228. številka. Trst, v torek dne 7. oktobra 1902. .s Tečaj XXVII ..EDINOST" izhaii enkrat na dan. rnzim nedelj in praznikov, ob 4. uri jiojtoludne. Naročnina znaša : ra celo leto........24 kron ca pol leta ........12 r ta četrt leia........ 6 za en bm -pc........ 2 kroni Narctmno > plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprav« ne ozira. Po tobukariuili v Tr^tn «e prodajajo posamezne -tevilke j»o 6 stotink (3 nvć.i: izven Trsta pa po 8 s-totink i4 nvr.) Telefon čtr. £70. Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ?e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan a. osmrtnice in javne zahvale domači ogla.-i itd., se računajo ;>o pogodbi. Vsi dopisi 11»j se pošiljajo uredništvu. N'efrankovani dopisi ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst Uredništvo in tiskarna nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 11. nadsir. Ixdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vsenemćije ljubezen in sovraštvo! ur. Aiif keinem l«od**n darf irh niedrig sem. Krniedrigunj: anf keinem Boden dulden. Te besede iz »Tonjuato Tasso« Goetheja služijo kakor motto brošuri, izišli leta 181 »7 v Berolinu pod naslovom »O du mein Oester-reich !< iz pereea Michela Deutscha. »N'kjer ne smem biti ponižan, nikjer se ne emeri puščati poniževati«. — S temi besedami, navedenimi gori v nemškem izvirniku, ki stoje brc Sari na čelu, je označena nje tendencija. Moramo namreč u meti, kako Nemec sedanjih dob umeva klic, da se Nemec ne eme dati »poniževati« nikjer; potem vemo, da je Nemcu pojm »neponiževanja« sinonimen fe pojmom gospodovanja povsodi in potem smo tudi uganili tendenco brošure Mi-chela Deutscha »O du mein Osterreich!« K1 ic je to Nemcem, naj se pripravljajo na — svetovno gospodstvo! Tu je povedano z vso potrebno in možno jasnostjo, kaj mora pasti, kaj umakniti se, kaj izginot , kaj se spremeniti pred veliko-nemško idejo ! Mo igo zanimivega, mnogo poučnega je v tej brošuri. Z leti bi bilo, da jo pazno prečita, kdor igra kako važnejo ulogo v naši državi in da bi o tem tudi razmišljal tisto za resnostjo iu vestnostjo, kakor zaslužuje toli rfsen predmet. M sego nterffstuega je v tej brošuii. (.' ničnost v razkladanju ve lik one mik i h ciljev kar frapira. To je povedano naravnost brutalno * dkritoetjo, kake so poti in kaki so cilji vehkonemške propagande. Iz kratka : to, kar avktor insinuira naši monarhiji, izključuje nje Mivereniteto, nje samostalnost in tudi nje celokupnost. On bagatel zuje našo dinastij", našo monarhijo na nečuven način in jej ne priznava nobene druge naloge ve?, r.rgo da te tako ured*, da bo čim najbolje možno služila kakor most, preko katerega narod nemški najlaglje pride do svojega cilja : do svetovnega gospodstva v gospodar t-krm in političnem p« gledu. Za izgled naj služi le ta le odstavek ; »Mogočna nemška država se trudi že dvajset let, da podpira državo (Avstro Ogrsko), ki je najsrditeja sovražnica Nemštva in ki temu poslednjemu neprestano seče smrtne rane. Zi vsakega Nemca gori v nemški državi, čegar domovinska ljubav se ne zaustavlja ob črno-belo-rudečih kolih (ki se torej razteza tudi čez Avstrijo. Oj\ ur. »Edin.«) — a drugačni Nemci niso vredni tega imena — je to čudno uresničevanje velikonemške ideje prizor, ki reže v srce«. Jo : »Bolj nego Francija je Habsburg dedni sovražnik, liiša habsburžka je bolj grešila na Nemštva, nego Bo ur bo ni ali Bonaparti«. Mi hočemo po priliki citirati še marsikaj iz te brošure. Zi danes pa smo izbrali sosebno nekoliko odstavkov, ki se nanašajo tudi na pokrajine ob Adriji, na Trst in na Itali jane, bivajoče v Avstriji. V X. poglavju črta avktor sliko bodočnosti za slučaj, da bo Francija med sovražniki Nemčije. Pravi : »Čas je naš najbolji zaveznik. V desetih do petnajstih letih bo naš materijal na ljudeh po številu še bolj nad-kriljeval onega Francije, nego ga že danes, a oni Italije ne bo več tako zaostajal za fran-cozkimi. Razpadanje A v s r i j e bo napredovalo. Ni izključeno, da ta mašma popolnoma odpove službo v vojni roti Nemčiji in Italiji. V skrajnem slučaju pojde to tudi brez Rusije. Ta skrajna potreba pa skoro gotovo ne nastopi, ker Rusija ne sme pustiti neporabljene prilike, kakoršnja se ne ponudi nikdar več, ne da bi energično varovala svojih interesov. Najbližji v spe h obračuna bo — razpad sedanje Avstro-Ogrske in končno strmoglavljenje Francije ; daljnji v spe h pa — sporazumljenje o zapuščini sul lana. Od premaganja Francije bo imela glavni dobiček Italija; ona dobi Nizzo, Sj-vojsko in Tunis, in — če bo hotJla poseči — tudi Korsiko in Alž r. Luksemburg prisilimo, da se nam priključi, 1'ranco2ko Flan-... dernsk^ damo Belgiji, kamor spada po svoji zgodovini in narodnosti, a za-3e izberemo med kolonijami Fiancije, kar nam bo ugajalo. Pred vs-ra pa poskrbimo z financ jalnim' in vojaškimi odredbami za to, da nam Francozi nikdar več ne bo nevarna... »Cislajta n;ja izgine popolnoma z zemljevida. Gali-cija pr pa le Rusiji... Italija dobi italijanski Tirol, Dalmacija ostane pri Habsburgu, Bukovina pripade Romunski. Vse druge kronovine : Češko, Moravsko, PODLISTEK 110 MELITA. Povest iz naše dsbe. Spisal L1 tr«'11 Tomie ; prevedel Radi. Drugi del. IX. Sredi avgusta se je bil povrnil grof iznenada, ko niti pričakovali niso, v Deli-dver. Takoj se je podal k grt fici v njene prostore, ali ona je liila v kapelici na molitvi. Poslali so ponjo. Za nt koliko trenotkov je došla grofica z E vel i no. »Imam s te boj_ govoriti na samem«, je rektl grof, ]>ogledavši po strani Eveiino z neprijazn.m pogledom ; Kvelina se je na to hitro oddaljila. »Kaj se je d godilo?« je vprašala grofica hitro v strahu, ker je slutila, da se grof brez važnega razloga ni vrnil poprej, nego je namerjal. »To je pismo od Arturovega polkovnika. Piše mi.« »Dovoli, da sedem!« je rekla grofica, kateri so se začele noge tresti o i razburjenosti. »Piše mi, da je Artur moral k vi tirati radi dolgov.