leto LXXm, St 26 f -*0**1" '-—m* — Preis * Cena C 2 UndUKn tJubUaaa, Kopitarjeva s r»tefea W llmiM untnlDt H Ut - Cek. ra«. Uloetjena l«-(M aa aarotalM ta MJM u taeerel* UkljoAae ta stopate« aa egiaat ti Italije ta Utanmatvai 0P1 6. A. Milane. Kekapli«! •• »rafiana SLOVENEC FEBRUAR - 10« PETEK Reserven gegen sowjetische Panzerspitzen Deutsche Reserven gegen Sowjets nordwestlieh Kiistrin. — Zahlreiche bolschevvistisehe Angriffe im Siidteil von Pommern abgevviesen. — Heftige Feindangriffe zvvischen Monschau nnd St. Vitli in der Tiefe unscres Ilnuptkampffeldes liegengeblieben. — Neue Erfolge der Sturm-Wikinge. DNB Aus dem Fiihrerbanptquartier, t. Februar 1915. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: ln Ungarn wurden zwischen Sar-viz-Katial und Donan sowie nord-iistlich Stuhlweissenburg starke sovvjetische Angriffe nach harten Kampfen aufgefangen. An der Oder front scheiterten die Versuche des Gegners, seine Briickcnkopfe zn erweitcrn unter Vcr-lust zahlretcher Panzer. Im Oder-VVarthe-Bogen bebanp-teten nnsere Truppen im Raum west-lich Ziillicliau-Schvviebus und M-cstlich Schwerin zahlreiche Stiitz-punkte gegen heftige Angriffe. Gegen feindliche Panzerspitzen, die bis in den Raum Sternherg-Zielenzieg vor-stossen konnten, sind Eingreifreser-ven eingesetzi Nordlich der Warthe drangen Krafte des Gegners bis an die Oder nordwestlich Kiistrin vor und trafen dort auf unsere neti herange-fiihrten Reserven. Im Siidteil von Pommern vnrden zahlreiche bol-t-chewistisehe Angriffe abgewiesen und nach norden vorgedrungene feindliche Aufklarungskrafte zuriickgevvorfcn. Die Bcsatzung von Pos en vertei-digte sich tapfer gegen die von mehre-renSeiten angreifenden Sowjets. Nord-vestlich K u 1 m und bei Elbing kam cs zu wechselvollen Kampfen. ln Ostpreussen verlief der Tag unter schvveren Kampfen bei \Vormditt, Heilsheri?, Friedland und beiderseits Konigsberg. 54 ieindliche Panzer wurden dabei vernichtet. Die sovvjetischen Panzerspitzen nnd der feindliche Nachschubvcrkehr wnr-den auch gestern von unseren Sch'ocht-und Jagdfliegern angegriffeu. 24 Panzer nnd 21 Gcschiitze wurden ausser Gcfecht gesetzt und Ilunderte von l ahrzcugen zerstort. An der kurlandischen Front wiesen unsere Truppen zahlreiche Angriffe der Bolschewisteu ab. In Ilolland wurde die schvvache, aus Fallscltirmjiigern bestehende Bcsatzung, die seit Wochen einen klei-nen Briickcnkopf siidlich der Mass bei Gertrnidenburg gegen weit-iiberlegetie feindliche Krafte tapfer hielt, auf das Norduter des Flusses zu-iiickgenommen. Die zahlreichen Angriffe, die die J. nmerikanisehe und Teile der 3. amerikanisehen Annee an der gcsainmten Front zwischen Monschau und S t. V it h aneh gestern fiihrten, blieben nach heftigen Kampfen in der Tiefe unscres Ilnuptkampffeldes liegen. Im oberen Elsass konnte der Feind seinen Einbruchsraum ostlich _ und nordiistlich Kol mar etwas erweitern, verlor dabei aber 14 Panzer. Sturm-\Vikinge der Kriegsmarine, dte in der Nacht zum 30. Jannar znm Kampf gegen den anglo-amcrikanischen Nachschabverkehr an der Schelde-Miindnng eingesetzt waren, mclden die Vcrsenkung eines Tankers. Darii-Itcr hinaus wnrden dnreh unsere Bat »Politično meščanstvo pred odločitvijo« i Zaupanje v zmago Berlin 1. 2. »Politično meščanstvo Evropo, vključno z Anglijo, si je naprtilo težko zgodovinsko krivdo,« ugotavlja minister dr. Goebbels v evojem uvodniku v najnovejši številki tednika iDas Reich«, katerega je naslovil »Politično meščanstvo pred odločitvijo« Minister pravd, da dela slednje iz strahu pred entrtjo samomor, ker se iz sovraštva in žtvljenjske skepse veže e svetovno revolucionarno močjo, ki bo mogla uspeti iu zmagati le z njegovo pomočjo, katero bo v primernem trenutku izkoristila za odstranite* svojih pomočnikov. Človek hi skoraj mislil, da jo ves položaj na naši celini zato ustvarjen, da t to napravil lioljševiznvu prosto pot. V Evropi obstajata ena sama sila Ln ideja, ki imata dovolj dinamike, da so tvarno iu duhovno upreta rdeči anarhiji: Reich in narodni socializem. To vidimo žo iz tega, ker je dovolj, ako ei samo mislimo, da ju ne M bilo, pa si kot neposredno posledico ie lahko predstavljamo evropsko zmešnjava Zato bi upravičeno mislila, da se bodo ljudje in narodi, ki eo boljševizma ie h kakršnih koli vzrokov boje, ga sovražijo ali tnrzijo, zbrali okrog njunih zastav ali ju veaj politično im materialno podprli. V resnici pa je drugače. Nemški narod pa stoji v Evropi skoraj popolnoma osamljen, dočim gledajo narodi, katerih življenje in bodočnost 6ta neposredno ali posredno odvisna od njegovega obstoja, s topo brezbrižnostjo na njegov junaška boj za našo celino in za Rezerve proti sovjetskim oklepniškim konicam Nemške rezerve proti Sovjetom severozapadno od Kiistrina. — Številni boljševiški napadi na južnem delu Pomeranske zavrnjeni. — Siloviti sovražni napadi med Monsehauom in St. Vithom obležali v globini naše glavne bojne črte. — Novi uspehi napadalnih Wikingov. Fiihrerjev glavni stan, 1. 2. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Na Madžarskem smo med sar-v i z š k i ra prekopom in Donavo ter severovzhodno od Szekesfeher-varja po hudih bojih prestregli močne sovjetske napade. Na bojišču ob O d r i so se z izgubo številnih oklepnikov izjalovili nasprotnikovi poskusi za razširitev njegovih predmostij. V loku Odre in Warte so ohranile narčete na področju zahodno od Z ii 11 i c h n u a - S c h w i e b u s a in zahodno od Schvverina številna oporišča kljub silovitim napadom. Proti sovražnim oklepniškim konicam, katerim se je posrečilo prodreti do področja Sternbcrg-Zielcnzig, smo uporabili naše pripravljene rezerve. Severno od W a r t e so prodrle nasprotnikove sile do Odre sevcroznliodao od K ii -s t r i n a ter naletele tamkaj na naše na novo privedene rezerve. V južnem delu Pomeranske smo zavrnili številne boijševiške napade ter vrgli pro-tlrle sovražne izvidntške sile nazaj proti severu. Posadka Poznanja se je jnnaško branila pred Sovjeti, ki so jo napadali z več strani. Severozahodno od C h c 1 -m n a in pri E 1 b i n g u jc prišlo do sprememb polnih bojev. V vzhodni Prusiji je potekel dan v znamenju težkih bojev pri Worm-clittu, H c i 1 s b c r g u, Friedlandu in zlasti pri Konigsberg u. Pri tem smo uničili 54 oklepnikov. Sovjetske oklepniške konice in sovražni oskrbovalni promet so naši borbeni in lovski letalci tudi včeraj napadali. Iz boja so izločili 24 oklepnikov in 21 topov ter uničili več sto vozil. Na kurlandskem bojišču so odbile naše čete številne boijševiške napade. , Na Nizozemskem smo umaknili slabo, iz padalcev obstoječo posadko, ki je že tedne pred mnogo močnejšimi sovražnimi silami junaško držala majhno predmostje južno od M a a s e pri Gertrnidenburg«, nazaj na severni breg reke. Številni napadi, ki so jih napravili tudi včeraj prva ameriška in deli tretje nmeriške armade na vsem bojišču med Monsehauom in S t. V i t h o m , so obležali po silovitih bojih v globini našega bojišča. V zgornji Alzaciji se je posrečilo sovražniku nekoliko razširiti njegovo vdorno področje vzhodno in severovzhodno od Kolmarja, pri tem pa jc izgubil 14 oklepnikov. Napadalni Wikingi vojne mornarice, ki so v noči na 30. januar napadli nnglo-juneriški oskrbovalni promet ob izlivu Scheldc, so javili potopitev neke petrolejske ladje. 