lednih ploskvah, uporabljajoč kompas. Več ur pogled ni segal dalj kot seženj globoko v snežno kopreno.
S Keršičem pa sva se lotila severne stene, visoke 600 metrov. Pod steno so široke razpoke, v velikih lokih sva se jih izogibala, redko-katero sva preskočila.
„	. Vreme? Ne vem, kaj naj odvr-
16 oseb, mode', ki je dosegel višin- nem na vprašanje. Začelo se je sladki rekord n ■ d 8000 m). Sicer smo ge pre(j jutranjo zarjo je deže-
Jih vajeni, a danes nekam vznemir- va|0> nakar se je zjasnilo, zato sva	zUom
ipvo lete. Nase slutnje niso bile j,ila tako pozno tukaj, tik pod vsto- plezalci. Stena sestoji iz ogromnih, Beosnovane Cez slabo uro smo za- pom že sva začela plezati, ko se je z„0k skalnatih plošč, prekinjenih gledali helikopterski se je vračal v v vrhu nekje naredila meglica, še s previsi in je visoka čez 1000 me-
ena — trenutek in izginili sta obe.
le
Chamonix, 5. avgusta. Že na vse zgodaj so nas prebudili helikopterji, ki letijo nad našimi šotori. Nekateri komaj kakih 50 metrov Visoko, drugi več. Dober kilometer nd našega tabora imajo svoj hangar — ogromen šotor. Piste tako ne rabijo. Z dvema helikopterjema se ponaša francoska gorska reševalna služba (v kratkem si bo nabavila še enega: reaktivni helikopter za
v raznih konfiguracijah terena. Ista plezalca (Pintar in Jeglič) sta se nekaj dni kasneje povzpela na vrh ledenika Blatiere (3000 m) in sestopila na Mer de Glace.
Nekoliko drugačne načrte pa sta imela Kunaver in ing. Fajdigova, ki se je mimo odprave poslužila priložnosti, da prepleza kakor re-nomirano smer tudi v francoskih Alpah. In če je kje kaka razvpita stena, je to zahodna stena Malega Druja (3780 m).
Zgodovina osvajanja te stene je brez primere. Že pred vojno so jo oblegali najbolj znani francoski
tudi Bourdillon, Anglež, prvi človek, ki je stopil skupno z Evansom na Južni vrh Mont Everesta (8500 metrov). Nobena ni uspela. Pa drugič. Če bo vreme, seveda.
Tako so potekali in se končali na j razburljivejši dnevi za časa našega bivanja v Chamonixu. Preostalo nam je samo še nekaj dni. Vreme ni bilo sigurno. Trije (Keršič, Govekar in Pintar) so se odločili, da jo še »porinejo« na Mont Blanc. Ta podvig je še posebej zanimiv in je dokaz odlične kondicije udeležencev: še isti dan so se vrnili z vrlia.nazaj in manj kot v 20 urah prehodili razdaljo s 6300 metri višinske razlike (2500 m vzpona, 3800 metrov sestopa) ter 32 km poti po ledenikih in snežiščih.
Ostali pa so prisostvovali zaključnim praktičnim izpitom, ki so jih na Mer de Glace (1900 m) polagali francoski vojaki — planinci pred civilnimi (!) predavatelji francoske nacionalne šole za alpinistiko. Le-
denik Mer de Glace je močno ras-* giban in je ponekod do navpičnosti strm. Izpitna naloga se je glasila: ‘ brez derez in vrvi preplezati nekaj desetin metrov visoke, navpične ledene odstavke: naravnost navzgor, navzdol in izvedite vsa mogoča prečenja. Da bi jih videli, s kakšno sigurnostjo so se vojaki, bodoči predavatelji, lotili svoje naloge. S privajenimi gibi so sekali široke stope v led s svojimi lahkimi cepini (brez ročnih zanjk).
Tudi mi smo si izbrali primeren kraj in vadili vse mogoče tehnične manevre. Posebno pozornost smo posvetili reševanju samega sebe iz ledeniške razpoke. Najboljši način je pač dvojni škripcev poteg v kombinaciji z dvojnim vrvnim sedeižem — izum, ki ga imata Slovenca inž. Modec in dr. Avčin.
Ta dan pa je bil tudi zadnji, ki smo ga preživeli v ledenem masivu Mont Blanca.
Chamonix in nosil pod trupom nekakšno veliko vrečo. Kasneje smo zvedeli, da se je zgodila nesreča v Chardonnetu (3842 m). Neki Francoz je zdrsnil in si zlomil hrbtenico.
Tovariši so pohiteli do prve koče in tadiotelegrafirali v reševalni center. Ni preteklo 15 minut (!) in helikopter je priletel do ponesrečenca (2500 m višinske razlike in 11 km razdalje), zdravnik ga je pripravil Za transport — še 15 minut in helikopter je pristal na dvorišču bolnice v Chamonixu.
Helikopter! so na razpolago tudi turistom. Tega razkošja si seveda nismo privoščili niti se nismo potegnili z edinstveno vzpenjačo na A.
Čudno se nama je zdelo, a sva nadaljevala s plezanjem. Moram reči, teh spodnjih 200 metrov je bilo pravi užitek: sneg trd, da sva večkrat uporabila samo sprednje zobe domačih derez Univerzal, ki so nas spremljale na vseh turah. Zamotila sva se, pozabila sva na vreme. A iznenada se je ovil vrh Chardon-neta z meglicami, videti je bila, kot bi jih izpuhteval. To pot niso izginile, preraščale so ga in ovile njegove severne strmine z belo zaveso. Nesreča ne pride nikoli sama. Kot bi odrezal, namesto trdega snega sva v gornji polovici stene zagazila v pršič. Umaknila sva se med skale, a tu je bil led najslabše vrste, krhek kot steklo.
Med sekanjem stopinj ine je Marjan opozoril na okolico. Se sva se
trov. Od poizkusov je najpomembnejši podvig Vignesa (Himalaya-man, izginil je v snežnem viharju na Nanda Devi v Himalaji). Priplezal je 120 metrov visoko. Stena je »padla« 1952. leta. Zmagovalci Magnone, Dagorie m Berardini so v celoti prebili v »peklenskem zidu«, kot so ga imenovali, 8 dni in 7 noči. Pri četrtem poizkusu so imeli s seboj 4 nylon vrvi po 60 metrov, 300 klinov, šotorske vreče itd. itd. Pretolkli so se prav pod vrh — kakih 150 metrov niže. Zmanjkalo jim je moči za te zadnje metre zaradi pomanjkanja hrane, vode in naporov pri plezanju v silni vročini 40 stopinj G in v 6 bivakih v mrazu — 10 stopinj C. Najhujše, vprav Ta n ta love muke. jim je povzročalo šumenje ledeniških potokov ob vznožju stene. Po 18 urah v r togi a-
.Marsikdo bi se lahko pri Vas učil...
du Midi (3824 m). Višinsko razliko pinu. Instiktivno sva iskala smer 2800 metrov premaga takorekoč sa- navzdol prek lednega vodopada
obotavljala, a kot v poslednji o po- vega spuščanja po vrveh so se ko nč-min se mi je zlomila konica na ce- no vrnili iz stene, vsi brez glasu
od žeje. Uspeh pa so imeli lako-
tno z dvema vmesnima opornikoma. Prihodnja leta jo nameravajo še podaljšati do koče Turmo, tako da se Noš lahko z vzpenjačo popeljal čez Btoutblanški masiv iz Francije v Italijo, ne da bi naredil koraka.
Danes je prvič po enem tednu lepo, sončno popoldne. Ce bi zdajle videli naš tabor! Vse povsod sami kosi obleke, ki jih sušimo. Najbolj niokri so Kersnik (vodja odprave) jn Perko, ki sta bila včeraj na A. d’Entreves (3600 m) ter Krušic, Zupan, Ferjan in Debeljak, ki so se
rekoč že v žepu. Čez mesec, dva so (povratek v smeri vzpona je bit ne- se vrnili, porabili 3 dni za zadnjih mogoč) in preizkušala srečo v la- 150 metrov, se prebili na vrh neiz-birintu nevidnih razpok. Nehvale- merno utrujeni, toda zmagoviti, žen, hladen občutek je, pomisliti Letos je bilo v tej steni nekaj po-nazaj. Toda šele v koči se docela navljalcev. Uspeli sta le dve na-
zaveš nevarnosti, a takrat si že da leč proč od vsega tega. —
Stena Les Gourtes je en del led nega zidu, ki pada na Argentierski
vezi: francoska in italijanska; več angleških in tudi slovenska naveza pa so morale sestopiti.
Kunaver in Fajdigova sta vstopila
Marsikateri klubi, ki so priredili več tekmovanj, bi se lahko pri vas učili...«, je dejal ob zaključku motodirk v Ravnah zmagovalec Podberšček iz Ljubljane. Domače a v to-moto društvo je namreč s pomočjo sodniškega zbora Fužinar in agilnih radioamaterjev izvedlo preteklo nedeljo prve meddruštvene cestne dirke za prvenstvo Koroške. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela v Ravnah.
Na startu 21 km dolge proge, ki je vodila od Ra v n do Ilolmeca in nazaj, se je javilo 24 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Tržiča, Trbovelj, Slovenjgradca in Raven. Tekmovanju sta prisostvovala tudi predsednik AMD TAD tov. Vizjak in sekretar AMZ Slovenije tov. Ko-šiček. Oba sta se zelo pohvalno izrazila o organizaciji, zlasti sta pohvalila radioamaterje, ki so z UKW aparati prenašali komentarje s proge, starta in cilja. Čeprav so bile to prve motorne dirke na Koroškem, se je ob progi nabralo preko 5.000 gledalcev, ki so z
« <
velikim zanimanjem prisostvovali dirkam.
Popoldne je predsednik AMD Ravne tov. Zupan predal gospodarju društva tov. Doberšku v upravljanje garažo z društvenimi prostori, ki so jo dogradili člani društva ob podpori MLO in Železarne.
Rezultati — 125 cm: 1 Oblak (Lj) 16:25.3,	2. Tlakar (TAM) 16:45.3,
250 ccm:	1. Oblak (Lj) 16:13.8,
2. Šimenc (Lj) 16:30, 350ccm:	1.
Podberšček (Lj) 14:34.1, 2. Bivic (Trb) 15:26.8, do 500 ccm 1. Podberšček (Lj) 14:45.4, 2. Cvitanič (Ravne) 16:45.5, nad 500 ccm: 1. Bivic (Trb) 15:14.5, 2. Močivnik (Ravne) 17:22.2, prikolice:	1. Kermavner-
Čizman (Tržič) 15:52.3, 2. Cestnik-Bobnič (Pia v ne) 17:41.5.
Šater
ledenik. V odrezanosti linije sporni- 5. avgusta. Dan je bil brez oblačka, nja na stene Travnika m Sit nad Ves dan sta rabila, da sta prema-
dolino Tamarja. Prva tretjina sme-
jala prvi ozebnik, ki se ga lahko prepleza v nekaj urah: toliko ledu
ri, ki so si jo izbrali Debeljak, Kru- _
šic in Perko, pelje po skalnatem se je nabralo v osojnem žlebu, da Vovzneii prav tako včeraj prek ju- grebenu, nato pa se dviga v iz red- je bito treba prav vsako stopinjo
---- —i------ — T ~ T""" no strmi, zasneženi steni do višine izsekati. Prenočila sta na polici, na
3800 metrov. Opisani vremenski začetku skrajnih težav. »Vignesova preobrat jih je dobil sredi stene, poč« jima je vzela dobršen del dru-Od ločili so se za nadaljevanje vzpo- ge ga dne. Do takrat je šlo še vse na. K sreči ni stopinj na vrhu Les razmeroma v redu. Tedaj pa je Courtesa popolnoma zamedlo, tako Kunaver priplezal do 8 metrov vi-
govzhodnega grebena na La Tour Pon d e (3782 m). Ves dan jih je močilo. V višinah sneg, spodaj dež.
Pred nekaj urami je prišel iz Ljubljane dr. Avčin, naš tehnični vodja. Soglasno smo ugotovili, da
letošnje snežne in vremenske raz- da so še isti dan dosegli kočo Cour- šoke,ga kamina v zgornji tretjini
niere ne dovoljujejo nobenih težjih Podvigov. Razdelili smo se v tri gru-Pc, vsaka s svojim načrtom: 1. na Mont Blanc preko Grands Mulets, 2- z ledenika Argentiere v severno Les Gourtes in 3. kočo Albert I z namenom prečenja Char-*onneta.
vercle (2700 m). Stena je visoka stene. Sam na sebi nepomemben, a 1000 metrov, m je posebno v teh izpolnjen z ledom, ga je prisilil k razmerah izredno tvegana. Zaradi nrenočevanju ood njim in — k po-
razmerah izredno tvegana. Zaradi prenočevanju pod njim novega snega je bilo varovanje brez haska. Cepin, čeprav porinjen
povratku. Ves naslednji dan sta se spuščala ob vrvi nazaj. Že itak je
do okla v sneg, ni vzdržal niti rab- što počasi, toda ko se je Fajdigovi lega sunka, odstraniti sneg in priti zgodila nezgoda in je zanihala, ter do ledu, kjer bi zabili ledni klin, obvisela z glavo navzdol, je bilo
________, kjer bi zabili ledni klin, ... _____ „	. .
pa bi pomenilo ostati v steni nekaj spuščanje prava muka za oba. Se S tem se moj dnevnik konča. Ne dni. Preostalo ni drugega, plezali en, tretji bivak. Za nameček vre-Preostane mi drugega, da pišem so kar istočasno in priplezali so.	me se je do kraja izneverilo. Začel
naprej samo s pomočjo spomina in v --------------R,1» et” T et”,n’
geografske karte.
Oblak Boris, član AMD »Zdravko Vrhunc« iz Ljubljane, je. zmagal v kategoriji motorjev 125 in 250 ccm
Najslavnejši vratar
Mnog oslavnih vratarjev je že imel nogomet. Vsak pozna ime Planičke, Zamore, Idena in drugih. Toda rekorda škotskega reprezentančnega vratarja Granta gotovo ni še nihče dosegel. V 5 tekmovalnih sezonah od leta 1867 do 1872 je branil pri Glas-gow Rangers in ni v vseh 5 letih niti enkrat pobiral žoge iz mreže.
Na tekmi dveh amaterskih moštev Nottingham Shire in Sherwood v Angliji so zaman čakali na sodnika. Tudi nobene »rezerve« niso našli in tako so se spomnili nekaj originalnega. Po en branilec vsakega moštva je dobil piščalko in ta »branilec-sodnik« je bil odgovoren za svojo polovico igrišča. Tekma se je končala neodločeno, ne da bi kdorkoli le enkrat protestiral proti odločitvam obeh sodnikov, ki sta tudi sama sodelovala v igri.. Sekretar pristojne nogometne zveze je potem, ko je zvedel za to neobičajno tekmo, izjavil, da bodo rezultat brez pridržkov upoštevali, kajti Resnično, tu so rešili sodniško tekma je potekala povsem v redu. vprašanje na najenostavnejši način.

;,%M. K A /	■	’
V taboru je vladala rahla vzne- je naletavati sneg. Bila sta v stalni
____ mirjenost. Nisem še omenil, da so nevarnosti, da ju zamete. Komaj se
Povzpeti Te na Mont Blanc — to se Konaver, Jeglič in Pintar že ta- je Kunaver vsaj malo ogrel pod ni za dobrega planinca v normalnih	ko j v	začetku	odpeljali na Monten-	spalno vrečo,	je že moral odmeta-
razmerah	nikak problem. Le v vi-	vers in so si	v višini 2000 metrov	vati sneg. ki	ga	je metalo na vi-
\U/	. #.vo .#.
m nekaj d gg J uOTrmasa Point Albert v A. de VM (2844 m), kara udobno. Treba se je dvigniti,	IV (Kj iOfc /M) II II // (£"	II II IS II II
V labem vremenu Brez kompasa^ ?omt A	200.metrski, skravno napraviti prvi korak, ponovno vpeti	V S	\U> 1/ II /L* 'C'	^ 11 11 J
tur™8na V riobokS snegu se težavni steni, jima zaradi (že speti) vrv, ko bi bila bolniška nega naj-	"
v L, V rinil,5 telo trikrat prej slabega vremena ni uspel. Drugič bolj potrebna. Vztrajala sta do Utrudi* to Tar ie naivažnejše zgrabi sta po 9 urah plezanja dosegla vrh. konca, dosegla vznožje stene m brez t * kar,Je ,L ' zavratna Smer je moderna, sicer kratka, a večjih jroškodb dospela do Mon-žllfk°raj	neubranljiva m zavratna	^	stopnje> ki	tenversa Bilo	je	to 8. avgusta.
c	svo.	jo do	takrat	Slovenci še nismo po-	Tiste dni je	bil	v steni velik pro-
jem v kaJ tn”a A^čto Kersmk Fer- znali v granitu. K drugim vzponom met. Po naključju so kar tn naveze a® VZP;>nU dr-RA,VaC1^Knotoa luna odprave prispeva ta smer zaželjeno - z našo vred - istočasno posku-Po so^kreTlf'to J.TLv-T,	pestrost, zaokroženost v težavah in sile z vzponom. Med plezalci je bil
so krenili iz neoskrbovane pestrost, zaokroženost koče (v višini 3050 m) že ob dveh zjutraj. Zarana so bili na vrhu in to Ie, bila njihova »goriška sreča«.
ri sestopu jih je zajela megla, od vsepovsod so letele snežinke. Za-uPali go stopinjam, ki so peljale Uavzdol — so vodile prav? To so se "Prašali, a žal, nekoliko pozno. S Pomočjo vseh priprav so ugotovili,
I n so jo brezskrbno mahali v Ita-*jo. Nič ni pomagalo, ponovno na-Zai za kakih 500 metrov kvišku, nato pa veg gas s kompasom v roki v Pravi smeri prve koče...
