——n Izhaja v Trstu m jeteK ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankov^na pisma se ne sprejemajo. STtdDiŠtTO II lpriTllttTt ul. del Livatolo it. 1,1. Telefon 18-87. 11-----------------■ II--------------------- Posamezne štev. se prodajale pe 8 etet Inserati se računajo na milimetre v liro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. sa vsaki mm. Za več nego lOkratno obj» vo pa po dogovore Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol ie četrt leta razmemo -------------------II Glasilo „Narodne delavske organizacije11 in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Zavarovalnica zoper nezgode. Kakor povsod, godi se nam tudi pri tem zavodu velika krivica. Na podlagi zakona iz leta 1889 so namreč uvedene za posamezne dežele posebne zavarovalnice zoper nezgode za delavce, in te zavarovalnice stoje pod državnim nadzorstvom. V celi Avstriji obstoji 7 takih zavodov, mod temi eden v Trstu za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo. Dalmacija • je po 98%, Kranjska po 95°/0, a Primorsko po 60% slovanska dežela. Ali bi ne bilo naravnost samoobsebi umljivo, da bi morali tudi zavodi, namenjeni tem slovanskim deželam, imeti slovansko vodstvo ? Temu nasproti pa je bilo doslej vodstvo t' ga podjetja v laških rokah, v r kah* ipedentarjev, naših najhujših narodnih nasprotnikov. Tt mu pa ni ravno toliko kriva vlada, ali kakšna druga oblast — kakor bi kdo utegnil misliti, dasiravno je tudi tu nekaj krivde, ker se je potrdil štatut tega zavoda, ki je prava karikatura Statuta — temveč krivi smo si veliko mi sami. Vodstvo tega zavoda je namreč za-up no možem, ki so deloma imenovani, deloma izvoljeni; in sicer volijo v pred-stojništvo delavci šest svojih zastopnikov, ravno toliko jih volijo delodajalci, in ravno toliko jih imenuje vlada. Poleg predstoj-i ištva je bilo treba letos voliti tudi v raz-t odišče. Vsega skupaj pa je bilo treba letos voliti v predstojništvo: delavci in gospodarji vsak po 3 člane in 3 namestnike in sicer v III, IV. in V. kategoriji. Daljo je bilo treba voliti v razsodišče: delavci in delodajalci vsak po enega člana in tri namestnike. Do pred dvema letoma se niso Slo-v i malo ali nič brigali za te volitve, .i.mnjikrat pa, ko so nastopili, prodrli so ■ y< mi delodajalcev v IV. kategoriji s svojim Kandidatom Pustom, ki je bil voljen v predstojništvo, ter s kandidatom Drag. Hribarjem, ki je bij voljen v razsodišče kot član. Pri letošnjih volitvah se je razvila huda borba. Zagnali to se v boj predvsem Italijani s svojo „Lega dei daton di la-voro", ki stoji pod vodstvom zloglasnega Cimadorija. Zalibog se niso vrgli v boj brez uspeha. A tudi Slovani so ob tej priliki zopet pokazali, da so se začeli zavedati važnosti te institucije. Dosegli so prav za prav lep uspeh, ki kaže, da leži bodočnost tega zavoda v slovanskih rokah. Najslabše so izšli iz boja socijalni uemokrati. Zato so se tudi proti tem volitvam pritožili, in kakor čujemo, ne bo ta njih pritožba, brezuspešna. Uspeh volitev je bil sledeči : A. Oelsvci: a- Razsodišče: Izvoljeni Slovani : Ivan Marija Miche-luzzi —Namestniki: Dorčič Ivan, Jeriha Anti n, Karabaič Vladislav s 13 ds ojništvo naš za stopnik delavcev iste kategorije. Tudi v razsodišču ni bil izvoljen slovanski zastopnik delodajalcev, pač pa je prodrl naš kandidat kot zastopnik naših delavcev za razsodišče. Te vol tve pomenjajo znaten korak naprej za nas. Kakor je že zgoraj omenjeno, se do predlanskim še nismo niti zmenili za ta zavod. Pri teh volitvah pa, k]er je bila udeležba na vseh straneh močna, (oddanih je bilo skupno 8654 glasovnic ! !) se je število glasov, oddanih za slovanske kandidate, močno zvišalo; ponekod ie dosi glo petkrat večjo sveto nego zadnjikrat! Posibno se je to pot prebudila tudi bratska Dalmacija, ki je takoj v početku nastopila moško in častno. Najpo-nosnejše se je seveda, kakor vedno, tako tudi v tem slučaju, držala naša vzorna Pula. Začetek je dober. Moško in neustrašeno naprej ! In zgodile se bo, kar se zgoditi mora : da nam ne bodo več tujci komandirali, temveč da si bodemo gospodarili sanu ! " ZVEZA " »SIMM ŽELEZNIČARJEV. I. redni občni zbor ZJŽ. zjž— I. redni občni zbor ZJŽ. se vrši v nedeljo, dne 5. februvarja 1911. točno ob 9 uri dopoludne v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu po sledečem redu : I. Poročilo predsedstva, 2. tajniško poročilo, 3. blagajnišško poročilo, 4. poročilo računskih preglednikov. 5 poročilo nadzorstva, 6. volitev osrednjega upravnega odbora, 7. izpreinemba glavnih pravil, 8. samostojni predlogi, 9. razno. V smislu § 22 glavnih pravil je za pravomočno sklepanje občnega zbora potrebno, da je nazvoča najmanj četrtina rednih člano^ Ge pa ob določenem času, torej ob .9, uri, ni navzočih toliko članov, se vrši eno uro kasneje, torej ob 10. uri drugi občui zbor z istim duevnim redom ob vsakem številu članov. Za veljavno sklepanje o 7. točki dnevnega reda, »izpremembi glavnih društvenih pravil', je treba, da glasuje za predlog dvotretjinska večina. Vabimo članstvo, da se udeleži I. rednega občnega zbora v čim najobilnej-šem številu. Začetek občnega zbora smo nastavili na 9. uro, da ne zamude preveč tovariši, ki pridejo v Trst z brzovlaki državne in južne železnice, ravno tako pa smo se odločili za to uro tudi zato, da se v slučaju, ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen in se mora vršiti drugi občni zbor uro pozneje, zborovanje ne zavleče predaleč čez poldan. Vsekako pa, kakor že rečeno, poživljamo članstvo, da se občnega zbora udeleži točno in polnoštevilno. 'V Trstu, dne 4. januarja 1911. Osrednji upravni odbor ZJŽ. Ivan Škerjanc tč. podpredsednik. z ž— Birokratični kozli v bohinjskem predoru. Uslužbenci državne žele v niče, ki imajo posla v bohinjskem pr doru, s i že neštetokrat prosili za zbobšanje svojih gmotnih razmer in so utemeljevali te prošn e z dejstvom, da je njihova služba že splošno mnogo težavnpjša, kakor pa -luž* a zunaj predora, vsled slabega zraka in vedno naraščajoče vode v predoru pa da postaja od ‘dne do dne še težja in nevarnejša. Resnica pa je, da se uprava državnih železnic do danes še ni zmenila za te prošnje, in da so vsi uslužbenci še vedno v istem položaju, kakor so bili, pa naj bo to potem prožni mojster, čuvaj ali delavec. Posebno pa velja to za vzrav ije-valce proge, katerih menda niti ne poznalo in ne vedo zanje pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu, kakor tudi ne pri c. k. železniškem ministrstvu na Dunaju. Za take stvari ima seveda železniška uprava vednp gluha ušesa, na drugi strani pa mečejo stotisoče v vodo. Taka birokratska umetnost zapravljanja denarja se kaže tudi sedaj v bohinjskem predoru Ni dovolj, da so že enkrat vrgli par sto-tisočakov v vodo, mislijo jih vr.