1'olcg tega so opn- teriebcsatzungen auf der Insel Schou- t zapad, ali pa kažejo pri udarcih, ki jih fiinf schvvcre Detonationcn be- doživlja, šo celo posmehljivo veselje. Hujše tragike zgodovinskih perspektiv si skoraj no bi mogli predstavljati. Toda, tako nadaljuje minister, ma anio že zdavnaj spoznali, da je popolnoma nesmiselno opozarjali ljudi spričo tega naravnost perverznega delstva na novarnost, ker jo prizadeta vsakokrat sprejemajo s posmehom in roganjem. Rca je, da se v tej •vojni borimo za naše življenje, vendar ni mogoče zanikati tega, da je naše življenje jedro evropskega življenja in da pade v primeru, aiko o: posuši Jedro, lupina sama na tla. Dejstvo, da noče tega spoznata, pomeni za politično meščanstvo, da si pripravlja i svoj lasten propad. Koliko dokazov za resničnost to propagando naj So naveden«, ko je skoraj vsa vzhodna Ln jugovzhodna Evropa zaradi pomanjkanja njihovega političnega Instinkta io na poti v pekel? Mi so moramo braniti tako pred poplavo z vzhoda kot pred navalom z zahoda. Šele pomoč, kj jo nudijo pkitokratl boljševizmu, je slednjega sploh dvignila. Nam bi on 6aim, ako bi imeli opravka zgolj z njim, sploh ne predstavljaj nikakega problema, da ne govorimo o tem, kaj bi sc zgodila 6e bi spoznala vt>i naroda naše celine poreče ogrožanje najosnovnejših temeljev svojega političnega, gospodarskega in družabnega žiivljcnja ter se mu uprli z združenimi silami. Toda razvoj je šel drugo pot. Od Evrope zahteva vedno novih žrtev, ki bi ostale pri boljšem razumevanju vodilnih meščanskih plaeli našii celini lahko prlh ranjene. Vendar je položaj t ah, da Nemčije ni mogoče uničili, ne da bi padla s tem wen obachtet, so dafl mit der Versenkung wciterer Schiffe des Feindes durch die-sen Einsatz gercchnet werden kanit. In der l!erzegowina fiigten unsere Truppen bei einem Angriff siidlich Mostar dem Gegner hohe hln-tige Verluste zn. Zahlreiche Panzer und Gebirgsgeschiitze wurden erbeutet oder vernichtet. In den Kampfen, in denen ein betriichtliches Gehiet von den Bandcn gesiiuhcrt wurde, haben sich an der Seite dentseher Krafte kroatisehe Vcrbande besonders ansge-zeichnet. Nordamcrikanische Tcrrorflieger warfen am gestripen Tage Bomben im GroOratim von Wien. Das Fcrnfeuer anf London vrird fortgesetzt rile naše baterijske posadke na otoku S c h o u vf e n , da so opazile pet težkih detonacij, tako da lahko računamo s potopitvijo nadaljnjih sovražnih ladij pri tel akciji. V Hercegovini so zadale naše čete pri napadu južno od Mostar ja nasprotniku visoke krvne izgube. Zaplenili ali uničili smo številne oklepnike in gorske topove. V bojih, v katerih smo očistili pomembno ozemlje tolovajev, so se ob nemški strani posebno izkazali hrvaški oddelki. Severnoameriški strahovalni letalci so vrgli včeraj bombe na vclepodročje Dunaja. Daljnostrelni ogenj na London sc nadaljuje. v propad temno grozečih nevarnosti tudi vsa Evropa, vključno i britanskimi otoki. Zgodovina jo dala Ueichu na naši celini njegovo naravno vlogo tako v dobrih kot v slabih časih. Reich živi z našo silo, z našo slabostjo in našim padcem pa bi se zrušil. Politično meščanstvo stoji v vseh deželah pred svojo najtežjo odločitvijo Sprejeti jo bo moralo pod pritiskom 60-danjih dogodkov, ker ne smo izgubiti preveč časa. Sovjetom gre vedno za vse. Svojim priznanim aLi nepriznanim sovražnikom no podarijo ni tesar. V zraku šo trepetajo trpeči Ln bolni vzkliki milijonov trpinčenih ljudi, ki nO padLi pod Krem-ljevo tiranijo, toda čim bolj se bliža boljševiški nestvor sredini Evrope, tem bolj grozeča postaja obto&ba proli povzročiteljem to velikanske nesreče. Sedaj nc gre prvenstveno lo za nemški narod, ki si bo ze znal ohraniti svojo kožo; druge narodu izdajajo in prodajajo kot so je to na primer zgodilo s Poljsko, Srbijo, Romunijo in Bolgarijo. Anglija jun ne moro in noče pomagati, pa tega tudi ne bo mogla storili, ko s« bo pričel veliki množična pokolj. leto jo z Združenimi državami. Kaj jih končno briga Evropa. Vsak trenutek so lahko umaknejo iz neprijetnega položaja, ne da bi ogrozile svojo neposredne interese. EvrojK) izročajo njen.m krvnikom na milost in nemilost, ako si ne bo sama pomagala. Slednja gleda sedaj po tujih deielah in celinah ter išče zaveznikov. Ako bo prišla odločilna ura, jo bodo surovo in cinično potisnila ob stran ter preko njenega trpljenja in njene bede prešli na dnevni red. Kažo, da smo tik pred 12, piše dr. Goebbels, kazalec na uri zgodovine niha sem Ln tja, ne da hi 6e niogel odločiti, ali naj 6e nagne txxlj k točki nevarnosti ali pa so od nje oddalji. Oho nvoimoeti sta dani, oho pa ležita tudi v rokah n.nrodov n:ižo celine No bo nam treba predolgo čakati na trenutek, ko so bodo nvorali odločiti tako ali tako. Ta odločitev bo odločila o nadaljnjem življenju ali smrti. Brž ko bo dokončana, jo ne bo več mogočo spremeniti. Jui\aštvo narodov in njihovih vodstev l>o dobilo nagrado v zasigurani svobodi, prav tako pa bo zahtevala zgodovinska krivda zgodovinsko pokoro. Za vse to gre dani«, zato jo dobro, da vsi to verna Nemški narod ni lo spozna! svoje dolžnosti, žo pet vojnih let jo iapolnjujo z notranjo in zunanjo pri-pravljcmoutjo ter z junaškim po<.rtvova-njem, ki zaslužita največje oličudovanje. Našel bo pota in sredstva za zavarovanje in ohranitev svojega lastnega življenja, in sicer ne le za sedaj, temveč za vso bodočnost, kar jo glavni cilj te vojne za nas vise. Kakega drugega nismo nikdar