'sti dan, ko so se naši plezalci vzpenjali proti vrhu Mont Blanca, s° bili Krušic, Debeljak in Perko T 1000 metrski steni Les Gourtes •5856 m), dr. Zupančič (zdravnik od-Prave), Govekar, Kilar. Keršič in pa smo stali pod severno steno '“bardonneta (3824 m). Vsi smo doži-r®'* isti vremenski preobrat, čeprav u v nekaj kilometrov oddaljenih s,cteah. Takole se je zgodilo, i . V Chardonnetu smo imeli na iz-D:r° dvoje: jjo vzhodnem grebenu p?, vrh in sestop po grebenu dalje.
stoer v severni steni, v norma 1-*P.n razmerah označena z IV. stop-1°. Kilar, Župančič in Govekar so e odločili za greben in so res pri-
Že prvo kolo jesenskega dela tekmovanja v zvezni odbojkarski ligi je prinesla tako - zanimive rezultate, da smo pravzaprav obstali ob njih presenečeni. V Beogradu je padla kocka, Mariborski Branik, zmagovalec spomladanskega dela tekmovanja, je moral v borbo z najhujšim nasprotnikom, večkratnim državnim prvakom »Crveno zvezdo«. Beograjski odbojkarji imajo danes moštvo, kjer igra kar šest državnih reprezentantov, in zato so bile naše misli pesimistične, ko je Branik odhajal v Beograd. Odločalo se je, ali lahko Crvena zvezda še vedno računa, da končno le osvoji tudi letos najvišji naslov v državi, ali pa dokončno odpade iz te kombinacije. Česar smo se najmanj nadejali, to se je zgodilo. Branik je po hudi in trdi borb.i povsem upravičeno in zasluženo obdržal primat in izlo-
borb.i povsem upravičeno in —ženo obdržal primat in izločil Crveno zvezdo, da se še nadalje poteguje za naslov državnega prvaka.
Strokovnjaki
če bodo premagali beograjskega Železničarja, ki je prav tako tekmec za osvojitev najvišjega naslova.
Novomeščani so odšli v Zagreb in se spoprijeli z Mladostjo. Nihče ni pričakoval zmage, dejstvo pa je, da je novomeški »Partizan zaigral z velikim poletom in voljo, in če že nismo zadovoljni z rezultatom, smo lahko zadovoljni vsaj z njegovo igro. Novomeščani ne smejo vreči sedaj še puške v koruzo. Se je čas, da se rešijo zadnjega mesta in se pomaknejo navzgor, kar pa ni samo njihova, pač pa želja vseh ljubiteljev slovenske odbojke, Za nasprotnike bodo imeli moštva, katerim so Novomeščani lahko kos, in če bodo znali proste dni izkoristiti za izpopolnitev kondicije in tehničnega znanja, potem lahko mirno gledajo v bodočnost.
Lestvica z dne 3. septembra 1955
Greben Rochefort du Geant Na levi masiv Grandes Jorassesa
po končanem srečanju čestitali Braniku, ki je tokrat jiokazal zares zrelo igro, ki je navdušila številne Beograjčane. V moštvu ni bilo šibkega mesta in vsak trud izbrancev Crvene zvezde je bil zaman. Tako so Mariborčani odpravili največjo oviro na poti k aajvišjemu naslovu, čeprav jih še vedno čakajo težke naloge. Trd oreh bodo imeli še proti Mladosti, vendar pa bo tudi morebitni poraz proti Zagrebčanom nepomemben,
1.	Branik
2.	Mladost
3.	Železničar
4.	Crv. zvezda
5.	N. Beograd
6.	Špar tak
7.	Part. — Bgd.
8.	Part. — NM
981 24:11 16 8 6 2 21:13	12
6
4
3
2
2
8 1
21:13
19:15
13:19
14:22
11:19
11:22
12
8
6
4
4
2

ETO XI Štev. 36 Stran 5,
Pred pričetkom rokometnih prvenstev
Za in proti zvezni ligi
Samo še 14 dni nas loči od pričetka republiškega prvenstva v rokometu in še vedno je odprto vprašanje, ali bo letos zvezna liga ali je ne bo! Kljub temu, da je bilo že lansko leto sklenjeno, da bo letos jeseni ustanovljena moška zvezna liga v velikem rokometu, je bil ta sklep na plenumu RS J letos spomladi ovržen in vse skupaj je šlo »ad acta«.
Sedaj pred samim pričetkom tekmovanj pa je sekretariat RSJ zopet postavil to vprašanje na dnevni red in to ne samo zvezno ligo v velikem rokometu, temveč kar tri zvezne lige: veliki in mali rokomet za moš* * * * ve in mali rokomet za ženske ekipe. Od slovenskih ekip bi v zveznih ligah sodelovali: Branik — moški veliki rokomet, Svoboda — moški mali rokomet in Branik — ženske mali rokomet. Brez dvoma pomeni ustanovitev zveznih lig korak naprej, saj smo ravno v Sloveniji vedno poudarjali potrebo po zveznem tekmovanju, vendar pa nikakor ni umestno ustanavljati zvezne lige tik pred pričetkom tekmovanja. Zvezno tekmovanje zahteva nedvomno temeljite rriprave in to ne samo v tehničnem, temveč tudi v finančnem in organizacijskem pogledu. Zato je potrebno, da ekipa vsaj pol leta prej ve, da bo tekmovala v'zvezni ligi, ne pa da to izve zadnji dan. Dejstvo, da se še vedno ne ve, ali bodo zvezne lige ali ne, je povzročilo resne težave glede organizacije tekmovanj v republiškem merilu. Mariborski Branik je n. pr. že odpovedal -sa sodelovanja v republiških tekmovanjih in se izjasnil za zvezno ligo. Kaj se bo sedaj zgodilo, če zvezne lige ne bo, kar je možno in celo precej verjetno? Odločitev o tem bo padla morda šele po pričetku repub. tekmovanja. Vse to kaže, da je 'rlo vprašanje zvezne lige s strani RSJ postavljeno zelo neresno in ob nepravem ''•asu in se zato popolnoma strinjamo z Rokometno zvezo Slovenije in RK »Svobodo«, ki sta zavzela negativno stališče do zvezne lige.
Domača tekmovanja bodo letos mnogo pestrejša kot do sedaj, saj se je v letošnjem letu število moštev podvojilo in bo jeseni tekmovalo v velikem in malem rokometu okrog 80 ekip! V velikem rokometu bodo ekipe tekmovale v moški in ženski republiški ligi. Moška liga bo razdeljena v dve skupini: ljubljansko (8 ekip: Odred. Svoboda. Krim. Mladost-Kranj, Rudar, Proletarec, Bela krajina-Črnomelj in JLA »Udarnik«-Ljub-ljana) in mariborsko (7 ekip: Celje, Branik, Maribor. Kovinar, Fu-žinar-Ravne, Drava, Rudar-Vele-nje). V' finalnem tekmovanju se bosta srečal' dve prvoplasirani ekipi iz vsake skupine. Ženska liga bo enotna in bo tekmovalo 8 ekip: Svoboda, Odred, Branik, Drava, Proletarec. Rudar. Celje in Bela krajina.
Kot je videti iz tega razporeda, je RZS kljub vsemu upoštevala tudi ekipi Branika, ker bi se jim v nasprotnem lahko zgodilo, da bi bili leto dni brez tekmovanja. V podzveznem merilu se bo tekmovanje v velikem rokometu začelo šele spomladi po končanem prvenstvu v malem rokometu. Tekmovanja v malem rokometu bodo kombinirana — lige in turnirji.
Istočasno z republiško ligo se prično tudi conska tekmovanja v malem rokometu in sicer v treh conah:	ljubljanska (6 ekip:	Pa-
pirničar, Svoboda II in štiri ekipe iz JLA), mariborska (6 ekip: Slovenj Gradec, Fužinar II, Rače, Branik II. »Pnrtizam-Železničar in
»Partizans-Maribor I) in dolenjska (5 ekip:	Novo mesto, Brežice,
Krško .Krmelj in Bela krajina II). Prvaki teh conskih lig se bodo nato v polfinalnem tekmovanju srečali z ekipami, ki bodo zmagale na turnirjih, na katerih bodo nastopile ekipe, ki tekmujejo v velikem rokometu. Ta nekoliko kompliciran sistem tekmovanja «je bil potreben, ker nekatere ekipe igrajo samo mali rokomet medtem ko ostale igrajo enega in drugega in je treba tekmovanja tako vskla-diti, da imajo eni kot drugi dovolj tekmovanj in tudi možnost osvojiti naslov republiškega prvaka. Ženske ekipe bodo v malem rokometu tekmovale v obliki turnirjev.
Poleg omenjenih tekmovanj bodo letos tudi pionirska tekmovanja v malem rokometu, in sicer v 4 skupinah: ljubljanski, mariborski, zasavski in dolenjski. V vsaki skupini bo tekmovalo 4—5 ekip. Tekmovanje za pionirke bo izvedeno šele spomladi na osnovi prejetih prijav.
Kot vidimo, se je letos rokomet zelo razmahnil, kar je v veliki meri posledica instruktorskih tečajev, ki jih RZS prireja zadnja leta. Da bo še! razvoj nadalje v še hitrejšem tempu, je razvidno že iz tega, da že sedaj vemo za več ekip, ki se formirajo in bodo začele tekmovati šele drugo leto. Do tedaj pa je še daleč in verjetno bomo tudi drugo leto jeseni lahko zapisali tako kot letos: število ekip se je od lanskega leta podvojilo! To pa bo potem znašalo že 160 ekip in zato lahko upravičeno trdimo, da ni več daleč čas, ko bo rokomet postal eden najpopularnejših športov v Sloveniji, če ne celo šport št. 1.	Mitja Vidic
Mi 6& gA&mo &žap& milif
Zakaj ne veljajo pravila za vsa društva?
NA GORIŠKEM VEDNO VEC
ZANIMANJA ZA PLAVANJE
Preteklo nedeljo je bilo v Gorici okrajno prvenstvo partizanskih društev v plavanju, kajti republiško prvenstvo »Partizana« je bilo t)" pred pričetkom odpovedano. Kljub temu pa je tudi okrajno prvenstvo doseglo svoj namen, saj je bila udeležba prav dobra, kar velja tudi za dosežene rezultate. Zlasti so nas navdušili nekateri mladinci v prostem slogu in mladinke v prsnem plavanju. Zelo za-niinivo je bilo tudi vvaterpolo srečanje med moštvom iz Mirna in Novo Gorico, v katerem so zmagali pripadniki »Partizana« Nova Gorica s 5:1.	Franko
Prihodnjo nedeljo se bodo v Celju pomerila najboljša članska moštva za naslov ekipnega prvaka Jugoslavije v atletiki. Komaj 7 dni je do tega važnega tekmovanja, toda Atletska zveza Jugoslavije če vedno ni blagovolila objaviti, kdo se je pravzaprav v finale uvrstil. Če upoštevamo samo rezultate, ne da bi pri tem gledali na razne proteste in podobno, kar je v zvezi s tekmovanjem, bi v Celju nastopile ekipe Partizana in Crvene zvezde iz Beograda, Vojvodine iz Novega Sada , domačega Kladivarja ter Ljubljana in Odred iz Ljubljane. Stvar pa le ni tako enostavna. Neuradno smo namreč obveščeni, da tekmovalna komisija Atletske zveze Jugoslavij- Odredu ni priznala točk, doseženih v 1. kolu, in tako bi namesto Odreda v finalu nastopila ekipa zagrebškega Dinama. Atletska zveza Jugoslavije utemeljuje ta svoj sklep, ki je danes, ko pišemo ta članek (dne 1. t. m.) še »tajen«, s tem, da Odred ni nastopal v skladu s propozicijami.
Z odločitvijo Atletske zveze Jugoslavije bi se lahko v celoti. strinjali, saj red v tekmovanju mora biti in pravila ter propozicije so tu zato, da se jih držijo vse sodelujoče ekipe. Propozicije zahtevajo, da nastopijo vse ekipe na isti dan in z nasprotnikom. Odred teh pogojev res ni izpolnil, vendar ne po lastni krivdi, saj je imel za svoj nastop izven določenega roka dovoljene Atletske zveze Slovenije, ki je dobila od Atletske zveze Jugoslavije v tem vprašanju popolnoma »odprte roke«. Pozneje pa je šla Atletska zveza Jugoslavije preko tega ia Odredu doseženih točk ne priznava. Ne bi se spuščali v to, kakšno je poslovanje Atletske zveze Jugoslavije (čeprav imamo mnogo dokazov, da je to poslovanje silno neresno in često tudi neodgovorno), ostanimo raje pri konkretnem primeru ekipnega prvenstva. Odred v finalu torej ne more nastopiti, ker se ni držal propozicij. Zanimivo pa je pogledati, kako so se držali propozicij drugod. Lahko naštejemo tri primere, ki so Odredovemu dokaj slični. V 1. kolu ženskega ekipnega prvenstva Mladost ni nastopila v Ljubljani, kakor je bilo določeno, ampak nekaj dni kasneje brez nasprotnika v Zagrebu. Vojvodina in Crvena zvezda se nista srečali v določenem roku, temveč teden dni kasneje zaradi tega, ker so atleti Vojvodine gostovali v inozemstvu.
Mladinska ekipa Sarajeva je nastopila v 2. kolu prav tako več kot 14 dni po določenem terminu, ker se je del tekmovalcev nahajal na gostovanju v Turčiji. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ni Atletska zveza Jugoslavije v nobenem primeru nastopala tako, kot v slučaju Odreda. Malo čudno je torej, če za nekatera društva propozicije veljajo do zadnje pike, za druga pa ne??
Slovenci bomo imeli torej v finalu namesto treh, le dve ekipi. Vendar pa niti to še ni povsem gotovo, saj se širijo govorice, da je tudi ŽAK Ljubljane v nevarnosti, da iz finale izpade, ker je nastopal tako v 1. kot v 2. kolu z nekaterimi neregistriranimi tekmovalci, ki so, pravno vzeto, še vedno člani drugega društva, v konkretnem primeru Odreda. Bomo videli, kako bo uspelo Atletski zvezi Slovenije in Atletski zvezi Jugoslavije rešiti ta dokaj zamotani primer. V kolikor Ljubljani ne bi priznali točk, doseženih po teh atletih, bi Ljubljana izpadla iz finale, njeno mesto pa bi zavzela zagrebška Mladost.
Atletskim forumom bi bilo treba priporočiti le to, naj bi bili v vseh primerih enako strogi in naj bi s svojimi ukrepi zagotovili spoštovanje tekmovalnih propozicij, ki
pa morajo veljati seveda za vse ekipe, pa naj bodo te iz Novega Sada, Zagreba, Ljubljane ali od kod drugod.
PARTIZAN ALI CRVENA ZVEZDA?
Tudi letos se bo razvila borba za naslov najboljše atletske ekipe med moštvoma Partizana in Crvene zvezde. Do pred dvema letoma je Partizan zmagoval brez večje težave. Sedaj pa je že dvakrat zaporedoma izgubil prvenstvo, ki ga je osvojil njegov lokalni rival — Crvena zvezda. Tudi letos se bosta za prvo mesto pomerili samo ti dve ekipi. Po letošnjih rezultatih bi sodili, da ima Crvena zvezda tudi tokrat nekoliko več možnosti za osvojitev prvenstva. Tretje mesto Kladivarja prav gotovo ni ogroženo. Toliko bolj zanimiva pa bo borba za ostala mesta, kjer je precej težko prognozirati plasma. To lahko trdimo ne glede na to, kdo bo nastopil v finalu, saj vidimo, da so nekatera mesta še sporna. Celjsko občinstvo bo imelo priložnost videti zelo kvalitetno tekmovanje, ki bo v nekaterih disciplinah celo mnogo kvalitetnejše od državnega prvenstva, kjer cela vrsta najboljših ni nastopila.
Marko Rožman
Želimo si še več
Ob zaključku spomladanskega dela tekmovanja v zvezni košarkarski ligi smo med drugim zapisali tudi to, da slovenska košarka naglo napreduje in si utira pot med najboljše košarkarske kolektive v državi. Zaključna lestvica v prvem delu lige nam je pokazala, da so letos moči vseh sodelujočih moštev v zvezni ligi močno izenačene, in da bi bila vsaka napoved o končnem plasmaju preuranjena. Prišli smo celo tako daleč, da smo se že v napovedih za posamezna srečanja ušteli, kar še bolj veča zanimanje za to športno panogo, kajti borba za točke je tako ostra, kot doslej še nikoli.
