UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Urada; ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. doi oldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrnnkirana pisma se ne : : sprejemajo NAROČNINA : celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avsti o-O^isl-o in Bosno K 2V60, polletna K i0'80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1 *80: za Nemčijo celoletno K 26‘40: za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNISTVO sc nahaja v Selenburgovi ultei štev. 6, II., in uraduje zn stranke od 8. do 2. dopoldne in cd 3. do 7 zvečer In^erati: enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in teklame 40 vin. — Insernte sprejema upravuiStvo. : Nefrnnkirana ali premalo franki rana pisma se ne sprejemajo ■........— Reklamacije lista so poštnine proste. ■ 1 •• ■— Stev. 515. V Ljubljani, v petek dne 21. febuarja 1913 Leto III. nalni boji neštete moči; zatorej je ureditev narodnega razmerja potrebna. Delavski interesi ne dovoljujejo, da bi fatalistično čakali na veliko besedo od zgoraj ali pa na čudež. Sedanja doba pa dozoreva za rešitev. In zato se je treba lotiti dela. Izvrševalni odbor jugoslovanske socialistične stranke se je bavil s tem vprašanjem in je sklical za nedeljo razširjeno konferenco, ki bo imela priliko razpravljati o položaju in o primernih korakih, ki naj bi sc storili. Izvrševalni odbor hoče konferenci predlagati, da prevzame naša stranka iniciativo za drugo jugoslovansko konferenco, na kateri bi se s hrvaškimi in srbskimi sodrugi iz druge polovice monarhije ter iz Bosne in Hercegovine posvetovali o delu, ki bo potrebno in o skupnem nastopu. Nedeljska konferenca ima torej v prvi vrsti pripravljalni značaj. Vendar je njena važnost očitna. Zakaj dobro delo zahteva dobro pripravo. Konferenca bo zborovala v hotelu »Ilirija« in se prične ob 10. dopoldne. Izvrševalni odbor predlaga sledeči dnevni red: 1. Politične razmere na jugu In naša stranka. Poročevalec Etbin Kristan. 2. Strankine zadeve. Organizacije, ki še niso priglasile svoiih delegatov, so naprošene. da jih čimpreje naznanijo sodrugu Ivanu Mlinarju (Ljubljana, Učiteljska tiskarna.) lipozarjamo, da je tudi druga točka zelo važna, zlasti ker je strankin zbor šele prihodnje leto Žeieti je torej, da se organizacije številno udeleže. Vsak delegat dobi vabilo, brez katerega ni vstopa. Obenem so delegati naproŠeni, da pi idejo pravočasno, ker se prične zborovanje točno ob 10. Davki malih in velik h. V finančnem odseku državnega zbora reformirajo avstrijski davčni sistem. Brez fraz in ovinkov se to pravi, da se zvišujejo stari in vpeljujejo novi davki. Fisktis pozna državljana od nekdaj le z ene strani: Kot objekt plačevanja. Kajpada poseganje v žep ni posebno simpatično delo; fraza: »Rad bi plačal«, ki se je v dolgi rabi vživela, ima vedno nekaj hinavskega v sebi. Država, ki to prav dobro vc, je zato poskrbela, da se tisti, ki ne plačujejo kar na vljudno povabilo, malce prisilijo na izpolnitev državljanske nepriljubljene dolžnosti. Tako imamo davčne eksekutorje, rubežni, prisilne prodaje in podobna sredstva, s katerimi izkuša država prijazno iztlačiti denar, ki ne pride ra-dovoljno na njen oltar. Kljub tem pripomočkom je finančni minister prepričan, da ne dobiva od cenjenih patriotov toliko denarja, kolikor bi ga po zakonu moral dobiti. Nekateri ljudje baje nič kaj radi ne povedo davčnim uradnikom, koliko imajo dohodkov, in vslcd tega se jim predpisuje manjši davek nego bi jim šel po pravici. To se finančni ekscelenci precej lahko verjame; marsikdo, ki se sicer tupatam rad pobaha s svojimi cekini in bankovci, bo hitro napel otožne gube po svojem obrazu, če zasluti, da je kaj davkarskega v bližini. In finančni miister pravi, da bi nesli davki najmanje 20 miljonov na leto več, ako bi se državi naznanjali resnični dohodki. Zoper to bolezen pač ne pomagajo ekse-kutorji in eksekucije. Vendar pa je neko sredstvo, s katerim bi se dalo kolikor toliko preprečiti tako defravdiranje davkov. Novi načrt zakona obsega določbe, po katerih bi imela davčna oblast, če opravičeno sumi, da ji je kr k šen davkoplačevalec napačno naznanil svoje dohodke, pravico, da bi se iz njegovih blagajniških knjig in drugih podobnih zapiskov prepričala o resničnosti njegovih napovedij. Zaradi te določbe je v finančnem odseku hud boj. Nekateri gospodje nočejo absolutno ničesar slišati o takem ukrepu, in se kar zgražajo, če pomislijo, da bi mogel davčni uradnik | vtekniti svoj nos v knjige kakšnega kapitalista. Seveda ugovarjajo tej zahtevi najbolj veliki industrialci, veliki trgovci, bančniki in sploh veliki podjetniki. Glavna pretveza, katere se poslužujejo, je ta, da bi tak zakon uničil trgovsko tajnost, ki mora biti zavarovana z ozirom na konkurenco. Za davčne reči se navadno ni lahko ogrevati. Ali če je družba tako urejena, kakor vidimo njeno sliko v kapitalistični državi, mora pač nositi posledice. Kdor bi prišel velkim nezadovoljnežem z insinuacijo, da naj se družba preosnuje v socialističnem zmislu, bi pri njih grdo naletel. Kakor morajo reveži nositi bremena družabne uredbe, tako se morajo tudi bogatini udati svojim malim neprijetnostim, katerih imajo itak mnogo manje kakor prijetnosti, medtem ko je za reveže razmerje ravno nasprotno. Da jim ni ljubo kazati svoje knjige tujim ljudem, se jim lahko verjame; toda če delavstvu ne bi bilo treba prenašati veliko več neljubega, ne bi toliko godrnjali, kalikor godrnjajo miljonarji zaradi nameravanega književnega vpogleda. EMILE ZOLA: Rim. (Dalje.) Spomnil se je, kako je bil zakričal, da se ne podvrže; njegova duša se ne more vdati, je bil dejal monsinjoru Naniju, njegovo upanje v rešitev s pomočjo ljubezni ne more umreti; odgovoril bo z drugo knjigo, povedal bo, iz kakšne nove zemlje bi morala pognati nova vera. Da, plamtečo knjigo da spiše, v katero položi vse, kar je videl, kar je slišal; knjigo, ki pokaže pravi Rim, brezsrčni Rim, Rim brez ljubezni, ki se napravlja, da umre v prevzetnosti svojega škrlata! V Pariz se vrne, iz cerkve izstopi, do razkola pojde! Dobro torej, njegova prtljaga je tukaj, odpotoval bo — spisal bo knjigo, postal bo veliki, pričakovani razkolnik. Oh, kaj ne napoveduje vse tega razkola? Mar ni sredi čudežnega gibanja dogem sitih in vendar po božanskem hrepenečih duhov videti, da je razkol že blizu? Lev XIII. se je pač temno zavedal tega, kajti vsa njegova politika, vse njegovo stremljenje po krščanski enoti, njegova naklonjenost do demokracije ni imela druzega smotra, kakor da zbere vso obitelj okrog papeštva, da jo okrepča in utrdi, da napravi papeža nepremagljivega za bližajoči se boj. Ali prišel je čas; katoličan-stvo bo kmalu na kraju političnih koncesij in ne bo moglo nič več popuščati, če ne bo hotelo umreti ob tem. Kakor star muzejski malik postane negibčno, dočim se lahko razvija v drugih deželah propagande, kjer je v boju z drugimi verami. Zato je pač Rim obsojen, tembolj ker je morala odstranitev posvetnega gospod-stva, ki je privadila duha predstave čisto duševnega, zemlje rešenega papeža, navidezno pospeševati rojstvo protipapeža v daljavi, medtem ko bo naslednik sv. Petra prisiljen vztrajati na svoji apostolsko rimski fikciji, vstal bo kakšen škof, kakšen duhovnik. Kje? Kdo bi Ce ne vpoštevajo dejanjske razmere, se mora priznati, da ne obsega nameravana davčna določba nič izjemno hudega. Država hoče vedeti, koliko dohodkov ima posameznik. Z malimi davkoplačevalci ima v tem oziru lahek opravek. Delavec, mali uradnik ne more ničesar utajiti. Njegov dohodek je oblasti znan do zadnjega vinarja in obdačenje ga doseže do zadnjega vinarja. Njemu ni treba gledati v nikakršne knjige, ker nima takih dohodkov, da bi mogel in moral voditi knjige zaradi njih. Ce pa mora plačati revež popoln davek za ves svoj dohodek, je le pravično, ako se zahteva, da ga mora plačevati tudi bogatin, ki ga gotovo lože plačuje. Država se lahko prepriča, koliko zaslužijo mali ljudje in koliko so dolžni državi. Torej mora imeti pravico, da se prepriča o tem tudi pri bogatinih. Če si ne sme revež prihraniti vinarja na račun države, je tembolj nedopustno, da spravljajo kapitalisti tisočake, ki pripadajo državi, v svoj žep. Kadar zatajujejo miljonarji svoje dohodke, ni za spoznanje resnice druzega sredstva, kakor da se oblast sama prepriča, tako kakor predlaga davčna novela, izgovor, katerega se poslužujejo kapitalisti in njih zastopniki, je ničev. Davkarija sme pogledati v knjige za svojo informacijo; ali kupčijska tajnost je tudi njena tajnost in nikomur je ne sme izdati. Pobožni ljudje hodijo duhovnikom pripovedovat celo svoje najhujše grehe in zaupajo v spovedno tajnost; dolžnost molčanja pa ni za davčnega uradnika nič manjša kakor za kakšnega kaplana. Konkurence se torej iz tega razloga nič ni bati. Na Ogrskem in na Pruskem je že vpeljano, kar mislijo v Avstriji šele vpeljati, pa se nič ne sliši, da bi davčne oblasti tam izdajale kupčijske tajnosti. Zakaj naj bi se tega bali ravno v Avstriji? V resnici gospodov itak ni tega strah. Boje se le, da bi morali potem res plačevati toliko davka, kolikor odpade nanje po njihovih pravih dohodkih. To pa ni le pravično, ampak je tudi v interesu manjših davkoplačevalcev in vseli državljanov. Siromašnejši sloji ne morejo ostati ravnodušni, ako