imeli. Za orožje nismo pograbili iz svojc-voljnostl ali lahkomiselnosti, temveč zato, ker so nam ga naši sovražniki potisnili v roke. Mi branimo najosnovnejše temelje našega narodnega otwtoja, vsak posameznik pa povrhu tega še svoj osebni fizični in duSevni obstoj. Nemštvo, tako zaklju-čujo minister, prestaja v teh dneh in tednih znova zgodovinsko preizkušnjo, kot jo jp že tolikokrat tudi v tei vojui. Reich stoji v viharju borbe narodov kot skala v morju. Vsa sila njegovih sovražnikov ga nc bo mogla premagata. Berlinski listi k Fiihrerijei^u govoru Berlin, 1. febr. Berlinsko časopisje so v svojih uvodnikih obširno bavi s Fiihrerjevim govorom. Listi enoglasno j)oudarjajo odločnost odpora Nemčije do skrajnosti. »Ta vojn« ni nobena preizkušnja moči v prejšnjem slogu, iz katere bi Pričenjajo se nemški protiukrepi Berlin, f. febr. Mednarodni poročevalski urad javlja: Po prebitju lans-berške posadke z Warte proti zapadu so prodrle motorizirane sovjetske skupine, ki so močno pritiskale za odmi-kajočirai se Nemci, do vzhodnega roba Kiistrina, koder so jih Nemci zaustavili. Na jugu Pomeranske so se pričeli številni nemški protinapadi, ki so uničili številne sovjetsko oklepniške konice ali jih prisilili k umiku. Tudi severno od Schnoidemiihla so si pridobili pripravljeni rezervni oddelki pobudo ter so pomembno sovjetske sile skoraj obkolili. Boljševiški napadi proti Sclincidemiililu niso imeli uspeha. Na vdornem področju med Blatnim jezerom in Donavo so odbile včeraj nemške čete številne z oklepniki podprte sovjetske napade. Posebno siloviti boji so se razvili na južnem beku med krajema Dunapentele in Pt-rka-ta, koder so skušali potisniti boljševiki nemške tete proč od Donave. V bojih, v katerih se jc bojnu sreča menjavala ter sta imeli obe strani pomembne izgube, so obdržali Nemci svoje postojr.nke ob severnem boku pomola med jezerom Velcncze Ln oio-lcom Csepel. Budinipe3t>irska posadka je odbila močne sovjetsko sunke z za-pr.da in juga ter očistila s protisunkom uek vdor. Medtem ko so Nemci odbili močne sunke mešanih boljševiških oddelkov proti novi bojni črti na jugu zgorn.ie-šlezijskcga industrijskega področja i. visokimi izgubami za Sovjcte, so nemške čete v številnih spopadih stisnile ali zmanjšale nekatera sovjetska predmostja preko Odre. Južno in vzhodno od Vratislave so potisnili Nemci sovjetske pehotne edinice nazaj. Mesto Lešno so zasedli Sovjeti šele po težkih bojih od hiše do hiše. Del posadke sc je prebil do nemških črt. afed Poznanjem, čigat posadka sc je tudi včeraj uspešno branila, in Frankfurtotn ob Oari so boji močno narasli. Dočim so številna nemška oporišča na črti zapadno od Schvvie-busa in zapadno od Schvvcrina odbila silovite sovjetske napade, so napudle rezerve, ki so prihitele v naglih pohodili, nek sovjetski izvidniški oddelek ter mu zažgale večino njegovih bojnih voz. Ob obeh straneh Elbinga ter na vseh bojiščnih odsekih v vzhodni Prusiji je divjala bitka šc naprej z največjo trdoto. V spremenljivih bojih so Nemci boljševike zadržali, na področju južno od Konigsberga pa so jih ponovno odbili. V Kurlandiji so bili boljševiški napadi po ogromnih izgubah prejšnjih oni zopet pomembno slabši. Nemške oklepniške sile so znova očistile edino večje sovjetsko vdorno področje. »Times« pozdravlja Titovo vlado Stockholm, t. febr. Potem ko se je moral Peter ukloniti tolovajskemu generalu Titu, so v Londonu brezdvomno olajšano zadihali z občutkom, da so zaenkrat zopet premagali neprijetno krizo. »limcs« pozdravlja v nekem uvodniku odstranitev sporov med Titom in ftubašičem kot »važeu korak«. List meni, da doseženi sporazum še ni dokončen, dokler pa ne bo potrdil Tito, vendar mislijo, da Tito ne l>o odrekel vlado in zagotavlja, da bo ta vlada je privolitve. s-Timcs« hvali Titovo »zagotovila uresničitev načel demokratskih svoboščin dežele«. Berlin. V posmehljivem nagrobnem spevu kralju Petru je izjavil Tito po vesti »Exchanga« tz Beograda, da razume, da se tudi kralji bore zo svoje položaje. izšla ena stran ojačena, druga pa oslabljena. To je boj na življenje in nnrt,« piše »Villkischer Beobachter«. »Kdor ne bi bil sramotno pobit, bi moral kot suženj stopiti na težko pot, ki bi peljala neznano kam. In kar bi šo nato živelo v par majhnih mestih v srcu Evrope, no bi bilo nič drugega kot Izstradana in uničena bitja pod tujim gospod-stvom,« nadaljuje list. Bila bi brezvestna strahopetnost. tako nadaljuje list, če ne bi hoteli lega spoznati. Da pa jo napravilo to spoznanje nemški narod odločen in trd, da raste iz tega spoznanja n ravna moč vse prenesti za dosego lepo bodočnosti, to sovražnik dobro ve. Fiihrerjev poziv za ojačeno pripravljenost na vseh področjih je bil glas nemško vesti. V tem neusmiljenem boju gro za vse,« končuje list. »Deutscho Allgemeine Zeitung-r izjavlja: 2Notranja doslednost narodnoso-cialističnega boja zahteva sodaj poslednjo iu skrajno trdoto. Jc to poziv brez-pogojnosti, poziv brezpogojnega boja, ki se no sme bati niti največjih izgub, žrtev in trpljenja, da dosežo stavljeni cilj, obvarovati v tej ogromni drami 20. stoletja obstoj Nemčije in nemškega naroda. Naše življenje so izpremlnja hitro in radikalno. Sovjetske armade so preplavilo najstarejšo provinco nemške zemlje in milijono ljudi je na potu. Sedanja borba Nemčije je bitka za zapadni svet.« »Berliner Morgenpost« piše pod naslovom: »Izgubljen jo samo oni. ki so vda« k FUhrerjevemu govoru med ostalim naslednje: »Stopili smo v doslej najtežje obdobje vojne. Vojna posega tudi v privatne dobrine, ki so bile doslej ohranjene sredi vojno. Zalo pa sedaj ni več prostora. Nemški narod ve, da ima samo eno možnost, da se lx>ri in zmaga ali pa bo propadel. POhrer jo potrdil svojo voljo, da nikdar ne bo nasedel gnilim obljubam nasprotnikov, marveč da bo zaupal le odločitvi lastno sile in lastne volje do zmage.