Slovenski ligaši so v jesenskem delu tekmovanja spoznali, da jih vodi h končnemu cilju predvsem dobra priprava. Tega so se še najbolj zavedali po vsej verjetnosti igralci Olimpije, ki so odmor v zadnjih tednih izkoristili do skrajnosti.
Moens, Iharos, Da Silva Jones, Krivonosov, Held
vab uspehe,^ki^so jih’ doseglTv $0 plSCtU <Zq.&d&VlHQ. UHttlUt V ittU 1955
pretekli sezoni svetovni atleti-	°
tekači, danes pa si bomo ogledali še uspehe skakalcev in metalcev.
Svetovni rekorder Krivonosov (SZ)
-ETO XI Štev. 36
š-tra n 4

Tudi letos je bil pri skoku v višino v središču pozornosti dvoboj med obema »superasoma« Nilsso-nom in Sheltonom. Direktni dvoboji so se končali z rezultatom 6:4 za Nilssona, dočim je po najboljšem rezultatu še vedno na čelu
Shelton, ki pravi, da namerava še letos zrušiti svetovni rekord Wal-terja Davisa. V svetovno lestvico se je letos uvrstil tudi naš Vlado
Marjanovič s svojim rekordnim re-
zultatom 203 cm. Skoki preko 8 m
v Mexico Cityju so obetali vendar enkrat boljšo žetev pri skoku v daljino, vendar skakalci tudi letos niso izpolnili pričakovanj in najstarejši rekord — Ovvensovih 8.13 — bo tudi po zaključku letošnje sezone še vedno v rekordni listi. Adhemar da Silva je zopet odvzel dvakratnemu evropskemu prvaku Leonidu Ščerbakovu svetovni rekord. Pri troskoku je opaziti, da se v povprečku kvaliteta zelo dviga, saj imamo poleg Ščerbakova in da Silve še celo vrsto odličnih skakalcev. Evropa v skoku ob palici hitro napreduje in ni več daleč čas, ko se bodo evropski skakalci pomerili z Amerikanci na enakopravni osnovi. Mogoče bo do tega prišlo že v Molbourneu, kjer bodo Landstrom, Cernobaj, Lundberg in ostali poskušali ogroziti Richardsa, Smitha, Laza in druge predstavnike odličnih skakalcev ZDA.
Enako kot lani, smo že letos zabeležili dva rezultata preko 18 m v metu krogle, le da imamo letos namesto Lamperta poleg svetovnega rekorderja 0’Briena še črnega metalca Jonesa. Evropejci pa se še kar naprej borijo z znamko 17 m, ki jo je letos presegel le Grigalka,
dočim rekorder Skobla zaradi bolezni dolgo ni treniral in ni dosegel forme iz prejšnjih let. Že vrsto let nismo zabeležili v metu diska dejstva, da vodi na svetovni lestvici evropski metalec. To se je letos posrečilo Cehu Karlu Merti, ki je za širšo javnost dokaj nepričakovano dosegel nov evropski rekord. Borba v tej disciplini na olimpijskih igrah bo vsekakor bolj zanimiva kot kdajkoli prej.
Vodilna država v metu kopja ni več Finska, ampak so to mesto prevzele ZDA, ki imajo letos nič manj kot 13 metalcev preko 70 m, od tega 6 preko 74 m. Finska bilanca pa je zaenkrat takšna: 11 atletov preko 70 m, od tega »samo« 3 preko 74 m. Borba za svetovni rekord v tej disciplini se nadaljuje in trenutno je v »vodstvu« ameriški pastor Bud Held, vendar tudi Poljak Januš Sidlo še ni vrgel puške v koruzo. Število metalcev kladiva preko 60 m je letos doseglo število deset in naš Gubijan je kljub odličnemu novemu rekordu šele na 9. mestu.
V deseteroboju je prispeval ameriški črnec Rafer Johnson tudi svoj delež k popravkom v listi svetovnih rekordov. Vendar pravijo ameriški strokovnjaki, da bo Milton Campbell v Avstraliji še mnogo boljši. V štafetnih tekih smo registrirali nov svetovni rekord na 4Xll0y univerze iz Texasa, pa tudi sovjetska štafeta je še popravila svoj rekord na 4 X 800 m. Sicer pa naj kaj več povedo številke.
Šesterica najboljših ob koncu avgusta — višina:
211.5 Shelton (ZDA), 210 Nilsson (Šved), 209 Dumas (ZDA), 204.7 Smith (ZDA), 204 Kovar (CSR), 204 Pettersson (Šved), 203.8 Chigbolu
(Nig), 203.8 Barksdale (ZDA), 203.2 Jeter (ZDA), 203.2 Allard (ZDA), 203.2 Lee (ZDA), 203 Marjanovič (Jug); daljina: 8.03 Range (ZDA), 8.01 Bennet (ZDA), 7.93 Bell (ZDA), 7.84 De Sa (Braz), 7.69 Gamble (ZDA), 7.64 Andrews (ZDA); troskok: 16.56 Da Silva (Braz), 16.35 Ščerbakov (SZ),	16.13 Devonish
(Venez), 15.85 Cen (SZ), 15.71 Re-hak (ČSR), 15.71 Dementjev (SZ); palica 4.65 Rachards (ZDA), 4.59 Bragg (ZDA), 4.54 Smith (ZDA), 4.52 Laz (ZDA), 4.51 Morris (ZDA), 4.51 Levak (ZDA), 4.50 Landstrom (Fin);
krogla: 18.04 0’Brien (ZDA), 18.01 Jones (ZDA), 17.66 Neider (ZDA), 17.54 Martin (ZDA). 17.43 Mayer (ZDA), 17.32 Vick (ZDA); disk: 56,45 Merta (CSR), 55.14. Gordien (ZDA), 54.96 Grigalka (SZ), 54.74 Iness (ZDA), 54.65 Consolini (I), 54.41 Metvejev (SZ); kopje: 81.75 Held (ZDA), 80.07 Sidlo (P), 78.65 Miller (ZDA), 78.33 Young (ZDA' 77.90 Vallman (SZ), 77.01 Krasznai (M); kladivo:	64.33 Krivonosov
(SŽ), 61.48 Csermak (M). 61.39 Con-nolly (ZDA), 61.22 Maca (CSR), 61.19 Strandli (Nor), 60.20 Redkin (SZ), 60.15 Rut (P). 59.94 Tkačev (SZ), 59.70 Gubijan (J); deseteroboj: 7983 Johnson (ZDA), 7262 Kuz-necov (SZ), 7102 Sukancev (SZ), 7060 Lawson (ZDA), 7043 Richards (ZDA), 6834 Mayer (V. Nem); maraton: 2;23:09 6 Filin (SZ), 2;25:58.0 Mc Ghee (VB), 2;26:22.0 O Mc Win-nis (VB), 2;26:29.0, Kotila (Fin), 2;26:32.0 Hirošima (Jap), 2;26:33 Gorno (Arg); 4 X 100 m: 40.2 Univerza Texas, 40.4 Univerza Houston, 40.7 Madžarska, 40.7 Nemčija, 40.8 SZ, 40.9 Poljska; 4 X400m: 3:07.2 ZDA, 3:11,5 Jamnika, 3:11.6 SZ, 3:11.8 Poljska, 3:12.8 Francija, 3:13.0 Nemčija, 3:13.0 Švedska.
Igralci Ljubljane so trenirali individualno in izkoristili proste dni bolj za odmor, medtem ko so košarkarji Maribora prav tako vestno trenirali pod strokovnim vodstvom bivšega igralca Partizana Munčane. Seveda smo po prvih dveh kolih z rezultati slovenskih liigašev le deloma zadovoljni.
Najprej besedo o Mariborčanih. Tekma z Lokomotivo v Zagrebu nas je prepričala, da so novinci zares znatno napredovali. Težko pa se je uveljaviti v takšni sredini, kjer so vsa moštva bolj izkušena od njih. Proti Crveni zvezdi zares niso mogli Mariborčani pričakovati kaj več. Ko danes vidimo precej krepak poraz Mariborčanov, lahko šele spoznamo,
da je Crvena zvezda odločena boriti se tudi letos za najvišji naslov v državi. Pred Mariborčani je še vrsta tekem. Prepričani smo, da nas vsaj na domačih tleh ne bodo razočarali, in da bodo še marsikomu prekrižali račune.
Start Ljubljane v drugem delu tekmovanja nas nikakor ne more ogreti. Tekma z Montažnim v Zagrebu je bila za Ljubljančane ponovni opomin, da je treba vsako tekmo vzeti resno. Res je sicer, da pri Montažnem znova nastopa »famozni« Miletič, ki je za vsa moštva strah in trepet, toda 20 košev razlike v škodo Ljubljane, je vendar nekoliko preveč. Po tej tekmi so Ljubljančani verjetno spoznali, da bodo morali bolj pljuniti v roke. V četrtek so sprejeli moštvo BSK, ki so ga po precej trdi borbi premagali in si tako priborili dve dragoceni točki. Ta tekma nam je bila všeč, če govorimo o borbenosti moštva pa tudi o taktični zamisli tehničnega vodje za to tekmo. Ljubljana ima odlične moči v Kaplju, Brumnu in Amonu, ki so še vedno stebri moštva. Prav ta tekma je bila otipljiv dokaz, da Ljubjančani ne vadijo načrtne kolektivne igre. pač pa imajo nekatere dobro »izpiljene« posameznike, ki so včasih naravnost ne-prekosljivi. Pa še nekaj smo opazili: igralci Ljubljane so verjetno od vseh slovenskih ekip najboljši realizatorji osebnih napak in to je tudi lepa odlika.
Nedvomno pa je Olimpija košarkarski kolektiv z velikimi perspektivami v bodočnosti. V moštvu je vrsta mladih igralcev, ki so tako izenačeni, da ima teh. vodja Kristančič večkrat težko nalogo sestaviti moštvo, predvsem pa med Igro, ko je treba igralce menjati. Tekma s Proleter-jem, ki nam bo še dolgo ostala v spominu, je bila za Olimpijo samo potrdilo, da so bile njihove priprave v dnevih odmora pravilne in načrtne. Proleter ni igral slabše kot običajno, toda Olimpija je bila toliko boljša, da je povsem prekosila nevarnega tekmeca. To je bila ena najlepših tekem, kar smo jih doslej videli v Ljubljani. Olimpija je bila kot celota nepremagljiva, med posamezniki pa res ne vemo, koga naj bolj pohvalimo.
V drugem kolu so sprejeli v goste Lokomotivo. Zaradi razmočenega igrišča igralci Olimpije niso mogli pokazati iste igre kot proti Prole-terju, toda tudi 20 košev razlike v njeno korist je dovolj. Ce bodo
(Nadaljevanje ne 5. strani)
trinki iz
merskih globin
Zvečer istega dne je bila spet dir-kališčna dirka in spet smo ponovili isto napako. Nastopili so isti dirkači kot na cestni dirki, utrujenost pa je naredila svoje. Tudi tokrat smo propadli. Kljub utrujenosti je bil od naših Cvejin najboljši. Počitek je bil že vsem prav potreben, zato smo tretji dan pošteno počivali. Že naslednji dan po smo bili presenečeni.
Z LETALOM V STALIN
Izvedeli smo, da bo tudi v Stalinu, nekdanji Varni, nastop. Nismo pa vedeli, da bomo kar čez noč postali »nobel«, saj so nas gostitelji presenetili z letalom. Ljudi in kolesa smo vkrcali v avion in se v prav kratkem času znašli 500 km stran od Sofije. Ta dan smo bili prosti, zato smo izkoristili čas za ogled mesta. Bili. smo tudi v kopališču, kjer smo
j- _______________o__obedovali, ljudi pa je bilo kar pre-
V Sofijo smo'prispeli v petek zve- cej, saj je bilo vreme zelo lepo in čer. Prvi vtis? Nadvse lep, sprejem	v;n0l; r,;™^	n^cpl
Pred kratkim je v Bolgariji nastopila na velikih kolesarskih dirkah tudi skupina Jugoslovanov, ki se je tam dokaj dobro odrezala. Te dni se je v našem uredništvu zglasil tov. Ivan Valant starejši, eden izmed udeležencev jugoslovanske odprave, ki je s te turneje povedal marsikaj zanimivega.
>V Bolgarijo smo potovali pred dobrimi štirinajstimi dnevi, seveda 'si z najboljšimi nadami na uspeh. Bila nas je kar lepa družbica, vodja Pota Spajič, njegov pomočnik Kodov, sodnik Vospernik, jaz kot tre-Jer in mehanik, ter dirkači: Piciga, ^ižek, Della Santa, Osrečki, Novak, Cvejin, Krebelj, Della Petra, Golic, Kulevski m moj sin Ivo Valant. Na Pieji — čez njo smo pač morali iti — smo kar hitro opravili, kajti ca-r‘niki so se zanimali mimogrede sa-za valuto. To je bilo na obeh straneh, v Jugoslaviji in Bolgariji.
zek> prisrčen: znašli smo se sredi Pravega vrta velikanskih šopkov rož. Kako tudi ne, saj smo prispeli K*ko rekoč v domovino vrtnic —
Bolgarijo.
. Za prehrano in stanovanje je bilo vse poskrbljeno. Postali smo mi-
toplo. Videli nismo nobene posebne »noblese«. Imajo precej zabavišč, kjer ljudje vneto plešejo, zanimivo pa je, da plešejo predvsem starinske plese in da so na sporedu že bolj preživeti glasbeni komadi. Tako smo bili sredi prebivalstva Varne mi še kar najbolj >nobel<. Posebno zato,
»W= .dipB. r, » «., Z- to -to i* vi*« - l»m ljudi, ».
tako velika kot
,el »Bolgarija«, kjer prebivajo samo so.rMlla P®
‘uje diplomatske ,delegacije. To je	približno 130.000
prebivalcev. Ulice so bolj starinske.
Pošteno privoščili vožnjo
^res krasen hotel, vsaka soba pa je
«tototor«9.>*gg KBKT-asjK,»»»S; S3~
funkcionarjev. Vsaka športna panoga ima svojega vrhovnega trenerja, ki mu pravijo državni trener. Ta trener ima seveda pod seboj precejšnje število niže kategoriziranih, pa prav tako profesionalnih trenerjev. Državni trener za kolesarje je Bičev, naš znanec z dirke po Hrvatski in Sloveniji. V Bolgariji prevladuje državni amaterizem	in dobivajo
športniki od	800 do	900 levov me-
sečne plače. To je prav lepa vsota, saj ima n. pr. glavni inženir pri hi-drocentrali 1100 levov, srednja plača pa znaša 500 levov. Bolgarski lev je po valutnem	efektu	nekako enak
avstrijskemu	šilingu.	športno živ-
ljenje se razvija predvsem v sindikatu, kjer imajo svoje sekcije, ne pa klube, ki bi bili včlanjeni v posameznih športnih zvezah. Tudi vojska ima svoje klube. Športniki v vojski živijo zelo dobro in lahko hodijo celo v civilu. Država jih pa prav močno podpira. Če se športnik posebej izkaže, to je, če osvoji naslov državnega prvaka ali pa trikrat zmaga na mednarodnih dirkalp potem si pribori naslov mojstra športa.
ŠPORTNIKI — NARODNI POSLANCI
Videli smo, da je kolesarski šport med bolgarskim ljudstvom zelo priljubljen. Ljudje so na moč navdušeni nad uspehi svojih kolesarjev, zato ni nič čudnega, če sta dva med njimi že več let narodna poslanca,
um. saj nam ni Biti. Hrana? Ta
bilo treba nič ho-
______ __ pa kar po našem
ukusu, čeprav presenetljivo obilna. Ju še nekaj smo dobili, vsak po 25 kvov dnevnice, kar je normalna Plača srednjega delavca.
PRVI STIK Z DIRKALIŠČEM
Naši kolesarji so se že v soboto Pojavili na startu. Gledalci so jih Zek> prisrčno sprejeli; bili so povsem Uepristranski, pravi ljubitelji špor-*a, ki so žvižgali svojim ali našim zaradi njihovih slabih uspehov. Pr-va dirka je bila nočna. Dirkališče Perfektno. Zgrajeno je bilo leta 1931 >n ima ovinke z naklonom 42 sto« P,nj, »runda« pa je dolga 333 me-‘tov. Ob prvem nastopu smo seve-ua klavrno pogoreli. Bolgari so bili Povsem nadmočni, posebno pri zasledovalni dirki na 4000 m in dir-kališčnem kriteriju. V zadnji točki ?®o prišli pravzaprav malo bolj do braza, zmagal pa le ni nihče od
Baših.