či menda letos zopet nekoliko. Ustrelili so enega kozla, a bil jim je premalo, hočejo ustreliti še enega. Povtčati mislijo namreč ta-kozvani ..kanal-1 za odtok vode iz predora, ker sedanja dva „kanala“ ne zadostujeta več. Ali naj širijo, kakor hočejo, več se pač ne da razširiti, kolikor se pač more. Razširiti se more kanal le za dob-ega pol kubičnega metra, po nekaterih krajih pa komaj za četrt kubičnega metra, a vode pa preostaja za 1‘30 m8. Poplave bodo c„icj ostale Ako bi ž iezn ška uprava res hotela kaj storiti proti tem poplavam, bi morala zgraditi stranski rov, ki bi odvajal vso vodo, ne pa da se krpa in krpa s temi „kanali“, ki stanejo železniško upravo že lepe stotisočake. Namesto da so vrgli te stotisoče proč, naravnost v vodo, nuj bi rajši zboljšali dohodke železniškim uslužbencem, ki imajo danzadnevom delo v predoru in so prav vsled te birokratske umetnosti zapravljanja državnega denarja danzadnem v vedno večji nevarnosti za svoje zdravje in življenje, ne da bi imeli primerno odškodnino zato. Zlasti velja to za vzravnjevalce proge, ki že čakajo na ono ubogo predorsko doklado kakor jetnik odrešenja. Naj bi železniška uprava ne metala na tak način denarja v vodo,' kakor smo rekli zgoraj, pa bi lahko storila svojo dolžnost napram svojim uslužbencem, in še bi ji ostali lepi tisočaki. Ce bodo pa razširjali kanale, bo pa stvar vedno slabša. — Naj le pogledajo v stavbeno kn igo iz let 1904 in 1905, pa bodo videli, kake pomanjkljivosti so navedene tamkaj, kajti delalo se je tako površno, da je bilo joj, in vsak pameten človek mora vedeti, da se bodo ti »kanali" prav vsled onih pomankljivosti in površnosti sčamma sami zasuli. In za take stvari je železniška uprava že izdala sto in stotisoč in jih še namerava izdati, svoje uslužbence pa pusti skoraj poginjati v predoru. Enkrat mora res že b ti konec takim nesmiselnostim, in zato poživljamo ravnateljstvo c. kr. državnih žtdeznic in ravno tako tudi c. kr. železniško ministrstvo, da odpreta oči in se ne dasta več farbati ljudem, katerim ob takih razmerah pač gotovo ni do koristi železniške uprave in varnosti javnega prometa. Pošteno plačajte svoje ljudi in mislite z glavo, ne pa s svojimi zlatimi birokratičnimi ovratniki in pozlačenimi sabljicami, pa ne bo takih kozlov, kakor jih streljate sedaj ! zjž— V predsobi višjega inšpektorja Seemanna pri ravnateljstvu c. kr. državnih ž-leznic v Trstu sedi neki možic po imenu K U s s e r. Ta človek je po svojem službenem značaju kancelist, torej gotovo ne oseba, ki bi bila bogve kako »visoka-*. Mož ima pač poduradniški značaj, kakor še marsikdo drug pri železnici, ki nikakor ne nosi svojega nosu tako visoko, kakor pa ta Kiisser. Mož se zdi namreč sam sebi tako imeniten, da mar- sikdo niti ne more k višjemu inšpektorju, kajti veliki gos jod Kiisser ga ne pusti naprej, češ ker on opravi lahko vse sam. Muž je celo tako časti lakomen, da zelo previdno molči, ako ga ta ali oni imenuje .Herr Oberinspektor1*, misleč, da ima v resnici Seemanna pred seboj. Ia to se dogaja ravno tako železničarjem, ki na poznajo osebno Se manna, kakor tudi drugim s rankam iz občinstva, s katerim obču|e ravno tako. kakor da bi bil on sam višji inšpektor. Z ozirom na vse to pač res smemo zahtevati, da ravnateljstvo takoj ukrene vse potrebno, da ta Kiisser ne bo več veljal za višjega inšpektorja Seemanna, kar se zgodi najboljše stem, da se Kiisser kratkomalo upokoji, ker je itak zadnji čas, da izgine s tega mesta, če pa to ne, naj mu pa ravnat ljstvo kot uslužbencu, ki občuje s strankami, naloži, da nosi uniformo, da bo občinstvo vedelo, da ima opraviti s poduradnikom, ne pa z višjim inšpektorjem ! zjž— Iz kurilnice drž. železnice v Trstu. Kakor imamo priliko opazovati, imajo nemškutarji in rdečkarji v naši kurilnici neko priv posebno dopadajenje na našem »Narodnem Dela cu\ kajti nosilo ga v žepu, dasiravno ga niti čitati ne znaio, temveč ga morajo dajati Slovencem, da ga jim prečitajo in raztolmačijo. Sicer zaničujejo nas Slovence, a ko jih primejo naši časniki, potem smo jim pa le dobri. Tako n. pr. je bil gospod Supanz tako vesel, da je „Nar. Delavca" nosil v žepu in ga dajal drugim, da mu ga prestavijo. Je pač ttžava s temi trdimi nemškimi bučami. Naši ljudje znajo skoraj vsi po tci jezike, nemci pa niti svojega na pošteno. In drugi, ki tudi tako rad brusi svoj jezik, je velik socialni demokrat, ki je ros dober mož, ampak samo sam zase. Mož namreč je na vsakem shodu, tako da bi človek mislil, da mora biti navdušen za socialno demokracijo, da kar cvili navdušenosti, toda stvar je druga. Mož se namreč peča prav rad z loterijo. Ima vedno pri sebi kake ure, za katere prodaja številke. Zato pa je tudi na vsakem shodu, da tam najde največ kupcev za številke. Zato je tudi najbrž bil proti podpori, ki naj bi jo dobil oni tovariš, kateremu so strgali nabiralno polo, ker se je bal, da ne bi potem prodal loterijskih številk za svoje ure. Te ure mu je oponesel že svoj čas neki njegov sodrug na nekem shodu, rekoč, da prihaja na shod le zato, da proda vtč številk, nakar mu je ta navdušeni socialni demokrat odgovoril, da mora gledati na svoje interese. Spoznali so ga najbrž že tudi socialni demokrati sami, kajti ko ga je tožil neki slovenski strojevodja, {katerega je psoval z „windischer Schuft“, in je ta rdeči psovač bil obsojen ter je moral plačevati stroške, je prosil predsednika skupine, naj bi mu podpisal prošnjo za podporo iz društvene blagajne, da bi plačal stroške, pa mu predsednik ni hotel storiti ničesar in je moral tako sam plačati za svojo inteligenco in oliko stroške pred okrajnim in deželnim sodiščem. Kaj ni res tako, vi veliki socialist, gospod Stohler ? Taki ljudje naj pač rajši drže jezik za zobmi, ne pa da bi opletali znjim po drugih, kajti sicer ga jim bomo pristrigli še bolj ! — zjž Sužnost v kurilnici drž. železnice na Jesenicah. Marsikaj se čuje iz kurilnice c. kr. drž. železnice na Jesenicah in so to take stvari, da jih človek ne more verjeti. Ali resnične so pa vendarle. Kar se dogaja z delavstvom v kurilnici, je res že tako nesramno, da presega že vse meje. Kako 86 delavstvo izkorišča in izrablja do zadnje trohice moči, kaže najbolje sledeče : Ko se je otvorila nova železnica, je bilo ob tedanjem začetnem prometu, ki je bil mnogo manjši, kakor je pa sedanji, v jeseniški kurilnici 36 kurilniških delavcev. Tačas je bil načelnik kurilnice Slovenec Sluga. Danes je pa načelnik kurilnice neki nemškonacionalni zagrizenec Granzer, ki ne zna niti besedice slovenske in misli, da nima pred seboj de- . . v’ -f' ‘r /•,- ■ -. »NARODNI DELAVBC* lavcev, temveč same sužnje, da sme žnjimi delati, kar se mu zljubi. Vsak človek, tudi če ni železničar, mora vedeti, da se je promet na progi Jesenice-Trst zelo povečal od časa otvoritve železnice, S povečanjem prometa se je