« »Vedela sem, da pride do tega«, je vzdihnila grofica globoko in težko. »Nismo ga rešili, dokler je bil čas « »Njega ni mogoče rešiti, a mi, s kom naj ga rešimo ....... Tudi naši dnevi bo «teti.« »Vse je v božji roki!« je vzdahnila gro-gr< ti 'a v drugo. »A kje je sedaj, kaj je žnjim ?« »To je najlepše v stvari«, smejal se je grof grenko. »On je seddj v služili gre lice Savigncn in ona dva potujeta po svetu. »V kaki službi?« je vekliknila grofica z grozo, pomislivša na služile niža vrste. »No, kakor njen Cicisbeo . . . V stareji dobi bile so te službe jako v modi.« *) »Cicisbeo, njen ljubavnik!« je vskliknila grofica. »Katerega ona vzdržuje in plačuje in po volji prepušča.« »Tako nizko je pal grof Armano!« je rekla gr< fica v veliki žalosti, skleni vsi roki. t ,'icislteo: pri poznan spremljevalec oinožene dame, kakor jili je zahteval ..dobri ton- v Italiji od 1»>. dalje do stoletju. ..l>ol»ri tonu v visokih kr«gih je zahteval, da ni soprog spremljal svoje soproge izven lii>e. ns» javne priredbe itd., ampak priznani spretnije vale c (Cicisbeo1, ki je moral biti dami na uslugo od jutru do večera. Op. ured. "„Kdinosti- S 1 e z i j a, obe Avstriji, S o 1 n o g r a-š k o, Nemški Tirol s P r e d a r 1 s k o, Štajerska, Koroška, Kranjska, Gorlea-Gradiška In Trst z Istro vred pripadejo Nemški državi!« Kaj pravijo naši sigoori?! To poglavje zaključuje: »Predpogoj za tako deljenje je da bo Rusija zadostno odškodovana na drugih straneh — ker iste ni možno odpraviti z Galicijo — in pa, da so Italija koncnoveljaviio odpove Trstu ! Trezni in razumni del Italijanov je že davno prepričan o potrebi take odpovedi ; radikalni kričači v Milanu, ki škilijo v Pariz, ne pridejo potem v poštev! Ti milanski radikalci še vedno nočejo uvideti, da irai njihova dežela le dvojno na iz-bero : ali je gibelinska (papežu nasprotna) ali pa pride kakor republika pod papež.v patronat in bo tvorila večo, nekoliko modernizirano cerkveno državo. Trst iii bil nikdar italijanski, to mesto sta ustvarila nemška inteligenca in tlelo. V rokah Italije bi Trst — ker brez zaledja — še bolj propal v malo letih nego pa Benetke, doeim se Velikonemčija ne more odreči izhodu do Adrlje«. Torej usoda Trsta po »spremembi zemljevida«, kakor ga predvidja avktor brošure, bi bila določena. Prihodnjič hočemo povedati kako usodo tloloča velikonemška ideja našim Italijanom in — tudi nam Hrvatom in Slovencem. — To mora jako zanimati naše signore..... Ob novi istrski železnici. Potislapinskv. (Dalje.) Od Izole dalje se začenjajo zgublja ti sledi narodne zavesti. Na ptujca napravlja vsa okolica Pirana utis, kakor bi tod bival izključno italijanski element, dočim je resnica ravno nasprotna. Precejšen del zemljišč je v slovenskih rokah, eeveia v rokah takih Slovencev, ki se danes še ne zavedajo svoje narodnosti v toliko, da bi imeli toliko pogumi, da bi kazali isto o vsaki priliki. Vendar s i nadejam, da postane polagoma bolje tudi tu. Največi del zemljišč pa je v rokah P.rancev, kateri imajo svoje »kolone«. Ti koloni no večinoma Slovenci, izmed katerih pa je že marsikateri po svoji pridnosti in marljivosti postiti samostojen gospodar na zemljišču, katero je poprej obdeloval kakor kolon. Tudi okolica Pirana je prekrasna. Zemlja je tu še vedno dobro obdelovana; iz okolice Pirana prihaja na tr^ prva zgodnja zelenjava i u prvo zgodnje sadje iz Istre. Portorose pa postane polagoma Opatija zapadne Istre. Cim dalje od Pirana vodi pot proti Bujam, tem bolj se izgubljajo sledi naiodne zavest«, a zemlja je vedno bolj zapuščena, slabo obdelana in zanemarjena. Vse te kraje pa bi se dalo spremeniti v pravi raj. Toda, dokler živi ljudstvo v nevednosti, dokler je isto zanemarjeno in zapuščeno, kakor je bilo dozdaj, tudi ni upanja, da bi se zboljšal njega gospodarski položaj. Ljudstvo živi v temi, je nevedno, mrtvo, brezbrižno in nima zmisla za noben napredek. Na vsem tem pa se ima zahvaliti to ljudstvo vladajoči oligarhiji, katera sicer kriči vedno in na vsa usta, da je ona edini kulturni element v deželi! To je delo oligarhije, katera se vedno in ob vsaki priliki sklicuje na svojo prastaro kulturo ! O vsem tem sklicevanj ti na svojo prastaro kulturo pa je vladajoča stranka v Istri vendar naj veča savra/niea , vsaki kulturi in vsakemu napredku. Kdor se hoče prepričati o re3nično3ti te moje trditve, naj le pride v Utro in videl bo o vsakem koraku efekte one toli proslavljene kulture. Vse mrtvo, zapuščeno, zanemarjeno ! Nikjer nič življenja! In to velja ne samo o prebivalstvu na deželi, ampak tudi o onem v mestecih. Duševni nivo nižih ljudskih mas po italijanskih mestecih Istre je mnogo niži, nego je duševni nivo kmetijskega ljudstva onih občin, ki so se že otreele italijanskega varuštva. A tudi sicer ni ni kakega življenja, ni kakega napredka... In to ni nič čudnega. Vladajoča klika v Istri je v svojem bistvu aristokratič na, neka kasta z a - s e. Kar pa je aristokratičnega, se je že davno preživelo in namesto vladanja p^eamič-nih kast ali rodbin stopiti bi moralo po duhu naše dobe: vladanje ljudstva! Stranka, ki hoče odgovarjati duhu našega časa, mora biti postavljena na demokra- 1 tiČne temeije. Italijanska stranka v Istri pa ni to : ni po svojem bitstvu, ni po svoji zgodovini, »ling nas težko skuša.« Bilo je siroti preveč, kar je čula. Slabotne prsi so se jej pregibale pod utisom žalosti in obupa: jela je tiho ihteti, ali tako bolestno in žalostno, da je tudi Oifeja, gledajočega pred seboj oslabelo trpino, začelo nekaj duši ti v grlu. Sani lila se mu je dobra tovarišica, ki je brezmejno lju- ; bila svojega sina, a je bila sedaj tako neiz-1 rečeno nesrečna radi te ljubezni. »Kuj misliš storiti radi njega?« je vprašala grofica svojega moža, ko jo je minola prva, najhuja bol. »Nič; jaz niti ne vem, kje sta. Pa saj je izgubljen, popolnoma izgubljen. Ne mislimo nanj !« »Jaz bom Boga molila zanj. Da, to storim. Bog pomore, on nas utolaži, Orfeo!