Naslednji dah so se pomerili na L]2 km dolgi progi na cestni dirki, »udi tam so Bolgari naše »fejst naphali«. To pa predvsem zaradi te-§a, ker so bili naši dirkači, posebno Cvejin, od prejšnjih nastopov pre-Cei utrujeni. Tekmovalo je 12 Bolgarov in sedem naših. Od naših se t.e še najbolje uvrstil Valant, ki je dosegel sedmo mesto, Piciga pa je Pil deseti. Pri Bolgarih sta bila naj-Pu'.jša Krstev in Bobčev in tako nam ,e ušla spet ena zmaga. Presenetilo nas je neverjetno veliko število
Pa
gledalcev. Bili so silno navdušeni in z vzpodbujanjem precej pripomogli ? končnemu uspehu svojih dirka: cev.
Želimo si še več
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ptesto pri vrhu ne uide.
Mimogrede bi omenili še nek do
si. V mestu je več starinskih, sicer lepih, pa slabo vzdrževanih poslopij. Tudi parkov smo veliko videli, pa so tudi neurejeni. Obdani so z bodečo žico, tako da je kar nerodno v temi iti skozi park, da si ne strgaš obleke.
Prvi nastop je bil spet na dirkališču. To dirkališče za kolesarje ni preveč zahtevno, ker nima tako strmih ovinkov. Dolgo je 370 m, ovinki so okrog 27 stopinj nagnjeni, njihova zanimivost pa je, da so vzbočeni.
Na tem dirkališču se naši fantje niso dali kar tako ugnati v »kozji rog«. Na zasledovalni vožnji je nastopil Piciga, ki se je zelo dobro obnesel. Cvejin je zmagal v dirki na 80 krogov, zmagali pa smo tudi v vzdržnostni dirki. Tudi v dirki na 1 kilometer se naša ekipa s Picigo vred ni dala tako lanko premagati. Videli pa smo, da so fantje že bolj spočiti im Zato jim je tudi bolje šlo.
LJUBLJANA V BURGASU ZMAGOVITA
Malo čuden naslov, ali ne? Takoj dobite pojasnilo. Spet smo z letalom odpotovali v drug kraj, Burgas po imenu. Tudi tukaj so se morali naši pomeriti na dirkališču, nato pa še na cestnem kriteriju. Tokrat so Bolgari predlagali, naj bi bil to dvoboj mest. Prodrl sem s svojim predlogom, da bo naša ekipa zastopala Ljubljano, in tako sta se pomerili med seboj ekipa Ljubljane ter Bur-gasa. Po več serijah sprintov in ekipnih zasledovalnih voženj smo opravili pol programa. Naši so spet podlegli, pa vendarle z malenkostno razliko. Naslednji dan je bila krite-rijska dirka, kjer so nastopili Della Santa. Piciga. Golič, Kulevski, Valant in Žižek, Bolgari pa z dvema ekipama. Že v drugem krogu je pobegnil Bobčev, Kulevski pa je potegnil za njim. Razvila se je precej ostra borba, v katero se je vključil še moj sin Janez. Bobčev je kljub
prišel
se je pripetil na tekmi s m. Že v prvih minutah
bil Kulevski, za njim pa Della Santa in Piciga. Odstopil ni nihče. Ljubljana pa si je priborila ekipno
^'popoldne je bila spet dirkališčna dirka, na kateri se je za zaključek izkazal še Piciga, v sprintu pa so se naši po nepotrebnem borili med se-■ ---*U1U. z.e večkrat smo upa z. in, j. jn {ako nismo nič dosegu. Ub le marsikateremu igralcu v bolj- Tgem tem smo videli, da ta turneja 1 moštvih Kristančič napoti. V nJ bj)a tako uspcšna kot smo priča-
in uspehov v kolesarskem športu. Eden od njiju je Bobčev, star 28 let, ki je bil skupaj s trenerjem Bičevim in drugimi letos tudi na dirki po Hrvatski in Sloveniji. Rojstni kraj kolesarstva pa je prav v Burgasu. Od tam se je ta šport razširil po vsej Bolgariji.
ROŽNO OLJE IN »ROŽNATE« CENE
Precej lepili vtisov smo si nabrali v Bolgariji. Mimogrede naj povem še to, da so nas kot Jugoslovane prav lepo sprejeli in posebno po športni liniji imeli dober odnos do nas. Le enkrat se je nekdo poskušal obregovati ob Jugoslavijo, pa smo ga takoj potolkli, ni pa bil športnik.
V Bolgariji se izplača kupiti porcelan, katerega je v trgovinah do-
VlaiolavU st t*a
POLET'
volj. Je češkega in bolgarskega izvora. Tekstil in obutev sta slaba, konfekcija pa površno izdelana. Vse je nekako tipizirano. Zanimalo nas je seveda tudi, kako je s svetovno znanim rožnim oljem. Prodajajo ga kot državni monopol in ga vsakdo lahko dobi na potni list — 1 grami Ta količina pa je zelo »poceni«. Stane nič manj kot 80 levov. Nasprotno pa je zelo poceni elektrotehnični material, ki ga uvažajo iz CSR in Vzhodne Nemčije. Seveda, nismo preveč pohajali po trgovinah in tudi cariniki niso imeli ob našem povratku v domovino prevelikega dela z nami.
Naše prvo gostovanje po dolgih letih v Bolgariji je znova utrdilo dobre športne stike. Bolgari so izrazili ob slovesu željo, da bi se večkrat srečali med seboj v obliki medrepubliških tekmovanj.. .<
Vsa gmota je bila eno samo gibanje, usmerjeno proti Hassu, ki mu je šel nasproti, a je brž spoznal, da take živali ne bo mogel prestrašiti na isti način kot ostale doslej. Samo njegovo drugo orožje ga je lahko rešilo in z ostrim krikom je pihnil vodo.
Močan sunek razpenjene vode ga je vrgel nazaj. Kljub svoji hitrosti se je morski pes dva koraka pred njim pravokovno umaknil vstran in z naglimi udarci repa izginil proti morskemu dnu. A kmalu je ostro zavil in znova krenil v napad. Ker Hass ni imel več zraka za ponovni krik jn ker je bilo razen tega precej dvomljivo, da bi se mogel na ta način rešiti, mu ni preostalo nič drugega, kot da čimprej zbeži.
S skrajnim naporom vseh svojih sil je premagal kratko razdaljo, ki ga je ločila od čolna, in skoraj skočil iz valov ter se prijel za rob. Machmoud ga je zagrabil za noge in ga potegnil za krov, da se je zvalil na kup oglja. Nato se je zaslišal pljusk in morski pes je butnil čoln.	.
»Miskoisl Miskoisl« — je zavpil Machmoud in se grabil za glavo. Nato je zgrabil za veslo in jel odločno mlatiti z njim po vodi.
Morski pes je podrsnil ob dno barke, očitno besen, da mu je plen ušel izpred nosa.
Pet ur je trajal povratek z atola. Mračilo se je že, ko so prišli v področje, kjer so številni zobičasti valovi brbotali vrh morja. Ko je Hass bolje pogledal, je spoznal da gre za koničaste male plavuti. Kakih 40 mant se je zbralo v veli-
kapianiir<je v morje. V daljavi je videl, kako se dva velika belkasta trebuha drgneta drug ob drugega. Prepozno! Bilo je že pretemno, da bi fotografiral in opazoval pod vodo. Razočaran je zlezel nazaj v čoln. A Machmound ga je potolažil: kar miren naj bo, drugi dan se bodo man te znova pokazale. No, če je to rekel Machmoud, potem je lahko upal.
Ponoči se je Hass vznemirjeno obračal v postelji. Ge se bodo dru-gi dan mante res pokazale, se bo brez obotavljanja potopil sredo tja? Kaj jih je vendar prignalo tja? Doba parjenja ali kaj drugega?
Naslednje jutro je bilo morje negibno, brez najmanjšega valčka. Ob devetih so pripravili vse po-trebno in odrinili na pot. Pristali
je ogledoval peščeno dno in... opazil dvoje oči, ki so kukale iz jamice v pesku, nato pa še rahlo vzboklino, ki je izdajala obris telesa. Bila ie halavi, čudna zmes reže in morskega psa.
Hass se je previdno približal kraju, kjer so vrh peska tri plavuti izdajale rep. Bliskovito je sunil s harpuno. Zadel je! Halavi je otepala in hlastala po Hassu. Ta se je skrbno pazil, da ga hudiček ni ugriznil, in trdno držal harpuno. Z glave je živali štrlel prozoren ploščat želetinast nos in z njim je otepala okoli sebe po vodi. Potegnila ga je navzdol, Hass pa njo nazaj dol. Končno se je izčrpala in prinesel jo je na suho, kjer jo je Machmoud z veseljem sprejel.
O mantah pa še vedno ne duha ne sluha. Tam v daljavi so že nekaj časa ptički preletavali morje v vedno isti smeri. Hass se je spomnil, da jih je videl tudi dan prej v kraju, kjer so kile mante. Odveslali so v ono smer.
Pretekla je ura in približevali so se mestu, kjer so se rade shajale mante. Zdelo se je, da tu vre celo morje. Legije ptičev so jih s svojimi kriki opozarjale, da niso dobrodošli. Povsod so iz vode poskakovale ribice, ki , so jih ptiči pridno lovili. In povsod pod površino so velikanska žrela pograbila vse, kar so dosegla.
Hass je s čolna napravil najprej nekaj fotografskih posnetkov, nato se je potopil. Sprva ni videl drugega kot sem ter tja begajoče črede rib. Niso jih zasledovale le mante in ptiči, ampak tudi škom-bri in nekatere dolge, srebrno se svetlikajoče ribe. Naenkrat se je na Hassovi levici ribji zid razdelil in velika manta je splavala naravnost njemu nasproti.
Kazalo je, da ga sploh ni videla, kajti bližala se mu je kot da bi bila zatopljena v blažene sanje. Večkrat jo je fotografiral, vedno bolj od blizu, a pošast je kar naprej plavala, ne da bi se' zmenila zanj. Zdrsnila je ob njem in strmela vanj s svojimi nepremičnimi steklenimi očmi. Dotaknila se ga je in ... istočasno krenila v stran, zamahnila «■ krili in ga strahovito oplazila po hrbtu. Za trenutek je že Hass mislil, da mu je zlomila hrbtenico. Res je, da žrelo teh živali ni nevarno, če pa človeka oplazijo s svojimi neznanskimi krili, ne more biti posebno ko-
pozabljenem otočku blizu risino za njegovo zdravje.
-• _	»-n lan G TT nO Z^TV O —	II (id O T C O 1 O H n CC M'1*5
kraja, kjer so prejšnji večer opazili roj mant. Po Machmoudovem mnenju je bilo tu najprimernejše mesto, odkoder bi lahko takoj opazili mante, čim bi se pokazale.
Hass je sedeč pri ognju užival opoldanski počitek. Minevalo ga je že potrpljenje, postajal je nestrpen. Kje so vendar te presnete živali. Machmoud je prisegel, da se bodo okoli poldneva vrnile.
Med tem ko je Machmoud pri-pravjal lepke pečene datelje, je z vrvico, privezano za palec leve noge, ribaril v nizki vodi. Iznenada se je vrvica krepko napela. Ska-kaje po eni nogi je Machmoud potegnil vrvico: velika riba je na vso moč otepala po vodi. Morala je biti raža: Machmoud je potegnil z vso silo, a riba je švignila in vrvica je spet mlahavo visela v vodi.
Ker je imel pri roki dihalni aparat, je bil Hass brž v vodi. Brazda v pesku je razločno kazala, kod je šla žival. A v globini 5 metrov je sled nenadoma izginila. Kam se je skrila, malopridnica? Pozorneje si
|°dek, ki . toleterje___. ie bil poškodovan Kristančič, ki je asneje ugotovil, da ima zlomljena Prsta. Ta poškodba zasluži, da jo .Plenimo. Že večkrat smo opazili,
^	1 O VV. r» Mn ! L
ših
*bvVnii s Proleterjem je bilo znova , 'tno, da je igralec Proleterja Loči 'e v začetku tako »spretno« ali »neseno« zgrabil Kristančiča za prsta, va ga je izločil iz igre in je se-Ctia spet za daljšo dobo v mavcu...
P Pitati prvega kola: Olimpija '
i€NA ZA
SME

, toleter 76:59, Lokomotiva °r 59:51 Partizan
Mari-
___________Mladost 71:64,
./to lažno : Ljubljana 70:49, Crv. lVezda : BSK 62:58;	"
Oli
drugo kolo:
1 -mpija ■_ Lokomotiva 55:35, Ljub-| lla : BSK 64:55, Montažno
(losi	04:», Montaži
v -t 66:47, Crvena zvezda C°r 106:51.
: Mla-: Mari-L. M.
Lestvica
^rv- zvezda koletet	11 10
0l‘mpija	11
Partizan Pjabljana P°lomoiiva Mladost	10 11 11
Montažno	..
BSK	
ttaritaor	J 11
dne 3. septembra: 817:611 703:556 625:584 60?.:568 650:704
629:669 636:763 , 693:6% 630:688 506:737
kovali. Ge bi bilo več cestnih dirk, bi imeli naši mnogo več uspeha. Bolgari pa so vztrajali na tem. da naj bodo na s-poredu predvsem dir-kaiiščne dirke, ker so jih njihovi dirkači bolj navajeni. Precej truda je bilo, da smo organizirali vsaj dve cestni dirki. Sicer pa je naše vodstvo taktično nekoliko grešilo, kajti jugoslovanski dirkači so morali nastopati hkrati v več disciplinah, kar iih ie močno utrudilo. Nekomu pa le ni bilo tako hudo. Našemu Žižku ki se je na tej turneji precei zredil in mu je bila bolj -izlet kot pa tekmovanje. S seboj namreč m imel ko-lesa za dirkališčne dirke.
Preživeli smo še dva dni v Bolgariji, nato pa smo se vrnili domov.
MOJSTRI ŠPORTA
S tem nočen! laskati Bolgarom, kajti to je uradni naslov, ki si ga bolgarski športniki priborijo pod posebnimi pogoji. V Bolgariji namreč vodi športno življenje poseben komite, ki ima okrog 240 plačanih


Odslej se je Hass držal čisto blizu jadrnice. Polagoma se mu je vrnil pogum. Več mant je plavalo naokoli. Zvečine so bile rjave, sem in tja tudi črne kot smola. Plavale so same, ** dvoje, v družinah po tri ali štiri in neumorno plahutale med ribami. Razmerje med njihovimi strašnimi žreli in majcenim plenom je bilo prav groteskno, kot med slonovim rilcem in sladkorčkom, ki mu ga vržejo. Po vodi so udarjale s krili kot velikanski ptiči in z loputami pahljale naprej in nazaj pred žrelom.
Po obnašanju dveh mant, ki sta imeli razločna znamenja, je Hass po nekajkratnem srečanju uvidel, da ga poznata. Nič podobnega še nikoli ni opazil pri ribah, čeprav so v lestvici živalskega razvoja precej visoko in vsaj v tem pogledu je kazalo, da prekašajo ostale ribe.
Neprestano se oziraje okoli sebe, da bi se izognil neljubemu presenečenju, se je Hass skušal pribli-šati živalim odspodaj, da bi fotografiral zajedalce, ki so plavali na varnem ped njihovimi belkastimi trebuhi. Zanimivo, nikdar se niso posluževali priseskov, ki jih imajo na glavi. Spretno so sledili slehernemu gibu dobrotnice. Ge se je manta prestrašena sunkoma obrnila, so švignili za njo z isto urnostjo. Ge pa so zaostalo, so pohiteli za njo kot da bi bili z elastiko privezani na njen trebuh. Mord a so sp pri sesa li na man to samo ponoči, ko je spala. Podnevi pa so ji sledili pri lovu in se zadovoljili z drobtinicami z njene mize.	___ (Dalje)
»Veste, oba sta dalekovidna, zato se dvobojujeta na razdaljo 10m...«
Voorbij 100 m metuljček 1:13.2
Mlada nizozemska plavalka Atje Voorbij je dosegla v Alžiru nov svetovni rekord v plavanju na 100 m v metuljčkovem slogu z rezultatom 1:13.2, s čimer za 5 desetink sekunde izboljšala svoj rejšnji rekord. Na istem tekmovanju je ;zozemka Mary Kok poizkušala poprati svetovni rekord na 400 m. Poizkus ni nel, vendar je dosegla s časom 5:02.8 i boljši letošnji rezultat na svetu, fadžarska plavalka Eva Pa j or je pre-p vvala v Budimpešti 100 hrbtno v času 1 '.4. Na istem tekmovanju sta zmagala . 100 m pri moških Ddmottir z 58.6, pri kah pa Littomericzky z 1:07.7.
.ETO XI Štev. 16
Stran 5.
- F*
M-
Velik korak naprej Vla0» Protest zoper verifikacijo tekme...
®	^	(Nadaljevanje in k-miee)	nih udarcih žoere na ierrišcn. o tem tih z vsem svorim obsegom. Na sod'
Osrednja in obenem lahko rečemo tudi zaključna republiška prireditev v plavanju, prvenstvo v Vidmu, je bila krepka manifestacija napredka plavalnega športa v Sloveniji, ki je v zadnji sezoni posebno viden. To prvenstvo, ki je bilo sedmo po osvoboditvi (leta 1945, 1950, 1951 in 1952 nismo imeli republiških prvenstev), je prvič zajelo resnično vse kvalitetne plavalne klube v Sloveniji (pogrešali smo edinole Celjane), pa tudi med posamezniki smo razen nekaj izjem — Hafner, Umek, Žvokelj, Kacjanova — videli na š ta rtu zbrano vso slovensko plavalno elito.