tudi pomnožilo delo v kurilnici. Ali glejte! Ob otvoritvi železnice je opravljalo ono manjše delo 36 mož, danes pa, ko se je promet skoraj podvojil, pa opravlja to delo 19 mož ! Razumljivo je potem, kako priganjanje, kako kričanje in pritiskanje mora vladati v kurilnici, da opravi polovica manj ljudi še enkrat toliko dela, kakor prej. Da, niti toliko časa ne puste delavcem, da bi se pošteno najedli. Granzer ima namreč namestnika, ki je še bolj granzerski kakor pa Granzer sam, namreč strojnega mojstra Trunčnika, ki ravna z delavstvom hujše, kakor z živino. V zadnjem času menda hoče delavce naravnost sestradati, da bodo lakote onemogli pri delu. Zgodilo se je dne 22. decembra 1910, da je prišel ta priganjač razgrajati nad delavci, ki So razkladali premog. Bil je ravno čas za obed. Trunč-nik, ki ima vedno čas napolniti si svoj trebuh, je kratkomalo zavpil: „voz mora biti prazen", in delavca, ki sta razkladala voz, sta se tako bala tega priganjača, da se nista upala iti jest, temveč sta dalje razkladala voz. Pri tem je seveda pošel čas za obed in reveža sta morala brez jedi delati od 7. zjutraj pa do 7. zvečer. Še živina ima svoj čas za to, da se naje, le delavec v kurilnici državne železnice na Jesenicah ga nima in to po krivdi takih nesramnih priganjačev, kakor je omenjeni Trunčnik. Je to lumparija, da se delavstvo izrablja na tak način, in temu Trunčniku bomo posvetili, da bo pomnil, da delavec ni njegov suženj. Prišli mu bomo do živega in to tako temeljito, da mu bo prešlo za vedno veselje, da bi na ta tak ne- i sramen način priganjal in pritiskal delavstvo. Ravno tako pa tudi Granzerju. Kako ta človek „ljubi“ delavstvo, naj pokažemo le z enim slučajem, ob priliki pa jih povemo še več. Neki delavec je prosil na podlagi zdravniškega spričevala za lažjo službo v kurilnici Granzer pa mu ju rekel, da naj gre kar na Dovje v cementno tovarno, češ da mu je tam preskrbel že lažjo službo. Tako se ta nemškonacionalni privandranec norčuje z ubogim delavcem, ki je bil že pet let pri železnici in 3 leta v provizijskem fondu. Dotičnik je dobil lažje delo v drugi kurilnici državne železnice, a gotovo bi mu ga bil Granzer odjedel, če bi ga bil mogel. Tako delata torej ta Granzer in njegov pomagač Trunčnik z delavstvom v kurilnici. In zakaj vse to priganjanje, zakaj vse to nesramno šikaniranje in pritiskanje, zakaj vse to krvavo izkoriščanje in izrabljanje? Seveda — remu-n e r a c i j a ! Saj sta oba ta priganjača dobila ob novem letu baje vsak po 700 K remuneracije ! Zato naj pa ubogi delavec lakote črka na delu kakor pes na cesti, da dobi kurilniški načelnik in njegov glavni priganjač mastne remuneracije 1 To je škandal, da večjega škandala ni! Sramota za ramateljstvo c. kr. državnih železnic, da trpi take škandalozne razmere, sramota za c kr. državno železnico, da se morejo pri njej dogajati take nesramne lumparije ! zjž. — Čifutsko izkoriščanje pri drž. železnici v Gorici. Čitali smo v neki številki »Narodnega Delavca” o razmerah v Gorici, v kateri nekdo hvali tamošnjega kuiilniškega načelnika, češ da je dober človek, česar pa im ne priznavamo. Načelnik Mrazek, rodom Čeh, je bil v začetku vsem simpatičen, ker ga še nismo poznali, Potajil se je namreč ; a dolgo se ni mogel premagovati in igrati te komedije. Kmalu je slekel tujo ovčjo kožo ter začel kazati svoje starokopitne nazore in rožičke. Prejšnji načelnik Neudeck je bil res zelo pristranski. Kogar ni mogel trpeti, ga je hotel skoraj uničiti. Kar se pa tiče zaslužka, se je pa vendar potegnil za osobje, rekoč, da ta zaslužek, ki ga imajo tu zaradi hude in slabe proge, tudi pošteno zaslužijo. Ko pa je Mrazek prevzel njegovo mesto, so se pa precej pokazale velikanske diference v zaslužku strojnega osobja. Osobje in sicer strojevodja je zaslužil prej mesečno 90 do 100 K premogovne premije, kurjači pa 30 do 60 K. Številke se zde mogoče komu res visoke; a pomisliti se mora trpljenje, odgovornost in trud tega osobja, ki prevozi toliko predorov v grozovitem dimu. V kratkem oslabi na očeh, nazadnje ga potisnejo v delavnico za delavca, kjer ne more potem tudi več tako napredovati (avanzirati), kakor prej Ko se je deputacija obrnila do Mrazeka, da to ne gre, da bi se vozilo za kvečjemu do 30 K premije, jim je odgovoril, da diugje še tega ne zaslužijo, kar pa seveda ni resnično. Poudarjal je ta dobrosrčni gospod (?), da tega še nikoli ni bilo, da bi delavec, t. j. snažilec lokomotiv in kurjač imel 3 krone dnevne plače. Rekel je, da so imeli delavci v Dalmaciji, seveda pod njegovim vodstvom, samo 1 K 60 h na dan in se niso nič pritoževali. Tu se vidi, kako odira ljudi in jim v tej neznosni draginji celo življenja ne privošči. Okolu novega leta je kakor besen letal okolu in vpil; to pa menda samo zato, da ne bi prišel kdo k njemu prosit za povišanje plače. Sploh pa za novo leto ni dobil nihče od delavcev nič, kar se še pod nobenim načelnikom ni prigodilo. Čuje se, da se je baje nekaj izjavil, da kdor ima 4 K na dan, mora čakati 2 leti za povišanje 20 vinarjev; za kogar pa to ni, pa naj gre, saj jih lahko dobi 200 drugih. Zdaj imamo tu angleški premog, katerega bo pa kmalu zmanjkalo. Prihranilo se ga je nekaj tisoč ton, ker ga dobi strojno osobje v manjši meri. Prej so ta prebitek razdelili med strojno osobje, Mrazek pa, kakor vsi njegovi izkoriščevalci, tega noče razumeti. Pa saj se poznamo. On bi menda rad dal ta prebitek direkciji na razpolago, ki bi ga gotovo tudi sprejela ; kajti tudi tam sedi neki novi židovski gospod Mauthner. Odstotke od navedenega premoga dobi potem Mrazek, kar pa toliko pomeni, kakor bi bilo nam ukradeno. Radovedni smo, kako bomo dobili ta prihranjeni angleški premog nazaj, za kar pa nimamo veliko upanja. Kar se pa tiče premoga za dom, dobijo uslužbenci za drag denar skoraj samo kamenje in po vrhu še slabo mero. Govori se, da je Mrazek gotovo pozabil tisti pregovor, ki pravi: dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Koši so že taki, kakor kaki naprstniki šivilj, drva pa drobna kakor slama. Ca se kdo pritoži, pa osorno odgovori, da naj ga v mestu kupijo, kjer dobijo boljšega. Tudi varčen zna biti ta dični načelnik. Za kurjavo lokomotiv odloči tako malo lesa, da stem škoduje strojnemu osobju, ki mora zato porabiti več svojega premoga. To je že skrajna nesramnost. — Zadnji čas je opažati med osobjem neko resignacijo. Vsi opravljajo svojo službo prisiljeno. Temu se pa m čuditi, kajti tare jih skrb za vsakdanji kruh in so radi silne draginje primorani delati dolgove. Prišlo je že tako daleč, da se otroci železniških uslužbencev kar na cesti stepejo za kruh, nad čemer se že drugi ljudje zgražajo. — Pomisliti je, da mora strojno osobje zunaj zelo drago živeti. Ako si ne privošči potrebne hrane, ne more sploh opravljati svoje službe. Kakor