« Sredi splošnega napada na jekleni branik nemškega orožja in nemških src, ki danes edini brani Evropo pred popolnim uničenjem, se je na obletnico 30. januarju 1933 oglasil FUhrer nemškega naroda in mu spregovoril jasne bodrilne besede, polne resnosti in prepričevalnosti, pa tudi polne velikega optimizma iu zaupanju v končno zmago Nemčije. Fiihrer je v svojem govoru orisul globlji smisel sedanje tragedije, ko je usoda naložila težke in odgovornosti polne ure nemškemu narodu in z njim vsem tistim evropskim narodom, ki sc borijo za svoje pravice iu zu svoj goli obstoj proti besnim židovsko-boguluškim in boljševiškim napadom. Previdnost jc poslula nemškemu narodu to veliko stisko in bolest, toda nobenega dvoni.i ni, da mu bo srečno prestuno preizkušnjo in trpljenje poplačala z zasluženo zmago, l.e eno je i>otrelino: kljuo stiski in kljub vsem nevarnostim ne sme nihče obupati, marveč si mora utrditi sree. Biti mora močnejši v boju iti odločnejši kot boijševiške horde, da bo aziutskn poplava iislavljenu ter da setev sovraštvu in podlosti, ki jo je vsejalii mednarodna židovska svetovna zarota, ne bo rodila sadu. ?.e po prvi svetovni vojni so ti Ijud-jo skušali podjarmiti Evropo. Takrat in v naslednjih letih jim to ni uspelo, zato pa skušujo sedaj z vsemi sredstvi ta svoj cilj doseči. Zidovsko-aziatski boljševizem jo celi dve desetletji ol>oro7cval zasužnjene narode, živeče nn boljSeviškem prostoru, da bi z njimi odločilno udaril po kulturni Evropi, ki mu jc bila vedno trn v peti, se vse bolj pa od takrat, ko je narodni socializem vrnil Nemčiji notranji mir in zunanji ugled, tako da se je lahko postavila na čelo vseh zdravih evropskih narodov. Ta valjar vojnega gradiva in ljudi se sedaj vali proti Nemčiji, ona pa stoji trdno kot skala in ho tudi obstala, pa nn j se sovražniki še s tako bcsnosljo zaganjajo vanjo. Morda je kdo pričakoval, da bo Fuhrer navajal ali ruzkril kake vojaške podrobnosti. Toda o vojaških zadevah se ne govoriči, tu je na mestu samo delo. In če v tretjem tednu velike sovjetske ofenzive na zunaj šo niso vidni kaki večji operutivni protiukrepi, naj to nikogar nc zavaja v zmoto. Nemško vojaško vod»tvo najbolj pozna jKiložaj, ono že ve, koj delu in bo svoje tudi storilo, zato mu morim« popolnomt zaupati. I rc-nutna kriza bo gotovo odpravljena, dolžnost vsakogar pa je, du ne gleda brezglavo okoli sebe, marveč du tudi on do zadnjega izpolni svojo dolžnost. Iz tega pa ni nihče, pruv nihče izvzet Tudi Slovenci ne, ki nam grozi prav enaka boljševiško nevarnosti kot nemškemu narodu. Fanatizem nemškega zaupanja, nemške |xi/rtvoval-nosti in nemškega vojaškega duha nnj nam bo vzgled. Tudi mi moramo do skrajnosti napeti vse svoje sile in ob strani našega velikega nemškega zaščitnika storiti vse za dosego zmnge. To zuhteva noša usoda, bodočnost našega naroda in sreča naših otrok. Res jc, tudi naša pot je trda, tudi naše težave so velike, toda druge poti nimamo, oko sc hočemo rešiti. Če bomo spoznali svoje naloge in vztrajno hodili po gori začrtani poti, potem bodo, kakor za nemški narod, tudi zu nas veljale značilne besede, ki jih je izpregovoril Fiihrer: In vendar smo zmagali! Zinaga jo namreč plačilo za izpolnjeno dolžnost, nc pa nezaslužen dar. Amsterdam. Reuter javlja iz Aten, da so našli med osebami, ki jih je umoril ELAS, tudi truplo bivšega grškega ministra Pirounskiso, katerega so ELASovi oddelki ujeli, ko so zavzeli Averovovo ietnišnico. Položaj v Grčiji Bern. Nad domnovuo določenimi pogajunji grške vlade in EA.Vlu, ki bi se morala vršiti ta teden, leži se vedno zavesa negotovosti. Reuterjev diplomatski dopisnik piše, du grška vlada ni zudovoljua z izbiro EAMovilt delegatov. Vlada je določila, da morajo tvoriti delegate izključno komunisti. EAM pa je imenoval tudi nekega ljudskega demokrata. Zato jo prosila grška vlada EAMov osrednji odbor, nuj izvede nove volitve delegatov. Zunanji minister Sofianopoulos je zanikal tisku, da bi bila ELAS in EAM pripravljena poslati v petek delegate na razgovore z grškimi vladnimi uradniki. Doslej 1218 žrtev ELAS-a Stockholm, 1. febr. Agencija Reuter javlja iz Aten: Sodnomedicinski oddelek grškega pravosodnega ministrstva je podal v sredo zvečer uradno izjavo, ki pravi, da znaša skupno število talcev, ki so jih pobili oddelki ELASa in EAMa in ki so jih izkojiali v posameznih uten-•skih okrujih, doslej 1218 osel>. Izjava nadalje pravi, da je med temi IfiH ženskih trupel. Petina pobitih so bili častniki in osebje orožnistva in policije, ostali pa civili-ti. ki so pripadali delav. razredu. Med umorjenimi so identificirali 5 duhovnikov. Izjava pravi nadalje- »Na polovici trupel So vidni znaki mučenja, ki je bilo izvršeno, ko so prizadeti šc živeli. V \7 primerih so (lile žrtvam pred smrtjo iz-taknjene oči.« Varčujte z elektriko! »SLOVENEC«, petek, 2. svečana 194S — St. 20. Lepa slovesnost SNVZ v Trsta V nedeljo, dne 28. januarja 1r Četrtek ob H nri In 4 minuto trenotno zazibal nokaj sekund trajajoč sunkovit potres v srnoii od nevera proti juitu. Ljudj«, ki ho bili te pri svojih poslih in zunaj, teta minka večidel niso čutili, riruirl pa no pn/ tako' občutili, (ta ne je zemlja ob omenjeni nri polrenla. I'rvk sunek je trajal ilober sekundni trenutek, nakar je sledili takoj druirt sunek, trajajo« tri seknnde. Potres Je bil po vsoh znakih sode« srednjemočan po potresni lestvloi. Na kredencah m s* ponekod budilke prevrnile Večje role v sobah so se zamajale. Slike prav tako Tudi okenske Sipe so zaklepetale. Steklena posoda po kredencah Je ra- U>t3 ie druiri. t'rvi johil 28. decembru lani ponoči okoli (1.15 rili pa Je precej gibkejAi rOZORt POZORt Kakršno koli fotografije in negative ii časa delovanja Vaških stral, posnetke ruševin, pogorišč In umorjojeev, posadke iz akcij Sloven. domobrancev, putoelk« protikoinunističnih zborovanj, predavanj ia manilestacij odkopi po ugodni eenl Informacijski oddelek Pokrajin, aprave. Bleiweisova 13-11., relerat za fotografijo. Ljubljančanom v zgled in posnemanje domobranci ene same tete na Notranjskem ko ubrali ca vnriaiao pomot znesek mo« lir t zeljo, da se denar porabi ia podporo beguncem Iz llinj. Vrlo domobrance, kl so od svojih skromnih plač prispevali v »»<)ia'ne nameni tako vullk znesek. slavljamo v z«lo«l zljstl onim. kl doslej niso v socialne svrhe dali ničesar nli pa samo sramotno nizke zneske. Naj posnemajo naše fante na postojankah, kl branijo tudi nje umi, Sa Soe! nI no pomoč Sta darovala r dr. R. Krlvle I« soprora lir :>N namesto venca na Krob pok. dr. Jo«. Voršlča. Rdeči križ poroča Paketi Vrstni rod »a sprejemanje paketov za čas od 5 tlo 9. februarja lB4o je sledeči: N. O in R v ponedeljek. P v torek, s v sredo. S, T in U v četrtek. V. Z in 2 v petek. Poziv. V poizvedovalnem oddolk«. Marijin trR ct. 5 naj a« zula.se PTl referentii IU e. Jelka lin* odn. svojoi dr. Stane sterifarja, •Oddainllln motni kcraniti pn»r|t* RADIO 