Dobro pripravljeni tekmovalci, ostra konkurenca in odlični pogoji v bazenu v Vidmu so pripomogli, da je prvenstvo po kvalitetnem nivoju preseglo vsa dosedanja prvenstva. Povprečki prvih 6 finalistov z zadnjih treh slovenskih prvenstev nam ta napredek najbolj osvetljijo.
V vseh disciplinah so povprečki najboljše šestorice mnogo boljši kot na dosedanjih prvenstvih. Edina izjema je disciplina 100 m hrbtno za moške in do neke mere 400 m prosto. V tej točki seveda rezultai s finala niso realni, ker so vsi tekmovalci z izjemo Pirca, »ležirali«. Povpreček najboljših časov iz predtekmovanja pa je mnogo boljši od lan-
NAJBOLJ5I
Težko bi bilo na podlagi rezultatov odrediti vrstni red med najboljšimi plavalci in plavalkami. Vsekakor prvo vrsto tvorijo Vukičeva in Pelc s svojima novima rekordoma ter Pirc s tremi prvimi mesti. Za drugo skupino je več kandidatov: med moškimi so to novi slovenski prvak v metuljčku Poljanšek, ki je v svoji enoletni »karieri« dosegiel rezultat 2:55.3, dalje Matjaž Brand-ner, ki se je po svojih uspešnih začetkih v klasičnem slogu razvil v odličnega hrbtaša. Med te moramo uvrstiti še »večnega« drugega Gor-šiča (osvojil je štiri druga mesta), ki mu je v njegovi specialni disciplini sicer »spodletelo«, zasluži pa, da ga uvrstimo med najboljše, predvsem zaradi njegovega odličnega rezultata na 1500 m prosto (20:57.0). Kamničana Zrimšek in Snabl prav tako sodita v to skupinot. Prvi zaradi svojega osebnega rekorda na 200 m prsno (2:55.3), drugi pa na podlagi izredne borbenosti v štafeti 4 X 200 m prosto. Med dekleti moramo pohvaliti predvsem Pelanovo, ki je po enoletnem premoru ponovno osvojila dve prvenstvi, dalje Koncilijo kot najhitrejšo slovensko plavalko in Horvatovo za odličen rezultat v metuljčku.
Moški:	/953;	1954:	/955.
100 m prosto	1:07.9	1:06.2	1:05.0
400 m prosto	5:42.9	5:30.4	(6:06.5) 5:262
1500 m prosto	23:47.5	23:18.8	21:52.2
250 m prsno	3:10.1	3:02.7	2:59.8
200 m metuljček	3:10.3	3:05.3	5:59.8
100 m hrbtno	1:20.4	1:18.1	1:19.5
4 X 200 m prosto	11:16.8	10:57.4	10:42.0
4 X 100 m meš.	5:25.2	5:13.5	5:12.9
Ženske:			
100 m prosto	1:25.9	1:25.3	1:21.9
400 m prosto	6:53.3	7:07.2	6:50.5
200 m prsno	3:31.7	3:26.6	5:20.9
100 m metuljček	1:43.6	1:.41.2	1:54.8
100 m hrbtno	1:37.1	1:38.9	1:55.6
4 X 100 m prosto	6:43.3	6:17.7	5:58.7
4 X 100 mešano	6:43.3	6:38.1	6:19.9
skih finalistov. Največji napredek je bil storjen na najdaljši progi 1500 metrov prosto. Že samo to, da je nastopilo 26 tekmovalcev, je bile razveseljivo, saj smo na dosedanjih prvenstvih srečavali le po največ 6 nastopajočih. Rezultati pod 23 minut, ki so doslej predstavljali velik problem za naše tekmovalce, so se letos v Vidmu vrstili kar na tekočem traku. Sedem nastopajočih je preseglo mejo 23 minut, za primero pa naj služi to, da bi se lanski tre-tjeplasirani z rezultaom 23:48.8 uvrstil letos šele na 13. mesto. Nič manj presenetljiva ni bila slika na 100 m metuljček za ženske. Lanska peto-plasirana bi letos zavzela z rezultatom 1:46.6 šele na 14. mesto.
Se mnogo bi jih bilo, če bi naštevali vse, ki so se na tem prvenstva izkazali. Vendar pa moramo omeniti še nekaj: posameznikov, ki so morda ostali bolj nezapaženi, pa vendar zaradi svoje mladosti in zajetnosti zaslužijo vse priznanje. To so predvsem mlada Radovljičanka Čebul jeva (100 m prosto 1:21.7, 100 m metuljček 1:35.7), kranjski pionir Brinovec (400 m prosto 5:31.8) in Sodja (200 m prsno 3:01.7), ki ima za seboj šele dober mesec dni udejstvovanja v plavalnem športu.
MNOGO NOVIH
Pa ne samo v povprečja, tudi v iltati na nekaterih
»vrhu« so se rezu	_____
progah izdatno izboljšali. 'Inko bi lanski rezultat zmagovalk na 200 m prsno (3:18.4) in 400 m prosto (6:34.8) zadostoval letos šele za četro mesto. Zgodilo se je celo to, da so celo favoriti za najvišja mesta v finalu (Zrimšek 400 m prosto, Tratnik 200 metrov metuljček) izpadli v predtekmovanjih, ali da so se le s težavo uvrstili med finaliste (Brandner M. 200 m prsno).
HRBTNI SLOG - ŠIBKA TOČKA
Zanimiva je ugotovitev, da je bil hrbtni^ slog tako v moški, kakor tudi v ženski konkurenci najšibkejša točka prvenstva. Povpreček prve šestorice na 100 m hrbtno za moške je edini povpreček, ki je bil letos slabši od lani. To je morda ne-koliko posledica odsotnosti lani najboljšega slovenskega plavalca hrbtnega sloga Pelana, pa vendar tudi na splošno lahko ugotavljamo, da je bil hrbtni slog disciplina, kjer je nastopilo najmanj tekmovalcev (le 12). Nič boljši ni položaj med ženskami v hrbtnem slogu. Povpreček šestorice je sicer boljši od lani (zahvaljujoč se predvsem Pelanovi in Vaulinikovi, ki lani nista nastopili), vendar pa je že rezultat šeste tekmovalke slabši kot lani (1:42.4—1:40.3)
Če primerjamo zadnja tri prven-stva, lahko ugotovimo marsikatero zanimivost. Tako je n. pr. edinole Pirc na 1500 m prosto osvojil prvo mesto doslej vsa tri leta zaporedoma. Po dvakrat so bili prvaki Pirc (400 m prosto), Koncilija (100 m prosto) in Vukičeva (200 m prsno). V vseh drugih disciplinah so se prvaki stalno menjavali. Zanimivo je tudi to, da se je tudi sestav plavalcev v finalu iz leta v leto menjaval. Tako sta na pr. na 200 m metuljček le Zrimšek in Turk bila med finalisti lani in letos. Podoben primer je v metuljčku med ženskami, kjer sta bili od lanskih finalistk letos le Horvatova in Vavpetičeva med prvo šestorico. Vse kaže, da je priliv novih moči iz leta v leto večji in da se struktura naših najboljših tekmovalcev stalno menjava.
Somogyi 4;28:34 na 50 km
Iz Budimpešte poročajo .o novem svetovnem rekordu v hoji. Madžar Janos Somogyi je prehodil 50 km v času 4;28.34, kar je sicer boljše od uradnega svetovnega rekorda, vendar Je ruski atlet Lav-rov dosegel na isti progi že letos rezultat 4:22:11.2. Boljši Je bil madžarski tekmovalec v hoji na vmesnem cilju na 30 milj, kjer je dosegel s časom 4:18:23.4 nov svetovni rekord, ki je skoraj za 3 minute boljši od prejšnjega, ki ga je držal Šved Bjunggren.
-ETO X’ Štev. 36
Stran 6

NEKAJ TEMNIH TOČK
Čeprav najuspešnejše dosedanje prvenstvo, je imelo le nekaj temnih točk, ki so neprijetno vplivale na sicer lepo prireditev. Bilo je nekaj nerodnosti okoli sodniške mize, kai je rodilo nebroj protestov. Neprijetno je delovala ob zaključni točki prvenstva v štafeti 4 X 200 m prosto nešportna poteza plavalcev »Ljubljane«, ki so prepustili svoje mesto kranjski in mariborski štafeti. Prav tako je bilo žalostno gledati finalno točko 400 m prosto, kjer so se štirje kranjski plavalci »borili« kdo bo počasnejši. Tudi demonstrativna pasivnost kamniških plavalcev v zaključnem defileju ni bila razveseljiv pojav. In če med te točke priključimo še žalostno ugotovitev, da je ljubljanska Ilirija zašla med drugorazredna slovenska moštva, potem bi lahko s slabostmi letošnjega prvenstva zaključili.
Ne glede na vse te temne lise, ki so nekoliko zatemnile sicer na (svetlejše dosedanje prvenstvo v plavanju, lahko smelo trdimo, da nam bo ostalo letošnje prvenstvo v Krškem pomemben mejnik v razvoju plavanja v Sloveniji.
M. P.
(Nadaljevanje in konec)
Vsak prvi petek v mesecu se zberejo nogometni sodniki na posvetovanje, ki mu pravijo po svoje plenarni sestanek. Pa vendar to ni plenarni sestanek v pravem pomenu besede, temveč bolj pomenek o tekočih organizacijskih zadevah in obdelave strokovnih vprašanj hkrati s pravili nogometne igre. Pred kratkim sem imel takorekoč srečo, da sem »ujel« sodnike na takšnem njihovem posvetu. Dvorana je bila polna, med udeleženci pa sem zagledal še funkcionarje nekaterih klubov in celo nekaj nogometnih »kibicev«.
Ob pravem času sem prišel. Novinarska radovednost me je tokrat pripeljala ob »dvanajsti uri«. Naletel sem na razgovor o pravilih nogometne igre s posebnim poudarkom na materialni kršitvi pravil. Torej je bilo to nekakšno nadaljevanje razgovora, ki je potekal nekaj dni prej na nogometnem igrišču med sodniki in ljubitelji nogometa.
Zanimiv je bil pogled na zbrane poslušalce. Kot bi stopil v neko predavalnico na univerzi. Resni obrazi so pričali, da poslušalce zanima obdelava te teme. Prisluhnil sem še jaz.
»Ko začenjamo obravnavati materialno kršitev pravil igre je menda prav, da pričnemo kar od kraja. ■Vsi vemo, da je za nogometno igro potrebno igrišče, ki pa mora imeti ustrezne mere,« je začel svoje predavanje sodniški inštruktor, nato pa nadaljeval: »Sodnik mora pred tekmo ugotoviti, če igrišče odgovarja pravilom igre. Če tega ni storil, ali pa se ni prepričal in odločil o sposobnosti igrišča, je torej kršil materialna pravila nogometne igre.«
»Večkrat smo slišali, da so se nogometaši pritoževali, da žoga, ki je važen rekvizit v nogometni igri, ni imela predpisane teže in obsega. Ali spada to v materialno kršenje pravil nogometne igre?« se je oglasil nekdo od poslušalcev.
»Tudi žogo mora sodnik pred tekmo pregledati, ali odgovarja predpisom. Če je ni pregledal in žoga ni bila pravilna, pač govorimo o materialnem kršenju pravil, vendar je to lažjega značaja, kajti prizadeti sta j tem primeru obe moštvi. Zatorej ne pride v poštev pri eventualnem protestiranju proti verifikacijam tekem. Važnejše vprašanje je glede igralcev. Če je sodnik vede ali nevede dovolil nastopiti moštvu z več kot enajst ali z manj kot sedem igralci, je materialno kršil pravila, prav tako pa tudi tedaj, če je nastopilo moštvo brez vratarja, če je sodnik dovolil v prvenstveni tekmi zamenjati poškodovanega ali izključenega igralca, ali če ni dovolil nastopa igralen, ki v začetku tekme ni igral, pa se je pojavil na igrišču med igro. Tudi vprašanje opreme igralcev je zelo važno. Igralec ne sme imeti na sebi kaj takega, kar bi bilo nevarno za nasprotnika in pomeni to materialno kršenje pravil, ker se bodo nasprotniki takšnega igralca ogibali, da jih ne bi poškodoval. S tem bodo pač prikrajšani.«
»Ob nekaterih priložnostih smo opazili na igrišču tudi to, da je glavni sodnik včasih spremenil svojo odločitev na reklamacijo mejnega sodnika. Ali je to tudi materialno kršenje pravil?«
»Glavni sodnik pač lahko izpre-meni odločitev mejnega sodnika. Pri sodelovanju glavnega sodnika z mejnim pa ne more biti govora o materialnem kršenju pravil, ker glavni sodnik odločitev mejnega sodnika lahko potrdi ali spremeni. S tem je odločitev dokončna.«
Med poslušalci je postalo precej živahno. V medsebojnem pogovoru se niso mogli zediniti še glede nekaterih stvari, predvsem o merjenju časa, o podaljšanju igre, o različ-
nih udarcih žoge na igrišču, o tem — kdaj je ali ni gol — ter o vprašanjih prekrškov. Predavatelj je povzel besedo in se torej dotaknil teh vprašanj:
»Za merjenje časa je odločilna sodnikova ura. Če se ugotovi, da čas igranja ni bil pravilen in če to ugotovi tudi sodnik v svojem poročilu z motivacijo, da se je zmotil, potem je materialno kršil pravila. Prav tako pa gre za podaljšanje igre pri izvedbi kazenskega udarca, ki je bil prisojen še v rednem igralnem času. Čeprav je regularni čas igre že končan, mora sodnik za izvedbo kazenskega udarca podaljšati igro, sicer je materialno kršil pravila.
Poglejmo še, kakšno je vprašanje udarcev žoge. Nepravilna izvedba začetnega udarca (udarec nazaj, dvojni dotik in podobno) je že materialno kršenje pravil. Tudi dajanje sodniške žoge (če sodnik vrže žogo ob tla in se borita za njo) v primerih, ko je bil nek igralec izključen ali opominjan, je materialno kršenje pravil igre, vendar pa ne vedno težje narave. Prav tako je pri presoji položaja, če se žoga odbije od vratnice ali od sodnikov, in če tedaj sodnik to napačno presoja in odloča, potem je materialno kršil pravila. Ni pa mogoče govoriti o tem pri prekinitvi igre, o čemer odloča le sodnik.«
»Pojasnite nam še, kdaj je dosežen gol. Todi tukaj je že večkral prišlo do sporov.«
»Pri odločanju gola je merodajen le sodnik, ki je dolžan po vsakem doseženem golu pogledati mejnega sodnika in končno odločiti, vendar pa sodnik ne more odrediti gola, če žoga ni prešla »prečne črte« v vra-
tih z vsem svojim obsegom. Na sodnikovo odločitev ni ugovora.
Ker smo že pri vratih, poglejmo še udarce od vrat iz kota in metanje žoge iz outa. Pri odločitvah v zvezi s temi udarci pride lahko do j materialne kršitve pravil težjega značaja, česar posledice so lahko i odločilne, lahko pa govorimo tudi o kršitvah lažjega značaja, kjer posledice niso bistvenega pomena. Če sodnik ni priznal doseženega gola neposredno po udarcu iz kota, jč grobo kršil pravila nogometne igre.
Končali smo torej in se ustavili pri najvažnejših primerih materialne kršitve pravil,« je zaključil svojo razlago predavatelj.' Za tem se je razvil živahen razgovor o tem, ali so klubi vedno na pravilni poti, če se v svojih protestih naslanjajo na materialno kršitev pravil nogometne igre. Vsi so ugotovili, da klubi ne smejo biti glede tega neizprosni, kajti tako lahko zaidejo v protislovja prav zaradi ozkosrčnosti.
Mnogokrat višji nogometni forum zavrne taikšne proteste, ki so včasih vloženi samo zato, da bi klub ubla- ; žil neuspeh svojega moštva in morda dosegel zmago za zeleno mizo, 6e je ni moštvo znalo doseči na igrišču.
S tem je otežkočeno delo nogometnih odborov, ki na ta način izgubijo mnogo časa, klubske blagajne pa se hkrati praznijo zaradi nepotrebnih stroškov za takse.
Naj velja torej napotilo: vlagajte čim manj pritožb, če pa že dogodki na igrišču nujno privedejo do tega, da je proteste treba vendarle vlagati, potem naj bodo ti dodobra utemeljeni in upravičenk Menda je vsaka zmaga na papirju nevredna pravih športnikov.
Dve s košarkarskih igrišč
Bojni posvet ali kaj? Tehnični vod ja Olimpije tov. Kristančič razlaga Lampiču svojo taktično zamiseL Pod košem pa Lokar in Debevec preizkušata svoje sposobnosti
Pero in Hors — tako pravijo Kralju in Dermastji — v zadnjem čas«
vse pogosteje uspešno zastopata barve Olimpije.