se vidi, taki ljudje, ki mislijo samo na bedo in z jezo opravljajo službo, niso več tako zanesljivi v tem težavnem poklicu. Zatorej je v interesu občinstva, ki hoče varno potovati, in naloga slovenskih poslancev, da pomorejo temu skrajno izkoriščanemu osobju, da zasluži vsaj toliko, da zamore pošteno živeti. To velja seveda za' proge tržaške direkcije. Za zgled naj si vzamejo zaslužek strojnega osobja južne železnice ! zjž — Socijalno-demokratična javkanja. Prejeli smo sled. če pismo, ki je priobčujemo doslovno : „ Organizacij a železničarjev v Trstu ! — Poslali smo na Vašo organizacijo z nastopom leta en iztis Na šili Zapiskov v naročitev, a smo ga dobili nazaj z opazko »retour“. Resje, dani dolžnost nikogar, abonirati socijalnodemokra-tična glasila in revije, kunstatiramo pa, da je skrajno želostno, ako nam organizacija železničarjev v Trstu ne odvzame niti enega iztisa. Morda ni praktično, da list naroča organizacija, mislim pa, da je moralna dolžnost odbora organizacije, da dela na to, da se posamezni pripadniki organizacije naravnost naroče. Obračani se torej na oobor, da v tem zmislu posreduje, da naznani pred koncem tega mesca naslove onih železničarjev, ki se na list naroč;, ali od katerih je p ičakovati, da bodo list držali. Naši Zapiski stoje pred zadnjim le toni izdajanja, ako se bo socijalnodemo-kratična stranka tako obnašala, kakor se je do sedaj. Moram z obžalovanjem kon-statirati, da so naročniki na Naša Zapiske po ogromni večini inteligentje liberalnih vrst m da bi morali revijo še pred 1./2. ustaviti, ako bi se vzdrževala po pripad-nikli socijalnodemokratičnega mišljenja tako, kakor do sedaj. Pričakujemo Vaše pomoči, saj apeliramo na Vas ne iz sebičnih motivov privatnega podjetnika, marveč kot zastopniki socijalnodemokratično stranke, ki žrtvuje mnogo na delu in stroških, da ima stranka vsaj edino revijo. S sodružnim pozdravom Dr. H. Tuma." Konstatiramo, da gospod sodrug dr. Henrik Tuma ni podal na naslov naše organizacije nobenega izvoda „Naših Zapiskov", da je torej naslovil svoje javkanje na popolnoma napačen naslov. Je pač mislil socijalno - demokratično železničarsko organizacijo, ki se tako prokleto malo • briga za njegove »Zapiske", da jo mora na tak način priganjati. Je pač res žalostno to. Prosimo pa gospoda sodruga dr. Tumo, da naj v bodoče naslavlja taka lepa pisma tja, kamor spadajo, na socijalnodemokratično organizacijo železničarjev, ali pa kar na Kopača samega. Če ne ve naslova, mu ga povemo: Jože Kopač, soci-jalni demokrat, Trst, ul. Boschetto št. 5., nas pa naj le pusti v miru. zjž. — Prevajalne določbe za sluge pri blokovih signalih juž. železnice. V zvezi s cirkularjem 564 A 1910 posameznim letnikom čuvajev priznanim skrajšanjem čakalnih dob, se dovoljujejo slugam pri blokovih sigoalih nasledoje skrajšave napredovalnih rokov in sicer : 1. Dne 1. julija 1905 v plačno stopnjo K 960‘— vstopivšim slugam pri blokovih signalih v plačni stopnji K 1300*— za 1 leto; 2. dne 1. julija 1906 v plačno stopnjo K 960*— vstopivšim v plačni stopnji K 1200*— za pol leta in plačni stopnji K 1300*— za pol leta; 3. dne 1. julija 1907 v plačno stopnjo K 960*— vstopivšim, ki so sedaj še v plačni stopnji K 1110*—, v plačni stopnji K 1100*— za pol leta in v plačni stopnji K 1200*— za pol leta; 4. Dne 1. julija 1906 v plačno stnp-njo K 840 — vstopivšim, ki so dne 1. julija 1910 napredovali v plačno stopnjo K 1100*—, v p’ačni stopnji K 1100'— za pol leta in v plačni stopnji K 1200’— za p o 1 1 e t a ; 5. dne 1. julija 1906 v plačno stopnjo K 840*— dospevšim, ki so sedaj v plačni stopnji K 1000* — za pol leta, v plačni stopnji K 1100'— za eno leto in v plačni stopnji K 1200*— za pol leta; 6. dne 1 julija 1905 v plačno stopnjo K 720*— dospevšim, ki so bili z dnem 1. januarja 1909 uvrščeni v plačno stopnjo K 900 —, v plačni stopnji K 90o*— za pol leta in v plačni stopnji K 1000*— za pol leta; 7. dne 1. julija 1906 in dne 1. julija 1907 v plačno stopnjo K 720*— vstopivšim, ki so bili s 1. januarjem 1909 uvrščeni v plačno stopnjo K 900'—, v plačni stopnji K 900'— za pol leta. Diferenčni zneski, ki se izkušajo vsled te uredbe pri posameznih plugab. blokovih signalov do 31. marca 1911, se izplačajo dne 28. februvarja 1911, pri čemer se odtegnejo obenem v Statutu določeni doneski za penzijski fond in drugi predpisani odbitki. Tudi to je ena izmed pridobitev zadnje pasivne resistence. zjž. Prihranki in predujmi pri juž. železnici. Južna železmca ima za svoje uslužbenstvo nekako „hranilnico in posojilnico", v katero uslužbenci južne železnice morejo vlagati svoje prihranke, iz katere pa morejo dobivati tudi posojila, oziroma predujme. V zadn em cirkularju lanskega leta razglaša generalno ravnateljstvo oziroma upravni svet južne železnice spcjra-zumno z upravnim odborom ta »hranilnice in posojilnice", da se d >loča od 1. janu-varja 1911 obrestna meri za vse hranilne vloge po 5"/„ in obrestna mera za vse nove predujme pa S1///«. Obenem je pa upravni odbor ta „hranilnice in posojilnice*1 tudi razglasil, da se najvišji znesek za vloge zvišuje na K 50.000. — Ta. dva kratka razglasa nista tako brez pomena, kakor bi človek mislil na prvi pogled, kajti- oba prav jasno kažeta, kake ..lepe" razmere vladajo pri južni železnici. Kakor je pač povsod in ne more biti drugače, denarni zavod tedaj zvišuje obrestnfo mero za vloge, kadar rabi — denarja, ko se množe posojila, katerih ne more zavrniti, ne da bi trpel na svojem ugledu. ..Hranilnica in posojilnica" južne železnice torej potrebuje denarja, zato izredno visoka obrestna mera za hranilno vloge po 5°/0, saj toliko ne plača noben drug denarni zavod, k večjemu morda le po 4l/s°/o. Na drugi strani pa se zvišuje tudi naj viši i znesek za hranilne vloge na 50.000 K. Ker ta denarni zavod južne železnice sme sprejemati hranilne vloge le od uslužbencev južne železnice in sme dajati posojila tudi le uslužbencem južne železnice, je jasno z ozirom na zgornja dva razglasa, da na eni strani del uslužbenstva južne železnice™ vedno bolj in bolj potrebuje — posojil, da torej gmotno nazaduje, na drugi strani pa zopet vidimo, da je del uslužbenstva južne ždeznics, kateremu se godi tako imenitno, da je bilo treba zvišati najvišji dovoljeni znesek za hranilne vloge na 50.000 K. Ker dotičniki pač najbrž nimajo vsega svojega denarja vloženega v »hranilnici in posojilnici" južne 'železnice, temvtč gotovo tudi še kje drugod kaj, potem si pač lahko mislimo, da se tem uslužbencem južne železnice ne 1 godi ravno najslabše. Vprašamo naj le še, kje je pač dobiti te srečneže in nesrečneže ? Mi smo seveda trdno prepričani, da so to samo razni premikači, skladiščni, prožni in drugi taki delavci, potem sprevodniki, kurjači, morda tudi toliko in toliko pod-uradnikov, kak nižji uradnik, katerim