« »Kaj želiš, draga?« »Pošlji mi takoj Eveiino!« Grof je izišel \z sobe, a nekoliko minut za tem je prišla v sobo Evelina. Grofica, ki ni imela pred njo nikakih skrivnosti, jej je zaupala takoj svojo materinsko nesrečo. Ona je trebala in iskala tolažbe, a v Evelini jo najde. »Me dve bovi molile Boga, milostiva grofica t, je rekla Evelina, čuvša strašno vest o raarkezi in Arturu, »od Boga pride najprej pomoč in tolažba!« »Pojdivi takoj v cerkvico, jaz hrepenim po razgovoru z Vsemogočnim !* je rekla grofica, vstavši s stolice. Evelina jo je prijela pod roko in vrnili sti se zopet v cerkvico in pokleknili v svoji klečali. Grofica je molila Bogu iz dna duše, potrta in zlomljena, roseča 3 solzami bledo, uvelo lice. »Kaznuj mene, Bog, a prizanesi njemu, mojemu detetu, moji krvi«, je molila ona do Vse višnjega, »morda sem tudi jaz kriva njegovim zablodam, ker sem ga preveč ljubila, ker sem mu preveč odjenjavala. Usmili se, pomozi, reši nas zlega!« In gro-tičina glava se je bolj in bolj spuščala na slabotni roki, dokler ni naposled popolnoma klonila nanju. Evelina je skušala privzdigniti grofico, ali ona se ni premaknila. Starka je pala v nezavest. Evelina je prestrašena poletela iz cerkvice in začela glasno klicati na pomoč. Razburila je ves dvor. Prihiteli so v cerkvico grof, sobar, sobarica ter odnesli iz nje nezavestno grofico v njene prostore, kjer so jo položili na otomano ter jo trli močnim kisom, dokler ni prišla k sebi. Grtfa je ta slučaj jako vznemiril. Evelini je velel, naj odslej ne vodi več grofice v cerkev, niti je ne utruja z neprestanim čitanjem svetih knjig. Tudi postnih jedi niso smeli več prirejati za grofico. Isti dan je grof poslal po zdravnika, kije pazno preiskal grofico ter odredil, da &e mora bolnica čim ni j)-- m no!' sti ni sedanjosti ! Ni, ker tudi ne more biti ! Vsak i ljudski stranki mora biti namen, da dviga duševni nivo mas ; a čim bo se ljudske mase j>ovzdignile do više omike, odpadata že sama ob sebi veča veljava in moč posamiču it kast. V Istri vladajoča klika pa opira vso svojo inoč, svoje blagostanje le na nevedn« ?t mas, katere izkor šča in izmczgava do kosti, samo da zamorejo njeni členi udobno živeti. To udobno življenje pa bi moralo prenehati. čim bi se ljudstvo zavedlo svojih pravic! Umevno je torej, da je v interesu te klike, da ljudske mase kolikor le možno vtdriava v nevednosti ! Taka stranka pa se ne Bme meaovati: ne napredno, ne svobodomiselno, ne demokratično ! (Pride še.) Politični pregled. V Trstu. T. obtobia 1902. Boj za nagodbo. Avstrijski ministri proti nemškim aspiracijam nn Trst in jadransko obal. Xa jedni strani si neprenehoma zatrju jejo mejsebojno prijateljstvo, ti preljubeznivi Nemci in Italijani, na drugi strani bi se pa radi jeden druzfga požrli. »Berliner Tage-blatt« želi Italijanom, da bi v Dalmaciji premagali Slovane ; splošno pa je znano, da imajo Nemci že davno v svojem programu tudi Trst, katerega smatrajo »svojim« ; tukajšnji Slovenci in Italijani pa so jim le — tujci, katere treba prepoditi v najkrajšem času ! Ako vpoštevamo to dejstvo, ako upoštevamo vso nemško ekspanzivno in ponem čevalno {»olitiko in ako posebno up števamo postopanje Nemcev na pruskem Poljskem in v AIzaciji-Lot'iringiji, potem lahko poznamo vrednost zatrjevanja v zgoraj omenjenem Članku »Beri. Tag.«, >je bila graja v »Oiservatore Romano«. Več kardinalov in škofov da je zahtevalo eelo suspendiranje a divinis. Vzrok, da sv. Stolica ni preojstro nastopila proti Murri-ju, da je Ivi ta, ker ni hotela preveč vznemiriti krščanskih demokratov, kajti poročila iz raznih krajev Italije da niso bila preveč pomirljiva. Ali po raznih znakih da je soditi, da izidejo skoro strožje odredbe in da se še poojstri razmerje med krščanskimi demokrati in njih nasprotniki. Car Nikolaj in ce«ar Viljelm v razpravi proti Škrku je silno razburil — politike in advokate vseh političnih Ptruj v italijanskem taboru. To je zašumelo in zavri-sčalo! Bil* je prava huda ura, gromelo je in treskalo in vmes so padale strele iz oblakov — laške gostobesednosti. Da morejo laške besede ubiti človeka, dr. Gregorin bi ležal danes ca tleh, pobit, razmesarjen, mrtev — prav do zadnjega mrtev...! O.I kodi neki ta grozna jeza, to besnilo?! Mari je prhajalo res iz človekoljubja? Mari jim je bila res toliko na srcu usoda s romaš-nega Skrka?! Mari so tista gosp'> la, ki sicer bre/: vsacega pomisleka plačujejo po nekoliko kron kakemu notorično nesposobnemu branitelju, da se le iznebljajo svete naloge obrambe — svete i zlasti v slučajih, ko gre za [življenje in smrt: mari so ta gospoda res postali kar hkratu tako tankovestni in zavzeti za osodo onih nesrečnežev, ki so prišli v žalostni položaj, da morajo na tistem usodnem mestu braniti svoje doOro ime, svojo ekzi-stenco, svojo bodočnost in često tudi -*voje življenje ? ! Mari so se razni »Piccoli« in »(iazzet-tini« res topili v usmiljenju do siromašnega Skrka ter se zgražali nad »trdosrčnostjo« dra. Gregorina ?! Pojte no! To zgražanje je bilo le fingirano — jeza p a j e bila resnična. Jeza pa zato, ker se je dr. Gregorin slednjič energično odločil za začetek že davno potrebne akcije in da je — v eminentnem interesu slovenskih tožencev na tem deželnem sodišču — na eklatantnem slučaju Skr- zopet nadaljujejo. , d Budimpeštanski listi sodijo v obče jako njaDunaja poročajo, (a je neugodno o položaju. Isto je — pravi »Ma- sklicanje državnega zbora neposredno pred „ . , , . , durmi. To pa pomenja nove skrbi za vlado, gvar Hirlap« — tako resn'% da je skoro 11 .... , . , , -j , i , naerodba z Ogrsko še ni sklenjena, a gospod težko več misliti, da sploh pride do sklepa & & . ... ,, ^ . , j- i_• ii • i Koerber mora že začeti skrbeti tla istej, ako nagodbe. Saveda vale madjarski listi krivdo J na avstrijsko vlado, češ, da ta poslednja bo sklenjeaa- »g,adi Pot za reŠ8nJe v av9tr,J/ , . , . , ili skem parlamentu. Začetek je torej tu novih stavlja take zahteve, katerim da ogrska vlada ' . .... sploh ne more ustreči. naporov, novega diplomatiziranja, novih priza- .. j. i-- i i- • r»j deva n j, da bo rastla češka trava in da bo »Oboji prijatelji v kulturu. Pod vendar sit nemški volk ! tem naslovom smo včeraj priobčili notico, v kateri smo omenjali članek, ki ga je ugledno Čim se sestane parlanisnt, bo g. K »erber , „ n, ,, .. . gotovo začel iskati dotike z odličnimi parla- nemsko gladio »Berhner Jageblatt« pri- 6 ... . „., iii - i - • j mentarci vstli skupin, v prvi vrsti pa seveda občilo o priliki zborovanja Italijan, .rreden- r ' 1 . .r . . T% i• • a i iz nemških in čeških vrst. Začeti misli menda tistieneira društva »Dante Augnieri«. Ludno . . .... ' . . .. ... , s Cehi : v dunajs.cih listih [čitamo vsaj, da se slisi to zatrjevanje nemsko-itabjanskega J , . . .