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK ŠL 4
1. Partizan : Crv. zvezda	
2. Hajduk : Budučnost	
3. Zeljezničar : Sarajevo	
4. Radničkl : Vojvodina	
5. Vele* : BSK	
6. Spartak : Zagreb	
7. Metalac : Nova Gorica	
8. Odred : Branik	
9. Split : Ljubljana	
10. Trešnjevka : Lokomotiva	
11. Triglav : Anrora	
12. Slovan t Postojna	
	
Točen	naslov pošiljatelja: Priimek:
	Ime:
	Kraj:
Ulica in hišna številka:	
1945 foi 1955
Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov
Tovarne športnega orodja »ELA N«
Begunje pri Lescah
Opomba: 1.—6. tekme I. zvezne noč metne lige, 7,—10. tekme I. conske noč metne lige, 11. in 12. 1 j ubij ansko-prim< ska nogometna liga.
Benetke in leMni nradie
medharodn
iti sit n 3;(1	'JKŽfolžlŽiŽS
Pred nekaj dnevi se je končala v Betkah tridnevna seja FIG, oziroma nje-ne podkomisije za poenotenje telovadba orodja širom sveta. Seja je bila ze-*° stvarna in tehnično živahna, ker so se Prvič sešli strokovnjaki, ki se že dolgo Vrsto let bavijo s konstruiranjem telo-vadnega orodja, oziroma ga nekateri tudi loyarniško izdelujejo. Najboljši tjalijan-s,(i telovadec na orodju Figone je obe-nem tudi lastnik male tovarne orodja v chiavariju blizu Genove. Bivši telovadke nemške vrste I. razreda Richard Luther je danes prav tako znan v med-bodnem telovadnem svetu kot instruk-tor nekaterih novih, zelo pomembnih izboljšav telovadnega orodja. Reuther je star 47 let in vodi oddelek mladincev v Sv°jem društvu, sicer je pa gradbeni aadzornik bivše IGF, sedaj obče kemične industrije. Zelo razgledan je bil sejo vo-bi Švicar Arthur Gunder, saj je bil bokoč dober mednarodni telovadec, po v°3ni je obiskal prav vse telovadne pri-reditve mednarodnega in svetovnega pogona, zato pozna zelo dobro razne konstrukcije različnih telovadnih orodij. Dr. jvko pustišek je kot sekretar FIG dobro ^bral navzoče, ki so se v strokovnem jeziku z lahkoto porazgovorili o vsem, *ar še ovira pristop k poenotenju telesnega orodja. Prav navzoči strokovnjaki so veliko že doprinesli k temu, da se vse telesnovzgojne naprave izdelo-^ale, da ne bi bili v bodoče tekmovalci Prikrajšani pri uspehih zaradi telovad-
nega orodja samega. Potrebno je, da so širom sveta popolnoma enaka orodja, za vadbo in tekme, tako da se ustvarijo popolnoma enaki pogoji o velikosti, delovanju, obliki ln izvedbi. Pri večini orodij so se strokovnjaki po krajšem ali daljšem razgovoru zedinili. Moška bradlja, konj in drog bodo normirani, čim bodo s predlogom strokovnjakov soglašali tudi tekmovalci, ki se bodo te dni sestali na redni seji FIG v Parizu.
O orodju za ženske, to je predvsem o dvovišinski bradlji, je bil razgovor sicer živahen, toda zaradi nenehnega napredka v tehničnem načinu izvajanja ženskih vaj na tem orodju bodo napravali še nekaj poizkusov. Odločitev zaradi oblike in prereza lestvine (okrogla — kovinska lestvina ali povsem drugačen material) bodo sporočili pozneje, ko bo zbrano več podatkov in mnenj. Prav tako so za dve leti odložili končno mnenje o enotni od-rivni deski, prostoru za proste vaje, gredi, blazinah in podobno, ker bo verjetno v tem času uspelo strokovnjakom oblikovati in izdelati zadovoljive tipe. Morda bo s tem razpisano celo tekmovanje med tovarnami telovadnega orodja!?
Podrobnosti, ki so predvsem zanimive za tekmovalce in telovadke, bodo objavljene v strokovnem vestniku. Seje so se udeležili — za FIG Gunder Arthur in dr. Ivko Pustišek, za Švico Adler in Moritz Arpagans, za Italijo Figone ter za Jugoslavijo Pavšič Pero.
Gluhonemi nogometaši
so nas navdušili
JUGOSLAVIJA : CSR 6:1 (3:0)
V torek je bila v Ljubljani na sporedu J^ddržavna nogometna tekma reprezen-anc gluhih nogometašev CSR in Jugo-jjlavije. Kljub precejšnji propagandi, za Katero so poskrbeli organizatorji, nas . isk na tej tekmi ni zadovoljil. Na ^rišč-u ob Titovi cesti se je zbralo le nekaj nad 1500 gladalcev, kar je za meddržavno tekmo res porazen obisk. Jeziki Pač naredili svoje. Ze nekaj dni pred srečanjem so se prav neumestno govorice, da bo to pač tekma, ki b° verjetno po kvaliteti mnogo slabša ^ običajnih naših ligaških moštev. Uči-je bil torej porazen. Pa vendar — poznavalci nogometnega športa, med 'ihii mnogi strokovnjaki, so s te tekme dnesli precej lepih vtisov. Po končanem rečanju je nasploh prevladovalo mnenje, va bi si takih nastopov še želeli, kajti jdeli smo mnogo takih stvari, ki jih bičaj no pri ostalih nogometaših ne vi-Qlmo.
**es smo videli dve povsem različni Jb^štvi, od katerih lahko kot kvalitet* £jše ocenimo jugoslovansko moštvo. Ce-1 nam pravzaprav niso pokazali nič po-bnega, razen volje in požrtvovalnosti, edtem ko nas je jugoslovanska enaj-°rica kot celota zelo zadovoljila. Se S *— nekateri posamezniki so pokazali ko zrelo igro, ki jo malokdaj vidimo a kakršnikoli tekmi. Njihova poveza-med seboj, uspešne kombinacije in odiranje pred nasprotnikova vrata so °g~krat povzročila med redkimi gle-
dalci navdušeno odobravanje. Tudi streli na vrata so nas izredno presenetili. Učinek tega je bila krepka in neoporečna zmaga jugoslovanske enajsterice — tek-, ma se je končala s 6:1 (3:0) v korist Jugoslovanov.
Pričakovali smo sicer, da bo v jugoslovanski reprezentanci igral tudi znani nogometaš osiješkega Proleterja Bestvina, ki tokrat ni nastopil. Zanj so vedeli povedati, da je strah in trepet vseh nasprotnih enajsteric, skratka nevaren »gol-geter«. Toda tudi brez njega je jugoslovanski napad pokazal svojo izredno učinkovitost, zrelo igro in sposobnost.
Pred tekmo je marsikdo z zanimanjem vprašal, kako bo mogel sodnik opravljati svoje delo, saj žvižgi njegove piščalke dejansko ne bi mogli prav nič pomagati. Toda zastavica je prav dobro nadomestila piščalko. Z njo je sodnik Janežič lahko nakazal prav vse napake in prekrške na igrišču in nogometaši obeh reprezentanc so se mu disciplinirano pokoravali. Se več, bili smo prijetno presenečeni, kajti tega, kar smo ob tej tekmi videli, se na naših nogometnih igriščih skoraj nikdar ne da opaziti. Pri kakršnemkoli prekršku so se igralci že sami od sebe ustavili in čakali na sodnikovo odločitev. Skratka, disciplina je bila takšna, da je lahko za vzgled marsikateremu moštvu in s tekme smo odnesli zares lepe vtise. Nekaj igralcev med Jugoslovani bi lahko uvrstili v katerokoli moštvo, ker so pokazali izredno sposobnost in požrtvovalnost.
Tone Ban čič
Švedska : Finska 3:0
V	Halsingborgu sta se pomerili nogometni reprezentanci Švedske in Finske. Po boljši igri so Švedi slavili zasluženo zmago z rezultatom 3:0 (1:0). Gole za Švedsko sta dosegla Sandell 2 in Lind-skog.
V	večini evropskih držav so se že pričela nogometna prvenstva. Danes dajemo nekoliko rezultatov iz raznih držav Evrope. Švica — 1. kolo: Ztirich: Sevette 2:2, Lausanne : Lugano 2:4, Urania : Grasshoppers 1:5, Chiasso : Basel 2:0, Schaffhausen : Grenchen 2:1, Young Boys : Bellinzone 3:0, Chaux de Fonds : Fribourg 2:0.
Avstrija — 1. kolo: Admira : Sport-klub 1:3, FC Wien : Wacker 3:5, GA K : Austria (Graz) 1:2, Rapid : Simmering 4:2, Austria (D) : Kapfenberg 2:3, Vien-na : Sturm 7:1, Sladlau : Austria (S) 2:3.
Francija — 1. kolo: Lens : Nimes 3:1, Racing : Bordeaux 3:0, Nancy : Metz 1:2, Toulouse : Sedan 1:1, Sochaux : Troyes 5:1, Lyon : Nice 2:4, Strasbourg : Lille 3:1, Monaco : St. Etienne 2:3, Relms : Marseille 1:1.
Madžarska — 17. kolo: Dosza : Blcs-gydr 4:1, Izzo : Vbros Lobogo 0:5, Csepel : Legiero 5:1, Pecs : Kinizsi 0:1, Dorog : Gyor 2:2, Salgotarian : Vasas 2:1, Szom-bathely : Honved 0:4. Lestvica: Vbros Lobogo 28, Honved 29, Kinizsi 27, Vasas 26.
NEMČIJA — 1. kolo — Juž. liga: Offenbach : Aschaffenburg 3:1, Karlsruhe : Reutlingen 4:2, Schweinfurt : Kickers 1:0, Eintracht : Munchen 1860 3:0, Augsburg : Frankfurter SV 1:3, Niirnberg : Mannheim 1:0, VfB Stuttgart : Furth 7:0, Regensburg : Schwaben 3:0.
Zah. liga: Schwarz-Weiss : Herne 1:2, Duisburg : Gladbach 3:2, Dellbruck : Aachen 4:2, Hamborn : Wuppertal 4:0, Schalke : Dusseldorf 1:2, Dortmund : Rot-Weiss 4:1, Munster : Leverkusen 5:5, Sodingen : Kol n 3:1.
J. zah. liga: Tura : Wormatia 1:0, VfR Kaiserslautern : Saarbriicken 1:1, Neuen-dorf : Trief 3:0, Mainz : Andernach 2:3, Kreuznach : Pirmasens 4:1, Neunkirchen: Phonix 1:0, Saar : l.FC Kaiserslautern 1:4, Frankenhal : Engers 2:1.
BRAZILIJA —	3. kolo:	Flamengo :
Bonsucesšo 4:1, Fluminense : Madureida 4:0, Vasco de Gama : Sao Cristovao 5:0, Portuguesa : America 1:2, Olaria : Bota-fogo 0:1, Canto : Bangu 3:1. — lestvica: Flamengo 6, Fluminense 6, Vasco da Gama 6.

Tesen poraz Branikovcev
tretjem kolu državnega moštvenega ^Venstva v tenisu je mariborski Branik '1°nil pred gosli Iz Zagreba (Montažno) tesnim rezultatom 4:3. Mariborčani so 'beli težave s sestavo moštva, ker so ‘Ul nekateri igralci odsotni zaradi izpi-°v, Čebular je nastopil netreniran, Vla-;ak pa bolan. Zato so rutinirani gostje iosegii precej srečno zmago. Odlično se 6 uveljavil Branikov mladinec Satler,
° le v lepi igri premagal znanega brvat-’*ega reprezentanta dr. Ružiča. Rataj je proti Humarju zmago že skoraj v ^Du, toda pomanjkanje rutine je opra-‘io svoje. Vlasek je razvil svojo običaj-0 solidno igro šele v drugem nizu, ko bilo že prepozno. Čebular je moral J^re3eti defenzivno igro proti Keretiču, ar Pa mu ne leži. V igri dvojic sta se ko 3j”rala Keretič in Kumar pošteno tru-, "■ da sta premagala Čebularja in Sat-i ria. Zagrebški par dr. Ružič-Hranilovič 01 Predal borbo pri stanju 6:4, 5:5, ki je ... ,a faradi mraka prekinjena. Ker Mon-j b° ni imelo petega igralca, je Rajher ' d točko brez borbe. Mariborčanom [j n° Primanjkuje rutine, prav tako pa la anilovič : Vlasek 6:1, 8:6, Humar : Ra-r * 6:1. 6:2, dr. Ružič : Satler 3:6, 3:6, KVizitov Rezultati — Keretič : Cebu-r J ®'6, 2:6, 7:5, Cvek : Rajher w. o., Ke-CC;Humar : Cebular-satler 6:4, 6:3, dr. 5:5Z1Č'Hranllovlč :	Rajher-Vlasak 6:4,
f, ’ Predano. (Prvoimenovani so člani °ntažnega).	Bergant
gostovanje rokometašev
) Na novem igrišču za mali rokomet r skem vrtu je požrtvovalna moška Br’Ba Fužinarja iz Raven Izgubila proti rar>iku 20:14 (10:7), ženska pa 12:2 (10:1).
ŠPORT V LITIJI
skep !>l‘,,('tnici smrti znanega jugoslovan-pr ®a jadralnega pilota in državnega reso entanta v jadralstvu Milana Boriška, njegovem rojstnem kraju, Litiji, ni k 11:10 nedeljo odkrili nagrobni spome-
Pi{;ionirii Litije so pred kratkim nasto-Pro]v Prijateljski nogometni tekmi proti ranimarcu iz Zagorja. Srečanje z rutini-p tn nasprotnikom so tesno izgubili 3:2. tiji 6:!^njo nedeljo bi morala biti v Li-Pub]P/Jenstvena košarkarska tekma re-i*ka 1(6 lige med »Partizanom« iz Hrast-Zpa ’n ŠD Litijo. Ker pa gostov iz ne-n vzroDov ni bilo, sta morala sod-
Na dirkališču
najuspešnejši Italijani
Na dirkališču Vigorelli v Milanu je bilo včeraj zaključeno letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Tri dni so se borili najboljši kolesarji specialisti za dirke na dirkališču za naj višji naslov. Letos so imeli največ uspeha domačini, kar je bilo tudi pričakovati, saj je poznavanje dirkališča velika prednost.. Od lanskih prvakov je uspel svoj naslov obraniti le Italijan Messina. Lanski svetovni prvak v sprintu za profesionalce Anglež Harris zaradi poškodbe ni nastopil in tako je uspelo prvič v zgodovini svetovnih prvenstev Italijanu osvojiti naslov. Trikratni svetovni prvak v vožnja z motornim vodstvom Belgijec Verschueren ni uspel obraniti svojega naslova, ker je moral zaradi večkratnih okvar na motorju odstopiti. Končni plasma v posameznih disciplinah: profesionalci — sprint: 1. Maspes (I), 2, Plattner (Švi), 3. Van Vliet (Niz), zasledovalna vožnja: 1. Messina (I), 2. Strehler (Švi), 3 Van Est (Niz), vožnja z motornim vodstvom: 1. Timoner (šp), 2. Bucher (Švi), 3 Martino (I), ciklobal: 1. Zah. Nemčija (Pensel-Pensel), 2. CSR, 3. Švica, amaterji — sprint: 1. Ogna (I), 2. Batiz (Arg); 3. Tressider (Avstral), zasledovalna vožnja: 1. Sheil (VB), 2. Brotherton (VB), 3. Faggin (I).
Združena Nemčija vsaj na olimpijskih igrah
Olimpijska komiteja Zahodne in Vzhodne Nemčije sta se sporazumela, da bosta sestavila za olimpijske igre 1956 v Gortini d’Ampezzo, kakor tudi v Melbo-urneu skupna moštva. Dogovorili so se tudi o tem, kako bodo to sodelovanje izvedli. Ce pogledamo nekatere podrobnosti, bomo opažali, da bodo imeli Nem-
nika Remic in Dev odpiskati tekmo brez Hrastničanov. Rezultat je torej 20:0 v korist Litije.
Zmaga mariborskih boksarjev
Prejšnjo nedeljo zvečer je bila dvorana Narodnega doma v Celju napolnjena do zadnjega kotička. Po dolgih letih so Celjani zopet videli kvalitetno boksarsko prireditev, in sicer mednarodno srečanje Maribor : Heros. Gostje iz Regensburga so srečanje izgubili s 7:11, saj so Mariborčani v * kategorijah pobrali 4 zmage in 1 neodločen rezultat, medtem so gostje zmagali samo v 3 borbah. Gledalcem je bilo najbolj ugodno srečanje v peresno lahki kategoriji med Viti čem (M) in Liebenovom, v katerem Je po točkah zmagal Mariborčan. Srečanju je prisostvovalo okoli 600 gledalcev. Jug
NAMIZNI TENIS
JHahkovič
najboljši« Kočevju
V torek, dne 30. avgusta, je kočevski »partizan« izvedel kvalifikacijske tekme za sestavo državne mladinske namiznoteniške reprezentance, ki bo nastopila na ni. mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Opatiji od 2. do 4. septembra. Na kvalifikacijskih tekmah se je zbrala vsa elita jugoslovanskih mladincev (z Izjemo Jazviča), in sicer: Markovič, Rambošek, Vukovič (vsi Srbija), Crnjak, Biščan, Franj ič (vsi Hrvatska) ter Slovenci Teran, Česen, Zajec, Kern in Priča. V zaključni skupini Je bil končni vrstni red sledeč: 1. Markovič (Srb.) 5 zmag, 2. Teran (Kranj) 4 zmage, 3. Priča (Kočevje) 3 zmage, 4. Krbud 2 zmagi, 5. Crnjak 1 zmaga, 6. Franj ič O. Markovič je zmagal v velikem stilu in je dokazal, da je trenutno najboljši mladinec v Jugoslaviji. Tudi Teran je pokazal odlično igro in se je kljub svoji mladosti izkazal z zrelo moško igro. Domačin Priča, ki je v predtekmovanju slabo začel, je v zadnji igri premagal Krbuda in navdušil vse gledalce.