ima država premalo dohodkov od bogatinov, kajti tedaj prihajajo v ne-| varnost, da jih bo hotela od njih več dobiti. In ‘ kolikor država manje dobiva, tolikor manje more izdajati. Itak je že veliko veliko razlogov, da država premalo stori za splošne potrebe, zlasti za socialne naloge. Cim več njenih dohodkov ostane v privatnih blagajnah kapitalistov, tem manjša so njena sredstva in tem uspešneje se upira opravičenim zahtevam prebivalstva. Zatajevanje velikih dohodkov je torej okradenje države in prebivalstva. Kolikorkoli so fiskalne reči same po sebi neprijetne, je vendar zahteva novega zakona popolnoma upravičena in umestna. Koliko dohodkov ima delavec v tovarni ali v rudniku, koliko železniški sprevodnik, koliko raznašalec pisem, koliko pisar, učitelj, uradnik — to ve ves svet, in davčna oblast seveda tudi. Koliko dohodkov ima borzni špekulant, veliki fabrikant/ lastnik banke ali pa trgovec na debelo, tega ne ve ves svet; in če bo vedela davkarija, bo bogatin še vedno na boljšem, kakor revež. S tega stališča je knjižni vpogled popolnoma upravičen; nasprotovati mu morejo samo protektorji davčnih sleparjev. -------------------------- aa mogel povedati to? Nemara tam preko v svobodni Ameriki, med temi duhovniki, iz katerih je potreba boja za življenje napravila prepričane socialiste, ki so pripravljeni korakati s prihodnjim stoletjem naprej. In dočim ne bo mogel Rim izdati ničesar od svoje preteklosti, od svojih misterij in dogem, opusti oni duhovnik od teh reči vse. kar pade samo od sebe v prah. Postati ta duhovnik, ta veliki reformator, ta odrešenik moderne družbe — kakšen prečudežeu san! To bi bila vloga od trpečih narodov pričakovanega, klicanega mesije. Tre-notek je ta misel zaslepila Pierra; vihar upanja in triumfa ga je dvignil in odnesel s seboj. In če ne more biti na Francoskem, v Parizu, bi bilo mogoče v daljavi, tam preko, onstran oceana, ali pa še dalje, kjerkoli na svetu, na katerih koli tleh, ki so dovolj rodovitna, da požene novo seme in rodi obilno letino. Novo vero! Novo vero! Tako je bil zakričal po povratku iz Lurda. Vero. ki ni več samo hrepenenje po smrti! Vero, ki naposled uresniči božje kraliestvo na zemlji, o katerem govori evangelij, ki razdeli bogastvo po pravici in pripravi z zakonom dela tudi resnico in pravico do vlade. V mrzlici teh novih sanj je Pierre že gledal žareča poglavja svoje prihodnje knjige, v kateri popolnoma razdene stari Rim z razglasitvijo zakona pomlajenega, osvoboiajočega krščanstva. Tedaj mu je pogled zadel ob predmet, ki le bil obležal na stolu. Najprej ga je presenetil. Bila je tudi knjiga, delo Teofila Mo-rina, katero mu je bil dal stari Orlando, da ga vrne pisatelju. Razjezil se je sam nad seboj, ko jo je spoznal, rekoč si, da bi jo bil lahko pozabil. Preden je odprl kovčeg. da jo položi vanj. jo je obdržal trenotek v rokah in jo prelistal; njegove misli so se nenadoma izpremenile, kakor da se ie naenkrat primeril pomemben dogodek. kakor da se je prikazalo odločilno dei-stvo. kakršna razburjalo svetove. Pa vendar ie bilo eno najskromnejših del, šolska ročna knjiga za bakkalaureat, in ni obsegalo nič dru- Politične razmere na jugu. Položaj na Balkanu se je izpremenil. Vojna med balkansko zvezo in Turčijo še ni končana, toda naj f.e dovrši kakorkoli, bo politični zemljevid balkanskega polotoka vendar ves predrugačen. In namesto malih in malopo-membnih državic bo imela Avstiija močne sosede, ki bodo nekaj šteli v zboru evropskih držav. Samo ob sebi se razume, da vplivajo iz-premetnbc v soseščini tudi na razmere v naši monarhiji. To smo že večkrat naglašali, in to priznavajo glasno ali pa na tihem prijatelji in neprijatelji, oni ki si žele reforme, in oni ki zagovarjajo reakcijo. Z razmerami na avstro-ogrskem jugu se bodo morali baviti vsi odločujoči faktorji v monarhiji, in jugoslovansko vprašanje se približuje akutnemu štadiju. Tako, kakor je sedal, ne more ostati na noben način. Le v državnem interesu mora Avstrija skrbeti, da se konsolidirajo razmere v naših deželah. Vendar pa vemo, da tam, kjer danes še oblačijo in ved) e. ni veliko nagnenja za edino naravno in pravično ureditev razmer. Avstrijski visoki političarji so še preveč zatc-lebani v staroavstrijske, davno preživele in neštetokrat do absurdnosti dovedene tradicije; po njihovih glavah še vedno plaše stare fantazije o enotni črnorumeni in gejmanski Avstriji. Te utvare, katerih nemožnost je praktično življenje že tako krepko dokazalo, da se javno sploh ne upajo na dan, ampak se neprenehoma plazijo po tajnih stezah, ovirajo moderniziranje monarhije veliko bolj kakor bajeslovno sovraštvo narodov, katerega sploh ne bi bilo. Če ga ne bi hujskači neprenehoma umetno podpihovali. Ali od teh reakcionarnih fantazij je pričakovati, da bodo tudi jugoslovansko vprašanje strupile in da bodo zavoz-Ijalc, kjer bi bilo treba reševati. Pravih intersov Avstrije ne razumejo oni, ki jih dandanes upravljajo; in tisti naši domači političarji, ki mislijo, da bodo mogočni faktorji po končani balkanski vojni stopili pred Jugoslovane in jim prinesli kar na krožniku vsakovrstne pravice, so dremali, ko so se učili avstrijske zgodovine. Od dobre volje mogotcev nimamo ničesar pričakovati. Med njimi in med nami je bistveno nasprotje; oni žele lakajev in bi jilh eventualno za hlapčevske službe nagradili kakor hlapce, mi pa hočemo svobodo narodov, ki rna svoje korenine v njihovi moči, ne pa v milosti kakršnihkoli velikašev. Če je naše politično vprašanje pereče, ne smemo čakati, kako ga bodo reševali činitelji, ki iščejo svoje koristi, ampak se ga moramo lotiti sami. To je predvsem naša socialistična naloga. Socialne in politične razmere so vzajemno v ncrazdružljivem stiku. Politična reakcija jc veJno spojena s socialno; in kakor ni brez socialnega napredka političnega, tako gre nasprotno z resničnim političnim napredkom tudi socialni napredek. Njega nosilec je socialna demokracija in zato moramo rorabiti vsa sredstva in delati z vsemi močmi, da se stranka okrepča in postane sposobna za svoje največje naloge. Eden najvažnejših pogojev pa je ta. da se sile, ki jih potrebujemo, rešijo vsakovrstnega nepotrebnega napora m koncentrirajo za glavno socialno delo. Temu odtegujejo nacio- zega kakor elemente znanosti; ali vse znanosti so bile v njej zastopane in obsegala malone vse človeško znanje na sedanji stopnji. Z eno besedo, bila je znanost, ki je nenadoma naskočila Pierrovo sanjarstvo s silo, z nepremagljivo eneržijo vsegamogočne, neomejene sile. Ne le, da je odpihnila katoličanstvo, kakor prah razvalin, temveč zamajali so se ob njej vsi verski pojmi, vse hipoteze o božanskem, in so se zrušile. Ta enostavni šolski izvleček, ta neskončno mala šolska knjiga, ta preprosta, splošna želja po znanju, to dannadan se razširjajoče, vsega ljudstva se lotevajoče učenje je zadostovalo, da so misteriji postali smešni, da so se dogme podrle, da ni ostalo od stare vere nič več pokonci. Ljudstvu, ki uživa hrano znanosti, ki ne veruje ne v misterije, ne v dogme, ne v sistem odškodovanja s kaznimi in nagradami, je vera za vse čase mrtva; in brez vere ne more obstajati katoličanstvo. To je nož, ki visi, pade in razseka. Če je treba za to eno stoletje ali dva, počaka znanost. Le ona je večna. Naivno je reči, da razum ni nasproten veri, in da mora biti znanost dekla božja. Resnično je, da je od danes naprej sveto pismo uničeno. in da so ga morali, ker so hoteli rešiti kosce, prilagoditi novim gotovostim ter se zateči k simbolu. Kako izredno se drži cerkev, prepovedujoča vsakomur, ki je našel novo svetemu pismu nasprotujočo resnico, da bi jo izrekel na odločen način; zakaj venomer pričakuje, da se dokaže tej resnici danes ali jutri zmota! Le papež je nezmotljiv, znanost se lahko moti; njeno neprestano tipanje izrabljajo in vedno preže, da bi mogli postaviti njena današnja odkritja v nasprotje z včerajšnjimi. Kaj brigajo katoličana njene bogoskrunske trditve, kaj mu je ležeče na gotovostih, s katerimi napada dogmo, ko je vendar prepričan, da se združita na kraju časov znanost in vera tako. da bo znanost resnično zopet sužnja vere? Ni li ta prostovoljna zaslepljenost in ta celo solnčno luč taječa drznost čudovita? In naj- Ljubliana in Kranjsko. — Gospod Luschan se menda piše mož, ki opravlja v Ljubljani posle državnega pravd-nika in mrcvari tukajšnje časopisje kot konfi-skator. 