-i - so čfški voditelji za din 13. oktobra pozvani prijatelj-1va ravno sedaj, te dni, ko se je v J 1 * i i -i . i-i * * - u a k ministerskemu predsedniku, lrstu od laske strani priredil protestni shod _ > Med Hrvati m Srbi. Hrvatska n2- več gibati na planem, da se mora hraniti rodna (vladna) stranka imela je včeraj v krepkimi jedili ter varovati se vsake raz- Zagrebu pod predsedništvom grofa Krdo- burjenosti, pa bilo tudi pobožne. ^>*ja shod, na katerem so bile vsprejete sle- »Kaj je grofici, dragi doktor?« je vpra- (leče resolucije: šal grof z Iravnika v skrbi, ko sta bila sama. i 1. Narodna stranka, uvažujč potrel»o »Starost!« je odgovoril zdravnik. »Mi- sloge med Hrvati in Srbi, obsoja zadnje de- ramasmu* senilis. Treba jako paziti nanjo monstracije in izgrede v Zagrebu ; zvesta ona je izredno slaba, v njej ni nič več od- svojim tradicijam, stremeča za ohranjenjem p ,rne sile.« hrvatskega državnega prava, odbija vsa izzi- Ali nevarnosti ni?« je pripomnil grof. vania, bodi od katerekoli strani, ki hočejo »Pri starih ljudeh je mnogo tega ne- rušiti soglasje med Hrvati in Si bi. varno, kar se pri mladih ljudeh niti ne jem- Stranka bo skušala preprečiti eventu- Ije na m sel ... Ta nezavest ni dobro zna- velne šfeoilijive posledice, ki bi mogle nnstati menje . . . Pazite nanjo ! vsled zadnjih izgredov, da tako prepreči v Gre li >o te l e*€de še bolj vznemirile, bodoče nesporazumijenja med bratskima na- On je ostal v Deli dvoru, da bi bil pazil na rodoma. bolnico in si prizadeval okolo nje. Da-si se ( 2. Ker zahtevajo narodna čast, bratska je vse tečno vršilo, kakor je zdravnik odre- sloga in mir dežele, da se poravnajo prov- dil, grofica se vendar ni m< gla več popraviti, zročene škode, izjavlja narodna stranka, da Rimu. »Information« je izvedela, da se med kovem dovel ad absurdum vso dosedanjo dvori v Rimu, Petrogra lu in Beroliuu že prakso v jezikovnem pogledu na te n porot- določajo modalitete za obiska carja in nem- nem sodišču!! To je bil plemeniti nagib, ki škega cesarja v Rimu prihodnje leto. Cesar je Vodil dra. Gregorina na njega energičnem Viljelm da pride najbrže v februvarju in n33topu in to je bilo — ne pa humaniteta ostane tam kakih o- dni. Car pa pride še le a[\ usmiljenje do siromašnega Skrka — kar v maju. Cesar in car stopita v Neapelju na je provzročilo vihar proti dru. Gregorinu : italijanska tla. Hkratu s carjem pride pred nagibi narodnega šovinizma, narodna kriyič- Neapelj tudi močna ruska eskadra. Iz Italije no9t ;n gospodstvaželjnosL vodi naše nasprot- bo carja volila pot v Bjr, Atene in Carigrad, Qjke tudi v sodni dvorani'. Ljudje, ki so v otl kjer se odpelje dalje po B »sporu v R i- »Piccolu« in sličnih listih ščuvali meščanstvo sijo. Možno je, da sa car tntavi tudi v enem bol- proti dru. Gregorinu, »žvižgajo« na to, ali garskih pristanišč, v Varni ali Borgasu, kjer je kakov slovenski obtoženec obsojen ali pozdravi kneza Bolgarskega. oproščen, njim je prav nehumanno vsejedno, Na Balkanu Iz Soluna p->ročujo, da aij 80dniki umejo toženca in toženec sodnika : je doslo tja mnogo korespondentov velikih njjm je le do tega, daje vsa razprava svetovnih časopisov in da s> se podali v italijanska! Macedonijo, odkjer bodo svojim listom j>oro- To pa je ravno šovinizem v najgrji, čali o tamošnjem ustaškem gibanju, ki da oajbolj nečloveški obliki ! zavsemlje že vznemirjujoče dimenzije. tega narodnega šovin'zma je izvira'a Dosedaj se turške č-5te omejujejo na de- V3a gonja proti dr.u Gregorinu, iz strahu, da fenzivo, ker jim še ni znan akcijski načrt |>j utegnila postati praksa drugačna. K«I<-r ustašev. Ti slednji pa da sploh nimajo no- zahteva, naj se toženec daje soditi od Ijudij, benega načrta, murvi e postopa vsaka četa ^i ga ne umejo, taje šovinist! Človek pa, samostojno, vse pa priznavajo kakor vrhov- bi je nastopil za to, da le oni naj sjili t >- nega poveljnika vsemu gibanju bolgarskega I ženca, ki ga umeje — tak človek se polkovnika Jankova. je postavil v službo h u m a - Ustaške čete se ojačujejo vedno bolj in n i tete!! je število mož v nekaterih četah narastlo od 200 že na 500- 600. Xehumanno3t v s'užbi krivičnega in nasilnega naoijonal zma je zagnala vr šč prot hu- Ustaši da imajo na razpolago preko maniteti, proti prav ci Slabila in hujšala je od dne do dne (>olj. Izgubila je voljo za {»ogovarjanje, a ni imela tudi nikakega teka več. Le s težko muko je izpila po nekoliko mleka na dan, pomešanega s konjakom. Zdravnik, ki je prihajal vsaki dan v Deli-dvcr, je začel zgubljati vsako nado za bo delala na to, da hrvatski deželni zbor dovoli oškodovancem odškodnino. Stranka je prepričana, da bo ban, ki uživa strankino zaupanje, z »al in hotel vzdržati red v deželi. Stranka pozivlje slednjič vse svoje pristaše, naj s svetom in dejanjem delajo na to, da se v interesu dežele doseže ....... > * ------»--v—- ------ ---- — j ^ ozdravljenje grottce. Dospevši nekega dne je soglasje med Hrvati in Srbi, da se na ta na-našel gratis (bilo je popoludne* v postelji, čin v bratski slogi prej ko mogoče pozabi