Na atletskem tekmovanju v Gdtebnrgu je norveški tekač Audun Eoysen dosegel nov svetovni rekord v teku na 1000 m z rezultatom 2:19.0. Na ta način je za pol sekunde izboljšal svoj prejšnji rekord, ki ga je dosegel približno pred letom dni. Na 800 m je imel vmesni čas 1:51.0.
V Stockholmu sta se pomerili atletski reprezentanci Švedske in Nemčije. Nemci so slavili že drugo zmago na svoji turneji po Skandinaviji. Švede so odpravili z rezultatom 119:93. Rezultat tega dvoboja je ponovno dokazal, da je švedska atletika trenutno v precejšnji krizi, kajti mlajše sile še niso uspele nadomestiti odličnih starejših tekmovalcev, ki so deloma že prekoračili svoj zenit, ali pa so sploh zapustili atletiko. Važnejši rezultati srečanja — 100 m: Germar (N)
10.6,	Futterer (N) 10.7, 200 m: Kaufmann (N) 21.3, Futterer (N) 21.4, 400 m: Haas (N) 47.3, 800 m: Stracke (N) 1:52.6, 1500 m: Lawrenz (N) 3:51.2, 5000 m: Kiillevagh (S) 14:15.0, Schade (N) 14:17.0, 10.000 m: Scha-de (N) 29:41.8, Konrad (N) 29:50.0, 110 m: ovire:	Stelnes (N) 14.5, Johansson (S)

1.	C. zvezda : Velež (I. polčas)	S
2.	C. zvezda : Velež (konč. rezultat)	x
3.	BSK : Radnički	x
4.	Vojvodina : Dinamo (I. polčas)	x
5.	Vojvodina : Dinamo (konč. rez.)	x
6 Proleter : Zeljezničar	1
7.	Sarajevo : Spartak	1
8.	Zagreb : Hajduk (I. polčas)	1
9.	Hajduk : Spartak (konč. rez.)	—
10.	Budučnost : Partizan	1
11.	Olimpija : Proleter	1
12.	Montažno : Ljubljana	1
Med 3650 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom št. 2 imajo po 8 pravilnih rešitev (od ene neupoštevane tekme Hajduk : Spartak — konč. rezul.). 1. Kuralt Boris — Ljubljana, Krakovski nasip 6. 2. Zmauc Miro — Ljubljana, Cankarjeva 15. 3. Juvan Ljubo — Zagorje ob Savi 8. Vsak prejme po 6.666 din.
VAŽNO OBVESTILO
Sodniška komisija pri Rokometni zvezi Slovenije poziva vse bivše igralce ln igralke, kakor tudi vse one, ki se do sedaj niso aktivno ukvarjali z rokometom in bi želeli opraviti sodniški izpit, da pošljejo pismene prijave na Rokometno zvezo Slovenije, najkasneje do 8. septembra t. 1. Vsi prijavljene! bodo naknadno obveščeni o kraju in času polaganja izpitov, prej pa bo organiziran kratek dvodnevni seminar. V kolikor bo v krajih izven Ljubljane prijavljenih tri ali več kandidatov, bodo izpit in seminar lahko opravili doma.
Sodniška komisija RZS
OBJAVA
Redna telovadba pri TVD »Partizan« Narodni dom se prične v ponedeljek, 5. t. m. po naslednjem redu: moški oddelki v torek in petek, ženski oddelki v ponedeljek in četrtek, in sicer ob naslednjih urah: od 16. do 17. ure moška deca — ženska dec a od 4 do 6 let, od 17. do 18. ure mlajši pionirji — ženska deca od 6 do 8 let, od 18. do 19. ure starejši pionirji — pionirke, od 19. do 20. ure mladinci — mladinke, od 20.15 do 21.15 člani — članice. Ob sredah imajo od 16.15 do 18. ure telovadbo starejše članice, od 18. do 19. ure pa starejši člani.
»partizan« Narodni dom
14.7,	460 m ovire: Bonah (N) 51.9, Jons-son (S) 52.7, steeple-chase:	Thunn (N)
8:58.2, višina: Nilsson (S) 206, daljina: Oberbeck (N) 7.38, troskok: Norman (S) 15.16, Strohschneider (N) 15.00, palica: Lundberg (S) 4:30, Lindh (S) 4.30, krogla: Uddebom (S) 16.12, disk: Noack (N) 51.27, kopje: Will (N) 77.00, kladivo: Asplund (S) 57.19, 4 X 100 m: Nemčija 40.8, Švedska 41.2, 4 X 400 m: Švedska 3:13.0, Nemčija 3:13.0.
Ameriška ekipa, ki bo gostovala najprej ▼ Parizu, potem pa v Zagrebu in Beogradu, je bila malo pred odhodom nekoliko spremenjena. Med ameriškimi atleti ne bo odličnega tekača Arnia So-wella, ker ga enostavno starši ne pustijo v Evropo. Mož je namreč star šele 19 let, kar pa seveda ni ovira, da ne bi padel že med najboljše atlete na svetu. Sowella bo zamenjal Stanley, ki je letos tudi že tekel odlični rezultat 1:47.6 na 800 m. V Evropi tudi ne bomo imeli priložnosti videti Wesa Santeeja, enega najboljših svetovnih tekačev na 1 miljo. Namesto njega bo v Evropi nastopal Lapier-re, ki Je letos dosegel na 1 miljo čas 4:07.4, kar odgovarja času 3:47.0 na 1500 metrov.
Angleški atlet Brian Hewson je poizkušal v Londonu Izboljšati svetovni rekord Norvežana Boysena v teku na 1000 metrov. Angleškemu tekaču njegov poizkus ni uspel, saj je tekel le 2:20.8, kar Je celo slabše od njegovega doslej najboljšega rezultata 2:20.4, ki je obenem drugi najboljši rezultat vseh časov na tej progi.
Belgijska atletska reprezentanca je v L’Aji premagala reprezentanco Nizozemske z 220.5:197.5. Kot vidimo, so za vsako reprezentanco na vsaki disciplini nastopali po 3 atleti. Nekateri važnejši rezultati — 200 m: Van Hardeveld (N) 21.9, 5000 m: Reiff (B) 14:50.8, višina: Herssens (B) 195, 4 Xb406 m: Belgija 3:16.6, Nizozemska 3:18.8 (rekord).
Chromik 8:41.2 v sieeple-chaseu
Na atletskem tekmovanju v Brnu je dosegel poljski atlet Jerzy Chromik nov svetovni rekord v steeple-chaseu z rezultatom 8:41.2. S tem je Chromik nadaljeval z doseganjem odličnih rezultatov na vseh srednjih in dolgih progah. Kot kaže, mu ho še najbolj odgovarjal tek na 3000 m z zaprekami in v tej disciplini bo po vsej verjetnosti nastopil tudi na olimpijskih Igrah v Melbourneu. Nov svetovni rekord Chromika je kar za 4.2 sek. boljši od prejšnjega svetovnega rekorda, ki ga je držal finski atlet Pentti Karvo-nen.
Poljski atlet Chromik Je dosegel svoj svetovni rekord v steeple-chaseu na dvoboju med atletskima reprezentancama CSR in Poljske, v katerem so zmagali češki atleti 106.5:102.5. Pri ženskah so bile uspešnejše Poljakinje, ki so zmagale v razmerju 58:48. Najvažnejši rezultati — 200 m: Janeček (CSR) 21.0, 400 m: Mako-maski (P) 47.7 (rekord), 800 m: Makoma-ski (P)	1:51.1,	500 m:	Zatopek (CSR)
14:07.6, 10.000 m:	Zatopek (CSR) 29:58.0,
daljina: Grabovvski (P) 7.27, krogla: Sto-klasa (CSR) 15.73, disk:	Merta (CSR)
53.48; ženske — 206 m:	Lerczakova (P)
24.8,	80 m ovire: Vagnerova (P) 11.3 (rekord), višina: Modrahova (CSR) 166, daljina: Kusion (P) 5.87, kopje: Zatopkova (CSR) 59.51, 4 X 100 m: Poljska 46.8 (rekord).
Košarkarice Crvene zvezde so zmagale na mednarodnem turnirju v Cataniji, kjer so v finalnem srečanju premagale moštvo Cestistica (Bologna) z 41:31.
ci pravzaprav še vedno dve različni ekipi, ki bosta nastopali pod isto zastavo. Za slučaj zmage v tej ali oni disciplini so se dogovorili, da bodo igrali himno te ali one Nemčije, odvisno od tega, od kod je tekmovalec, ki je osvojil zlato medaljo. Zastava bo enotna, črno-rdeče-zlata. Enotni bodo tudi v svojih »uniformah«. Tako tekmovalni dresi, kot paradna obleka, bodo za vse enaki. Stroške za posamezne tekmovalce pa bosta nosili zopet vsaka polovica za svoje tekmovalce posebej.
Tudi smučarji često poizkušajo doseči razne rekorde. Tako je eden od najbolj zaželenih rekordov seveda absolutni hitrostni rekord na smučkah. Nekdaj so se zbrali smučarji, ki so poizkušali doseči rekordne rezultate, zlasti v St, Moritzu, in tako je dosegel leta 1934 Avstrijec Leo Gasperl hitrost 129.263 km na uro. Po vojni so Italijani poročali, da je njihov znani smučar Ženo Colo dosegel že naravnost neverjetno hitrost, 159 km na uro. Pred nekaj dnevi pa je prišla iz Čila — če hočemo biti prav točni, iz kraja Portillos, ki se nahaja 40 km od čilske prestolnice Santiaga — vest, da je Colojev rekord že prešel med bivše. Pri Portillosu so našli ugodno progo, pripravili so električne naprave za merjenje časa in ameriški alpski smučar Ralph Miller se je spustil na progo. Na 100 m dolgem odseku proge je dosegel hitrost nič manj kot 175.6 km na uro. Ta hitrost je gotovo že prav fantastična. Pripomniti pa je treba, da uradni rekordi v hitrostni vožnji s smučkami seveda ne obstajajo.
Švedski boksar težke kategorije Johansson, znan po svojem nejunaškem nastopu na olimpijskih igrah v Helsinkih, kjer je bil v finalnem srečanju težke kategorije proti Amerikancu San-dersu zaradi izbegavanja borbe diskvalificiran, je v Goteborgu premagal s k. o. v prvi rundi nekdanjega evropskega prvaka težke kategorije Nemca Hein ten Hoffa. Zanimivo pri tej borbi je bilo to, da je bil nemški boksar kar za 13 kg težji, vendar mu to ni dosti pomagalo.
Svetovni prvak srednje kategorije Karl Olson je imel v svoji zadnji borbi z mladim ameriškim boksarjem Joejem Giambro mnogo težav. V San Franciscu je namreč njegov mladi nasprotnik približno polovico borbe vodil po točkah in svetovni prvak je moral nazadnje napeti vse sile, da si je res z odličnim boksom v zadnjih rundah zagotovil končno zmago po točkah.
Na prvenstvu Danske v plavanju so bili doseženi naslednji važnejši rezultati — IM m: Larsson 1:00.3, 200 m: Larsson 2:19.0, 400 m: Larsson 5:04.6, 100 m hrbtno: Andersen 1:12.8, 100 m prsno: Gleie 1:19.5, 200 m prsno: Gleie 2:49.0, 200 m metuljček: Larsen 2:50.9; ženska — 100 m:. Fe-tersen 1:09.5, 400 m: Munk 5:41.0, 100 m hrbtno:	Kjeldsen 1:23.5,	100 m prsno:
Hansen 1:23.9, 200 m prsno: Hansen 2:57.7, 100 m metuljček: Glasdam 1:26.4.
Pravda se bo odselil v ZDA
Svetovni prvak v smuku Christian Pravda, ki Je bil od mednarodne smučarske zveze proglašen za profesionalca, se namerava že v letošnji zimi dokončno preseliti v ZDA. Pravda bo dobil mesto smučarskega učitelja v znanem smučarskem središču San Valley.
Avstralska teniška reprezentanca je slavila v letošnjem finalnem tekmovanju za Davisov pokal res popolno zmago. Avstralci so namreč končno zmagali kar s 5:0. V zadnjih dveh srečanjih je Hoad premagal Seixasa s 7:9, 6:1, 6:4 in 6:4. RosewalI pa Richardsona s 6:4, 3:6, 6:1 in f:4.
Na mednarodnem teniškem turnirju v Carigradu je zmagal igralec Sven Davids-son, ki je v finalnem srečanju odpravil Avstralca Rosea z 8:6, 6:0, 4:6 in 6:1.
Te dni se bo začelo prvenstvo ZDA v tenisu. Na prvenstvu, ki bo trajal do 11 septembra, bodo poleg vseh najboljših ameriških igralcev sodelovali tudi številni inozemci. Najboljši igralci so v turnirsko lestvico razvrščeni takole: moški (ZDA): 1. Trabert, 2. Seixas (lanski prvak), 3. Richardson, 4. Shea, 5. Moylan 6 Larsen, 7. Bartzen, 8. Elam: Inezemci: 1. Rosevvall (Astral), 2. Hoad (Avstral) 3. Nilssen (D), 4. Hartwig (Avstral), 5 Pietrangeli (I), 6. Morea (Arg), 7. Fraser (Avstral), 8. Kamo (Jap); ženske (ZDA): 1. Hart (lanski prvak), 2. Brough, 3 Fleitz; Inozemke: 1. Mortimer (VB), 2 Bloomer (VB), 3. Buxton (VB).
Na atletskem tekmovanju v Goteborgu je Danec Gunnar Nielsen preteke) 1500 m v času novega danskega rekorde 3:43.0. Na istem tekmovanju pa je dosegel švedski tekmovalec v hoji Lars Hind-mar nov svetovni rekord v hoji na 5 milj z rezultatom 34:49.8. Prejšnji rekord je imel Hindmar skupaj s Cehom Dole-žalom s točno 35 minutami.
Večkratni rekorder v tekih na srednje proge Madžar Sandor Iharos Je pretekel v Budimpešti 1000 m v času 2:20.8. kar je nov madžarski rekord in peti najboljši rezultat vseh časov. Boljše od Iha-rosa so doslej tekli le Boysen (2:19.0) Hewson (2:20.2) in Nielsen (2:20.5).

»ETO X) Štev. 36
Stran '
Državno prvenstvo mladink v atletiki
Stamejčiieva 11.7 na 80 m ovire
Branik ponovno zmagovalec
Maribor, 4. sept. — V tokrat dobri organizaciji 2AK Maribor je bilo danes na stadionu ob Tržaški cesti ves dan tekmovanje za državno prvenstvo mladink v atletiki. Od 130 prijavljenih tekmovalk večjega števila društev iz vse Jugoslavije jih je nastopilo preko 80. Doseženi so bili nekateri odlični, deloma pa tudi presenetljivi rezultati. Vsekakor najboljša je bila zopet Ljubljančanka Stamejčičeva, za katero skoraj ni več tekmovanja brez rekorda. Tokrat je padel slovenski mladinski in članski rekord, kakor tudi jugoslovanski mladinski rekord v teku na 80 m z ovirami. Rezultat 11.7 pa je tudi drugi najboljši rezultat, dosežen v Jugoslaviji sploh. Presenetile pa so nekatere manj znane tekmovalke, kot zlasti Jusetičeva iz Doboje, zmagovalka v metu krogle, in nova rekorderka BiH v metu diska Beličeva. Rezultati — 60 m: Kovač (D) 8.5, Crven-kovič (D) 8.5, Rajnholc (Sen) 8.6, 100 m: Frank (Ml) 13.1, Fazekaš (Sp) 13.3, Juse-tič (Doboj) 13.7, 200 m: Unterrajter (Mrb) 27.7, Petanjek (D) 28.1, Valant (O) 28.7, 600 m: Slamnik (KI) 1:40.1, 80 m ovire: Stamejčič (O) 11.7, Ostrovška (Br) 13.2, Stanulovič (Voj) 13.3, višina: Panič (Sen) 145, Stanulovič (Voj) 145, Izela (Vršac) 140, daljina: Stamejčič (O) 5.24, Panič (Sen) 4.64, Nedeljkovič (Mrb) 4.42, krogla: Ju-setič (Doboj) 12.23, Capek (D) 11.64, Kre-tič (ZK) 11.83, disk: Capek (D) 37.22, Belič (Doboj) 36.32, Vrtovšnik (D) 32.96, kopje: Ocvirk (KI) 31.71, 4 X 100 m: Maribor 53.8, Senta 54.9, Dinamo 55.0.
