249 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Ko avtorica postavi pod lupo vklju~evanje tr‘a{kih Judov, ugotavlja so ga v Trstu pospremili protiju-
dovski izgredi in skrunitve judovskih spomenikov. V drugi polovici 19. stoletja se je kotil politi~ni
antisemitizem in stari predsodki so dobili novo preobleko. Tradicionalni stereotipi podlih in bogastva
‘eljnih Judov so na{li plodna tla med politi~nimi nasprotniki liberalno-nacionalne elite, zlasti med
kr{~anskimi socialci in tudi med slovenskim politi~nim predstavni{tvom, ki je v mestnem svetu vodilo
vztrajen boj za pridobivanje slovenskih nacionalnih pravic.
Knjiga lepo prika‘e mnogobraznost tr‘a{ke judovske skupnosti v 19. stoletju in kompleksnost proce-
sov, ki so jo zajeli. S pomo~jo bogate in raznolike arhivske dokumentacije avtorica obravnava tudi tiste
judovske dru‘bene in politi~ne segmente, ki so se uveljavili zunaj nje.
Najbolj tragi~no stran tr‘a{ke judovske zgodovine odgrinja knjiga Silve Bon. Po dolgem obdobju
gospodarskega razcveta, plodne vklju~itve v zavarovalni{ke, finan~ne in podjetni{ke vrste ter politi~nega
in kulturnega udejstvovanja, so najprej pripadniki tr‘a{ke judovske skupnosti, potem pa tudi tisti, ki so iz
nje izstopili, celo taki, ki so vstopili v katoli{ke vrste, okusili ~edalje bolj odlo~ne oblike izklju~itve in
preganjanja. Predsodki in odklonilna stali{~a do Judov so se za~ela {iriti ‘e pred odobritvijo rasnih
zakonov leta 1938, ko je Mussolinijeva dr‘ava uzakonila diskriminacijo do judovskega prebivalstva na
italijanskih tleh.
V Trstu je v tridesetih letih ‘ivelo 4671 Judov, od teh jih je 1437 bilo brez italijanskega dr‘avljanstva.
Mnogi med njimi so podprli fa{izem, nemalo pa je bilo takih, ki so z veliko nenaklonjenostjo gledali na
Mussolinijev re‘im, {e posebej pa na njegovo zunanjo politiko. Razlika v ideolo{kem prepri~anju in
naklonjenost do re‘ima nista bili odlo~ilni za usodo posameznikov. Gonja proti Judom in njihovem
politi~nem udejstvovanju se je v Trstu za~ela ‘e leta 1937. Z njihovo izklju~itvijo iz fa{isti~ne stranke se je
v Trstu zelo hitro obnovil nikoli usahnjeni antisemitizem. Slednji je najprej prizadel nepomembne osebnosti,
s ~asom pa tudi uveljavljene podjetnike in zavarovalni{ko elito. Prestopi v katoli{ko vero, znanstva in
ugled niso veliko pomagali in tudi podpora tistega dela tr‘a{ke dru‘be, ki je ostajal nasproten izklju~itvi
Judov iz javnega ‘ivljenja, ni bila odre{ujo~a.
Bonova ugotavlja, da je ve~ina prizadetih z vdanostjo sprejela nove diskriminacije, manj{i del pa se je
takoj odlo~il za odhod, najve~krat za izselitev v Argentino in Palestino. Novice, ki so jih prina{ali Judje na
begu pred nacisti, niso bile spodbudne in napovedovale so najhuje. Toda {e vedno je bila le manj{ina
Judov pripravljena na odhod, tudi potem, ko so se fa{isti~ni krogi za~eli zavzemati za radikalno re{itev
judovskega vpra{anja. Leta 1942 je tr‘a{ki list »La porta orientale« vabil k »nem{kemu« re{evanju
judovskega vpra{anja, leto kasneje so »kon~no re{itev judovskega vpra{anja« ob pomo~i tr‘a{kih {kva-
dristov in takrat vodilnih tr‘a{kih krogov za~ele uresni~evati nem{ke oblasti. Tr‘a{ka Ri‘arna je za tr‘a{ke
Jude postala prva postaja na poti v nem{ka uni~evalna tabori{~a. Izognili so se ji najbolj osve{~eni in taki,
ki so razpolagali z zadostnimi sredstvi za hiter in skriven odhod.
Avtorica s kopico novih dokumentov, kar nekaj jih je tudi iz ljubljanskih arhivov, osvetli, ponekod
sicer s premajhno nazornostjo, dogajanja, ki so pahnila v smrt glavnino tr‘a{ke judovske skupnosti.