To mu ni ugnalo nikakor. Preiskavši bol -1 obžalovanja vredne zagrebške dogodke, nico pazljivo, ni našel ničesar kar bi dalo | Kakor preludij k temu shodu objavila Blutiti, da je stanje akntno. (Pride še.) sta pristaša narodne stranke, dr. Svetislav 100.000 pušk in več milijonov patron. Listi zatrjujejo, di se v Maeeloniji V tem divjem zboru je kričalo vae, kar sovraži našo narodne st: pa bodi liberalno, koncentruje 500.000 turških vojakov, v re=- klerikalno, irredeutistično, »patrijotično« (Da uici j a znaša število istih komaj 30.000, ker 3e usmili !) ali italijansko — socija- sploh manjkajo sredstva za vzdrževanje većega J ij8tjgQ0. števila vojaštva. Grki v Macedoniji stoje na strani Turkov in proti ustašiim Bolgarom, kar pač dokazuje v novič, da se v krit čnih momentih tudi nsrodi, ki eo si sicer najbolj sovražni, združujejo v boju proti Slovanstvu. Tako so, kakor znano, tudi isti Albanci, ki sami streme To vse ste že zabeležili vi! Ali nečesa vendar niste zabeležili. Ste li prezrli ? Smatram torej za svojo dolžnost, da vas opozorim, da se je rečeni gonji pridružilo tudi glasilo slovenskih s o c i j a l i s t o v ! ! Res, radoveden sem, kakov izgovor najde po svoji samostalnosti, vselej na strani Tur : rečeQO g!agilo za to novo (koliko jih je že 1 Uo?) kov proti Slovanom, m^sto da bi se s sled- j kooperacijo z na3prjtDiki našega naroda? njimi složno borili za neodv:snost. Turkom, j ^^ ^ bo ^^ izgovarja!o na pretvezni na- Albancem in Grkotn pa so se v boju proti Slovanom v Turčiji pridružili sedaj tuli Rjmuni. Grška in Romunija sti pozvali namreč zastopnike velesil v Sredcu, naj od bolgarske vlade zahtevajo, da ista z vsemi sredstvi skuša zatreti mccedonsko ustaško gibanje. Istočasno sti Romunija in Grška pr..testirali na turški vladi proti temu, da ista premalo etori proti ustašem v Macedoniji. Veliko razburjenje je povzroč la v poli-t čnih krogih vefct v londooski »Saint James GazetU«, ki pravi, da je Rusija v soglasju s Francijo pozvala Porto, naj vspostavi red na Balkanu. Ta korak da je storila Rns ja zato, da bo imela pretvezo za intervenc josledioe. Tržaške vesti. Tudi to treba zabeležiti!! Prejeli smo: rodni šovinizem Slovencev ? -laz >em že povdar-jal, kje je narodni šovinizem v takih slučaj.li, kdo zanaša nacijonalno borbo tudi v sodno dvorano! Vprašam pa še enkrat: jedi to res naroina pretiranost, ako zahtevamo, naj slovenske obtožence — ko gre često za življenje in smrt — sodijo porotniki, ki obtoženca umejo ? ! Ne, to je najnaravneje človeško pravo t .le li človek, ki je zapričel borbo, da prid® to pravo v veljavo tu li za slovenske obtožence — da si je vedel, kaj ga čaka — je li tak človek zaslužil, da mečejo kamenje vanj tudi ljudje, ki sicer vedno govore, da hočejo slovenskemu ljudstvu pripomoči do njega pravic?! Djlavci sloven-iki, sodite! Sodite, pa zapomnite si, da se je slovensko glasilo soci-ijalistov tudi v takem slučaju pridružilo bo v rain i kom našega naroda v Trstu! Protinemški shod italijanskega političnega drnštva. — Sinoči se je torej Energični nastop dr.a Gregorina na kazenski ' vršil v našem mestu shod, katerega je skli- calo talijansko ]>• I tično društvo »Patria« v pr^teet proti nanoeri »Sudmarke«, da l»i svoj prihodnji občni zbor priredila v našem mestu. Shodu je predsedoval prvi podpredsed-sedaik dr. S p a d o n i, ki je v svojem nagovoru j »o vda rja 1, da se v tukajšnje razmere ne «meio umešavati ne Slovani, (Oho ! ! I r.) ne Nemci ! ! Poročal pa je društveni tajnik dr. S p a d o n, ki je povdarjal, da se je na zadojem občnem zboru »Su 1 marke«, ki se je vršil v Bolcanu izreklo, da bi se meje nem-štva morale podal šati do Verone. Pob vabi e potem tržaške Nemce, kateri da niso bili nikoli nasprotni Iralijanom. (Slabo poznajo nemško politiko ! Op. ar.) Trst da je bil vedno talijanski. (No, no ! Op. ur.) I t a -liani da niso nikoli zatirali d r u z i h narodov (Brezobraznost ! Op. ured.» in \>led tega da se tudi ne bodo puščali zatirati od druzih narodov. Govornik j*- predi žil slednjič sledečo resolucijo:;' > Društvo > Patria« v Trstu— vsled občnega zl»ora »Sii 1 marke« v B »loanu in nasproti kakoršnim koli germaoizatorskim namenom na v«hodni obali Adnje, proglasujč svojo skupnost v f- trem ljenji h in namerah s trentinslrimi brati in protestu;^ proti vsakoršnjim napadom. ki se o 1 kateresibodi strani poskušajo na narodno pes* s', in narrdne pravicc — slovesno »x)vdarja : da italijaestvo fga ja-dran-keea Primorja, ;po jeziku in po zgodovini, po izvoru in po običajih, po znanostih in umetnostih, po zvestobi in po srčocBti svoj b sinov je bilo, je in bo vedno nedo takljivo«. Za dr. Spadonom je govoril dr. C m gt »lo, ki je izjavil uvodoma, da je misel o prireditvi prihodnjega občnega zbora »Sii«l-marke« v Trstu jasna in provokatorična dem nstracija. Dr. Consolo je rekel med drugim tudi sle«leče !>esede : »A 1 i t u d i, k o bi naš narod ne bil tako slaven, ako bi pripadali Indijancem, e 1 i b i vendar pravico, d a b e nas spoštuje. Napadi na kak narod so največi zločin žaljenja Sloveča n s t v a«. (Odobravanje m«'d oheinstvom.) Govornik je potem omenjal, da je v času nemškega gospodstva, kljubu liberalnim zak n m, vibral {»o naših pokrajinah ponfm-čeva'ni vihar, kateri traja se danes ; omenjal e Tudi državne nemške šole v našem mestu in e vskliknil : »Kaj bi sesedaj zgodilo, ako bi se povrnili na oblast ljudje, ki umevajo liberalne ideje v egoističnem smislu, mesto v v smisla jednakopravnosti za vse?! Možje, katerim je v nemški državi vihni princip: moč je nad pravico? Kakor da ne bi bila zgodovina že dokazala da ima o oijaki, ki ne slone na praviČaosti in pravici, ilovnate noge«. Slednjič je prišel na vrsto gospod dr. Hortis, ki je po svoji Kari, hvalevredni navadi jako mnogo čvekal, a malo povedal. Tudi t n je napravil predvsem par poklonov pred Nemci in nemško kulturo, predno je začel izstresati svoje fraze. Govoril je potem o poskusih germanizacije in je skoraj prosil Nemce, naj pust jo Italijane in Trst pri miru ! C.tiral je tem nekatere odstavke iz pangermansbih brošur, mad temi tudi iz one MicLela Deut?cha, katero omenjamo tudi m: na diugem mestu. Izvajal je potem, da. u k o s e Nemci b ranije d^ti Italijanom univerzo in druge šole. delajo to samo radi tega, ker hočejo Italijane ponem-č i t i ! v Dr. Jcdp Pavlica. V nedeljo ob 1. uri po noči je umrl g. d r. d o s i p Pavlica, profesor in naslednik sedanjemu vladiki dr.u Mahniču v goriškem semen .