Bergant
mladinci do 21 let. V polfinalu je Satler izločil Klanjška s 6:0 in 6:0. Toš II. pa Petana s 6:2 in 6:2. V finalu je Satler premagal Toša Z 2:6, 6:1 in 6:2. V polfinalu tekmovanja mladincev do 18 let (20 tekmovalcev) je Polanec napravil veliko presenečenje s svojo zmago nad Petanom z rezultatom 7:5, 2:6 in 9:7. V drugem polfinalu je Satler premagal Horvata s 6:0 in 7:5. Polfinalni igri mladink (16 tekmovalk) pa sta dali naslednja rezultata: Lovrec : Doleček 6:1. 6:3 in Kačiš-nik : Krapnik 6:1, 6:3. Preostale finalne igre bodo odigrane jutri.
BORBI Z A >SREBRNI LOPARt IN >BELO ŽOGO«.
Maribor, 4. sept. — Včeraj in danes je na igriščih Branika kar mrgolelo mladih teniških igralcev, ki so se pomerili v finalnih srečanjih v obeli že tradicionalnih tekmovanjih TK Branika. V finalu tekmo-vrnja za srebrni lopar sta bila med H pionirji najuspešnejša Horvat in G tnovšck. V finalu je zmagal prvi s k:2 in 6:2.	16 tekmovalcev je
t l Pno. nastopilo v tekmovanju za >belo žogo«, v katerem nastopajo
Zvezna odbojkarska liga
Pel zmag Mariborčanov
, Maribor, 4. septembra. Včeraj m fianes je bilo v -Mariboru pet prven-s trenili srečanj v zvezni moški in zenski odbojkarski ligi. Mariborčani so v vseh srečanjih bili zmagoviti :n tudi pokazali prav dobro odbojko. Največje zanimanje je vladalo za srečanje moških med Branikom jn Železničarjem iz Beograda. da tekma je bila za obe moštvi pomembna zato, ker se tudi Železničar poleg Branika in Mladosti -teguje za najvišji naslov v državi.
Branik je zasluženo zmagal in tako je končno le najbliže tako zaželenemu cilju.
Branik : Ljubljana 3:0 (15:6, 15:7, 15:6)
Brani.kovke so slavile leno zmago proti nerazpoloženim Ljubljančankam. Pri Ljubljančankah se je odlikovala Flisova, pri domačinkah pa Pregljeva.
Branik : Železničar (Bgd) 3:1
d e kina ji pokazala, da je Bra-
Maribor : Novi Beograd 3:1 (15:5, 13:15, 15:3, 15:10)
nik v zelo dobri formi, še posebej pa se je izkazal Skerbinjek. Beograjčani so se zagrizeno, bo-rili, toda proti koncu tekme so izgubili živce in sodnik je moral celo izključiti državnega reprezentanta Djorri' vea zaradi ugovarjanj".
Beograjčanke še nimajo dovolj izkušenj. Maribor je zaigral prav dobro brez Rajšpove, ki je še vedno bolna.
Maribor : Ljubljana 3:1 (15:7, 15:7, 4:i-, 15:13)
V tej tekmi so znova Mariborčan--e porazile Ljubljano, saj so bile precej boljše. Ekipa Ljubi ja-
Dan odboike
ne je vložila protest, ker jo je baje zapisnikar v zadnjem nizu odškodoval za 2 točki.
v Novem mestu
Novo mesto, 4. septembra. Danes so bila v Novem mestu kar tri tekmovanja v odbojki. Najzanimivejša tekma je bila Zvezne lige med Spartakoin iz Subotice in domačim Partizanom, ki se je končala s 3:0 za domačine (16:14, 15:4, 16:15). Domači so zaigrali zelo požrtvovalno, saj se borijo za obstanek v zvezni ligi. Od Novomeščanov se je danes posebno izkazal Dolenc, ki je tudi odločil zmago v tretjem nizu. Pri gostih je bil zelo dober Kreftič.
Branik : Novi Beograd 3:0 (15:11, 15:8, 15:12)
Tudi v drugi tekmi so igralke Branika sicer brez Pregljeve zanesljivo premagale mlado ekipo Beog rajčank.
C. zvezda : Partizan 3:0 (15:8, 15:11, 16:14)
JESENIČANKE NAJBOLJŠE
Nov mesto, 4. sept. V odbojkarski tekmi slovensko-hrvatske lige so Novomeščanke premagale igralke Ilirije iz Ljubljane z rezultatom 3:0 (15:3, 15:7, 15:13). Pri Iliriji je bila najboljša Grabnarjeva, pri domačih pa Knaffičeva in Robarjeva.
Istočasno je bila na tukajšnjem igrišču tekma za mladinsko prvenstvo Slovenije. Poleg domačih mladincev so tudi nastopili mladinci iz Kamnika, »Partizan« Kropa in Branika iz Maribora. Pogrešali smo pa tudi AOK iz Ljubljane in še nekatera druga društva. Rezultati: Branik : ŠD Kamnik 3:0, »Partizan« Kropa : »Partizan« Novo mesto 3:0. Branik : »Partizan« Kropa 3:1. Branik : »Partizan« Novo mesto 3:0, »Partizan« Kropa : ŠD Kamnik 3:2, ŠD Kamnik : »Partizan« Novo mesto 3:2. Končni uspeli: 1. Branik (Maribor), 2. »Partizan« Kropa, 3. ŠD Kamnik. 4. »Partizan« Novo mesto. Pokal Odbojkarske zveze Slovenije so prejeli mladinci Branika jz Maribora.	Glonar
Ljubljana, 4. sept. Danes je bilo na stadionu v Šiški republiško prvenstvo v odbojki za mladinke. Nastopile so samo 3 ekipe, kar je prav gotovo slaba propaganda za to športno panogo. Kvaliteta je bila precej šibka, zato opozarjamo vsa naša republiška društva, naj ‘ud; ženskemu naraščaju posvetijo več pozornosti. Rezultati:	Jesenice:
Ljubljana 3:0 (16:14, 15:10, 15:9), Jesenice : Kamnik 3:2 (15:11, 15:10. 9:15, 6:15, 15:9), Ljubljana : Kamnik 3:2 (t5:7, 13:15, 15:7, 8:15, 15:31.
IL republiška ©dl>ojkarska liga Kamnik:Vevče 3:0 (15:6, 15:7, 15:10)
Lep uspeh Goričanov
PARTIZAN (N. GORICA) : JESENICE 3:2
N. Gorica, 4. sept. — V prvenstveni tekmi slovenske odbojkarske lige so danes odbojkarji »Partizana« iz Gorice doživeli svoj naj večji uspeh, saj so premagali prvaka spomladanskega dela prvenstva Jesenice s 3:2 (15:12, 17:15, 2:15, 8:15, 15:11). Igra je bila lepa, Jeseničani so prevladovali tehnično, domačini pa z borbenostjo.
PREDOLGI MARATON
Sporting (Lisabon) : Partizan (Bgd) 3:3 (1:1)
Partizan : Sporting 3:3 (1:1)
Dne 2. o-ktobra se bodo zbrali v Maratonu v Grčiji najboljši maratonci vsega sveta, da se pomerijo na klasični maratonski progi. Tekli bodo seveda 42.195 m. običajno progo za maraton. Pri tem pa je zanimivo, da tradicionalna proga iz Maratona do Aten meri samo 35.5 km. Tekači bodo morali napraviti ovinek, da bodo uspeli preteči 42 km.
Kako je prišlo do tega, da je današnji maraton daljši od klasičnega? Leta 1908 je bil na olimpijskih igrah v Londonu na sporedu seveda tudi maraton. Start je bil pri kipu kraljice Viktorije v Wind-sor-parku. Od tam pa do White City Stadiona je točno ti!.195m. Startno mesto pa so določili pri omenjenem kipu zato, da bi otroci angleške kraljevske družine, k; so bili ravno na počitnicah v gradu Windsor, lahko videli tekače. No, in sedaj tečejo zaradi tega maratonci skoraj 7 km preveč.
Bled, 4. sept. Tokrat je bilo brez dežja. Prav lepo vreme je vladalo danes na Bledu, kjer so se zopet zbrali kolesarji najboljših klubov Slovenije ter Iz Celovca in Reke. Nastopili so tudi dirkači Celovca, Reke, Nove Gorice, mariborskega Branika, (ki je nastopil z dvema moštvoma) Roga, Ljubljane in Odreda, na cilj pa so prispele le 4 ekipe, medtem ko so odstopili Ljubljana, Odred in drugo moštvo Branika.
Proga je bila dolga 100 km in tekmovalci so morali prevoziti 16 krogov. Borba je bila zelo zagrizena, vendar si je mariborski Branik priboril vodstvo že v prvem krogu. Za njim so se pognali Re-
čani, ki pa so jih v tretjem krogu pr* hiteli Rogove! in vozili tik za Maribor-čani. Zmagal je Branik in tudi leto* osvojil pokal MLO Bled. Tako se ti izpolnila tiha želja Rogovcev, ki so s* na današnjo dirko na moč resno priprav-Ijali in so se morali konec koncev ven-darle zadovoljiti z drugim mestom.
Rezultati: 1. Branik: (Podmilščak, Curk Žižek) 2:30,33, 2. Rog (Žirovnik, Zanoškab Stupar) 2:30,55, 3. Celovec 2:34,09, 4. Re-ka 2:36,52.
V moštvu Reke je tokrat nastopil tud* popularni kolesar Jugo, ki pa s svoj1 vožnjo ni mogel storiti ničesar za ugo* nejši plasma Rečanov.
Ljubljansko-primorska nogometna liga
Slovan /e presenetil
Slovan : Triglav 3:0 (0:0)
na nogometnih tekmah so kljub vročemu po-d-
VSE ZA DISCIPLINO
Gledalci v Španiji nebju dokaj objektivni in disciplinirani. Redke »bele vrane«, to je nedisciplinirane gledalce, pa vzgaja španska polonija na prav poseben
način. Hujše grešnike namreč kaznujejo tako, da se morajo vsako nedeljo med 2. in 5. uro javiti na policijski stražnici, in to nič manj kot 10 nedelj zaporedoma. S tem je tem nediscipliniranim ljubiteljem nogometa onenogočeno da obiščejo v tem času nogometno tekmo, ki se igra ravno med 2. in 5. uro. Ta način ohlajanja vroče krvi je imel, kot pravijo, zelo lep uspeh.
Ljubljana, 4. septembra. Danes je bila na igrišču Slovana pred 500 gledalci odigrana prva prvenstvena tekma Ljubljansko-primor-ske lige. Že takoj v začetku je bilo videti, da bo to ostra borba za točke. Lahko rečemo, da je Triglav prvih 50 minuit imel več o*d igre toda obramba Slovana je bila danes vso igro na svojem mestu. Prvi del igre sta se moštvi razšli brez gola. Ni se še dobro začel drugi del, ko je že Slovan dosegel vodstvo po Majerju. S tem golom je igra postala še mnogo bolj zanimiva, saj je Triglav skušal na vsak način izenačiti. Toda danes je bila obramba Slovana najboljši del, levji delež te zmage pa imata Bajc in Herbst. Drugi gol za Slovan je dosegel Oplotnik, tretjemu golu pa je botroval Verbek. Sodnik Goli je skušal o-bdržati igro v svojih rokah, kar pa mu v celoti ni uspelo.	D. B.
Spar tak (Plovdiv) : Vojvodinca 1:1 (1:0)
SD Svoboda (Šenčur) : SD Medvode Tabor : Krim 2:4 (1:1) PapirniČar : Domžale 2:2 (1:1) Mladina — Krim : Domžale 1:7 Boks — Partizan : Radnički 10:10
Naročajte se na Polet
Postojna : Izola 1:1 (2:1)
Tabor (Sežana) : Krim 2:4 Mladost (Kranj) : Aurora 4:1
Ilirijo ni bila
Tekma med Graficarjem in odigrana.
Dva slovenska kolesarja, ki sta se udeležila nedavnih dirk po Bolgariji
Fufterer 20.6 na 200 m
Po najnovejših poročilih je evropski rekorder Nemec Heinz Fut-terer še za 2 desetinki sekunde popravil svoj evropski rekord v teku na 200 m, ki zinaša sedaj 20.6. Novi rekord Fiittererja je precejšnje presenečenje, saj je bil zadnje čase v razmeroma slabi formi in je bil večkrat poražen celo od svojih rojakov. Na istem tekmovanju je Bert Steines z rezultatom 23.5 izenačil evropski rekord Rusa Litu-jeva na 200 m z ovirami.
Moška atletska reprezentanca Velike Britanije je premagala Francijo s 126 : 85, ženska pa s 60 : 46.
Grški atleti so zmagal; na Balkanskih igrah vojaških reprezentanc s 174 točkami pred Jugoslavijo 150 in Turčijo 114. Najboljši rezultati drugega dne tekmovanja — 400 m: Siliš (Gr) 49.0, Sabolovič (J) 49.0, 5.000 m: Štritof (J) 14:26.0, kladivo: Gubiian (J) 57,50.
Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti so bili doseženi še naslednji rezultati: 106 m: Nyeki (M) 57.6, 400 m: Zaporski (M)	4:40.2,	100 m metuljček:	Acs (M)
1:07.4,	100 m prsno:	Utassy (M)	1:13.0,
100 m hrbtno: Magyar (M) 1:05.4, 100 m hrbtno — ženske: De Korte (Niz) 1:15.0.
NAPAD NI NAJBOLJŠA OBRAMBA
Pravijo, da tudi za nogomet ve lja to pravilo, da je napad najbolj" ša obramba. Znani manager loo-donskega kluba Charlton Athleti6 pa ni tega mnenja. Kratka zgodbi' ca naj to nekoliko bolj ilustrira-Pri neki tekmi Ch ari tona je sedd poleg manager ja Jimmyja Seed» nek inozemski novinar. Pri neki le pi paradi Cliarltonovega vratarja j6 hotel novinar managerju nekoliko polaskati in je rekel: »Imate fantastičnega vratarja.« »Katerega?« j* vprašal Seed. Novinarju je pri tem kar zaprlo sapo. Pa se ga je m«' nager usmilil in mu pojasnil: »Po glejte, mi imamo na vsaki tekmi manj kot 11 čuvarjev naših vrat Seveda ima samo eden od njih F posebno pravico, da lahko igra ti>' di z roko. Toda vsak od preostali" 10 ima svoj delež pri obrambni tak' tiki mojega moštva.«
K. o. na tekočem traku
NEOBJEKTIVNI UČITELJ
V neki portugalski šoli je da] učitelj svojim dijakom napisati | prost spis in temo si je lahko izbr?*j
vsak sam. Eden od dijakov je opj'
Na neki nogometni tekmi v Belgiji so prišli na ralu n ne samo ljubitelji nogometa, ampak tudi boksa. Nek igralec je kar med igro položil a točnim udarcem na tla svojega nasprotnika. Potem so gledalci vdrli na igrišče in knockautirali zločinca. Knockouti-rani pa se je kmalu po-bral in poklical na pomoč enega od svojih soigralcev, ki je poslal v »deželo sanj« gledalca, ki je tako grdo ravnal z njegovim tovarišem. Najlepše pri vsej tej zgodbi pa je, da ni sodnik niti za trenutek purekini) i-gre. To je bil gotovo sodnik, ki ni hotel »sekati« tekme, da ne bi pripravil gledalcev ob vse »lepo-te« igre.
sal nogometno tekmo med vodi 1 n f ma moštvoma iz Lisabone: Benefie in Sportinigom. Seveda je bila to l® namišljena tekma in doček je v svo-jem sipisu pustili zmagati Benefic* Spis je bil tako lepo napisan, da ti* si lahko marsikateri športni novinaf obliznil prste. Samo učitelj ni b'1 navdušen nad sestavkom. Dijak J* dobil najslabšo oceno in učitelj P je opozoril, naj ne piše več s tolik? fantazije. Ko se je deček pritoži* pri direktorju šole, se je izkazati* da je učitelj goreč pristaš SpOr' tinga.
RAZSTAVO ŽIVINE
V LJUBLJANI od 4. do 11. IX. 1955
na Gospodarskem razstavišču
ob Vilharjevi cesti
Spored: sobota 3. septembra ob 17. OTVORITEV
O b i š č i f e
nedelja 4. septembra
razdelitev nagrad, predvajanje najboljših živali vsak dan dopoldne ob 10. uri in popoldne o-b 15. uri. Vsak dan ob 16 uri nastopi konj.
Druge prireditve bodo objavljene v dnevnem časopisju.. Z obiskom razstave boste dali priznanje delu in uspehom slovenskih živinorejcev za napredek živinorejske proizvodnje, ki je osnova za zboljšanje preskrbe prebivalstva in dobave surovin za našo industrijo,
• -e odprta vsak dan od 8. do 18, ure Glavna zadružna e veza Slovenije — odbor za živinorejo