Opozori na proces prila{~anja judovskega premo‘enja in na dvoumno odzivanje tr‘a{kih vodilnih politi~nih
in gospodarskih krogov, ki so najprej pasivno, potem pa celo aktivno podprli preganjanje Judov. Po
stoletju in ve~ tvorne vklju~itve v tr‘a{ko dru‘bo so Judje do‘iveli konec nepotrebnega in odve~nega tujka.
Marta Verginella
Marina Cattaruzza,  Socialismo adriatico. La socialdemocrazia di lingua italiana nei
territori costieri della monarchia asburgica : 1888–1915. Manduria, Bari, Roma : Piero Lacaita, 2001.
192 strani.
Branje preteklosti se od antike odvija v dialogu s sodobnostjo. Tema, ki je bila {e do v~eraj zanimiva,
lahko zastari. Dogaja pa se tudi, da v preteklosti ovr‘ene tematike, zgodovinopisje na novo obudi in
razi{~e. Skratka, tudi zgodovinopisje ima svoje modne muhe. Denimo, zgodovina delavskega gibanja, ki
je v {estdesetih in sedemdesetih letih polnila knji‘ne police ne le v dr‘avah var{avskega pakta, temve~ tudi
v Zahodni Evropi, je v osemdesetih in v prvih devetdesetih letih skorajda zamrla. Izginila je iz knjigarn,

250 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
knji‘nic, univerzitetnih predavalnic in akademskih omizij, ne zato, ker bi bilo o njej vse, kar se da povedati,
tudi izre~eno in zapisano. Vstop novih politi~nih elit je spro‘il iskanje novih politi~nih tradicij in z njim tudi
pobudo za nova raziskovalna polja in teme.
Ne ozirajo~ se na prevladujo~e zgodovinopisne smeri je tr‘a{ka zgodovinarka, Marina Cattaruzza,
trenutno redna profesorica na univerzi v Bernu, izdala leta 1998 {tudijo o italijanski socialdemokraciji na
habsbur{kih tleh. Njen nedaven drugi ponatis potrjuje, da je zanimanje za tovrstne {tudije ve~je, in to ne
samo med tr‘a{kimi, temve~ tudi med italijanskimi bralci zgodovinskih {tudij, kot je sam zalo‘nik pri~akoval.
Tr‘a{ka zgodovinarka, ki je s svojimi dosedanjimi {tudijami osvetlila pomembne vidike selitvenih tokov
in demografske strukture Trsta ter ‘ivljenjske pogoje tr‘a{kega proletariata, se je v tem zadnjem delu
posvetila za~etkom tr‘a{ke socialdemokracije in delavskega gibanja v Trstu in v Istri. Med drugim se
ukvarja tudi z epistemologijo sodobne nem{ke zgodovine.
Primorska je bila v 19. stoletju ve~etni~na in periferi~na regija monarhije. Na njenih ve~etni~nih tleh se
je pojavilo najbolj internacionalisti~no orientirano socialdemokratsko gibanje. Internacionalisti~na narav-
nanost je bila vidna bodisi v vsakdanjem politi~nem ‘ivljenju bodisi v politi~nih izbirah vodstva in ~lanstva
ter pri samem uveljavljanju politi~ne doktrine. Cattaruzza pod~rtuje, da so tr‘a{ki socialdemokrati ostali
najdlje zavezani internacionalisti~nim principom, medtem ko so jih drugod v Avstriji razgla{ali, ne da bi
jim hoteli ali pa mogli slediti.
Pri raziskovanju tr‘a{ke socialdemokracije je avtorica ovrgla bodisi nacionalisti~no bodisi lokalisti~no
paradigmo v prepri~anju, da primorska zgodovina ne prenese metodolo{kih poenostavljanj in ideolo{kih
izkrivljanj. Odlo~ila se je za interpretativni klju~, ki omogo~a celovito osvetlitev kompleksne politi~ne in
dru‘bene stvarnosti.
V prvem poglavju avtorica predstavi zametke delavske organizacije, prve oblike organiziranega
zdru‘evanja ni‘jih plasti prebivalstva, ki so sovpadale s prvimi oblikami socialnega skrbstva. Na lokalni
sceni so odzvanjali vplivi nem{ke socialdemokracije, toda pomembno vlogo so odigrali tudi stiki z
liberalnim taborom. Z nadrobnim opisom Cattaruzza sledi procesu politi~ne osamosvojitve tr‘a{kega
delavstva, ki je leta 1888 porodil delavsko zdru‘enje Confederazione operaia, v katerem so bili ob italijan-
sko in nem{ko govore~ih dejavni tudi slovensko govore~i delavci. Nov korak na poti k organiziranemu
delavskemu gibanju je bila ustanovitev Socialdemokratske lige leta 1894, ko so se za~eli kazati tudi pravi
obrisi spora med Ucekarjem in Zadnikom. Ucekar je bil zagovornik italijanske kulturne hegemonije in ni
nikoli povsem pretrgal odnosov s tr‘a{ko liberalno sredino. [ele prihod V alentina Pittonija na ~elo stranke
je radikalno spremenil dr‘o italijansko govore~ega vodstva tr‘a{ke socialdemokracije ter uspe{no zmanj{al
razdaljo, ki je od samega za~etka prevladovala med italijansko govore~imi tr‘a{kimi delavskimi voditelji in
dunajsko socialdemokratsko »centralo«.