2e dostikrat smo povedali, kako sodimo o sposobnostih tega človeka; kakor je videti, je pa učenjak tako talentiran — po nemško se pravi »begriffstiitzig« — da je treba z njim menda prav po domače govoriti. Povejmo torej naravnost: Čudimo se, da niso že davno spodili tega možakarja v penzion, o katerem mi sicer ne bi dejali, da je »zaslužen pokoj«, ampak ki je edino mesto, na katerem ne more delati škode. Gospod Luschan je bil sicer že enkrat tako neokusen, da je konfisciral notico, ki se je bavila z njegovo osebo; cesarja Jožefa »tiefer hiingen« je menda za njegove potence tudi previsoka beseda. To nas pa ne sme ovirati, da vpričo njegovih nezmiselnih konfiskacij povemo resnico, ki se glasi, da dokazuje ta gospod z vsako zaplembo bolj svojo izredno nesposobnost, o kateri se pač ni čuditi, da sc druži z najčrnejšim predmarčnim policajskitn duhom. Vse duševno bogastvo tega gosnoda obstoja evidentno v tem, da se jc pred leti enkrat »nabiflal« nekoliko kazenskih paragrafov za izpite, s tem mehaničnim znanjem pa zdaj mehanično pustoši po časopisju vkljub blamažam, ki jih je utržil, vkljub temu, da dvomi že marsikdo o njegovem praven poklicu, vkljub tem, da dajejo njegove konfiskacije v državnem nižja knjižica, ročne bukvice resnice, nadaljujejo delo, razdevajo, vsemu kljubovaje, zmoto in grade bodočo zemljo, kakor so neskončno mali deli, sile življenja polagoma, polagoma zgradile kontinente. Ob jasni luči, ki se je nenadoma zasvetila v Pierru, je naposled zopet začutil trdna tla pod nogami. Kaj se je znanost kdaj umeknila? Izpred nje se venomer umika katoličanstvo, in more se venomer umikati. Nikdar se ne ustavlja. Korak za korakom jemlje zmoti resnico, in če pravijo, da je bankrotna, ker ne more hipoma prosvetiti sveta. Je beseda abotna. Če prepušča skrivnosti ozemlje, ki se neprenehoma krči, in če ji bo to nedvomno vedno prepuščala, Če bo mogla hipoteza vedno poizkušati, da pojasni skrivnost, je pa tudi resnično, da uničuje stare hipoteze — one, ki se rušijo pred osvojenimi resnicami — rti da jih bo vsako uro bolj uničevala. In v takem položaju je katoličanstvo, in bo jutri še bolj kakor danes. Kakor vse vere je pravzaprav tudi katoličanstvo razlaga sveta, višji socialni in politični zakonik, ki mu je namenjeno, da vlada po njem ves mir, vsa mogoča sreča na zemlji. Ta zakonik, obsegajoč vesoljnost vseh reči, je torej človeški in umrjoč kakor vse, kar je človeškega. Ni ga mogoče ločiti z besedo, da obstoja sam sebi na eni strani, dočim obstoja znanost na drugi. Znanost je popolna: to mu Je dala zo razumeti, to mu bo še dajala razumeti, ko gj bo silila, da neprenehoma popravlja vrzeli, ki jih seka vanj — vse do dneva, ko ga porazi z zadnjim naskokom bleščeče resnice. Prilike jc dovolj za smeh, če človek vidi, kakšne vloge ji prisojajo možje znanosti, kako ji prepovedujejo stopiti na to ali ono polje, kako ii prerokujejo, da se ustvari, da stopi že ždaj utrujena, ob koncu stoletja s prestola. Oi, mali ljudje, omejeni ali slabo sestavljeni mo/pani, pomožni političarji. dogmatiki zadnjih zdildiaiev, ki hočete vztrajno sanjati stare sariel Znanost vas odpiha in raznese kakor suho listje! jeboru snov za največje čudenje. Skoraj vsaka njegova konfiskacija je greh zoper svetega 'duha; kar je včeraj storil, je zopet vnebovpijoč dokaz pomanjkljivega talenta. Mož nam je kon-fisciral notico, ki obsega neko vojaško pismo. To pismo pa enostavno poroča o faktih, ki niso gospodu Luschanu nič, absolutno nič mar, o faktih, zaradi katerih bi lahko gotove prizadete osebe tožile, če fakta ne bi bila resnična, ki pa ne dajejo gospodu Luschanu kratkomalo nobene pravice, da bi posegal vmes. Ta čudni državni pravdnik misli menda, da je njegova naloga preprečiti, da bi avstrijsko prebivalstvo zvedelo, kako se ravna z vojaki. Ali to ni naloga avstrijskih državnih pravdnikov; in drugi funkcionarji države vedo to, Če tudi je to preučenemu Luschanu neznano. Pismo, ki smo ga objavili mi, ni taka skrivnost, kakor misli Lu-schan v svoji modrosti. To pismo je bilo objavljeno tudi v drugih časopisih. In drugim cenzorjem ni prihajalo na misel, da bi ga bili kon-fiscirali. Luschan bi pač rad vse druge prekosil. Morda misli, da si tako utira pot, da postane danes jutri justični minister. Toda njegovo drevje ne bo rastlo v nebo. Človek, ki ima tako visoke cilje kakor Luschan, mora vsaj razumeti zmisel § 300 k. z. Če misli, da je to nož, s katerim lahko kar na slepo bode in Teže po časopisju, tedaj samo dokumentira, da Je moral biti zelo kratkoviden tisti, ki ga je postavil na to mesto. Na svidenje, gospod Luschan, v državnem zboru, za katerega ste nam dali zdaj toliko materiala, da Vaše prečudne konfiskacije ne bodo več mogle ostati neopažene. To je dobra stran Vaših slabih iger. — Železničarji in njih zahteve v državnem zboru, to je snov, s katero se danes pečajo uslužbenci raznih železnic brez ozira na narodnost in konfesijo. Tudi pripadnost k eni ali drugi železničarski organizaciji ne igra prav nobene vloge, kajti vsi so si v tem edini, da je meščanska večina državnega zbora naravnost nesramno izdala železničarske koristi vzlic temu, da so ravno bivši meščanski državnozborski kandidati in današnji poslanci železničarjem obljubovali vse mogoče in nemogoče v tistem času, ko so beračiji za njih glasove. Strokovna organizacija železničarjev ne odneha od stavljenih zahtev pod nobenim pogojem in ker se Je pokazalo, da naš državni zbor, oziroma njegova večina, nima zmisla za železničarske težnje, bo treba gospodo izvenparla-mentariiim potom prisiliti na izpolnitev danih obljub. Koraki, ki se imajo tozadevno napraviti, sc bodo določili v bližnji bodočnosti, priprava za to pa je akcija, ki jo namerava organizacija in ki prične po vsej državi v nedeljo dne 23. t. m. in naslednji teden. Ljubljanski železničarji bodo akcijo uvedli z velikim manifestacljsklm shodom, ki bo v nedeljo dne 23. t. m. ob pol 10. dopoldne v areni »Narodnega doma«. Dolžnost vseh železničarjev Je, da se tega shoda udeleže in zanj agitirajo! — Lažnjlva katoliška žurnalistika. Katoliški »Slovenec«, za katerega dela škof in duhovščina po cerkvah veliko reklamo, je objavil sledečo notico: »Rahločutni socialni demokrati. Dan, ko so pokopali enega svojih prvih mož — Franca Schuhmeierja, so dunajski socialni demokratje na dveh svojih društvenih odrih na Dunaju počastili z uprizoritvijo — burke. Pa naj še kdo reče, da socialni demokratje niso lahločutni ljudje!« Tako klerikalni žurnalist! V resnici je stvar seveda narobe. Socialno demokratično društvo na Dunaju »Freie Volksbiihne« je dovolilo svojim čalnom, da vrnejo kupljene karte za nedeljsko predstavo (katere Je moralo naše društvo vseeno plačati gledališkemu podjetju!) in da dobe brez doplačila karto ob drugi priliki. 706 članov se le odzvalo vabilu in vrnilo karte in lahko rečemo, da ni bilo minulo nedeljo na Dunaju nikogar v teatru, kdor je žaloval za pokojnim Schuhmeierjem. Predstav na »Volksbiihne« in na »Neue \Viener Btihne« pa naše društvo »Freie Volksbiihne« ni moglo preprečiti, ker sta navedena odra javni gledališči, ki Jih ne vodi naše društvo, temveč zaseben podjetnik. Radovedni smo. če bo >Slcvenec« to pot zatajil osnovno maksimo katoliške žurnalistike: obrekovanje in popravil svoje lažnjivo poročilo. — K službeni pragmatiki magistratnlh uradnikov. Prejeli smo sledeče vrste: V zadnjem času vlada med onimi magistratnimi uradniki, ki imajo srednješolsko maturo, precejšno razburjenje. Izvedelo se je namreč, da namerava personalni odsek postaviti nekatere uradnike. ki imajo le nekaj razredov srednjih šol, v isti status, kakor p-eje omenjene, kar se gospodom z maturo zdi skrajno nepravično. Toliko ozkosrčnosti bi se tem gospodom gotovo ne zaupalo. Ti zahtevajo, da se naj človek plača po njegovi predizobrazbi in ne po njegovih zmožnostih in uporabnosti in si hočejo pridobiti nekake privilegije, le na podlagi šolskih izpričeval. Vsak pravično čuteč človek pa bo smatral za edino pravo, da se plača delo kot tako, ne oziraje se na to. kdo ga Je izvršil in koliko šol je napravil, da je dobil zmožnosti to delo izvršiti. Za onega, ki delo oddaja in plačuje, je vseeno ali se je delavec ali uradnik kaj učil ali ne. samo da delo pravilno in dobro izvrši. Kdor je imel priložnost s pomočjo denarja staršev in s pomočjo profesorjev pridobiti si gotove zmožnosti, še ni upravičen zahtevati kake prednosti pred onimi, ki si je enake zmožnosti pridobil drugim potom n. pr. s privatnim študijem, pridnostjo ali svojim talentom. To je mogoče vsakomur. Saj se na srednjih šolah, univerzah in tehnikah ne uče čarovnije in tudi sv. duh ne deli tam svojih darov. S pomočjo knjig, pridnostjo in vztrajnostjo si pridobi lahko vsakdo enako znanje kakor drugi s pomočjo profesorjev. Med tema je le ta razloček, da se je pryi učil z zanimanjem in potem zato. da bode res kaj znal in to tudi v življenju uporabil, drugi pa le za primeren red, če tudi pozneje vse pozabi. Velika krivda Je torej presojati in plačati človeka le po tem, koliko in kakšne šole je dovršil. Vsakemu naj se dd priložnost pokazati, kaj zna. in če se izkaže. Ha ]e zmožen za boljše (Jelo. naj se mu to delo podeli in tudi primerno nagradi. Kakor naj se tedaj ne zapira pot do napredovanja onim, ki niso bili tako srečni, da bi dovršili kako srednjo šolo, tako naj se tudi ne ovira z nepravičnimi paragrafi one, ki so napravili kako maturo, ne da bi nadaljevali na visoki šoli svoje študije, da dosežejo službe akademikov, če so za to sposobni. Tako je med onimi »razburjenimi« gospodi neki J. V., ki je gotovo vsled svojih privatnih študij zmožen, da se postavi v vrsto konceptnih uradnikov, ker on mestu vsaj toliko, če ne več, koristi kot eden teh. 1 emu se toraj ne smejo zapreti pota do napredovanja, kakor se naj drugim ne, če so sposobni. Za podlago višine plače naj torej služi le delo, ki ga dotičnik izvršuje. To *stališče je gotovo najpravičnejše in če stoji personalni odsek na tem stališču, se mora priznati, da so v njeni pravični in pošteni ljudje. Pri oddajanju služb in pomikanju v višje razrede naj se pod kontrolo vseh strank strogo gleda na kvalifikacije. Gotovo bo bolj pravično in za občino