13UBLD ANA Dnevni spored ca t. februar: 1 Poročila v nemščini — 7.10 jutranji koncert — 8.30 Poročila » slovenSčini — !l Poročila v nemščini — ».10 Praznična ifloe-l»a — 10 Dopoldanski (rlusba — 11 Domači sokstet — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Napovod sporoda, nato opoldanski koncert 12.30 Poročila v nemščini. poročilo o položaju in poročila v slovenSčini — 12.45 Salonski orkester — 14 Poročila v nemSčinl — M.10 NemSkl »pored — li Nemški spored — 17 Poročila v nemSčinl .n s.ovenSčinl — 17 IS Glasbena mediirra - 17.30 Komorni zbor — 18 Kmečki trio - 18.30 1» leposlovja — 18.45 Narodna glasba — 19.3C Poročila v slovenSčini — 19.45 Drnale člank . min dr. flfib-hcls — 2U Poročila v nemSčinl — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Večer pri Paulu Lineke; - 22 Poročila v nemSlčini, nnpoved sporeda — 23.15 Plesni orkester — 21 NemSkl spored. Dnevni spored za S. februar: T Poročila v nemSčini — 710 Jutran.it koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenSčini — i) Poročila v nemSčini — 12 Napoved spo-eda, nato nemški spored: vmos ob 12.30 Poročila v nemSčini, poročilo o položaju in poročita v slovenščini — 14 Poročila v nemSčlnl — 14.10 Operetni zvoki, radijski orkester, so-delujota Janja Baukart-Strle (soprani in Janez LinuSčck (tenor) — 15 Nem. spored — 17 Poroč. v nem. In slov —17.15 Nem. spored — 18. 30 Medicra — 18.45 Gospodinj. redavnnje — 19 Fantje nn vosi — 19.80 žvenklala. Ta potres Je v zimski dobi 1M4 1. Pl...... - fonoči okoli ot sedanji. Zanimivo je, da se ponavljajo potresni sunki prav ob 50-letnioi atraAnmra ljubljanskega potresa. kJ je uničil tedaj staro Ljubljano za Veliko no« 1. 1H9A. Škoda na sadnem drevja Silni sneinl viharji, ki »o pretekli petek. 'JC. Januarja t. 1. divjali podnevi In ponoči so napravili na sadnem drevju oprem-no Škodo. Južni, teiki sunit je lomil debelo vejevje na drevju. Nato je pritisnil te dni Se hud mraz, ki je pač zelo Škodoval ranjenemu drevja. Po mnogih vrtovih let« na tleh debel« veje. Razne nesreče in poškodbe S snegom na knpe zaharikadirani hodniki in cesie povzročajo pešcem težave. Poledica je povzročila ie več nesreč. Pleskar, 50-letnl lvnn Koslrnlk Jo dobil hude poškodbe levih reber pri padcu na poledenelih tleh. - Metka Strnadova, M-lotna jioscstnlako va hčerka v Mali vasi, si Jo na zledeneli cesti zlomila desno nego. CERKVENI VESTNIH M O/J K IN FANTJF Dnevno, da eelo vsako uro nas »adevajt težave, hude 4n rrane. Ne Izgubimo pa nikdar laupanja v Vsemogočnega, pa naj se z*od' karkoli Tn zaupanje mora biti * naa tako ilvo In močno. da nas ničesar od te*a ne more odvrniti. To zaupanje ohranili ne ho težko, ak bomo znali prav moliti: Oče na» Pridite, v nedeljo oh pol IT ln v ponedeljek oh I zjutraj k naSl prireditvi k a*. Jožefu. Val lepo vabljeni. Praznik sv Janeza Book. aa Rakovniku. Sinoči, dane« ob pol Štirih ln jutri ivo-čor ob pol Šestin se vrti na Rakovniku tridnevna poboinoat ta pranrk ev. Janeza Doska wtanovnlka Snlezianske družbe. V nedoljo 4 februarja bo »loveera av. maSa in pridiga zjutraj ob H. Popoldne ob pol štirih govor, nato pete litanijo Matere božje ln blagoslov i Na evetoJSlm. Hotrud nlki in čaoillol sv. Janeza Boeka vljudno vabljeni! SP0RT Končan je smučarski tečaj učitelj iščnic Ljubljana, 80. januarja. Dunea popoldne Be Je končal osemdnevni smučarski tečaj, kl ga je Športni referat pri Pokrajinski zvezi namonil nnžlm učito-ljiSčnlcam in pomožnim učiteljicam. Kot prvi tečaj, kl ga je prav lati reforat priredil za naše nlije srednješolce, tako se je tudi to osemdnevno urejen jo vrillo na prijaznem Oolovou. Tečaj so vodili priznani strokovnjaki, kar se je poknzalo tudi pri zadnji danaSnji preizkušnji udeleženk — pri smučarski tekmt. Vseh udeleženk tečaja je bilo redno nad 50, kar je vsekakor zadovotjlvo Število. — Udeleženke eo pridno prihajale na vaje In tudi največji snežni meiei jib nI zadržal doma. Le nekaj udeleženk je bilo te veSčlh ■mušklti umotnostl, vse ostale pa so bile v smučanju novinko. In čeprav v kratkih oamlh dneh, so se dekleta vendar naučilo zadovoljivo veliko. Razen obvladanja telesa so dekleta ob koncu tečaja ie znala Izvajati plužno zavoje na levo in desno, voziti plug. nekatera se jo poskusita ie tudi * krlstjanljo. V glavnem pa je bil cilj tečaja doseieu v tem, da so tečajnice vzljubil« to prelepo itmako Iportno panogo, tako da bodo, ko bodo.nastopile svoja službe®« mesta kot učiteljice, zanjo navdušile tudi ostalo naSo podeželsko In mestno mladino. Smučarski Šport mora postati A« bolj naroden, kakor pa je zdaj. Prav zaradi tega bi tudi ml kaj radi videli, da bi se prav za ta dekleta tečaj, seveda če bo vreme ln čas dopuščal, ponovil, «aj se morajo prav ta dekleta a smučanjem čim bolj »oznaniti, da bodo vedele one, kot bodoče pobornleo tega Športa, vsaj v glavnih ln osnovnih potezah pokazati svoji zaupani mladini like ln prve nauke Is bete opojnosti. llspeh danaSnjlh tekem je Ml tale: 1. Kuhar Majda 1:39 2. trableht Antonija 1:0* S. Dereanl Pavla 2:07. Prvih Sest je dohllo sa nagrado lep« darila, planinske knjige a posvetilom. Proga je bila kratka tn lahka, končala se j« t rahlem smuku. Ve« tečaj je bil pod nadzorstvom prof. Draga Ulage. V- četrtek se bo »ačol tečaj za srednješolce III. In IV. razreda. fastna tet*, ki je vzbnlala pozornost tako po svoji a.rumuoMll kaKor tudi lepih uuifurmah, čeladah iu rokavl.-ah, je bita četa ljubljanskega policijskega zbora. Ta čola so jo prav tako udeležila slovesne za-prsoiro na Stadionu V poročilu o zaprisegi po pomoti lega nismo omenili. btarSI, ne pozabile poslati svojih otrok dsnes k molitveni uri, ki bo ob 3 popoldne Bri frančiškanih. Molitev nedolžnih otrok je ogu najljubša, /.a >I)om slepih« 1« darovala rodbina HkelelJ 350 lir namesto venca nr grob gospe Rattcllno. Za plemeniti dar se Iskreno zahvaljujemo. Zatemnitveni &as za leden, ki se začne 5. februarja in traja do vštetega 11. februarja je od 18.05 do 7. GOSPODARSTVO _ Klnaudl. Primanjkljaj ▼ državnem proračunu Uonomijuve lini je k e zuaSal že v septembru prejšnjega leta nad 4S milijard lir, je po poročilih korespondence ISF1C v deoembru presegel vsoUi bi mi' Jeni Neenotna, nesoglasja ministrstvu niso moglo zavarovati niti javnega roda, kaj Sele da bt bila r.moinn voditi smotreno gospodarsko politiko. Togllattia, Guzzn in drugo komu-nisto, ki zavzemajo važna ministrstva, prav nič no briga, če njih eksperimentiranje tlrn Italijansko gospodarstvo v polom. Flnaučnl krogi Bonomljevo Italije so zato forstrall, naj prevzamo italijansko gospodarstvo v roke močna ln strokovno usposobljena osebnost. ki bo seveda izvrScvala njihovo voljo^ Ta osebnost se jo nn&ln. Imenuje se Luigi Kinaudi. 