ni zadostoval dosedanji najvišji znesek za hranilne vloge in so zato zahtevali, da se mora ta znesek zvišati, da morejo vložiti v hranilnico vsaj do 50.000 K ; nasprotno pa je tudi gotovo, da morejo biti edino le gospodje, ki imajo tako*le nad 6000 K plače, tako nesrečni, da si morajo izposo-jevati denar iz »hranilnice in posojilnice" južne železnice. Toda šalo na stran ! Jasno je, da plačuje južna železnica nekaj svojih uslužbencev tako dobro, da jim je mogoče prihraniti 50.000 K in več, dočim pa živi večina ostalih uslužbencev v takih razmerah, da si mora iskati posojil. A komu hoče tu pomagati južna železnica ? Morda onemu, ki išče posojila? Hm! Po 51/2°/0 se kje drugod tudi dobi posojilo, a po 5°/0 obresti pa ne plačuje noben denarni zavod za hranilne vloge. Torej revež, ki išče posojila, naj plača v domači »hranilnici in posojilnici" južne železnice ravno tako velike obresti, kakor kje drugje, in naj si stem, da je prosil posojila, še nakoplje „črno piko" pri ravnateljstvu, kjer so visoki gospodje mnenja, da mora vsak izhajati z onimi vinarji, ki jih dobi od južne železnice, oni pa, kateremu daje južna železnica toliko, da more prihraniti 50.000 K. pa naj dobiva v isti domači »hranilnici in nosojilnici" za svoje hranilne vloge več, kakor da vsak drug denarni zavod ! Torej tistemu, ki ima itak že dovolj, nasuj še več, onemu, ki nima nič, pa vzemi še tisto, kar nima ! Prav tako, kakor v sv, pismu! — Ako bi bilo južni železnici v resnici kaj na tem, da pomaga svojim zadolženim uslužbencem, hi znižala obrestno mero za hranilne vloge na visokost obrestne mere drugih denarnih zavodov in bi prav za toliko tudi znižala obrestno mero za posojila, da bi uslužbenec, ki rabi posojila, dobil to posojilo res po nižji obrestni meri, kakor pa kie drugje. To bi bila res ugodnost za uslužbence južne železnice, stem bi uprava južne železnice res pokazala, da ima kaj smisla za socijalne razmere svojega uslužbenstva. Tako pa le kaže, da hoče slej kakor prej izkazovati vso svojo ljubezen le tistim, ki jim itak že daje vse mogoče ugodnosti, svojemu visokemu uradništvu. dočim naj pa nižji uslužbenec gaga ali pa utone. Na ta način pač uprava južne železnice ne bo svojim uslužbencem zbrisala madeža, ki gi imajo med svetom po njem krivd!, vsled njenega skopuškega .sparzistema , da ne velja več stari rek: ima dolgov, kakor kak c. in kr. oficir, temveč se pravi le : »tiči v dolgovih, k a k o r k a k c. kr. priviligiran južni železničar!" --------- } . ft zjž. — Oproščen. Dne 27. avgusta 1910 se je dogodila nesreča pri uvoznem menjalniku na kolodvoru v Bohinjski Bistrici, da sta trčila skupaj dva vlaka. Ta nesreča je imela svoje neljube posledice tudi za prizadeto železniško osobje, ki se je moralo zagovarjati pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Med prizadetimi je bil tudi tovariš Anton Komac, ki je b i tačas končnik pri prizadetem vlaku. Po dolgotrajni, sedemurni razpravi, v kateri je zagovarjal tov,.Komaca ljubljanski odvetnik g. dr Vladimir Ravnihar, je bil Komac ojiroščen, dočim pa ie bil uradnik na bistriškem kolodvoru, ki je služboval tisti dan, obsojen na 5 dni. ogibalni čuvaj pa na 1 mesec zapora. Državno pravdništvo se proti oprostitvi tov. Komaca ni pritožilo in je oprostilna razsodba že postala pravo-močna Tako je naš tovariš ušel nesreči, v. katero bi bil padel popolnoma po nedolžnem, kakor se pač navadno zgodi pri železnici pri vsaki nesreči nižjim uslužbencem. Z. J. Ž, je seveda Komacu kot svojemu članu zagotovila v smislu svojih pravil pravovarstvo in tudi nosi ne ravno majhne stroške zagovorništva, a je pokazala stem, da je pripravljena braniti pravice in koristi svojih članov do zadnjega. zjž. - Občni zbor podružnice ZJŽ — »Maribor** se je vršil na Kraljevo, dne 6. januarja 1911 v mali dvorani »Narodnega doma" v Mariborn. Navzočih je bilo 39 članov, a občnega zbora sta se ud ležila tudi zastopnik tržaške centrale in kot gost podpredsednik podružnic" jug -slovanskih železniških uradnikov v Zidanem mostu. Občni zbor je otvoril predsednik podružnice tov. Kejžar, ki je pozdravil navzoč s in potem pori čal o delovanju podružnice v poteklem It tu. Podružnica šteje sedaj 103 člane, v poteklem lttu je izplačala dve podpori in poskrbela v enem slučaju za pravovarstvo, drugih važnejših dejanj članstvo ni zahtevalo od vodstva »NARODNI DELAVEC" 3 podružnice in je odbor posvečal velik del svojega delovanja utrditvi podružnice in agitaciji. Ko se je nato Se prečital zapisnik ustanovnega občnega zbora in je tudi blagajnik podal prav zadovoljivo poročilo o podružničnih prejemkih in izdatkih, je bila stem prva točka dnevnega reda — poročilo odbora — izčrpana. Nato se je izvolil novi odbor. Po volitvi odbora je odposlanec centrale v imenu centrale pozdravil navzoče in čestital podružnici na Djenem vztrajnem in smotrenem delovanju, ki kaže vedno lepše uspehe, in izrazil svoje trdno prepričanje, da morajo biti ob takem delovanju uspehi tudi v bodočnosti vedno lepši! Zastopnik »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov11 je v daljšem zanosnem govoru govoril o stremljenjih naše zveze in poživljal železničarje h krepkemu sodelovanju in edinstvu med našim železničarstvom. Zborovanja se je udeležil tudi g. dr. S., ki je izjavil v imenu svojih slovenskih tovarišev odvetnikov, da bodo tudi v tekočem letu radovoljno prevzeli brezplačno pravovarstveno zastopstvo članov podružnice. Zborovalci so to prijazno izjavo vzeli z zadovoljstvom in primerno zahvalo na znanje. Ker je bil stem dnevni red občnega zbora izčrpan je predsednik zaključil občni zbor s ponovnim pozivom, nai se člani čim najožje oklenejo svoje podružnice in ji s primerno agitacijo privedejo vedno več novih članov, da se bo podružnica razvijala vedno lepše in krepkejše. — Po občnem zboru se je razvila v istih prostorih prav vesela domača zabava, katera je ob mnogobrojni udeležbi železniških in zasebnih uradnikov ter drugega občinstva traiala prav do jutra. Ko zaključujemo poročilo o tem občnem zboru, si ne moremo kaj, da ne bi izrekli na tem mestu svojega posebnega priznanja predsedniku podružnice tov. Kejžarju in celemu podružničnemu odboru za njegovo težavno in požrtvovalno delovanje in vzorno vod stvo podružnice, kateremu se je zahvaliti, da je podružnica pokazala že v prvem letu tako lep vsestranski razvoj, obenem jim pa kličemo: le še tako krepko in vztrajno naprej, da bo naša mariborska podružnica vedno in vselej nepremagljiv branik jugoslovanskega železničarstva na naši skrajni, najbolj ogroženi narodni meji '■ zjž. — Zahvala. Podpisani se naj-prisrčnejše zahvaljujem »Zvezi jugoslovanskih železničarjev" na izredni podpori, ki mi jo je podelila z dobrohotnim namenom, da mi omogoči nakupiti šolske knjige mojemu sinu, ki pohaja