tudi bolj koristno, če si pridobi na ta način uradnike, ki so na svojem mestu. In sedaj še nekaj besedi o razmerju med tehničnim in ostalim uradništvom. Nekaterim netehnikom ne gre v glavo, da so tehniki bolje plačani kot oni sami, čeravno so tehniki manjše število let hodili v šolo kot oni. Kakor že preje omenjeno, plača delodajalec le po zmožnosti in uporabnosti delojemalca in koristi njegovega dela. Skoraj vse, kar se tehnik uči v šolah ali privatno, uporablja v življenju in pri svojem delu; koliko za moderno življenje nepotrebnega se pa uči n. pr. gimnazijec, pa dokazuje reforrmranje gimnazij. Tehnik torej vse svoje znanje uporablja in ga mora uporabljati pri svojem delu. Drugi pa tri četrtine tega, kar se je učil že v nekaj letih pozabi, ne da bi mu to pri njegovem delu škodovalo. In ne oziraje se na to, da ima tehnik proti drugim uradnikom neprimerno bolj odgovorno in komplicirano delo, mora, če hoče biti na mestu v svoji službi, slediti razvoju svoje stroke, toraj vse življenje študirati. Za to torej ni tako nepravično, če se uradniki tehniki nekoliko bolje plačajo kot uradniki drugih kategorij. Občinski svet, tako kakor odsek za službeno pragma-tiko, naj se pusti voditi od načela pravičnosti in naj ne ustvari v službeni pragmatiki nepre-stopnih indijskih kast. — Josip Kaš. Ob smrti junaka, ki so ga pokopali v nedeljo na mariborskem pokopališču, nam piše sodr. dr. Slane iz Novega mesta: »Obvaroval je ta mož njemu izročene potovalce kot železniški strojevodja smrti, poškodb. Vsak naj stori svojo dolžnost; ali so slučaji, v katerih je vagati življenje, da se rešijo, obvarujejo drugi smrti, poškodb. V takih slučajih je treba velikega poguma, velikega srca, trdnega dolžnostnega čuta, da vztraja na svo-jem mestu, ko mu je jasno, da lahko sam ponesreči in zapade smrti. Kako težaven opravek ima strojevodja n. pr. ua vlaku, v katerem se vozijo ljudje! Mislimo si brzovlak v noči, v megli, poln potovalccv v največjem diru. Mirno spijo, sedijo, se pogovarjajo potovalci v vagonih in zunaj v temni noči bdi na stroju delavec, od katerega paznosti, srčnosti Je odvisno življenje, zdravje potovalcev. Hodimo nebrižno mimo onih dveh mož. ki stojita na velikem stroju, kateri ima poditi v temno noč. — Tu stoli mož in gleda naprej po železničnem tiru in ne sme opustiti pozornosti, mora poslušati, ako stroj pravilno teče in ako ni nevarnosti na progi. To je opravek, katerega nobeden prejšnji čas ni poznal. — Na'postaji stoji tovorni vlak. Pride telegram, da so se drugemu vlaku odtrgali vagoni — lore, natovorjene s kamni in da dirjajo nizdoli proti tej postaji. Priti ima ravno vlak z veliko delavci na tiru, na katerem imajo pridrveti odtrgani vagoni. Svet visi proti postaji. Strojevodja omenjenega na postaji stoječega tovornega vlaka sliši, kaj je javil telegram, ne premišlja se niti trenotek, odveže svojo mašino, dd kurjaču znamenje in oba skočita na mašino in se s polno paro vo-žita v smeri, v kateri so imeli priti odtrgani težki vagoni. Hotel Je te vagone pridrževati, ko bi svojo mašino hitro nazaj spravil, ali vsaj jih vreči iz tira, da ne zdirjajo proti osobnemu vlaku, ki je imel priti na istem tiru. V nekem ovinku naleti mož s svojim strojem na grozno hitro nizdol tirajoče vagone. Mašina in vagoni trčijo vkup — padejo iz tira, strojevodja in kurjač ležita ob progi in k sreči ne nevarno poškodovana. To Je novodobni idealni delavec; — stroj v fabriki, stroj drugod izgaja take značaje, take velikane dela! — V Parizu je bila pred nekoliko leti razstava, v kateri je nastal ogenj. Pisali so, da so visoki aristokrati kar dr-vili ven, pri tem podirali ženske, hodili čez nje jih poškodovali. Predniki teh aristokratov bi morda v srednjem veku drugače ravnali, pa vsaj mirno presojali situacijo in rešiti pomagali zbegano ženstvo. — Ali: na Jezeru nastane Pri regati vihar. ljudje v čolnih se hočejo rešiti. Coln privesla h kopnemu, moški hitijo iz čolna, suvajoči ženske nazaj. To se je tudi dogodilo v našem času. — In strojevodja Josip Kaš, katerega so položili te dni k večnemu počitku v Mariboru, je bil idealen novodoben delavec, kakor onadva, ki sta se peljala nasproti nizdol drvečim težkim vagonom. V tem Slovencu se je javil poseben pogum, redka srčnost, pa tudi redko zaničevanje nevarnosti v izpolnjevanju dolžnosti. »Tukaj stojim, ne morem drugače,« kakor je izrekel Martin Luther, pa tudi: kamor si se postavil v življenju, tam moraš skozi in če te spremlja pomanjkanje in si v smrtni nevarnosti. To so veliki značaji, ki bi v vsakem drugem delu postavili moža. Vse zdajšnje gospodarstvo zahteva take delavce. Dobrobit vseh družabnikov je odvisna od delavstva in ni vse eno, koliko boljšega življenja odkazuje delavstvu gospodarstvo, koliko družba daje priložnosti izobrazbe delavskim slojem, sploh masi. Vsak delaven človek in posebno delavstvo, ki stvarja družbi toliko bogastva, toliko udobnosti na svetu, je ud velike verige človeštva. Častivredno Je delavstvo, ki toliko stori, ki tolikokrat vaga svoje življenje. Ceniti je višje, kakor so ga cenili dozdaj in ga še cenijo lastniki proizvajalnih moči in drugi; iz njega se prikaževajo možje, kakor sta navedena dva strojevodja in kurjač in klobuk pred njimi doli; taki možje so v zdajšnjih časih ple-menitniki družbe. Vi, delavci, pa smete s ponosom gledati na take sodruge, ki spoznavajo tako, kakor Kaš svoje socialne dolžnosti Rajni Kaš je bil bližnji sorodnik preljttbeznivega že umrlega Ignacija Kaša, ki je na celjski gimnaziji bil eden najodličnejših in najljubeznivejših dijakov. Škoda, da je Ignacij Kaš volil vojaško kariero, postal bi v drugi nemara večji dobrotnik svojemu narodu. Pred kratkim v Ljubljani umrlemu profesorju Fr. Orožnu je bil Ignacij Kaš sošolec, bila sta prijatelja, bila dve slični naravi, ljuba. Ijudomila človeka, katerih je škoda, da sta umrla v najboljših letih.« — Za take, ki po svetu »rajžajo«, klerikalna »strokovna« organizacija itak ni, tako je odkritosrčno izpovedal dr. Zajec zadnjo nedeljo v Kranju. Klerikalci so prišli lovit na limanice kranjske mlinarje in na shodu pri »Zlati ribi« je dr. Zajec razlagal dobrote klerikalne »Jugoslovanske strokovne zveze«. Med njegovim učenim govorom je vstopil vsobo organiziran sodrug, in krščansko socialnemu apostolu je vsled prihoda nepričakovanega gosta kar beseda zastala. Misleč, da je Majdič poslal svojega človeka, se mu je dr. Zajec brž predstavil in ga nemško ogovoril, češ da naša (klerikalna) organizacija Majdiču ne bo nič škodovala, kakor ne škodi nič njegovemu kapitalističnemu tovarišu in sosedu usnjarskemu tovarnarju Pollaku iz Ljubljane. V nemalo zadrego ga je spravil naš sodrug, ko se mu je predstavil za organiziranega pomočnika. Zdaj je brž obrnil dr. Zajec plašč po vetru in dejal: Jeli, da je dobra organizacija, če gre človek po svetu? Ko mu je naš sodrug potrdil vprašanje, ga je dr. Zajec povabil, naj pristopi klerikalni organizaciji. Naš sodrug se je ponorčeval iz klerikalnega doktorja in ga vprašal: Kaj potem če gre na Dunaj ali v Zagreb. — »Ja, za take pa ni naša organizacija, ki »rajžajo« po svetu'* je bil Zajčev odgovor. Navzoči so se pošteno muzali, ker je krščansko socialni organizator ravno prej pravil, da dobi član na potovanju no 5 K na dan, če prehodi vsaj 20 kilometrov še po shodu so ljudje ugibali, kako da ie dr. Zajec tako grdo lomil. — Malo odgovora! Dopisniki iz Šiške v liberalnih listih so zelo uboge duše. V snočnjem ■Narodu« je eden takih možiceljnov zverižil precej dolgo kapucinado, ki nima ne repa ne glave. Brez laži seveda tak dopisun tudi izhajati ne more. Na shodu v Šiški pri Štirnu je n. pr. bila prva in glavna točka dnevnega reda-vprašanje inkorporaclje Spodnje Šiške. O teni vprašanju je govoril sodr. Anton Kristan stvarno na podlagi številk, razmotril je vse, kar govori za »pro in contra« inkorporaciji. Svoja vseskozi zanimiva izvajanja pa je zaključil tako-le: »liberalci so sklenili protestirati proti nameravani inkorporaciji kot proti nasilju, ki se zgodi Šiški. Iz vsega povedanega pa sledi, da ni nikjer nasilja. Ne potegujemo se za inkor-poracijo baš v sedanjem času, ne vidimo pa razlogov, zakaj bi protestovali proti inkorporaciji; za delavstvo more nmogo koristnega v socialnopolitičnem in gospodarskem oziru sto riti le velika občina.« — Resolucije pač nobene z ozirom na namen shoda ni bilo potreba Liberalni dopisnik je pač tak duševni siromak da ni niti namena shoda razumel, dasi je sodrug Anton Kristan takoj v početku svojih izvajanj povedal, da je »namen shodu le, da pove razloge pro in contra z ozirom na liberalni shod predzadnjo soboto, ko so liberalci o predmetu govorili tako kot slepci o barvah«. Sam liberalni gospod Kralj, ki je prvi med liberalnimi korifejami v Šiški, je priznal, da je Ribnikar »res metal s številkami okrog kot bi bile to snežene kepe«. Tedaj shod je bil poučno-infor-inativen v namenu, da se napravi kaj, tudi eventuelno proti inkorporaciji. če bi rezultat izvajanj to zahteval. — Kako je liberalni dopisnik o shodu poučen, kaže dejstvo, da piše, da »je imel sodr. Anton Kristan še nesrečnejši' nastop v drugi točki dnevnega reda, namreč pri vprašanju inkorporacije . . . Mož niti ne ve da je bila to prva točka, vodovodna zadeva pa druga. Je to malenkost, ali karakteristična za »temeljitost« liberalnega dopisnika. — Glede vodovodne zadruge tudi gospod dopisnik ve-doma piše neresnico, ko ve. da se ravno sodrug Anton Kristan glavno trudi, da preide vodovod v občinsko last. Ce še to ni storjeno so zakrivili možakarji, ki hočejo v šišenski občini igrati prvo vlogo, pa ne razumejo niti občinskega reda. »Gegen die Dummheit kfitnpfen die Ootter selbst vergebens!