Zveličar je vstal, vstanimo tudi mi! Raduj se zemlja in nebo, Radujte se stvari! Gospod naš Bog od mrtvih vstal Iz lastne je moči. Ta glas in ta klic bo skoraj zopet odmeval po celem katoliškem svetu. Kristus, Zveličar naš, ki je bil mrtev, je od mrtvih vstal in naše odrešenje dovršil. On }e vstal, tako tudi naj bi vsak kristjan vstal. Kdor }e izpolnil svojo krščansko dolžnost, bode sedaj s Kristusom vstal k novemu duhovnemu življenju in se bo lahko z njim vred radoval. In zares, velikonočnega praznika, praznika vstajenja, se dobri kristjani najbolj vesele. Slovenci smo brez malih izjem dobri kristjani. Zato nam je ta prazaik še posebno mil in drag. V duhovnem oziru smo sedaj s Kristusom vstali. Ali pa temu primerno tudi v političnem oziru vstajamo? Ali se smemo v tem oziru radovati letošnjS Velike noči? Rečemo: da! Poglejmo površno po slovenski domovini. Sovrag naš nas je razdelil na šest kronovin, da bi nas lažje poteptal. Ge se hočemo z uspehom braniti, moramo Slovenci vseh teh pokrajin jedini biti. Ali jedini Slovenci niso bili na Goriškem in na Kranjskem. Z novim letom se je to spremenilo. Sloga je zavladala najprej na Goriškem, sedaj tudi na Kranjskem. Hvala Bogu in paraetnim rodoljubom, da je prenehal bratomorni razpor! Obmejni Slovenci, ki moramo hude boje biti dan za dnevom za svoj obstanek, smo tega pojava posebno vesell in le želimo, da jbi odslej prava krščanska sloga jedinila Slovence vseh pokrajin, da bi se ta sloga tudi popolnoraa utrdila in nas močne storila. Prvi sad složnega postopanja je naša krščansko-slovanska narodna zveza, ki veže in bodri k domoljubnemu delu zastopnike čveterih slovanskih narodov v Avstriji, Slovencev, Hrvatov, Rusinov in Čehov. Tej močni zvezi, v kateri je najlepše uresničena praktična slovanska vzajemnost, se imamo kolikor toliko zahvaliti, da je postal Slovenec dr. Ferjančič I. podpredsednik poslanske zbornice. Združeni Slovenci s svojimi brati vred smo sedaj na Dunaju moč, katere vlada nikakor ne more prezirati. Slovenci sami smo sedaj vsaj gledč na postopanje jedini, daj Bog, da bi se tudi v krščanskih načelih prej ali slej popolnoma strinjali. A tudi razmerje med avstrijskimi Slovani se je zelo vzboljšalo. Padle so nekatere stene nesloge in prava zavest celokupnostf je začela prešinjati srca avstrijskih Slovanov. Spoznali so, da so si bratje, in začeli so skupno postopati in skupno braniti svoje svete pravice. Brezobzirna nemška nadvlada nad Slovani je pokopana, kakor je katoliški Nemec Dipauli sam priznal v drž. zboru, in to je veselo znamenje za bodočnost. Prvi kulturni narod avstrijski, t. j. češki je čez nekaj časa zopet dobil svojega zastopnika v ministerstvu. Da, Nemce je že strah Slovanov, zato tako rogovilijo. Porabimo ugodni čas, vzdramimo se, vstanimo! Oh, koliko še je naših ljudij, ki nič ne store za obrambo naših svetinj, naše narodne posesti, ki roke križem drže, ko nam sovrag jemlje kraj za krajem. Da smo Slovenci vsi delavni, vsak na svojem mestu, ne vladale bi po tolikih krajih, posebno po naših mestih in v njih okolicah tako žalostne razmere za naš narod. Vstanimo zato vsi po vseh krajih, posebno že tistih, ki so v veliki nevarnosti, da jih za vselej izgubimo, kakor en mož in začnimo složno in odločno delovati in naše Ijudstvo po bralnih, gospodarskih in političnih društvih dobro organizovati, da rešimo in ohranimo, kar se še rešiti in ohraniti da! Kristus nam ponuja zastavo zmagoslavnega krščanstva. Vsprejmimo jo z veseljem, združimo se pod njo, potem pa srčno na sovraga naše dušne sreče, telesnega blagostanja in narodnega obstanka. Če smo vredni pristaSi Kristusovi, nam zmaga v trdem boju ne bo izostala; iz njega bo naš narod izšel ves duhovno prerojen, eil in čvrst, in napočili bodo zanj boljši in srečnejši časi. C.