gimnazijo v Gorici. Še enkrat najprisrčnejša hvala! Obenem pa priporočam svojim tovarišem železničarjem kar najtoplejše, da pristopijo kot člani k Zvezi, ki na tak lep način kaže, kaka mora biti prava železničarska organizacija, da pomaga svojim elanom v slučaju potrebe. Naj druge organizacije izkažejo toliko pcdpor, kakor jih je izkazala Z. J. Ž. v tem kratkem času svojega obstoja. Naj pokažejo to sociialisti, če morejo ! Ivan Tomšič čuvaj drž. železnice v Dutovljah, zjž— Akord pri južni železnici, to je nekaj takega, kar je že zdavnaj zaslu žilo, da se vrže med st»ro šaro. Delavci se namreč trudijo celo leto, vse vleče, kakor črna živina, a kaka razlika potem med prejemki! Nekateri dobe 20 do 30 K drugi pa 4 do 5 K. Ali je to kaka pravica ? ! Bolje bi bilo, da bi se primerno zvišale dne>ne mezde, kakor pa da se na tak način razburja delavstvo, ki se čuti pn vsej pravici prikrajšano. Kes morejo biti dobri računarji tisti, ki računajo akord tako imetno. da nekaj ljudi dobi vs°, vsi drugi pa nič ali pa skoraj nič. Vse to se ponavlja leto za 1 tem in prikrajšani delavci so lahko razburjeni, ko vidijo, kako kričeče čudno s« deli ta akord. Z vso pravico zahteva delavstvo, da se odpravijo takoj te krivične razmere. Pravica mora biti za vse enaka, ne pa da bi imel eden vse, drugi pa nič Pravično jo tudi, da se onemu, ki je bolan, ne odtegne akord za čas njegove bolezni, temveč da dobi ravno toliko, kakor drugi. Drugi ne bodo zaradi njegovega dtla bogatejši, revež pa, ki je bil bolan, pa je še bolj potreben kakor pa tisti ki je zdrav. Gotovo pa ni pravično, da naj bi dobil tisti, ki ni bil bolan je delal samo pol leta, ravno toliko, kakor oni, ki je delal 10 mesecev ali več. Tu je treba pravične razdel tve. To 8o le nekatere stvari o razdelitvi akorda, a v eni prihodnjih številk izpregovorimo obširnejše o akordu sploh. zjž— 1. ples ZJŽ. se je vršil v soboto dne 7. t. m. zvečer v krasno ozaljšanih prostorih .Dalmatinskega skupa“ v ulici Sanita v Trstu. Udeležba sicer ni bila naj--večja, a vendar prav povoljna, a bila bi gotovo tolika, da bi bili prostori premajhni, ako bi bil ples dovoljno naznanjen občinstvu. Ako hočemo biti popolnoma odkritosrčni, moramo tudi reči, da je bila vstopnina nčkoliko previsoka, kajti dandanes, v časih današnje draginje, računa občinstvo tudi z najmalenkostnejšimi zneski. To pa so seveda le tako mimogredne pripombe. na katere se bo ZJŽ v prihod-njosti gotovo ozirala pri enakih ali podobnih prireditvah. Sicer pa moramo reči, da se je ples obnesel kar najboljše. Ves čas je vladala med udeležniki najveselejša domača zabava, plesalo se je z največjo vnemo in bilo je poskrbljeno tudi za vse drugo, česar je treba pri taki prireditvi. Z JZ. je dosegla s svojim plesom pred vsem lep moralen uspeh, dasiravno gmotni uspeh morda ni bil tako sijajen, prepričani pa smo, da se bodo v bodoče tudi v tem oziru, kakor se je dosedaj na drugih poljih, pridruževali lepim moralnim tudi lepi materialni uspehi. Kdo bi si bil pred par leti mogel misliti, da je v Trstu kaj slovan-skonarodnih železničarjev, ki bi si upali to povedati tudi javno, a letos tvore ti železničarji že močno, uzorno strokovno organizacijo, nastopajo z javnimi shodi, javnimi veselicami, plesi in drugimi enakimi prireditvami! Da, ko se utrga skala v hribu in se začne valiti navzdol, je ne ustavi nič več ! Kakor smo torej že rekli večkrat, ZJŽ napreduje od dne do dne, in prireditev njenega I. plesa je tudi dokaz njenega napredka. Le tako naprej, vedno za enim končnim ciljem — združitvijo vsega jugoslovanskega železničarstva v eni skupni organizaciji, v kateri bo dovolj moči za obrambo vseh pravic in koristi jugoslovanskega narodnega železni- /» o por vQ zjž- Kar je iskal, je našel! V skladišču državne železnice v Gorici je neki skladiščni mojster F er ti n, ki ima »lepo" lastnost, da prav rad zatoži delavca, če ga le more, in da delavce sploh šikanira. kolikor se le da. Ima pa ta Fertin še drugo »lepo" lastnost, da se ga namreč prav rad — »naleze" in sicer »ta kratkega", potem pa lepo zaspi spanje — pijanega. Bilo je tako n. pr. v nedeljo. Fertin je prišel precej natrkan v službo in ker ga ie mučila huda *eja, si je poslal po četrtinko litra — žganja (»Feuer-vvasser"). Popil je hitro to .ognjeno vodo", ki pa ga je zdelala, da je zaspal. Delavci so medtem dokončali svojo delo in čakali nadaljnih povelj. Ko ie Fertin najslajše . smrčal, so ga prišli delavci dramit, naj jim odkaže delo, pri čemer so mu pa tudi pošepetali na uho, da mu prihaja v obisk j skladiščni uradnik, ki je bil obveščen o ' Fertinovem napornom „delu“. Kako sta se j uradnik in Fertin kaj pogovorila, nam ni znano, a hudega pa se mu menda ne bo zgodilo, kajti Fertin zna že dobro gladiti po dlaki, da se pomiri razburjena kri. In i to ie prav lahko, saj ima Fertin prakso j v pomirjevanju krvi, saj so jo tudi njemu 1 že večkrat pomirjevali, posebno pa tedaj, j ko jih je v neki gostilni dobil par gorkih , za svoj dolgi jezik, da se mu je precej ; dolgo poznala sled nsd očesom, v^e se j Fertin ne spominja več, mu pa mi lahko pevemo, kdai in kie je zahajal v to »prak : tično šolo". Obenem mu pa tudi svetujemo, da naj se poboljša, da naj pusti delavce v miru, naj jih ne tožari in ne šikanira, kajti sicer se mu zna prigod ti, da ,ga bodo kedai prebudili tako nemilo iz njegovega službenega spanja, da ne bo potem imel nikdar več prilike prespati svojih mačkov v skladišču c. kr. državne železnice. Domače vesti., d. — Vsem naročnikom in bralcem .Narodnega Delavca" naznanje! Z ozirom nato, da ima NDO vsled pra-osnove svojega notranjega poslovapja pa tudi vsled preorganizacije same kot take toliko silnega posla, da mora vse svoje i’azpoložljive moči porabiti v ta dva namena, ako hoče, da se vse te stvari urede še tekom meseca januarja in se začne novo poslovanje popolnoma redno in točno z začetkom prihodnjega meseca, je sklenil odbor NDO, da »Narodni Delavec", katerega urejevanje zahteva precejšen del orga- . nizi-cijske moči, ne izide prihodnja dva tedna, da se morejo v tem času sicer pri listu zaposlene moči porabiti tudi v gornja dva namena. »Narodni Delavec" izide zopet v petek, dne 3. febru-varja, in bo od tedaj redno zopet izhajal v kolikor mogoče povečani obliki ! vsak petek Prosimo torej, da vzamejo naročniki lista to pojasnilo naznanje! Uredništvo in uprava »Narodnega Delavca", d— Stavka premikačev v prosti i luk’. Že leta 1909 so uslužbenci c kr. 1 javnih skladišč zahtevali od uprave c. k. javnih skladišč, da se jim zboljšajo njihove mezdne in sploh službene razmere. Stvar se je vlekla silno dolgo. Nekak odgovor, a neobvezen, je prišel potem meseca februarja 1910. Končni odgovor je prišel šele potem sredi leta 1910, a tudi ta odgovor ni prinesel delavstvu rešenih