« — Sodruge šentjakobskega okraja vabimo na jako važen sestanek, kateri se vrši v nede Ijo. dne 23. februarja t. 1. ob pol 10. dopoldne v gostilni gosp. Leona (prej Pok), Florijanska ulica št. f; — Shod članov podružnice »Unije« avstrii skih rudarjev v Idriji se vrši v soboto dne 22. t. m. ob 9. zvečer v društvenih prostorih »pri Tončku«. Dnevni red shoda je za člane zelo važen, zato naj se ga zagotovo vsi udeležijo. — Škofjeloška »Vzajemnost« ima v nedeljo 23. t. m. ob petih popoldne svoj redni letni občni zbor. Vse člane prosimo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki bo v eostiini g. J. Hafnerja (pri Jošku«) na Trati. — Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (ne-par-predstava) se ponovi Puccinijeva očarljiva opera »Madame Butterfly«, ki se je letos na našem odru dvakrat uprizorila z največjim uspehom. Naslovno vlogo Poje topot gdč. Ix>w-czynska. — V nedeljo bosta dve predstavi: popoldan (začetek ob 3., konec ob 6.) se izven abonmana. za lože par kot velika tujska predstava na izrecno željo prvič ponovi Birinskega živo dovtipna, humorja polna komedija iz ru skega revolucionarnega življenja »Vrtoglavci« ki Je ob svoji premijeri na prejšnji torek pri svoji nenavadni zabavnosti izredno ugajala in štelein min smeha- Birinskcg« itovh Vrt! ?ajbo,iše ,n()derne dramatike, nje-, odrth kIt n - iV-e<‘ fa uprizariajo po neštetih i»i- pr‘v,acno komedijo prve vrste. — V iyvpn)0.ifVeCer Se °k izdatno znižanih cenah Za nepar« k°t velika ne-bachnva lJud?ka, predstava uprizori Oifen-E i opereta »Orfej v podzeB- tudi |!ri nac Spr£. SVPJe ,)rešei lie komičnosti tudi pri nas tako priljubila, da je gledališče k ,Za£e*k «*«o <* “ kan« kliučnn nnc ?vecer- I ako bo ta nedelja izključno jiosvecena veseli zabavi lia.!aSI,0p]Sk0 R,cda,iSfc- Snočise je ponav-tl leva opereta »Grof Luksemburški«. en«v Ji "T1 .R(KSpod Uubiša lličič kot zna m .vl°K'- NCW>V° petje je dovoli gledaVJn f° le >:l še član ljubljanskega hSi čl nU *?rofa ,Luk?en>bur«kega je pel še nič zaostaia|V1^10’v ni,e?ov scda»ii nastop čn s~- ze razum,J,vo, da je bilo ob-™£no ' »^položeno in ga je odliko- ta ve«t Sn P0 -Va1?- Uobii ie tudi le« venec čzvnska S C ia- An*tio ie pela Kdo. Low-fennSL ? simpat'Lno in diskretno; z ug>a- katerem n? n T°i K zaslužila odobravanje. nAlo f p . nedostajalo. Odčna. Fantova ie Pela Julieto prav ljubko, z živahno igro rvpo* SESJ« wetirav»„ta; nemara ?e°o „W Untffi nT, '2m^ vseh' kar i'1' >e uda v lanski cL? sodelujoči so stari znanci i* Bukšekova t' h-41' I?ohuslav* Povhft, Pa ga. aplavza Omln- °n' bili deležni obilnega btašek kSlS n "nj le "tirani trio Skr- u-bor ie bil t,a ™stlL cjra Štritof, ki se polagoma kvalifi* dnP K*n.emat0Sra| »Ideal«. Danes, v petek. Ska 2i;SrUarj,a:, Spec,alni večer. 1. Bosanska vzhodna železnica. (Potovalni film) 2. Dobro mest°. (Komedija.) 3. Janezek ši prt vo Čt dober dan. (Komična učinkovitost) 4 Ne- ne? n2rfr* [Anierikanska drama.) 5. Najde-umetn'ški film v dveh delih-) Kram1iub/le";, (Velekomično) _ Jutri: Kralji gozdov. (Afrikanska živalska drann V dvrt. drift, dan, Nr. Križev pot krojaškega va-jenca. mladhd^torin .praviio- ie posvečeno javnosti nrlL iSiVa’ kl se tupatam odkrivajo celo v L r M . M se raz,nere, odkar imamo dine niso o° h drUŠtev za varst™ Illla' celo* v"sto zakonitih £ itdUankad!nve; ?le,,CCV’ n,lad°stoih delavcev na skom iipn t0 P,0maKa' ko pa naleti človek na skoro nepremagljive ovire ki sp mn » * !ence; dva Jef n J hia le ’me! Ahčin tri va' družnih pravilih F R Ji * imeti p0 dobe čutil nrim *e ^ prvo leto n^e z zahtevn p^.moranega, podati se na sodišče hrane FWh. mU -maiSter da,e veC in boljše osHI« Kri, d°xVanie mladinskega sodnika J« vajenci še sla^p10 p.os^1 ie Ahčin s svojimi K in Silh k no/lVnal-/,rikraiševa> lih je pri štajersko. t. mrobTeHo^ Hrastniku- V nedeljo, 23. nega društva zanimN46 v dvorani konsun1' bo sodrug I Kitek n'r? prfdavanle- Predaval darstva. Vse sodn.I narodnega gospo-za dober obisk nroHo prosimo. da agitirajo bimo tudi sodruge žeai2znV -PredaVan,? 7a- gorje-Zidani mn? železničarje na progi Za Koroško. V BorovHah^i nab0/1 na Koroškem se vršijo: — cSSL Vi. Sušca’ 256 nabornikov. 5 in 6 snir-o Lv hotelu »Orommer« 10 c.i? nabornikov. — Trg 7.. 8. 'n v hotelu3’ n - nabornikov- — Celovec mesto kov ifJtTn n- sušca« 200 naborni-~\r^čr6\\Chat A sušca- m nabornikov. o D 17 *iJr» 200 nabornikov. - Spital • . 17. sušca. 195 nabornikov. — Milštat 18. sušča, 140 nabornikov. —. Sovodje 26. sušca, 150 nabornikov. — Zg. Bela 28. sušca. 110 nabornikov. — Greifenburg 29. sušca, 200 nabornikov. — Winklern 31. sušca, 140 nabornikov. — Paternion 1. aprila, 200 nabornikov. — Beljak 2.. 3., 4. in 5. aprila. 800 nabornikov. — Podklošter 7. aprila, 200 nabornikov. — Trbiž 9. aprila, 200 nabornikov. — Št. Vid ob Glini 10. in 11. aprila, 340 nabornikov. — Krka 12. aprila, 200 nabornikov. — Breže 14. in 15. apri- la, 320 nabornikov. — Svinec 16. in 17. aprila 280 nabornikov. — Velikovec 18. in 19. aprila 400 nabornikov. — Železna Kapla 21. aprila, 128 nabornikov. — Dobrlavas 22. aprila, 200 nabornikov. — Prevalje 23. aprila, 170 nabornikov — Pliberk 24. aprila, 200 nabornikov. — Št. Lenart ob Lab. dol. 25. aprila, 200 nabornikov. — Volšperg 26. in 28. aprila, 400 nabornikov. — Št. Pavel 29. in 30. aprila, 400 nabornikov. Položaj na Balkanu. Na bojiščih ni nič novega. — Turčija je sita vojne. — Velesile posredujejo med Bolgarsko in Rumunijo. Nevarnost je v tem, da je rumunska vlada nora. TURŠKA OFENZIVA NEMOGOČA. Milan, 20. »Secolo« iina od svojega poročevalca iz Carigrada obširno poročilo o vojnem položaju, katero resumira, da nimajo Turki nobene zmožnosti za splošno ofenzivo, ki bi edina omogočila, da se izpremeni položaj na bojiščih. Vreine je zelo slabo. Še vedno sneži in dežuje, vsa pota so razmočena, tla barjasta, tako da je vsaka večja vojaška akcija nemogoča. Važnih dogodkov ni pričakovati od nikoder, razun morda izpred Bulajira, kjer so na obeh straneh koncentrirane večje mase. LJUDJE ZMRZUJEJO. Carigrad, 20. Z Galipolskega polotoka javljajo silne zamete. Več oseb je zmrznilo. ODRIN. Carigrad. 21. Uradno poročilo pravi, 'da se je Odrin po polnoči slabo obstreljeval. Odhod tujcev. Sofija, 21. Dne 17. t. m. zjutraj Je bolgarski parlamenter prinesel poveljniku trdnjave donise bolgarske in zunanjih vlad. ki se tičejo odhoda tujih državljanov iz Odrina. Do 19. t. m. še ni bilo odgovora od Turkov. Odlikovani častniki. Belgrad, 21. Kralj Ferdinand Je odlikoval 418 srbskih častnikov, ki so se izkazali pred Odrinom, s kolajnami. GALIPOLI. Ujet poročevalec. Berlin, 21. »Voss. Ztg.« javlja, da so Turki vie'i njenega vojnega poročevalca v Galipoliju. Nemški poslanik v Carigradu je storil korake, da bi ga izpustili. PRED ČATALDŽO. Carigrad, 21. Uradno javljajo, da je položaj pred Cataldžo in Galipolijem neizpretne-njen. SKADER. Milan, 20. >hecolu« poročajo iz Cetinja: Vesti iz bojišča naznanjajo priprave za nov naskok na turške pozicije pr> Skadru. Prvi srbski oddelki so prišli pod Brdico, in vsak čas se pričakuje prihod glavnih srbskih moči. Štirje veliki topovi so nastavljeni ob vznožju hriba. Snoči se je pričelo na celi črti obstreljevanje, ki pa ni krepko. Preden se reorganizirajo črnogorski bataljoni, ki so imeli strašne izgube, ho treba Še nekoliko dni. Pehota ne bo naskakovala. preden ne omaje artiljerija sovražniko- vi pozicij. Turški forti slabo odgovarjajo, k5r var^° s streljivom. Srbske in črnogorske rtiou so koncentrirane ob Brdici. o kateri se ie Poročalo, da so jo že vzeli, ki pa se v ^st1!ci Še krepko upira. Tukaj trdijo, da se Skader no bo mogel dolgo braniti, če pade Brdi ca. Nikola odloži poveljništvo. Belgrad, 20. V vojaških krogih se vzdržuje vest, da misli Črnogorski kralj Nikola odloži' vrhovno poveljništvo. katero prevzame kakšen srbski general, ker je prestolonaslednik Danilo močno prehlajen. * Petrov kurir. Sarajevo, 20. 'l osa Popovič Je dospel sem kot kurir srbskega kralja in se odpeljal proti Cetinju. JANINA. Solun, 20. Poročila iz glavnega stana Konstantina pravijo, da je položaj grških čet neugoden. Janina je proti severu in za-padu prosta. Od obeh strani prihajajo v mesto P0™"0 oboroženi Arnavti. Kakor kaže doslej, ie Grkom nemogoče vzeti Janino. TURŠKA POPUSTLJIVOST. London, 20. »Daily Telegraph« poroča, da mislijo velesile v kratkem ponuditi vojskujočim državam na Balkanu svoje dobre službe, da se konča vojna. Turčija je sedal baje pripravljena odreči se Odrlnu in otokom v Egejskem morju, Izvzemši oni ob obali Male Azije; zahteva pa popolnoma prosto roko v svojih carinskih zadevah in denarno pomoč od velesil, del turškega državnega dolga pa bi morali prevzeti balkanski zavezniki. To pa bi se moralo takoj urediti s pogodbo prizadetih držav, ne pa šele po sklepu miru, kakor je bilo z berlinsko pogodbo, ki se potem ni izvršila. Naposled meni Turčija, da ne smejo zavezniki zahtevati nobene vojne odškodnine. POGAJANJE ZA MIR. Carigrad. 