1'rlšel jo pravkar iz Švice, kamor je zboial tik po ' seV^inbrU IMmindi Je v itall lanskem političnem In gospodarskem il vi ion ju ie znana osebnost. Po poklicu je univerzitetni profesor finančnih ved in pisec mnogih knjig o finančnih vprašanjih. Iz mrliške knjige V Ljubljani so umrl, od 1» Januarja do ti. januarja 1145. Oblak Luoija rojena Sonc. 83 let, las .ni ca prevozništva TržaSka o. 1», Dobrave« Ana. «7 let. hči posestnika, Vidovdanska c. 9, Zertini Antonija, rojtpa Tomšič, vdova Kurot, K5 let. žena čevljarja, Japljeva ul. 2. 1'etrič Marlju, rojena Jer-nejoo, 5K let, gospodin. a, Predjamska ul. 106, 1'oterkoč Marija, rojena Asi, »0 let. vdova delavcu. Dolono Ivan, 70 lot, telozniškl čuvaj v pokoju. Veliki stiadou » Brajor Ana, sestra Hlmoua. 70 let. Marijina »ostra Čudodelne svetinje. PobeSka Mavrioij Ivan, 79 let, delovodja. Japljeva ul 8, Poljaueo Antonija, roj' na Rove. 85 let vdova finančnega nadpreglednika, Maurerjova ul. 19, Kopač Jera. rojoua Menart. 80 let, zasebnica, Japljova ul. 2. Ba.da Terezija, rojena Aužič, 74 lel, zasebnica, Na Peči 14. Lrzln Leo>>old, 58 let. župnik, Vidovdanska o. 9, SlSkovič Albin, 51 let. zaaeb uradnik, Japljeva 2, Boj t Torezlju 7u let. poslreiniea Jap ljovu 2. Novak Ana, '1 lel biv kuhar., Japljova ul. J. Ceneetj Martin. 74 let delavec, H v. Jerneja e. 1, 8uwa Ana. rojena Strehar. 54 let. ieua dri uradnika, KamnogoriSka 22. Brezeo Marija. 80 lot, žena dninarja, Vidovdanska 9. Dimnik Karolina. r. Oolja, 59 lot, žena traf., Bnv S. Furlan hatinka, r. Seunig, 75 let, vdova odvetnika, PreSernova ul. 54. Malchtn Joiefa, 61 let. previltkariea, Vidovdanska e. », Rebolj Antonija, 81 let, vdovi ravnatelja, Vidovdanska o » — v ljubljanski bolnišnici umrli: Janežič Ivan, 17 lo:. sin krovca in teearja, Staretovn ul. 26. Adamič Fant, 72 let. iena privatnega nranlnlka, Ro?na dolina, Oesta VI-1, Kajnik Slanko, 1 41et, 1'tuJ Itajčevs ul. 1, Rejoko Anton. 5 let. sin uslul dr«, žel.. Dol 49 -Borovnica, Ftster Frane, 42 let, sin posestnika. ZnloSka o. 72, Oačnlk Jakob, 45 tet, rudar. ZaloSkn o. 72, Vovk Anton, 68 let, mizarski pomočnik, Zaloška f. 72. Pulnlk Cecilija. 40 let, ZaveilSče sv. Joiefa. Marolt Krano, 79 let, vpokojeni mestni učitelj. Topniška ul. 10, Potočnik Antonija, rojoua Zazijal, 59 let, vdova polirja. Stari trg 6, Ulepit Peregrina. rojena Prijatelj, 68 let, iona uradnika v pokoju, Cernetova nI. 82, Globokar Ivan. 2« lot, dolaveo. Zg. iadobro-va 83. Gornik Jožefa. 52 let. bivSa tobačna delavka. Frellh Miha, 81 le' Mavec. Po-trareova ul. (Sola) Mavrtr Peler, 40 let. sin kajžarja. ZaloSka o. 72, Mlkeo Ivan, J3 let, delavec, ZnloSka o. 72, MuSet Zdravko. 19 let, dijak, Novo mesto — Sv. Jurija 6. Boraus Milena, i Ioll. ItM delaven. Rimska o. 17, Tomažič Jakob 77 let, delavec, dri. J.el v pok., Nove Jar5>» - Kodrova 43. Pire Karolina, 40 let. etuikln^ Hrvača 7 — bnica, Korošeo Pavla 21 let liči posestnt-co. Sp. Loke 33 - Kra*n a - Kamnik. Nov-Sak Jale, 19 let. domobranee - 62. čet. Velik« l.aSče, MarenUč Janez, 43 let, posco.nik, CreSnjevoo ». __ Varčujte z elektriko! ' Prva človekova potreba, prva potreba družbe so verske ideje. (Otonom.) P' p oročiln v slov. — 19.45 Predavanje 20 KULTURNI OBZORNIK Jasen odgovor Knjiga o lurških čudežih. Naslov te knjig« mJtueit odgovor< je Bita nejasen, kajti knjiga vsebuje vse kaj drugega, kakor pa bi si človek mislil na prvi hip, ko prebere naslov. 1'a to Jc jasno tudi namen tega naslova, kajti če bi imela naziv tl.uriki iudPii«, kakor ga je imela v prvi slovenski izdaji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, M marsikdo Sel molče mimo. Je namreč to nova, Jeziakovnc popravljena izdaja starega Mareiitcve.ua prevoda svetovno znane knjigo Henriha Lat ser ja o čudovitih dogodkih, ki so se lota 1858 od 14. februarja naprej dogajnll v francoskem Lur-du. Pač pa knjiga daje jasen odgovor vsem tom, ki dvomijo še v nadnaravni »ve!, v svet vere, vsem, ki ne rečejo, da je Se nekje po človeSkem livljenju «vet, ki Ima svoje zakone in ni odvisen od zemeljske gmot«. Tetn bodo lur.ški čudeži prikazani v tej knjigi, kl temelje na avtentičnih pričah in dokumentih, odgovorili, da Se biva Boga med nami. Danes, ko smo sodobnik! Fatjtmskcga ču-tloia, ki je pokristjanil vso Portugalsko, nas finima vnovič I.tird, kl Je danes poslal, žo Izpričan z večjimi ln boljšimi pisatelji (Mau-riac, Jammes Itd.), kakor pa so bili tisti, kl so ga neko« tajili (Zola) Laaserjeva knjiga ie namreč epa prvih knjig o lurških čudežih, pisana leta l«(i0, torej ennjst let po pri knzovanjlh Marije pastirlei liernardki. Pisatelj sam jc, ki jo tudi čudežno ozdravel od slepote, po ozdravitvi sam osebno obiskal vso žive pričo prikazovanj knkor tudi ozdravljenj, ter na podlagi teh prič knkor tudi dokumentov (ki so mu jih pa vsa takratna lalzirnna državna uprava ni dala na Poročila v nem. — 20.15 Nem. spored, vmes 9 razpolago, pa jih jo s pričami rekonstruiral) "22 Poročila v nem., napoved sporeda. Bostavil to apologijo toh dogodkov. Tu opi- suje natančno vrh prikazovanja od 14. febr. do 16. Julija 1858, ter njihovo skrivnostno zvezo • cerkvenim bogoslužjem; začetek romanj. ozdravljenj ler zlasti nasprotovanj svetnih oblasti, na drugI strani pa previdnost cerkvenih oblasti. Nazorno — kot povest — se berejo obiski Bernardke pri votlini, kjer je govorila z Marijo, odkrila zdravilni čudežni studenee in slišala njene besede, kl jib ni Se nikdar slišala n« razumela: 'Brezmadežno spočetje setnI pa tudi naročilo, naj se tn postavi cerkev in naj ljudje romajo v procesijah. Ze na stotine je bilo ozdravljenj, i/.pričanih čudožev, vrfiiie so se ie procesije ko cerkvena oblast Se nI pripuSčnla duhovnikom vmeSavatl se v dogodke. Šele 28 julija je Skof Lovrenc sestavil komisijo, ki je delovala tri leta do leta 1804, ko Jo s pastirskim listom lahko razffla-sial vero v lnrSkc čndeže In sklenil postaviti tain veličustno cerkev. Ko jo Las»er Se pisal to knjigo dokumentov čudožnih prikazovanj ln ozdravljeni, so veličastno katedralo Sele kidali, pač