šeu. Pokojnik je bVehal že več let. Iz zadnjega pisma, Ki ga je bil piaii uredništvu »Slovenca«, je posn»t;, da je pokojnik že 15 let trpel na bolezni malaria. Letos pa je začel hirati za anemijo. Pokoj duši njegovi ! Pojde (ioi'Ss ? »Slovenec« piše : V sr>-boto so spustili v Trstu v m ^rje novo vojno lad jo: pri njenem krstu kumovala je soproga nj. eks. namestnika gr< fa Goc§sa. Ko bi bilo resnično, kakor so pisali razni listi, da se G,.«ms z dopusta ne povrne več v Trst na svoje mesto, teško da bi bila ku m ca njegova soproga. Znamenje je torej, da GttMS ne misli iti, temvtč v Tri-tu ostati. Naše mestno gospodarstvo. Na trgu »deila Zonta« je bil že več let sem trg za .kuretnino. Bilo je tam tudi vsakovrstnih bra- njevcev in prekupčevalcev, ki so plačevali magistratu razmerno visoke pristojbine. Ker so ta trg odpravili radi podiranja tistih star h h šie na Torrente in ker je bilo določeno, »la se odpravijo od tam vsi prodajalci, bi bilo logično in humanno, da bi bili vsaj par dni prej obvestili revne branjevce in jim določili nove prostore, kjer naj si v bodoče služijo vsakdanjega kruha. Obvestiti bi bili morali tudi meščane o odpravi tega trga, kajti to je edini trg v Trstu, nsmenjen za razprodajo kuretine! — Toda naši mestni gospodarji se brigajo vse prej, nego za to, da bi ustregli tržaškemu ljudstvu ! Nekega dne je prišlo tjakaj polno ina-gistratnih komisarjev in redarjev, kateri so z bndii'alno s lo odgnali vse branjevce — na vse vetrove ! Na vprašauje revežev, kam da naj gredo, se jim je reklo: Pojdite, kamrr hočtt-s, samo da se odstranite od tu ! Trgovce s kuretnino so poslali ven iz mesta v bl:žino R >jana, drugi pa so s5 po-tisndi na razne ostale mestne trge. Ako sedaj kedo želi kupiti eno kokoš, pišČe. ali kaj sličneg«, mora romati nad pol ure daleč — tja na »belveder« ! Tako je naše mestno gospodarstvo ! Razprodaja liovesra vina. Pišejo nam : Kakor skoraj vsako leto, tako je tudi letos naš magistrat izdal ukaz, da se do 15. oktobra t. 1. ne sme prodajati novo vino na drobno. Kakor vzrok navaja magistrat precej slabo zdravstveno stanje mesta, kar pa ne odgovarja resmV. Vzroka, da se hoče zaprečiti razprodajo novega vina, je iskati v tem, da imajo v tr žfcških zalogah še obilo starega vina! Ne pa zdravstveno stanje. Denimo, da se to godi tudi z ozirom na zdravstveno stanje — kar je danes skoraj neverjetno — čemu pa kličejo potem krč-marje in zaUžnike vina na magistrat, predno so izdali običajno prepoved glede razprodaje novega vina? Mi nimamo nič proti omenjeni prepovedi, ali, ako se že to mora zgoditi vsako leto — naj se tega otroka krsti s pra vi m imenom ! Govoriti o nepovoljnem zdravst. stanju se-dai. ko nepovoljnost zdravstvenega stanja ne ekzistira, se pravi le hrez potrebe odganjati tujce od našega mesta in s tem škodovati mestu, o?iroma mestnim trgovcem in obrtnikom ! ! kavcije državnih uradnikov. Neue Freie Presse« je izvedela o nameri vlade prfdli žiti parlamentu predlogo, s katero se j odpravijo službene kavcije, ki jih morajo polagati p< štni, davčni n blagajniški uradniki povrdom njihovega vstopa v dižavno službo. To je Že preveč. Pišejo nam : Spoštovani gospod urednik! Danes dežuje; in kadar dežuje, se ne vidi ravno umestno, go volili o sitnostih, ki j'h dela — prah. No, ker je predvidjeti s precejšnjo gotovostjo, da poneha tudi ta dež — in to morda že v par Ineh — o-taja stvar, o kateri sem Vi>m hotel potožiti, dalje — »aktuvalna«. Danes sem hotel malo zaropotati proti neki »madami«. Ni sicer kavalirski, a':o ae ti ne vidi vse. kar prihaja od »nežne strani«, lepo, krasno, oboževanja vredno: ni lepo, Če pozabavljaš tudi proti damam, ali — potrebno je včisih. Tako polrebo čutim jaz danes, ker sem v resnici nejevoljen radi tiranije, ki jo na škodo naših pljuč izvršuje madama — moda ! Ta muhasta tiranka je zadnjih par let ukrenila nekaj, kar ravno ni v korist žepom diverzn h gospodov občinskih glavarjev. N », to bi mene še ne brigalo toliko, ker prepuščam rad vsakomur, naj vBakdo s»ra, kakor ve in zna, skrbi za s\oje fiiance in izvojuje tinte razne znane »domače vojnec z >boljšo polovico« in nežnimi — nežne so seveda vse! -- gospicami hčerkam'. Ali nekaj dru-zega je, ki sega nam vsem. možkim in ženskam, torej tudi meni, do — pljuč. Pljuča pa so delikaten aparat v organizmu človeka, tako, da se lahko skrajšajo življenja dnevi na tem grešnem svetu, ako ne skrbimo zanj. Turei, da pridem enkrat z barvo na dan : vidite tiste »vlečke«, ki so pri ženskem spolu v modi že par let, provzročajo po mestu cele oblake prahu, tako, tla je gorjč onemu, ki mora biti po vse dneve na ulici ! Nekdaj, v starih časih, je bila »vleČka« v navadi le pri aristokraciji, katera je imela sluge, da bo za osebami nosili to — ne vi m, čemu potrebno — strašilo ! Danes pa roji to nebodijotreba kar vse v prek ter puščajo to »metlo«, da se vleče po ulicah za njimt ! Na sprehajališčih postaja že neznosno in kdor noče delati škode svojim pljučam, že več ne hodi tja. •laz rad privoščam bogatinu in revnim naj se nosijo po »modi« do sitega, ali proti atentatom na javno zdravje moram protestirati. V interesu splošnem, menim* raoialo bi pe kaj ukreniti proti rečeni javni ka-lami'eti, prihajajoči od modne tiranije! (*e že zakoni ne dajejo nobenega sredstva za boj proti vlačenju oblek po tleh, pa naj bi naše dame same imele z nami