21. Avstrijski in angleški poslanik sta naprosila v imenu svojih vlad ruskega poslanika Giersa, naj bi prevzel pri Portl Iniciativo, da se ustavijo vojne operacije In uvede mirovno pogajanje. Za podlago posredovanja naj bi služil nek drugi bolgarski predlog, da bi bila meja črta Midija—Ljule Burgas—Enos. Ce bi Turčija odklonila vojno odškodnino, bi velesile poizkusile odškodovati zaveznike pri sklepanju trgovinskih pogodb. HAKI-PAŠA. Carigrad, 20. Haki-paša Je Porti po razgovoru s Sir Grcyem brzojavil svoj vtisk, da mirovno pogajanje ne bo mogoče na podlagi turške note. Porta pošlje Haki-paši nove in-štrukcije. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Rusija in Italija — sodnika. Berlin, 21. »Lokalanzeiger« javlja iz Londona: »Danes dobi konferenca poslanikov obvestilo, da želi Rumunija razsodišče zaradi svojega spora z Bolgarsko. Rumunija predlaga, da ne rešujejo spora vse velesile, ampak ie dve, namreč od vsake trozveze po ena. Imenujeta se Rusija in Italija. Pravijo, da Bolgarska ne ugovarja izberi teh dveh držav. Rusija je pripravljena izpolniti rumunsko željo. Ne ve se še, če pritrdi Italija; naravno je, da se hoče prej domeniti s svojima zaveznicama.« London, 21. »Times« poročajo iz Peterburga: V dobro informiranih krogih mislijo, da bo rumunsko bolgarski spor predložen rusko-italijanskemu razsodišču. Z ozirom na dobro voljo, ki prevladuje na obeh straneh, je upati, da se spor zadovoljivo reši. Razsodišče v Londonu. Pariz, 21. Tukaj pričakujejo, da bo Italija prevzela nalogo razsodišča z Rusijo. Cim Italija pristane, se določi program razsodišča, ki se snide v Londonu. Bolgarski predlog odklonjen. London, 21. »Daily Mail« poroča iz Bukarešta, da je Rumunija odklonila zadnji predlog Bolgarske. Rumunska mobilizacija. Berlin, 21. »Voss Ztg.« poroča iz Sofije, da zbira Rumunija pri Ostrovem, vzhodno od Silistrije, kavalerijo in artiljerijo. Rumunska vlada je nora. Bukarešt, 21. Danes popoldne ob 5. se snide ministrski svet pod predsedništvom Majoresca, ki ima sklepati, če se sprejme posredovanje velesil. Splošno Je slišati mnenje, da bo vlada hvaležno sprejela posredovanje velesil, toda z dodatkom, da ne popusti ničesar od svojih prvotnih zahtev in da je posredovanje samo ob izpolnitvi teh zahtev mogoče. (Ta bojarska tolpa je resnično ob pamet! Cernu pa bi bilo treba posredovanja, če bi bile impertinentne zahteve teh zoprnih maroderjev že prej izpolnjene? Ce bi bile velesile za kaj, bi znale dopovedati tem tihotapskim junakom, da se zaradi rumunske megalomanije ne postavlja mir Evrope na kocko. Ampak jasno in odločno bi bilo treba govoriti s to bojarsko svojatjo.) Govorice v Sofiji. Sofija, 21. Tukaj se Je včeraj v diploma-tičnih krogih govorilo, da so bile v Bukareštu velike demonstracije za vojno in da je vlada de-misionirala. T ukajšnji vladni krogi, ki *niajo vesti, da pomikajo Rumuni čete na donavski breg proti Silistriji, mislijo, da store velesile danes svoje korake. Akcija velesil za posredovanje sc nadaljuje. Bolgarska vlada bi prijazno sprejela posredovanje. Ključ položaja je v Bukareštu. Ker nima princ Ghjka novih inštrukcij, se odpelje te dni v Bukarešt. Konferenca poslanikov. London, 21. Za včeraj napovedane seje poslanikov ni bilo, ker se še vedno ni našla podlaga za razprave. Baje bo seja danes popoldne. Večina poslanikov je včeraj obiskala Sir Greya. POGREB DE2. GLAVARJA DR. PAJERJA. Gorica, 20. Danes ob pol 11. dopoldne so z veliko slovesnostjo pokopali pokojnega deželnega glavarja dr. Pajerja. Pogreba se je udeležila na tisoče broječa množica in oficialna zastopstva uradov in korporacij iz vse dežele. Na grobu je govoril v imenu deželnega odbora in v imenu italijanske nacionalno - liberalne stranke dr. Pinausig, za mestno občino pa posl. Bombig. MORNARIŠKA NAROČILA. Seja preiskovalne komisije. Dunaj, 20. Danes se je vprvič zbrala od proračunskega odseka izvoljena preiskovalna komisija, ki 'ma nalog, da preišče, zakaj so se mornariška naročila oddala v tujino; V imenu mornariške uprave sta govorila domobranski minister Georgi in trgovinski minister Schuster. Viadna Izjava. Oba ministra izjavljata, da je bila ponudba nemške tvrdke Blolim v Hamburgu za zgradbo plavajoče ladjenice znatno cenejša od vseh domačih ponudb. Najnižja domača ponudba tvrdke »Cantiere Navale« je bila 8.762.000 kron. Navedena nemška tvrdka pa je oterirala urevzetje naročila za 8,090.788 kron. torej za 671.212 kron cenejše. Ze ko je bila pogodba z nemško firmo podpisana, se je Cantiere Navale zadovoljila z 8,288.000 kron. Ako bi bila pravočasno prišla s to ponudbo, bi naročilo ostalo doma. Drug pomislek proti »Can-tieri Navale« je bil ta, da ta firma ni zanesljiva glede na pravočasno izvršitev in je mornariška uprava imela z njo slabe izkušnje pri drugih naročilih. Nemški liberalec Friedmann meni, da diferenca 671.212 kron ali 8 odstotkov z ozirom na »višje proizvajalne stroške v Avstriji« in z ozirom na to, da nastavlja tuja industrija za vnanja naročila nižje cene. ni pretirana. Posl. Choc in Friedmann predlagata, da se o stvari zaslišijo tehnični in trgovski zastopniki cCantiere« ter vitkoviške in petrovške tovarne. Separatist Nemec naglaša, da tuja industrija obdeluje avstrijsko železo; torej je avstrijsko železo cenejše. Tudi avstrijske delavske mezde so nižje od mezd v tujini. Zakaj je izdelek dražji? Na to vpiašanje bo treba enkrat temeljito odgovoriti. Socialni demokrat Giockel pravi, da je treba z vso energijo nastopiti proti oderuštvu kartelov. Doslej so vse avstrijske vlade kartele podpirale, lako pri prodaji Lloydovih zemljišč, pri opustitvi ladjedelnice. Oddaja javnih naročil v tujino ni najprikladnejše sredstvo za boj proti kartelnemu ederuštvu, ker je s to metodo najhujše udarjeno domače delavstvo; vlada ima drugih sredstev proti kartelom na izbero, treba je le resne volje. Nato je bil sprejet Choc - Friedmannov predlog, nadalje predlog Stanekov, da vlada predloži komisiji tozadevne gradivo: prihodnja seja bo v četrtek. VPOGLED V TRGOVSKE KNJIGE. Iz finančnega odseka. Dunaj, 20. Na današnji seji finančnega odseka je socialni demokrar dr. Renner še enkrat utemeljeval predlog, da se dovoli davčni oblasti že v prvi instanci vpogled v trgovske knjige, sicer je dana velikim kapitalistom priložnost. da ogoljufajo državno kaso za miljon-ske svote. Ampak dr. Rennerjeve besede so bile bob ob steno in večina je ostala gluha za vse argumente. V poimenskem glasovanju je bil odklonjen dr. Rennerjev predlog s 36 proti 10 glasovom; s socialnimi demokrati so glasovali samo ukrajinski poslanci. Nato je izjavil dr. Renner, da bodo socialni demokratje glasovali za Lichtov predlog, ki vsaj nekoliko izboljšuje sedanji položaj. Lichtov predlog je obveljal v poimenskem glasovanju z 38 proti 7 glasovom. •— Na jutrišnji seji bo odsek razpravljal o kazenskih določbah dohodninskega zakona in o amnestijski predlogi, v torek o davku na konjske stave in na peneča vina. v četrtek pa predloga o razdelitvi plena med posamezne dežele. MAŠČEVANJE ODPUŠČENEGA URADNIKA. Dunaj, 21. Včeraj popoldne je v tretjem okraju streljal odpuščeni knjigovodja stavbne tvrdke Berger. Emil Altmann, na šefe te tvrdke, tri brate. Ko so stopili bratje Berger na oesto, je streljal Altmann nanje in je zadel enega do smrti, druga dva pa ranil. Prenesli so vse tri v bolnišnico, kjer je v teku noči umrl še eden bratov. Morilec Altmann je 60 let star in je svak bratov Berger, pri katerih je bil do lanskega leta uslužben. Z enim bratov se ni razumel, zato je moral zapustiti službo. Odšel je v Budimpešto, a ni mogel dobiti službe. Iz Budimpešte je prosil svake denarne pomoči, a ti so njegovo prošnjo zavrnili. Pri zaslišavanju je Altmann izpovedal, da je sovražil svoje bivše šefe in svake in se hotel maščevati za odpust iz službe. Dejal je tudi, da so ga najprej pripravili ob vse premoženje, potem pa odpustili. POIZKUŠEN SAMOMOR GENERALA. Dunaj, 20. Na svojem stanovanju si je danes hotel končati življenje bivši poveljnik 99. pehotnega polka generalni major Karel Rabel; stanje samomorilca je brezupno. 82letnemu starcu je zagrenila življenje neozdravljiva bolezen. HRVAŠKA. Budimpešta, 21. V vladnih krogih oporekajo vesti, da bo hrvaški minister Josipovič imenovan za bana. Lukacs stoji na stališču, da se hrvaško vprašanje ne rešuje, dokler ni končana mednarodna kriza In rešena ogrska volilna reforma. Zagreb, 21. Čuvaj je bil 24 ur v Zagrebu, pa se ni nikjer pokazal. V dobro poučenih krogih vedo, da je bil Čuvaj že dvakrat pozvan, naj vloži demisijo. Pravijo, da ga drži Lukacs. (Gliha vkup štriha.) Khuen Hedervary pa išče rešitev s Tomašičevo skupino. RAZŽALJENI MADJARSKI POŠTENJAKI. Budimpešta, 21. Vlada je odvzela dunajski »Arbeiter - Zeitungl« poštni debit zaradi članka o rokovnjaških manipulacijah ministrskega predsednika Lukacsa. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR PROTI RAZNARODOVANJU POLJAKOV. Berlin, 21. Nemški državni zbor je s socialno demokratičnimi, centrumovimi in poljski-, mi glasovi odklonil posebne doklade poštnim J uradnikom v Vzhodni marki. Parlamentarni krogi sodijo, da bodo klerikalci v tretjem čita-nju glasovali za doklade, ki zasledujejo ponem-čevalne smotre. DELCASSE POSLANIK V PETERBURGU. Pariz. 