pa no prenesli v votlino lo velik Marijin kip. Skof Lavrene in zdravniki, ki so bili priče prvih ozdravljen, kakir tndi ozdravljenci, pa sn Se vedr.e živeli, ii, Ber-nardka jo bila tedaj že nekaj let redovnica, stara Solo 25 let (umrla I 1879). Zato ima ta knjiga pridih izredne sodobnosti in prepriče-valnosl.i. Pisana iu prevedena Je v tekočem In lahkem jeziku, kl ga ne motijo preveč niti nesklnnjnna tnja lastna imena. Prireditelj drage izdajo je dodal tudi nekaj strani o dogodkih v Fatimi. ki so nadaljevanje lurSkih čudeže* la za naš čas vnovič potrjujejo božje bivanje met' nami. In to bivanje naj bo za današnji čas postavljeno kot jasen od no vor vsem nevernim, da naSo življenje nI snmo od tega sveta, temveč je nnd nnini So nekdo, ki čudežno posega v nafi I varni svet, ki ga pa doumevamo samo — z vero In te in tako vere nam danes tako manjka. Ta knjiga naj jo nam poživi! P s. Knjigi jo dodana tud n' kollkostran-slta priloga p relata J Kalnnu o i epi in čisti slovenščini, o kateri smo žo poročali. td Koledar: Petek, 8. svečana: Svečnloa, darovanje Gospodovoi očlSčovanJe Marijino. Bobota, i. svečana: Blaž, Skof ln mufie- noc; Oskar, Skof; Celerina, mučeaioa; Remedij, Skof. Lekarniška služba: Nočno službo Imajo lekarne v petek: mr. Bukarčl« sv. Jakoba trg »; mr. Ramor, Miklošičeva oesta 20; mr. Mur-mayor. Sv. Petra cesta 78; v soboto: mr. Suinlk, Marijin trg 5; mr. Deu, Go«po-evetska ce*ta 4; mr. Bohinc ded., Rim ska eesta 31. Zdravniška slnžba: Praznično zdravniško »luibo bo opravljal mestni zdravnik dr. Orel Vladimir, Ljubljana, Oraaselijeva 18, telefon 14-15 (Ravnikar Linhartova uUca). ZATEMNITEV OD 18 DO ?.!> ^ Q;toSm novica Prihodnja številka »Slovenca« bo izšla v nedeljo zjutraj. Zunanja *love«no«t prainjka er. Roška bo na Rakovniku prihodnjo nedeljo. 4. rebruarja. Na »vetuikov god JI. J«n.) »e bodo darovalo *v. maše pri njegovem oltarju do 11. _ Za pokojno Mlnko Kalanovo. učiteljico I« Staro Loke »o •». maša v aoboto S. februarja ob pol 7 v stolntoi pri oltarju ot. V' sklad aa slepo mladlao je poklonila družina g. Bmerika Zolinka 150 lir namesto cvetja na grob pok. Andrejčka 81 fn Vsem blagim dobrotnikom se najsrSneJie zahval lujemo. Zadušnica ia pokojnim Ivanom Turkom, blvSIm lupanoin iz Šmarja pri JdSah, ki J« umrl na Hrvatskem bo v eoboto. 8. februarja ob » prt oltarju Marijo Pomagaj v ■tolniol. ._ . , Gostovanje komornega pevca, tenorista dr Julija Pliltzerla. V uprlzo-Hvl \Vagner jeve opero »TANNUAUSER.. ki jo pripravlja naSa Opera, bo pe naalcvno partijo gost dr. Piiltzor. Sirom Nemčije dobro zna: ni komorni povoe jitnaSklh tonorskih pnrtlj v \VagnorJevih delih. Z njegovim gostovanjem bo omogočena predstava »TANN-HAUSERA« . „ Rojaki Ii naloži V mojem narodopis. nem gradivu o Jaslicah manjkajo podatki ia Haloze. Prosim haloSke rojake, noj mi po dopisnici ali drugače javijo svoj naslov da jim dostavim vprašalno polo. — Prof. Miklavi Kuret, Zarnlkova 16. Prijateljem Jaslle sa z« odziv prisrčno zahvaljujem, fe kje nisem mogel ustreči, naj no bo znmorc. Za fotografije In podatke se So nadalje priporočam. — Prof. M. Kuret. . . . Srednješolcem - Ikam priporočamo učenje strojepisja. Praktično znanje, vsakomur koristno: Novi tečaji S.. 5., «. februarja Ure dogovorno Vpisovanje. Informacije: »Chrlstofov trgovski učn. zavod« Domobran-ska 15. . . , , Znanje *lroleplsJa i« potrebno In kjrlst-no vsakomur! Prlčotek novih tečajev 3.. 5., «. februarja — Ure do/ovomo - Vpisovanje, informacije: »Chrlstofov utrl zavod«, Domobranska 15. MALI OGLASI imi KRIŽ 4» Ponoči in podnevi je kroiil po me^ stu in predvsem opazoval hišo v ulici el Missaler Kana. Hiša je bila last starega Turka in v njej je stanoval njegov sin s svojo družino. A nobene možnosti ni bilo, da bi Sly prišel v hišo nli zvedel kaj podrobnejšega o stanovalcih. S!y je izračunal, da beguncema ni preostalo več mnogo denarja. Julita naj bi bila dobila torbico naslednji dan, a takrat sta oba že odpotovala. Tudi nakazila za denar, ki ga je on dal lu-liti za oba rubina, nista vnovčila. Zbežala sta z vso naglico. Pred kom neki? Bil )e to Kadezinskijev »šesti čut«. Da dobita denar, sta morda skušala prodati rubine. Morda bo tu mogoče dobiti kakšno 6led. Sly je bil zelo slabe volje. Pa če bi se policija zdaj zavzela ,?a to zadevo. Kakšne praktične podatke bi dr. Sly lahko dal? Oba sem že imel —■ zdaj pa sem popolnoma izgubil sled za njima... Nič kaj la.-kava izpoved! Ne, dr. Sly ni bil prav nič zadovoljen sam s seboj. .... Delal fe nešteto načrtov, knko hi katerega izmed stanovalcev turške hiše vprašal po gospodu Chamfortu. Toda, saj ni vedel, pod katerim imenom je Kadczinski bil znan v hiši. Končo ie zavrgel vse podobne načrte. V sedanjem položaju bi vsak poskus vzbudil le sum in opozoril begunca, če ee res skrivata v hiši. Kadczinski je bil enakovreden nasprotnik. Sicer ni bil v navadnem smislu izvežban zločinec, ki uporablja zvitost proti zvitosti, silo proti sili. Tudi ni delal zločinov zaradi zločinov samih, ampnk ker ga je gnala h temu močna misel, ki ga je vsega obvladala. Znal se jo čuvati s pomočjo nagonskega čuta, s katerim je že od daleč zaznal vsako nevarnost, jasno ie bilo, da je spadal med tiste ljudi, katerih občutljivost je daleč presegala normalno mero. Dr. Siv je bil še vedno nerazpolo-žen, ko ie odšel iz francoske kavarne in krenil proli turškemu predmestju, kjer je bila hiša, v kateri je bržkone bival Kadczinski. Nehote ga je vedno znova vleklo v ta del mesta. Ulica Ras et-Pin, ki vodi preko arabske četrti, je bila skoraj prazna. Živahno življenje v bazarjih potrebuje sonCa in toplote, da sc more razvijati. Zdnj pa je tega zmanjkalo. Vreme je bilo vetrovno in deževno, kakor vedno ob koncu novembra. Če pa je kak dan bil ie suh in miren, je kljub temu bilo preveč mraz za orientalsko pocestno življenj* Sly se je dokončno odločil, da naslednji dan odpotuje. ! Njegovo nadaljnje bivanje v Ale-ksaiulriji jc bilo popolnoma brezpomembno. Kar se je še dalo 6toriti, bo lahko poskrbel k;ik tovariš frnneo-ke četrti. Prav tako bi zdaj lahko bil v Parizu nli Mentonu, V modernem življenju razdalje nc igrajo nobene vloge več- Vseeno je bilo, kje se je kak dogodek odigral, v Argentiniji ali nn Korziki, na Madžarskem ali v Franciji. Čemu torej... »Mister Sterner...?« Presenečen i:n vprašujoč glas tik za njim... Sly se je hipoma okrenil. »Oh, saj ste res vi. mister Sterner!