vsaj vsmiljenje. In vsmiljenja bi smeli pr čakovati od njih, saj so vse, kar jih je — nežne. A n t i v 1 e č k a r. Samomor t uradu. Danes predpoludne okolo 10. ure se je c. kr. finančni revident g. Dragotin Paternost v svojem uradu v poslopju finančne direkcije ustrelil v glavo in se pogodil tako dobro, da je o9tal mrtev v hipu. Njegovi tovariši zatrjajo baje, da je že več časa govoril, da ae hoče usmrtiti. Ko je imel izvršiti grozni čin, da si je držal zrcalo v večo gotovost, da se dobro pogodi. To bi kazalo, kako trden sklep je bil v njem. Seveda je ta dogodek izzval veliko razburjenje med uradniki vseh oddelkov. Pokojnik je b i v najlepši možki dobi — utegnil je imeti nekaj nad 30 — ter je zapud.il vdovo in dva otročiča. Pokojnik je bil mnogo znan v naših narodnih krogih. V svoji nežni mladosti vzgojen popolnoma italijanski, se je pozneje priMil avojemu materinemu jeziku, da je tudi v navadnih raz-, govorih govoril tako pravilno slovenšč no, kakor ie mdokdo mej Slovenci. Dr»ibe premičnin. V sredo, dne S. okt. ob 10, uri predpoludne se bodo vale aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za O' vilne atvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica delle Acre lp in o 8 oŠ pcp.; oseka ob 4 05 pred polu Ine ic o' 4 07 Prihitevši sosedje so n..sli trupel ! pet mrtvih Brzojavna poročila. Boj /a nagodbo. DUNAJ 7. (B) Ministerski predsednik Szell je bil danes < b 8. uri zjutraj vsprejet od cesarja v avdijenciji, ki je trajala nnd eno uro io v kateri je minrsterski predsednik podal podrobno poročilo o položaju. Ministerski predsednik odpotuje popoludne v Budimpešto, da se tam udeltži konference liberalne stranke. Dosrodki na Francozkem. PARIZ 7. (B.) Na včerajšnjem letnem banketu pod predsedstvom min sterskega predsednika si je le-ta — pot^m ko sta govorila minister Tr uillot in Brisana — čestital, da more nadaljevati politiko svojega prednika \Valdeck-liosseau a. V imeno svobode da se hočejo kongregacije postaviti nad zakone, toda vlada »e ne daje varati jk> navideznem liberalizmu. In dežela da je pritrdila vladi ter jej čest:tala. Vlada bo vedela izvršiti svoje naloge do konca. Govornik je naštel, kaj ima izvesti vlada ter jc prosil podpore od vseh republičanskih frakcij. Ker vlada hoče čuvati interese trgovine in industrije, jej je v dolžnost, da ohrani mir na zno'.raj in na zunaj. M'nisterski predsednik se nadeja, da bo vlada v stanu »boljšati usodo delavcev. Kar se dostaje vnanjrga položaja, se je Francija od leta 1870. dalje vedno držala miru ter je r zaničevanjem odklanjala vojno reakcijo. Franciji ni ?z alabotno3ti za mir, ampak, ker jo navdajajo ideje civilizacije. Puščajte nam — je zaključil - ministerski predsednik — uživati ta mir, katerega izbr rui odnošaji Francje kažejo sta*>ilnejega nego ke-daj poprej. Ves avet je pri poznal lojalnost naša vnanje politike. Francija se opira na (Dalje na četrti strair.) popVoidna. Odbor „Slovanske čitalnice'4 naznanja členom, da jc odbornik tega društva, gospod Dragotin Paternost Vesti iz Kranjske. danes predpoludne nenadoma umri. * Smrt pod konjem. V aoboto je v Vrhpolju pri Vipavi posestnik Janez Ko-dela padel a konja in ae na glavo tako udaril, da ae mu iz ust, nosa in ušea vlila kri in je takoj ca meatu umrl. * S sekiro si je puščala kri. Jera Pečar, 72 let stara, umobolna užitkarica iz Podkorena v aodnem okraju Kranjske gore je , v soboto popoludne v momentu, ko je ui nihče na Izoroval, dobila sekiro v roke in se | je z iato večkrat us kala v levo roko tako, da ima nevarne rane. Pr:peljali ao jo v ljubljansko bolnico. Odkar ji je odteklo nekoliko krvi, vedla ae je popolnoma normalno. * II. slovenska .umetniška razstava ' Do vštetega predvčerajšnjega dne je posetdo razstavo v Ljubljani 1203 ostb. * Tujci v Ljubljani. V mesecu septembru je dešlo v Ljubljano 11'10 tujcev, 230 več nego v prejšnjem messcu in 270 več nego v istem mesecu preteklega leta. Od teh je bilo 180 iz vnanjih držav. — Pred včeraj popoludne s^ je mudil v Ljubljani bibliotekar češkega deželnega muzeja in praškega mestnega arhiva, g. dr. I. T. Zahradnik, ter si pod voditeljstvom jednega magistratnih uradnikov ogledal ljubljanski grad, magistratno dvorano, dež. gledališče in druge znamenitosti in si dal razložiti važnejše podrobnosti. Isti potuje v studijske svrhe že nekaj dni po Avstro Ograki, je zdaj na potu v Italijo in se je nedaj dni mudil tudi na Bledu, o katerem ae je izrazil, da je to neprecenljiv rajski kra<. V Trstu, 7. oktobra 1!M>2. XKKKKXX*XXXXXKXX X X x X X X X X X Ve X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej #iton Černigoj Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. 8olidnoat zajamčena, iajti les seosuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo »jO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BC Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X X X X X Razne vesti. Strašna rodbinska drama. — 50-letni vi astri i k neke goetiloe na Dunaju, Ivan Porchtgot1". je včeraj v svojem stano vanju ustrelil svojo žeco, svoje t: i otročiče in potem samega Eebe. Korchtgott "je bil nekdaj inžener. Pred 4 leti pa je prevzel gostilno, a kupčija je šla slabo, in je mož zašel v dolgove tako, da ni imel nikjer kredita več. Predminolo noč je vse skupilo izročil prvemu natakarju z naročilom, naj z denarjem poplača osebje. Potem je odšel v neko kavarno, kjer je ostal do f». ure zjutraj. Včeraj proti '/.•'. ure zjutraj pa je izvršil grozno delo. X* ************** . Pozor na ta užig na zamašku T T T ■ ■ ■ iMsamr Levi Minzig i i ZALOQB: i Piazza Ruarf« it. J g) I (Šolsko poslopje) gjj en m a &&S99® aaa® 21a a Telefon At. 670. -- Velik tebar Upt tr Jf srcal ln slik. fs-rriaje naročbe tudi po posebnih načrtih Con« br«i konkurosoe. ILUITE8TAIJ CFIIK ZilTOII II FE1II0 Predmeti postavio se na pat obrod al! ž« 1 ozn trto >a.