Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev. 2e drakonski člen 39. urad. zakona ie predvsem 7.a šolskp upravitelip neumesten. Delovalo se ie na to da se pouraviio krivice ki iih oredpisuip ta člen. a brezuspešno. Ne odnehaimo dokler ne dosežemo! (»Po čl. 39. urad. zakona ima državni uslužbenec ki uživa naturalno stanovanie bodisi od države bodisi od samoupravnega telesa [občine. krajnega šolskega sveta itd.], pravico do stanarine le v toliko. kolikor preseea stanarinaki bi mu sicer pripadala vrednost stano- vania Po kraievnih razmerah«. (Citat iz odlo'ka velikeea žnpana liubbanskp oblasti z dne 25. iuniia 1926. P. br. 4529). Naturalna stanovania so se. ocenila deloma pravilno deloma prestroero in računovodstvo deleeaciie min. financ za Sloveniio ie oričelo odtesrovati stanarino in sicer od 1. maia 1924 dalje. Težko smo prenesli te odteeliaie. ki so bill marsikateremu tovarišu previsoki. Večina teh odteeliaiev ie bila Rn večini odvisna od komisii ki so bile različnih te- ženi in marsikip bre^ naimaaišeea interesa oceniti stanovanip strokovno in čl. 39. primerno. oziraioč se predvsem na kraievue razmere. Komisii le bilo toliko, kolikor šol!! Stanovania v mestih treih in prometneiših kraiih sn cenili liudie ki so se pri ocenievanin ozirali na w Rotrebno (bili so povečini drž. uradniki). Po deželi pa so bili ocenievalci občinski možie. poliedelci marsikie pa ravno priiatelii šole in učitelistva ki so oenili le s pravcem- »čim višie cenieno. tembolJe za občlno«. Ni čudo da so nastale take diference da ie stanovanie tovariša v hribih v desolatnetn staniu 3-krat višie cenieno kakor tovariša na prometnem kraju. Ocenievaaie brez merila in pravilnika! Da so se stanovania ocenievala skraino površno in laiiško potnuie dokaz, da ip mpsto ocenjevalne komisiip prišel 7. ocenievalnim zaoisnikom k šolskemu upravitelin občinski sluea in mu ponudil tozadevni zaoisnik v podpis Ker ip bila zadeva tako neresno poimovana od ocenievalcev io ie tudi marsikateri šolski upraviteli smatral kot neresno v npaniu. da se bo čl. 39. urad. zakona itak soremenil in da ostane vse lp na papiriu. Ker Ra ip reaflnost pokazala drno-p-e «;ndimo tudi mi sedai drueače Nadejali sm^> se. da se stvar ne bo tako naelo realiziralaKar ip s strani državnih uslužbencev lahko umliivo in upali <;mo tudi. da. izrjosluiemn od krainih šolskih svetov da ostane tozadevno: status qvo. Upania so ostala le upania in stanovania so se morala oceniti. (Kako ie v mariborski oblastf mi ni oovsem znano">. Ako m o r a ostati čl. 39. nrad zakona ta:k kakor ie in čp ne moremo doseči teea da se smatra naturalnn stanovanie šolskih^ upraviteliev naiemnine prosto. kot odškodnina 7a varovan'e in nadziranie šolskeea Roslopia, zahtevaimo strokovnih ocenievalnih komisii ki bodo sposobne pravilno vršiti svoio naloeo y ueled državi in korlst učitelistvu ter točen pravilnik za postopek komisiip in ocenitev stanovani. Lahko se pripeti. da se bodo šolski upravitelii izselili iz šolslkib poslopii a v šoli bodo eospodarile podeane. Ako ima bišnik za svoie delo prosto stanovanie ea mora imeti tudi šolski uoraviteli za toliko odeovornost kakor io s tem prevzema. Vidmar Eh^eo, šolsiki uprav.