« Dr. Sly je bil tako zelo presenečen, ko je nenadoma zagledal pred semj rospo, zakrito s pajčolanom. da je v sekundi, ki jo je potreboval, da jo je spoznal, skoraj naredil veliko napak.) Ko ga jc gospn nn govorila, je bil tako zn slen /. dvema imenoma, da bi mu bilo kmnln ušlo tisto, čigar nosilko je zntrlednl pred seboj. A bilo je to samo za trenutek. Nato pa je dejal z izbrano vljudnostjo: »Precej sem presenečen, da vas najdem tukaj.« Julitiiiie oči -o dobile poseben izraz, ko ie smehljaje se in nekoliko boječe rekla: i SlužIte I I dob« B VAJENCA - zdravega in |H)SieoeRS, ta Špecerijsko • delikatesno trgovino t mcslu takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. JU2._ DELAVKE sa knjigoveznico la kartonažo sprejmemo. Kartoa -- Kolodvorska 3._(b FOTOilEPORTER. lz-vc/.bsn Leikaš, dobi stnlno namestitev. — Mnogo ugodnosti. Plača dobra. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Fotoreporter« 7TO. (b GOSPODINJSKO pomočnic«. zvesto in verno, sprejme družina s J otroki. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 71^__ (b | Kupimo E POZORI Knpujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najviSji ceni. Grebene Alojzij. Gallusovo na. brežje 39, Ljubljana. OTR. POSTELJICO leseno in čisto kupim. Naslov v upravi »SI « pod St._S72._(k KANTE (ročke), pločevinaste, kupuje »Pe-1 tronnfla«, A. itmelnk, Ljubljana, Ciril-Meto-dova 35 a,_ (k OTOMANO in zložljivo posteljo, čisto, kupim Nasluv v upravi »Slov.« pod «t. ________ (S PESO, krmilno, kupim, llmelak, Ljubijdna — Ciril-Melodova (Duiinj-ska) 35 a. , (k RJUHE, KAPNE. jedil ni pribor iti nekaj porcelana kunun r.a večjo družino Naslov pove upr. »SI.. Pod Si VO _(k KUII. KREDENCO kupim. Plačam po vrednosti. Naslov v upravi »Slov.« pod SI. S76._ (k KUPIM knjigo »II n«-die libro«. Naslov v npr. »SI.« pod S>. T4L KUPIM asnke in dve dobro ohranjeni iimnici. Naslov pote u.pr. »Slov.« pod st. 371._ PREPROGO bosansko ali pirotsko. večjo ia manjšo, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 377. _ (k DVE OMARI visoki in nizko omn ro za perilo kupi dober plačnik. Naslov pore uprava »Slov.« pod St. 57»._ | Prodamo SANKE, otroške, prodam. Jegličeva 15, Zidar, kova^_(I PRODAM vezane letnike »Bogoljuba« 33, 34, 35, 36, 37; »Odmev iz Atrike« 35, 36, 37; »Cvetje z vriov svetega Frančiika« 33, 33, 36. 37. Bregnr, Zrlnj- skega 5.__(knji GOJZERICE, zelo močne. St. 37, prodam oli zamenjam. - SnežniSka lt. 1-111._(J TLIŠ JOPO, črno, dolgo, skoraj novo, predvojno blajro, prodam ali zamenjam. Poizve sc: Strmi pot 8._(I GOJZERJE: t par moških St. 43, I par ženskih St. 40 prodam. VcrovSkova 22-11. . v ftUki. _ POROČNO darilo, dragoceno, večje vrednosti, kupim. Ponudbe na npr. »Slov.« z navedbo predmeta iti cene pod »Poročno da rilo« St. 726. _(k SPALNICO čisto in dobro olira njeno, kupim Naslov t upravi »Slov.« pod št. 378.__iS KUPIM sli zamenjani malo rabljen pomladanski ionski plaSč za srednjo postavo - in olroSko perilo za novorojenčka. Nnslov v upravi »Slov.« pod 5t. 747._ (k ŠTOI.E IN MIZE" za gostilno knpim. — Nasl v piv« ., , vr »Slov «_Pod_St. 5?3 (k RADIO, prvovrsten -knpi CroSelj, Boltori-čeva 5. PRODAM KRAVO ki bo v U dnell tele tila. Studenec St. 10, D. M. Polje. Kinemato graf i KINO MATICA - »Nedollno se j« pričel« -Predstave ob 14. 16. 18. Tel. 22-41. KINO SLOGA - »Takoj se vrnem« — P"^"'!1; re ob 14, 16. 18. Tel. 27-30 KINO UNION - Doniclle Darrieu* — »irotn r filmu »Njen (ju-vi sestanek« — Predstave ob 14. 16 in ts. Tel. 22-21 KINO KODELJEVO - FIlm la življenj« »irote »jakec«. Predstave ob 16 in 18. lel. 81-91 + Sporočamo, da nam je umrla preblaga mama. stara mam«, sestra in teta. gosp« Terezija Tomšič roj. Dimec bivša Irafikantlnja Pogreb bo v soboto ob pol devetih z Žol, kn-pela st. Marije, na pokopališče k Sv, Križa. ?sluioč<: Janez, Lado, sinova; Anči, Andelka, sinahi; Janezek, Petcrček, vnučka; Ančka, Franc, Bestra ia bral, ter ostalo sorodstvo. + Umrla nam je dra^a sositra in teta, gospodična Julka Kern loačarlca Pogreb droge pokojnice bo v petek 2. 1. m. ob 10 z 2iu, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne I. februorjo 1945. žalujoči: sestre, brat« — ter ostalo sorodstvo. MiMiMaiMiMim »Murnu.....ii......»nT « Umrla nam je naiia ljubljena soproga, ma-mo, stara murna, sestra, teta, tašča, gospa Battelino Frančiška roj. Sever soproga stavbnega podjetnik« Pogreb ho v petek 2. t. m. ob 4 pop. Izpred hiše žalosti Rožna dolina XV/8 na viSko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v čelrlek S, t. m. ob 8 zjutraj v župnijski cerkvi na Viču. Žalujoči: Valentin, soprog; Vitibald, Oton, Valentin, Bronislav, sinovi; Marija pot. Ufnk, Ema por. Sketclj, Renata por. Vctrovee, Fonl por. Langciliolc, Vid«, por. Gale, hčerke; Albin, brat; Amalija, sestra; zetje in snaha, vnuki m vnukinje — ter ostalo sorodstvo. t USTNICO z lcffitima-cijnmi sem zpubil dne 31. I. od Pifkaria do Beethovnove ul. Najditelja lepo prosim, do vrne legitimncije nn nnslo* ▼ legitimaciji, denar naj obdrži. PAS, usnjen, črn, $cm zgubila včeraj med 8 in 10 doji. od tr^. Kačar v Cerkveni ulici do St. 21 v i«ti ulici Poštenega najditelja lepo prosim, dia ga vrne na upr. »Slov.« I. nadstr. žerdUfee MLAD, priknpen, inteligenten, temperamenten gospod, umet-iviznoti v svrho ženitve visoko, postavno, lepo raslo, močno, zdravo, simpatično gospodično. Resno ponudbo S sliko, kl se vrne, nsj poSHe dekle, ki želi bili srečna, na upr. »SI.« pod 45-46. Diskret-Bflflt zajamčen«. Varčujte z vodo! Odbor Kreditnega društvi! Mestne hranilnice ljubljanske sporoča žalostno vest, da je umrl njegov dolgoletni zaslužni člao In soustanovitelj društva, (poepod PRIMOŽIČ FERDO Na zadnji poti ga bomo spremili v petek dne 2. februarja 1945 ob pol II dop. z Žal. Odbor Kreditnega druStv« Mestne hranilnice ljubljanske 'aiHHBBEnnMHBHM> i- K večnemu počitku jo sklenila svoje pridne roko naša zlata mama, gos-pa TRRKZIJA NOVOTISY roj. Pock Na zadnji poti bomo spromili naSo nepozabno mamico v nedeljo 4. februarja ob Vi na 9 dop. z Žal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Kriiu. Ljubljana, Beograd, t. februarja 1945. V globoki žalosti: rodbine: ECKER, ZOBEC, NOVOTNV JNHUnHHHHHHHMV PBr .Lbidstrs tiskarna«, za »LJntlsko tiskar no: Joie Kramarlč - Herausreber, l«d»l»-telj: Joško KroSdJ - Sclirlftlelter, nredntk: Janko Hafner