~»KO- ti^p ično zvezn in Je rfeel^ia eenjei ih prija-t e li -»k h zver. Republika, obdana nd »pfošoega - v št..vanis, lahko ra'rno nastopa protr groj nj r in m"narhintav in divjemu kričanj« nacijo nsliitor. i t »vor Ciinhepov je 1>'1 vspr^jet z ž vahao pohvalo. Štrajk t Franciji. PARIZ 7. (B) po njegovem mneniu Atrajk prem^gaijev v okrožju premog:* dr pa rtementov de Cula is in 7,-oire ter Carroan* apl< s-n. V dragih okrožjih da d- pričikorati prrajka, deloma zafro, ker organizacija prenaogar:ev še ni «?<>vr«ena, de loma rato, ker po ravnoksr prehili dolg ;J'ntjic, ki je zahteval mn"go žrtev. Tudi pr<=nr»ogarji v Montceans le« Mineš da pe ne rdeleže štrajka iz jeze. keree po-j ved' m zsdnjega strj-jka ni nikdo potegnil j zanje. Vlasti fn sveta dežela. JERUZALEM 7. (R.) Xa slofcbi božji ' ki pe je vrš la v cerk\i Bo?j"er* groba - po-j vod<«m navzočnosti ita'ijan^k h romarjev došl h =f mkaj po I vodstvom kardin da Ferrari ja, je zašel francoski konzul po dojedanjf>m obi-eain prvo rap«ti. dočim so bili sedeži za kon znle drugih kat i ških vlasti prirejeni nasproti onemu franco/kega konzula. 0 0 M. Aite trsrorina z inanifakt urnim blagom ■I. Nuova. ogel iil. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5 0 0 o si dovoljuje obvestiti »lavno tUMvo in ceni. x 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo Q 0 kakor tndi poverila prostore s tem. da je A ustanovil* zgoraj omenjano podružnico zato, V 0 da more v polni meri zadostiti vnem zahtevam Q Icenj. odjemalcem. V obeh prodajalnimh vdobiva s»e razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz 0 prvih tovarn, powbno pa »novi za moške in A - ženske obleke, srajce. ovratnike, ovratnice, tu ▼ Q je velikanski izlcr platnenega in bombažnega Q Ot lsgs. prtov in ptličkov ter vsake vrste perila, A bodi od bombaža, ali platna. Pleteniue, svile- V nine raanovrstni okraski za šivilje in kitnićarke Velikanski izbor snovij zn narodne zastave in trakoT za društvene znake C 0 o Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. m Poskušati, za se prepričati ! 0 0 0 Mihael Zeppar 5« Trstu ulica Giovanni štev. 12 ima zalego peč j od maji 1 ke v veliken: iz bolu, Mirna novost, bodisi g'ede risarij ali barv. 8nov se-taja od same stanovitne zemlje. Izključna zalogn za Trst, Primorje in l>&lm*eijo elavnozDane in odlikovane tovarne za peči Bratov gchut* v Bianskem (M »rava) neisnovljcna 1848. Pri teh |>ečdi se prihrani o4>0/° i,a kurjavi. Lastna tovarna štediloih j*ei iz železa ali e'anih z maj liko. I/:vr-š.iev j o m« ri in nizkih cenah. naravno iz štajerskih planot, prodaja in pošilja na dom v uliei Farneto prodajal niča jest vin < pehetlo štev. 20. Spšlim slovenske pspUije Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo cikorijo. Na znanje. S aviicmu slovenskemu občinstvu si dovoljujem najuljudneje naznanit', da sem se prf>krl>el spretnim p< mi čnikom luvatske narodnosti. Pri|H»n ca se toplo Aigoj Anton, brivec ul. Stadion št. 1. Na prodaj je eno leto rabljen harmonij s premikajočo se klaviaturo. Natančneje se izve od do *». ure zvečer v uliei Molin pieeolo šr. 1. 1. ANNING-ER & C.o OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DVOBOJEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE. TRST. - Via S. Nicolo št v. 7. TRST. Na zahtevanje se potilja cenik brezplačno in poštnine prosto. Jakob Kosmerlj T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T R G O V I X A Jestvin in kolonijalnoga blasra. dellkatea in konserv. Izbor raznih virj in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. ti. občinstva in sem aajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje KMOZiTM ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. j P 0 M A D A otl LILJANA. O Q_ ANTIRHEUNIN- MAZILO proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić I g!d 50 nvč. 2 lončića 2 glfl . 4 Ione či gld 3 -0 iMiMniuo vr^il aW !iu«, jliste, riaicnico ib zlato tilo zdravi ŽIVOTNI BALZAM g _ _ V«e Brez olja in »rasti! Ne napravi ^^ ^i«**™? bo. >»»fv>o vsako lice nežno in p»- ^^^ mat. if*k* i mlajem, nego tudi bt-lo in ^^^ .j»u»» po p'.ui»ck*iu t^ta, brf 7 peg Solnč.je pege kol«»ni», reza.ici ID bm»i»nju, prfr i odpravi vsak Z upo- »n ielo»lec. rialiieoje. Davil kr»i I rabo iste Cena 3 f (kongesiije), »'reTe.ne bolezni, ka*e:j llo l gl 1^50 ^^^ ^em ^olećiu«. Elaten.CO UMaifabM )o jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. j 3van Semulič v Trstu. Piazza Belvedere (nova hisa) priporoča slavnemu občinstvo v Frstu in <>kolni kakor tudi po e. svetlo ali megleno poli tirane. gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja y dobroznani j&r zalogi pohištva Rafael Italia Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Lovski pes mlad. velik lovski pe> jt* na prodaj. Naslov pove uprava d i n o s t i**. Glavni zastop za Trst. Kras, Goriško. Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Franz-Josefs-Onai št. 1 tv lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od ilunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monako vu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijum. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469. Stanje hranilnih M: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje j»o 4°/u ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za račun i hi vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico fudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. mr Denarne vloge sprejemajo se tudi po posti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilniene sprejemnice dobivajo se brezplačno, prod a jalni ca izgotovljenih oblek = illa m I Trieste" = »j tvrdke MM EDVARD KALASCH hi Via Torrente št. 34 nasproti gledališču ..Armonia" s krojaenico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodaj alnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenreduo nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. velik izbor izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.