^etrto poglavje avtorica v celoti posveti jugoslovanski socialdemokraciji v Trstu, ki je bila z Dunajem
tesno povezana. Cattaruzza omenja trenja, ki so se pojavljala med tr‘a{kimi in ljubljanskimi socialdemo-
krati, med slovenskim delavskim vodstvom v Trstu in v Ljubljani in ugotavlja, da so politi~ne razmere na
Kranjskem in na [tajerskem bile nenaklonjene razvoju slovenske socialdemokracije. Slovenske socialde-
mokrate v Trstu je po avtorici odlikovala ne samo sposobnost dejavnega politi~nega udejstvovanja,
temve~ tudi idejna ‘ivahnost, ki so jo vse do prihoda Angela Vivanteja in izida njegove razprave Irreden-
tismo adriatico pogre{ali v italijanskih socialdemokratskih vrstah.
Zajeten del svoje {tudije posve~a Cattaruzza tudi istrskemu socializmu, v katerem je delovala intelek-
tualno in politi~no markantna u~iteljica Giuseppina Martinuzzi, ki se je opredelila za avstromarksisti~ni
koncept naroda kot kulturnojezikovne entitete in se je zavzemala za enakopravno sodelovanje italijanskega
in slovanskega delavstva na istrskih tleh. Tretji in zadnji del knjige je posve~en delovanju socialisti~ne
stranke v tr‘a{ki stvarnosti, »jadranskemu« socializmu in nacionalnemu vpra{anju.
Oblikovanje tr‘a{kega proletariata v politi~ni subjekt in izoblikovanje bodisi delavske kulture bodisi
delavske politi~ne zavesti sta po avtori~inem mnenju potekala s samovzgojnim procesom in s prila-
gajanjem izdelanemu ‘ivljenjskemu stilu, h kateremu sta nedvomno sodila zvestoba monarhiji in protiita-
lijansko ~ustvo. Nacionalno vpra{anje je bilo sicer vseskozi v ozadju politi~nega delovanja socialdemo-
kratov v Trstu in v Istri, ni pa prepre~evalo sodelovanja med pripadniki razli~nih narodnosti, ki so tam
‘ivele. Prepri~anje, da sta lahko le ve~narodna dr‘avna tvorba in internacionalisti~na dr‘a proletariata
porok za razvoj tr‘a{kega pristani{~a, je bilo raz{irjeno bodisi med italijanskimi kot med slovenskimi
delavci. Dilema med razredno in nacionalno pripadnostjo se je v primeru italijanskega proletariata razre{ila
v korist razreda, v primeru slovenskega delavstva pa v korist naroda, trdi Cattaruzza na strani 157. To

251 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
svojo tezo avtorica podkrepi z ugotovitvijo, da so italijanski voditelji v Trstu imeli z delavskim gibanjem
in njegovim vodstvom v italijanski kraljevini le formalne stike, medtem ko so predstavniki slovenskega
delavstva delovali vseskozi v sozvo~ju z vrhom slovenske socialdemokracije.
Tr‘a{ko zgodovinopisje je s pri~ujo~im delom Marine Cattaruzze pridobilo izpopolnjen in iz~rpen
pregled za~etkov in razvoja delavskega gibanja na Tr‘a{kem in v Istri, ki je sad pretresa doslej ‘e znane
literature, a tudi obdelave {e neraziskanih arhivskih fondov. K temi je avtorica pristopila {iroko in brez
kakr{negakoli etnocentrizma. Na novo je pojasnila marsikateri aspekt tr‘a{ke politi~ne preteklosti Trsta in
pripomogla k celovitej{em poznavanju tr‘a{ke in istrske socialdemokracije. Nekatera vpra{anja so sicer
ostala {e vedno nepojasnjena. Potrebno bi bilo, denimo, globlje zreti v odnose, ki so se spletali med
Ljubljano, Trstom in Dunajem, ugotoviti v kolik{ni meri so biografije posameznih voditeljev pogojevale
politi~no usmerjenost stranke, kolik{en je bil razkorak med vodstvom in bazo v nacionalni naravnanosti.
Skratka, kot vsaka dobra {tudija tudi Cattaruzzina, ko odgovarja na mnogotera vpra{anja, odpira {e nova.