21. Ministrski svet Je Imenoval poslanca Delcasseja za poslanika v ,fRUj ruski car je imenovanje odobril. Uelcasse ohrani kot poslanik tudi svoj poslanski man5“*t v zbornici in dobi kot poslanec šestmeseč n dopust. (Delcassč je eden najnemirnejsih francoskih politikov in je pred leti kot vnanji minister malone zanetil evropsko vojno.) NEZADOVOLJNI SENUS1 Milan. 20. Secolo« poroča iz Carigrada: »Alemdar« objavlja vest, da hoče neki šef Se-misov, Ahmed el Celif, danes ob priliki mohamedanskega praznika razglasiti neodvisnost Cirenajike in Bengazija ter pozvati domačine na vstajo proti Italiji. REVOLUCIJA V MFH1KI. Nova vlada. VVashington, 21. Vlada Zedinjenih držav ne prizna nove mehikanske vlade, dokler ne dokaže, da je sposobna napraviti red v sedanjem kaosu. JAPONSKA VLADA. Tokio, 21. Nova vlada se je konstituirala pod predsedništvom admirala Jamamota. Vestnik organizacij. Občni zbor fiolsko-poljanske podružnice „Vzajcm-nostl“ v Ljubljani bo v nedeljo 23. t m. ob 10. dopoldne in ne kakor je bilo prvotno napovedano. Športnega odseka mladinske podružnice člani naj sc polnoštevilno udeleže sestanka, ki bo v soboto 22. t. m. v društvenih prostorih ob 8. zvečer. Pridejo naj vsi člani 1. in 11. nogometnega moštva in vsi oni, ki imajo izpc ojne društvene stvari, kakor čevlje Itd. Planinsko drultvo „Die Naturfrcunde* priredi v nedeljo 23. m. poldneven izlet na Prevalnikovo sedlo. Sestanek ob pol 2. popoldne v Lattein:anovetn drevoredu pri Koslerju. Vodja sodr. Bevc. Tovariši planinci, udeležite se polnoštevilno. .Prijatelji prirode* — ven v narave! Trst. — O strašni železniški nezgodi med Opčinami In Sežano smo dobili sledeče poročilo: Detajli so grozni: štiri reveže so našli zjutraj še tleče v bajti s popolnoma poogljenimi in vpepeljenimi ekstremitetami, enega od teh klečečega pri vratih, do katerih je v strašnem boju z cgnjem dospel, toda omagal bržkone vsled poškodb, peti pa Je imel menda še toliko pričujočnosti duha — ko se je zbudil iz spanja — da je potegnil čez se suknjo ter v nji bežal skozi ogenj na prosto in nato proti sežanski, četrt ure oddaljeni postaji, kamor je dospel v najhujšein mrazu samo v srajci, ker Je moral odvreči gorečo suknjo. — Ne bi vam poslal teh vrstic o grozni tragediji, o kateri ste itak že dobili poročilo od druge Stranj, da nisem izvedel o postopanju orožnika, ki je zaslišaval do blaznosti prestrašenega in do smrti opečenega nesrečneža; po vsem telesu je dobil delavec težke opekline, krvavel Je po nogah in rokah, trepetal v bolečinah, orožnik pa mn je v naj-brutalnejšem tonu grozi! s prisegami, trdil, da je on kriv nesreče, da je najbrže sam zažgal, da fingira nedolžnost itd. Navzoči so se nad tem zgražali, posredoval ni nihče, ker bi ne bilo varno. Komentar je nepotreben. Mož. ki je moral v ljuti zimi iti za trdim zaslužkom, da preživi sebe in družino, ki je morda vendar rešil golo življenje, a ostane najbrže invalid, bi moral v krvi in opeklinah v zapor, da ni bilo njegovo stanje obupno. Zaboj kosti, oglja in pepela štirih cvetočih življenj, trofeje prometnih interesov, čaka v sežanski mrtvašnici y bolnišnici pa viši mlad mož med življenjem in smrtjo. — Drugo poročilo se glasi: Ob pol 4. je aviziral čuvaj na sežanski postaji, da gori čuvajnica št. 825. Pri bločnici je železniško osobje, ki se je takoj podalo na lice mesta, našlo strahovito ožganega Neumanna, v sami srajci in spodnjih hlačah; pribežal je do tja in se potem nezavesten zgrudil; vsled tega ni mogel podati nikakih pojasnil. Postajni načelnik je poslal po železniškega zdravnika dr. Verčona, ki je opečencu, katerega so medtem prenesli v postajno poslopje, podal prvo pomoč. Pozneje so prepeljali Neumanna v smrtno nevarnem stanju z brzovlakom št. 5, ki odhaja iz Sežane ob 8.33 zjutraj in prihaja ob četrt na deset v Trst, v tržaško bolnišnico. Revež je bil tako grozno opečen, da ga je bilo strah pogledati. Kolikor nam je dosedaj znanega, ni upati, da bi mu mogli rešiti življenje. Še strašnejši prizor, nego pri Neumannu, pa se je pokazal prišlecem pri čuvajnici 825. Ogenj Je že ugasnil skoro popolnoma, ker ni bilo več goriva. One lesene lope ni bilo nikjer, ker je zgorela do tal. V bližini čuvajničnih vrat so zagledali nekaj črnega, ožganega, in šele. ko so pogledali natančnejše, so videli, da je človeško truplo, toda tako osmojeno, naravnost opečeno, da ni bilo mogoče spoznati, kdo naj bi bil mrtvec. Ko so vstopili v čuvajnico, je izprele-tela groza vse navzoče: med tlečimi ogorki in pepelom so ležala še tri človeška trupla, bolj podobna osmojenim železniškim pragom, kakor pa človeškim truplom, ožgana tudi tako. da ni bilo mogoče spoznati nikogar. Ko je pozneje prišla na lice mesta komisija, seveda ni mogla konstatirati nič drugega, »ego smrt Imena izgubivših delavcev so znana po uradnih zapiskih, a razločiti trupel ni mogoče, ker jih je ogenj prehudo ožgal. V čuvajnici so našli nekaj po tL‘h raztresenega denarja, iz česar bi se dalo sklepati, da Je Neumann, preden je ubežal iz ognja, še hotel rešiti svoj prihranjeni zaslužek, pa se mu je denat raztresel po tleh. Obenem pa je ta denar, ki je ostal nepoškodovan. tudi dokaz, da ogenj ni imel snovi, ki bi bile pri zgoretju dale toliko toplote, da bi se bil denar raztopil temveč, da Je bil to hitro vzbuktel ogenj — gorela je slama — ki je najbrž že po dimu omamljene speče delavce objel tako nenadoma, da se niso mogli več re-Šiti. — Albanski kongres v Trstu. V soboto 1. marca se snide v Trstu fakozvanr afbansk, kongres, katerega se bodo udeležili tudi zast( r>-niki vseh albanskih kolonij izven mej bodoče avtonomne Albanije. Prišli bodo kakor poročajo listi, zastopniki albanskih kolonij iz Italije, Egipta, iž Švice, iz Angleške itd. Provizorična vlada albanska, katero vodi sedaj fsmail Ke-mal-beg pošlje tri delegate, in sicer Rahsi-bega, bogatega veleposestnika iz okolice preveške, urednika listov »Turouie« in >1 iberte« Filipa Noga in bivšega turškega konzula v Varni in Konstanci Mehmedn Konico-bega. Kongresa se udeleži haje tudi z^stonmk Albancev n& londonski mirovni konferenci Fayk-beg Konica. Poleg teh se udeleže oficialno kongresa tudi več žurnalistov, politikov in strategov, mec temi znani albanski poglavar Bajran Doklani. Program kongresa še ni določen, in ga bo mo ral določiti šele tik pred kongresom poseben komite, ki bo obstojal iz sedem članov. Novice. * Časopisje na Avstrijskem. Na Avstrijskem je izhajalo leta 1911 vsega skupaj 4261 časopisov in revij, od teh je bilo 1282 političnih in 81 ženskih časopisov. Pet do sedemkrat na teden je izhajalo 178 časopisov. Nemških časopisov je bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, slovenskih 91, rusinskih 71, srbohrvaških 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in poleg še nekaj drugih časopisov v tujih jezikih tudi dva esperantovska lista. • Smrtna obsodba. 25Ietni sodarski pomočnik Anton Wesely in njegova 231etna ljubica, pomožna delavka Štefanija Perinova sta 16. julija 1911. utopila svoje osem dni staro dete v Donavi. Grozen zločin je prišel na dan, ker sc je Wcsely 12. novembra 1912, torej dolgo časa po storjenem dejanju sam prijavil dunajski policiji in priznal, da sta s Perinovo utopila lastno dete v Donavi. Oba so seveda takoj zaprli. Perinova je nekaj časa tajila dejanje, potem pa vse priznala. Obtožba, proti kateri sta se oba morala zagovarjati, se je glasila na umor. Razprava je pa pokazala, da ne zadene glavna krivda Perinovo, temveč Wesclyja, zato jo je državni pravdnik obtožil le sokrivde na umoru. Porotniki so obsodili Weselyja na smrt na vislice, Perinovo pa na Sletno težko ječo. Wesely je zagnal sam otroka v Donavo, Perinova pa je privolila. Turški ujetnik umrl na Avstrijskem. V Znojmu je umrl v tamošnji vojašnici, kjer so nastanjeni turški vojaki, ki so ob času vojne pribežali iz Turškega na Avstrijsko, 231etni turški infanterist Mustafa Cerim za jetiko. V ponedeljek so ga pokopali. Mohamedanska vera zaukazuje, da je mrtveca umiti in zaviti v belo platno. Nato so ga položili v krsto in jo pokrili z zelenim prtom. Turški duhovnik jc mrliča blagoslovil in turški vojaki so ga nesli na vojaško pokopališče. Za pogrebom so šli vsi turški jetniki z oficirji, kakor tudi vsi častniki tamošnjc garnizije. Kako so se nekateri ljudie sirovi, se je pokazalo, ko so prinesli Mustafo Ccrima na pokopališče. Čez zid je priplezala cela gruča razgrajačev, ki so sirovo vpili in motili pogreb. Bogastvo in beda. Grški modrijan Sokrat je rekel: »Dve reči sta: obilnost in beda, kateri je treba dcnunci-rati magistratu, svetovalcem in ju odstraniti. Obilnost pomehkuži, siromaštvo pa rodi slabosti. krivo prisego in podlost. Obe vodita v revolucijo.« Nikjer na svetu ni tako ogromno bogastvo osredotočeno v rokah poedinceo, in nikjer ni poleg razkošnega bogastva tako velike bede kot v Ameriki. Časniki nam pripovedujejo o pojedinah in plesih bogatinov, na katerih se vse blišči v draguljih in zlatu. Na drugem mestu nas pa seznani kratka časnikarska vest s kruto resnico, da je v deželi neizmernega bogastva zmrznil človek na ulici, ker ni imel centa v žepu, da bi plačal za prenočišče. V naslednjem podajamo podatke, ki kažejo razsipnost ameriških miljonarjev v pravi luči, na drugi strani pa uboštvo delavskega sloja.’ Podatki so vzeti iz listov »Succes«, »Recorti Herald« in iz spisa »Jetniki uboštva«. Ljudje, za katere dela armada delavcev v tovarnah, rudnikih, plavžih ali drugih podietjih živiio tako-Ie in izdajo za svoie uslužbence letne plače, in sicer dobi: Prvi kuhinjski šef. impor-tiran iz Pariza, 5000 dolarjev: drugi šef 1200 dolarjev; privatni učitelj 3000 dolarjev; guvernanta 1000 dolarjev: dve bolniški strežnici ji000 dolarjev; hišna 1000 dolarjev; pet dekel |1200 dolarjev; prvi kočiiaž 1200 dolariev; drmri ,in tretji kočiiaž 1200 dolarjev; privatni tajnik 'soprosrc 3000 dolarjev; šofer 1000 dolarjev; prvi kletar 900 dolarjev; drugi kletar 600 dolarjev; prvi vrtnar 1000 dolarjev: štirje vrtnarski pomočniki 2500 dolarjev; skupaj 24.800 'dolariev. Skoraj 25 tisoč dolarjev za take uslužbence, ki opravljajo domača dela. Ako k tem stroškom priračunamo še stroške za konjarno. v kateri redi milionnr polnokrvne konie, tedaj stroški silno narastejo. Prvi ameriški multi-miljonar izda na leto: Stroški za hrano, plače uslužbencev v Newportu in Novem .lorku: vino itd. 30.000 dolarjev: stroški za pojedine, veselice, cvetlice itd. 50.000 dolarjev; stroški parne jahte 50.000 dolarjev; konjušnica s 30 uslužbenci 40.000 dolariev; vzdržavanie rastlinskega paviljona, čiščenje trate z 20 delavci 20.000 dolariev; stroški za dva letovišča 20 000 dolariev; obleka za moža. soprogo in otroke 50.000 dolarjev; avtomobil 10.000 dolarjev: potovalni stroški za parnike, železnice itd. 10.000 dolarjev. Na leto 280.000 dolarjev. S to vsoto bi se lahko preživelo na leto 280 delavskih družin, ako bi vsaka družina imela tisoč dolarjev letnih dohodkov. Ako si predočimo, da ameriški delavec zasluži povprečno le od 500 do 600 dolarjev na leto in da mora izhajati s to vsoto, potem še le razumemo. kako potratno živiio bogati trotje, ki ne orjejo, ne sejejo in ne žanjejo, marveč le uživaio. kar so pridelale pridne roke. Pisateliica Helena Camipbells opisuje v .knjtei »Jetniki uboštva« življenje žrtev dau-’š-tnieea zločinskega kapitalističnega sistema. Pisateljica navaja mater, ki živi v njujorški stanovanjski kasarni s svojo hčerjo; mati ima Kroničen revmatizem in je nesposobna za delo: življenje obeh opisute z navadnimi besedami brez najmanjšega pretiravanja, ki segajo globoko do srca: F!in;> i.e delavno dekle. Se nikdar nisem opazila, da bi uri delu delala napake, dasi vsak dan dela 12 do 14 ur — in vendar je do sedaj tekom enega leta največ zaslužila 85 centov na dan. S tem morava živeti. Mislim, da bi bilo nemogoče izhajati, ako bi morala mnogo hoditi. Ali vslcd svoje bolezni porabim malo čevljev. V dveh letih nisem mogla kupiti para čevljev. Stare čevlje si krpam z jopičem, katerega mi je zapustil moj rajni mož. In tudi za čevlje Eme ne zadostuje, dasi mora vsak dan na ulico. Kako živiva? V to malo knjižico sem zapisala. Seve je to neumno, pa saj sem zapisovala dohodke in stroške, ko sem imela večje dohodke. Sedaj mi je pa to prešlo v meso in kri, da ne morem te navade opustiti kar tako. Poglejmo zadnji mesec. Imel je 27 delavnih dni, kar znese 22,95 dolarjev. Od te vsote sem plačala 10 dolarjev najemnine. Enajst let že stanujemo tukaj in dvakrat nam je bila povišana stanarina po dolarju. Za živež, kurjavo, razsvetljavo in obleko je ostalo še 12,05 dolarjev. Kaj ne, da ni mnogo za dva človeka. Ali mislite, da se s tem ne moreta preživeti dve osebi? Tu so izdatki enega tedna: sladkor 23 centov, prikuha 7 centov, krompir 5 centov, čaj 15 centov, maslo 30 centov, kruh 12 centov, mleko 15 centov, premog 12 centov, meso 10 centov, olje 15 centov, časnik 1 cent, meso 10 centov, zelje 5 centov, kruli 7 centov, moka 15 centov, krompir 5 centov, kruh 3 cente — skupaj 1 dolar. Zadnji teden sva drago živeli. Kupila sem funt masla, ki pa mora ostati še za drugi teden. 5 centov sem morala plačati za brušenje Škarij, 5 centov sem pa prihranila na drvih, ker so nama sinovi soseda prinesli košarico drv. Meso je redkokedaj na mizi, V listu sem čitala da se dii napraviti iz zelja, malo vode, moke, mleka in masla izborna juha. Morda ne bodete verjeli, da je taka juha okusna.« ^ Primerjajmo mučeniško življenje siromašne matere in njene hčere z življenjem denarnih mosrotcev, pa se bomo prepričali, da je današnji kapitalistični sistem zločinski, ker ustvarja neizmerno bogate ljudi, ki ne vedo kam s svojim bogastvom, na drugi strani pa ubožce, ki vzlic trdemu delu ne zaslužijo toliko, da bi se enkrat na dan najedli do sitega. Odprto pismo ljubljanskim kleparskim mojstrom. Te dni je ljubljanska kovinarska zadruga na podlagi sklepa neke seje ljubljanskih kleparskih mojstrov napisala na ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne dopis, seveda v nemškem jeziku, v katerem podpisanca denuncira, da ima iot tobačni kleparski delavec tudi svojo kleparsko delavnico doma pri stanovanju, da ima celo patent za kleparsko obrt in da za svojo privatno kleparsko obrt dela celo med svojo službo v tovarni. Ne glede na to, da se bom o zadnji trdjtvi drugje zmenil s kovinarsko zadrugo, vprašam slavno kovinarsko zadrugo tem potom, kako more svojega člana (podpisahec sem njen član že deset let) tako neumno de-mmcirati? Če plačam obrtni list in sem postavno potrjen kleparski mojster, briga kOvi-arsko zadrugo to prav toliko, kot če gre kak drug mojster popivat v gostilno. Če sem usltiž-ben v c. kr. tobačni tovarni, je moja privatna stvar, ki nikogar nič n,e briga; saj če delam na dan devet ur v tobačni tovarni, vendar manj konkuriram svojim cenjenim tovarišem, kakor pa če bi — 9 ur s pomočniki delal v svoji delavnici. Gospodje — pamet! Privoščite tudi drugim kos kruha, saj ga imate toliko, da često takrat, ko zjutraj hitim na delo v tovarno, še mehko spite v pernicah po dolgi prečuti noči. Ivan Brodar, kleparski mojster v Ljubljani. Odgovorni urednik Fran B a r 11. l7(1ain in znlapn založba »7arie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v 1 iuMjani. -”vAA/JW‘- ---*s> Žepni I koledar za f e!?.yce spl' h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar jc obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Kt^ednr. — Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi na razpredelnica. — Stare in nove mere. Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni larii. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzoiavnili nnprav cele zemlje. — Priporoč-Ij’vc knjige založbe Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. -Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ..Zarjo*. — Največja mesta na zemlji, — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obitna nadzorništva v iužnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonapartc (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. ;; Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošli je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival sc bo pri upravi :: Zarje" v Ljubljani po zaupnikih. :: Občno konstimtio društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesčcev sc imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej •••• Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan n ed uradnimi urami od 8. zjutraj do 12 dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimr rnejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira jrenioženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. F Načelstvo. Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji iz-: biri in dobrega okusa priporoča : Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. ■■n.. »i.iEiOT4.n Gostilniška zadruga Jnternationar ========== v Trstu------- registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi svoje člane na redni občni zbor ki bo v ponedeljek dne 3. marca 1913 ob 8. zvečer v prostorih zadružne gostilne ulica G. Boccaccio št. 25. DNEVNI RED: 1. PreČitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo in poročilo nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Predlogi in nasveti. Trstu, dne 21. februarja 1913. Vodstvo. Družinski kruh iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico“ je najboljši in najcenejši. - Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobr se v vseh prodajalnah ,.Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. - Člani segajte po njem! I I Zarja’* se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih 'Ju ŽV.i kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvoiska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta JJuriB.|Hka eesta. S ter k o Vič, Dunajska cesta. Kil C* h S, Marije Ttu-ezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Silbič, Miklošičeva cesta. Šenk, Kesl|eva Ctfista Kfsnc, Sv. Petra cesta Treo, K ušar, Podboj, Biziak, Balioričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška ueeta. Sešarli, Selenbui‘j?ova ulic« Suhadolc Anton, Zelena jama 5 tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trj>. Ušeni^nik. dovsKa ulica. W/isiak, Gospodska u;ica. Kleinstein, Jurčičev trg. St jen e, Valvazorjev trs? Košir, llilšerjeva ulica Sušnik, Rimska oesta, Klanšek, Tržaška cesta. Blsner, Kopitarjeva ulica Blazrik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor Križat in Kotnik, Šišk* 1. .kar,, 0linče. 'Jezeršek, Zaloška cesta