zahtev. Trgovinsko oz. finančno ministrstvo je pač ugodilo nekaterim manjšim zahtevam, nastavilo je nekaj uslužbencev stalno, nadalje je skrajšalo čas za dosego pokojnine in tudi za pokojnino določilo nekoliko zvišani temelj, namreč 80°/0 zadnje plače. Razumljivo je, da se delavstvo s temi malenkostnimi zboljški ni moglo zadovoljiti, in to temanj, ker ogromna večina delavstva ni prišla do teh poboljškov, temveč so bili samo nekateri izvoljenci tako srečni, da so bili deležni teh dobrot. Na cedilu so pa ostali pred vsem oni delavci, ki največ trpe pri svojem delu, in to so premikači. V najhujši zimi, najhujši burji, v dežju in najhujši vročini, vedno mora biti premikač zunaj na prostem, a ko pridejo lepša vremena, tedaj pa ga pošljejo iz proste luke, kajti tačas ni dela zanj, tačas ga ne rabijo v prosti luki, kajti v tistem času, v lepem poletju, se delo v javnih skladiščih nekoliko skrči in ker premikač ni stalno nameščen, ga pošljejo „na špas". Razumljivo je, da je ob takih razmerah moralo zavreti med Dre-mikači. Vrelo je in vrelo in končno je vendar le izbruhnilo. Provizorični premikači so dne 28. decembra 1910 predložili upravi c. kr. javnih skladišč sledečo spomenico : »Podpisani provizorični premikači, uslužbeni pri c. kr. javnih skladiščih v Trstu, pooblaščeni po vseh premikačih brez razlike, si usojajo zahtevati od slavne uprave sledeče poboljške : 1. Zvišanje svoje mezde za 20°/0; 2. podelitev enega para škornjev vsake dve leti vsakemu premikaču; 3. izplačilo mezde tedensko, ne pa vsak dan. Prepričani, da bo slavna uprava pristala na te poboljške, omejene na najpo trebnejše, izjavljajo, da pričakujejo gotovega odgovora na naslov podpisanih tekom osmih dni“. Enaka spomenica se je predložila ob enem tudi c. kr. namestniku v Trstu. Premikači so nato čakali do 5. janu-varja, a ker uprava c. kr. javnih skladišč do tega dna ni dala odgovora na njihove zahteve, so ji ta dan predložili sledeči u 11 i m a t n m : »Premikači, uslužbeni pri c. kr. javnih skladiščih v Trstu vztrajajo pri svojih za htevah glede poboljškov zadržanih v vlogi z dne 28. decembra 1910 in pričakujejo zadovoljivega odgovora najdalje do sobote, 7. januarja 1911, ob 5. uri popoludne, pri čemer si pridržujejo, ako poteče ta rok brezuspešno, da bodo izvajali potrebne posledice". Ker uprava javnih skladišč tudi do tega roka ni odgovorila na njihovo zahtevo, so premikači v soboto zvečer proglasili stavko. Začasno nameščenim so se priključili tudi stalno nameščeni premikači, ki so povzeli tudi 1. točko zahtev. Premikači so začeli stem gibanjem popolnoma samostojno in se ga udeležujejo tudi vsi brez razlike strank. Izvolili so si akcijski odbor, ki vodi celo zadevo popolnoma samostojno Vrše se vedno vsak dan sestanki in posvetovanja. Med stavkujočim delavstvom in upravo javn h skladišč sta posredovala državna poslanca dr. Rvbar in Oliva. Danes v petek, tik pred zaključkom lista nam javljajo, da je akcijski odbor štajkujočega delavstva povabljen danes popoludne ob 3. uri in pol na pogajanja k upravi javnih skladišč. Od teh pogajanj je odvisen na-daljni razvoj cele zadeve. Upati je, da se stvar konča ugodno za delavstvo, kar želimo tembolj, ker so najmanj tri četrtine delavstva naši člani! d— Ali so to kunštni ljudje, namreč tisti, ki izdajajo neki listič z imenom »International" in ki naj bi bil glasilo organizacije pekovskih pomočnikov v Trstu. V tem svojem glasilcu vprašuje znani veleum Kermolj, ki straši s svojo kraševsko regnikolščino na shodih slovenskih pekovskih pomočnikov, »ali je to delavska organizacija , v kateri je v odbor izvoljenih izmed 11 članov 7 doktorjev, advokatov in akademikov in le 4 delavci. Pri tem ja seveda mislil našo NDO. Revše, ki ne vidi uiti do konca svojega nosu ! Kaj pa tisti dohtarji, advokati in akademiki, ki jih socialna demokracija ima v svojih odborih, ki jih naravnost lovi, samo da jih dobi v svoje vrsta ? Ali je to potem delavska organizacija ? Socialni demokrati si oblizu-# jejo prste, samo da dobe v svoje vrste kakega akademično izobraženega človeka, zato jih pa tudi tako boli, ko vidijo, da razpolaga naša organizacija z izobraženci, ki hočejo žrtvovati svoje moči za narodno delavstvo. Pojdi se torej solit, Kermolj, 8 svojimi neslanostmi in praskaj se za svojimi lastnimi ušesi, kjer je dovolj opraskati. Obenem ti pa svetujemo, da vdrugo vsaj pošteno odpreš oči ali pa ušesa, kadar boš čital ali poslušal kaj o NDO, da boš vsaj rekel, da profesor Mandič ni izvoljen v odbor NDO. Končno pa povemo še gospodu sodrugu Kermolju, da naj nikar preveč ne računa na prihodnjost, kajti kajti ta prihodnjost zanj, naj le verjame — ne bo najboljša! d— IV. veliki ples narodnega delavstva se vrši, kakor dosedaj vsako let o, na pustni večer, dne 28, februarja 1911. Ples se vrši v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu. Opozarjamo narodno delavstvo in drugo narodno občinstvo na to prireditev. V NDO se je sestavil vesel čni odsek, ki po osebah, ki ga tvore, jamči, da bo cela prireditev v najboljših rokah in da se bo obnesla v ^sakem oziru. d— Pozdrav iz Češke. Prošlo nedeljo in sledeče dni se je vršil v Pragi šesti redni zbor češke narodne socialne stranke. Zbor je poslal Narodni Delavski Organizaciji sledečo pozdravno brzojavko : „530 delegatov narodne socialne stranke na šestem rednem zboru sporoča pozdrav slovenskim brato m." d— Ali imajo vsi člani N. D. O. znižane cene na predstave našega gledališča? Od našega člana smo prejeli : Dovoljujem si staviti vodstvu našega gledališča zgornje vprašanje, ker sem za nedeljsko opereto plačal z legitimacijo NDO. kakor drugi K 1’20, dočim so drugi tovariši pred menoj plačevali pred mano (ime enega teh je na razpolago v našem uredništvu) le kakor jaz za pritličje 60 vin. Ne vem. kaj to pomeni. Sumim, da se je šlo, ker je bil velik naval, za ekonomijo, ke.r je morala neka pevka šentjakobske »čitalnice 4 (tudi ime te je na razpolago v našem uredništvu) plačati 1 K 40 vin., torej 20 vinarjev več od naznanjenih cen. (Sledi podpis, kateri je na razpolago v našem ureduištvu.) Iz Pule. p, — Konstituirajuča skupština strukovne skupine kovinara N. R. O. Kako javismo u subotu dne 17. XII. 1910. obdržavala se je konstituirajuča skupština strukovne skupine kovinara N. R. O. — Skupštinu je otvorio u prisutnosti 60 kovinara drug S t a h a n, koji je iztakao važnost novih pravila, putem kojih če istom moči, da naša N. R. O. postane ono, što zbilj a mora organiziraj uče radničtvo i stru-kovno i podajuči mu time mogučnost sve-strane zaštite i promicanje njihovih stale-ških interesa. Iza toga su bila pročitana i odobrena pravila, te se je zatira birao odbor u koji bijahu izabrani drugovi : J, Stahan, I. Dujmovič, V. Karabaič, A. Mihovilovič iv J. Dobrina; zamjenicim : A. Uravič