Marta Verginella
Pavle ^elik,  Slovenski oro‘niki : 1918–1941. Ljubljana : Dru{tvo za preu~evanje zgodovine,
literature in antropologije, 2001. 435 strani.
Knjiga Pavla ^elika, nekdanjega policista in magistra sociologije, obravnava tematiko, ki doslej {e ni
bila raziskana. Njegova zgodovina slovenskega oro‘ni{tva v prvi Jugoslaviji je dragocena ‘e zaradi tega.
^eprav avtor v uvodu skromno trdi, da ni napisal znanstvene zgodovine, temve~ le poljudnostrokovni
pregled, lahko zatrdimo, da gre za temeljito raziskano in dobro napisano delo, ki bo nedvomno {e dolgo
uporabno in bo koristno izhodi{~e za prihodnje raziskave. Knjiga, ki ima ve~ kot 400 strani, je razdeljena
na dvajset poglavij in {tevilna podpoglavja. Poleg tega je avtor napisal {e predgovor in uvod, Stane Granda
pa spremno besedo. Delo je opremljeno z bogatim slikovnim gradivom in ve~ kakor 1000 opombami, ‘al
pa ima le vsebinsko kazalo, ne pa tudi imenskega, stvarnega ali krajevnega. Prav tako manjka seznam
uporabljenih virov in literature, ki ga nekoliko nadome{~a vestno citiranje. Poleg tega ne bi bilo napak, ~e
bi bila teritorialna organizacija oro‘ni{tva (polki, postaje ...) prikazana na kak{nem zemljevidu.
V knjigi ^elik najprej predstavi upravno in samoupravno ureditev Slovenije, potem opi{e prehod iz
avstrijske v novo dr‘avo, predstavi razmerje med slovenstvom in jugoslovanstvom v oro‘ni{ki slu‘bi,
ori{e pravne temelje oro‘ni{tva in njegovo organiziranost. Pi{e {e o na~inih {olanja, ureditvi oro‘ni{kega
‘ivljenja, socialnem polo‘aju oro‘nikov, o razli~nih nalogah, ki so jih ti opravljali, in o nevarnostih, s
katerimi so se pri tem sre~evali. Na koncu ori{e {e slu‘bovanje v drugih delih Jugoslavije, polo‘aj po
kapitulaciji dr‘ave in usodo oro‘nikov po letu 1945. Zanimiva podrobnost so izleti v policijsko zgodovino
druge Jugoslavije in samostojne Slovenije. V glavnem so omejeni na opombe in so mestoma zelo koristni,
~eprav ne vedno potrebni. Vsekakor bodo tak{ni, z osebno izku{njo obogateni, ekskurzi zanimivo branje
za raziskovalce novej{e zgodovine. [e najmanj nujni in uporabni se mi zdijo avtorjevi razmisleki o aktualni
politi~ni situaciji, ki so tu ali tam (gl. npr. tekst op. 52) za{li med opombe.
Pri raziskovanju je avtor uporabljal arhivsko gradivo iz Arhiva Republike Slovenije in arhiva Ministr-
stva za notranje zadeve, tedanje ~asnike in ~asopise, razli~ne uradne liste in gradivo nekdanjih oro‘nikov
ali njihovih potomcev. Nekoliko preredko pa je posegel po zgodovinopisni literaturi, ki bi jo lahko {e
ve~krat uporabil pri prikazu prehoda v novo dr‘avo, njene notranje ureditve in sorodnih ‘e raziskanih tem.
@al je prav tu mnogokrat posegel po publicisti~nih ~lankih (iz Dela, Mladine, hrva{kega Globusa …), ki
ne morejo nadomestiti strokovne literature. Glede na to, kdaj je bila knjiga napisana, ^eliku seveda ne
moremo zameriti, da ni pregledal gradiva iz beograjskih arhivov. Te bo moral – ko bodo la‘e dostopni –
obiskati prihodnji raziskovalec.
V celoti je ^elik s pomo~jo uporabljenih virov in literature napisal zelo uporabno monografijo. Kratka
poglavja in podpoglavja ter priljuden jezik omogo~ajo lahkotno branje. Tu in tam bi sicer snov lahko
razvrstil druga~e in bil tako morda nekoliko bolj sistemati~en, prav tako bi lahko izpustil ali skraj{al
nekatere – sicer zanimive – zgodbe, ki se oro‘ni{tva komajda dotikajo. Zdi se, da so ga na teh mestih
zanimivi viri, ki jih je na{el v arhivskih fondih, zapeljali stran od problematike. Toda v glavnem je iz
arhivov izbrskal {e kako va‘ne podatke o delu oro‘ni{tva in s tem o celotni slovenski dru‘bi v obdobju