i Š. Fabjan. p. — Sastanak zidara. U pone-djeljak 19. XII. 1910. obdržavala je stru-kovna skupina zidara N. R. O. sastanak, na kojem se je razpravilo položaj zidara uPuli. — Sastanak je otvorio predsednik str. skupine zidara N. R. O. drug Š o j a t, koji iztaknuo nuždu, da se zidari čim jače organiziraju u N. R. O. Podijelio je riječ drugu Vrankoviču. Isti je razložio današnji položaj zidara u Puli i potrebu, da se to pitanje riješi i uredi na način, da budu zidari u moguč-nosti pa bili gdje organizirani, da nadju zarade kod privatnih poduzetnika u Puli, Prikazao im je uvjete za to, koji stoje do njih, te ib je svih pozvao, da se priprave za borbu, koja ih čeka, Iza kako su još neki drugovi govorili, poprimljeni su razni zaključci. p. — Članovima na obavijest. — Svi su članovi pozvani, da donesu u orga-nizaciju članske knjižice radi revizije i da urede članarinu, u koliko nijesu. p. — Predavanja u N. R. O. Ove jeseni je N. R. O. priredila svojim članovima čitav niz predavanja. Tako su zadnje dvije sedmice bila predavanja dr. Letiša : „0 a 1 k o h o 1 u“ i dr. Miliča : „0 ustavnim pravima". — Dr. Letiš je u svom predavanju radožio upotrebu alkohola u medicini, prikazao štetne posljedice istoga, osobito u moralnom pogledu. Naveo je pogubno njegovo djelovanje na intelektualno stanje osobito pako u pogledu potomstva. Preporučio je članovima, da se njega klone, osobito pako, da ga djeci ne dadu. Predavaču se ie zahvalio podpred-sjednik drug Stahan. — U četvrtak, dne .NARODNI DELAVEC-. 22. XII. 1910. započeo je čr. Milič ciklus predavanja „0 ustavnim pravima". Prikazao je zračenje države, razne oblike, ustrojstvo naše monarhiie, postanak dualizma, temeljne drživne zakone. U četvrtak če nastaviti. U siečnju pak predavati če prot. Novljan i dr. Agneletto: Razvitak socijalizma. p. — Strukovne skupine N. R. O. Kako javismo, strukovne skupine N. R. O., kojih je več pet osnovano, razvile su vt-liko djelovanje i obečavaju, da če njihovim osnutkom u N. R. O. nastati onaj pravi rad za staležke interese, radi kojih su ustrojene. — 0'aj mjesac imati če svi odbornici strukovnib skupina dogovor radi ustrojenj a okružne strukovne sveže N. R. O. u Puli, čime če se pristupiti korak dalje u izgradnji naše organizacije. Delavci, zahajajte v prodajalne nate ..Konsumne zcdruse". ,,Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici" (vpisana zadruga z om zavezo) je odprla te dni v Trstu svojo prodajalnico v ul. Barriera vecchia 38. Kako je že znano, je tej zadrugi pristopilo več čevljarskih mojstrov in delavcev, ki izdelujejo vsa v čevljarsko obrt spadajoča dela v skupni prodajalni, katero je zadruga sezidala in moderno uredila. Delavnica ima prostora za 200 delavcev. Zadruga izdeluje vsakovrstno obuvalo od najpriprostejega do najfinej.šega ter sprejema tudi poprave. Svoje izdelke prodaja zadruga doma v Mirnu, v lastni prodajalnici v Gorici na trgu sv. Antona, v Trstu, Barriera vecchia št. 38. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnim in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu. m Gostiln „Pri vijokh" Ta gostilna, katera je popolnoma na novo urejena in katera se nahaja v slovenskih rokah na prejš-n em mestu v ul. S. Lazzaro št 22 Točijo se najizbornejša vina vsake vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Zraven tega so vedno na razpolago „K0LINE“, krvavke itd. — Za obilen obisk se toplo pri poroča slav. slovenskemu občinstvu udana lastnica JULIJA VINTER. :0 Josip Štolfa. SSSIsrK vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela Članom N. D. O. pozor Po služite se vsi ur in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povil Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. 0. 0, so zn Žane cene. Anton Zavadlal TRST, ul. Istria 12. (pri sv. Jakobu.) Priporoča svoio PEKARNO in SLAŠČ.ČARNO Večkrat na dan svež kruh in slaščice. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vogal Concordia). Slovenska trgovina! ,,Čevljarska zadruga v Mirnu pri 6orici“ vpisana zadruga z omenjeno zadrugo je odprla svojo prodajalno v Trstu, ul. Bariera vechia = št. 38. = dobijo se vsakovstne obuvala od. najpriprostega pa do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Naročila se izvršujejo točno. Somišljeniki! Širite naš list! Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek ▼ Jesenicah pri Omlšn v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406. v kateri prodaja na malo in veliko, — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gost e „A1P Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelll dalmuti" ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toč' svoja vina I. vrst. JRZflSKfl POSOJILNICA in PRflNILNICfl“ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. plazdella Oaserma St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavulh atopnjicah). — TELEFON it. 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po A M 01 Tt |2 |0 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štedlti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 816.004. <• I 1 I I Česky hostinec v Terstu /lila Meridinnale Čampo BeUdere Češka gostilna v Trstu •I I I I | J žganjarno : ulica Petronto številka 1. A. B. Popisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in satfftičarno ul. Molin Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Jontp Taufiar. Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K. CVENKEL TRST- Corso št. 32. - TRS T z veliko zalogo k obukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvcnkel. brez konkurence - *■ m M. AITE Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul- S. Lazzaro 5. • • V obeh proda'alnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Vehki izbor vsakovrstnih odej, kakor tud' koltri lastnega izdelka. Pletenike, svil nine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Velik izbor zavratnic v barvi NDO. Kupljen« blag« katero slučajno ni ugajalo, se zamenja alt pa se ilenar vrne brez ulkakih zadržkov. Poskusiti in prepričajo se. 4040404040l40l40404040dP0 UGD dna prilika [f V veliki fini botlljerijf i slaščičarni ■] | vogal ul. Ghega | ji in trgavojašnice (blizu Nar. Doma in Fabrisa) n, ijh Bogat izbor najboljih vin in likerjev £1 tP prvih tovaren naše države. — Izvrstne J6 4 slaščice. Cene zmtrne. 0 Asti Spumanli, Refošk, zagrebški Pe [f linkovac in Sokol. Posebne vrste: 4 Rusu po naizmernejših cenah. J--------FAVE po 2 K kg.---------------J tflidPfcdPficPfiEftiliPtildPliftacPtidPtiiffi Slovensko podietje! CIRIL ŠUC TRST — ulica Go cordia št. 4. — TRSI Priporoča slavnemu občinstvu svjo trgovino jestvin kolonijalnega blaga. Testenine ,,P e k a t e t“, domače m napolitanske, trevizanske (Treviso) ter iz tovarne bratov Zatka. — Vino v steklenicah. Pošilja se tudi na dom ter po rosti. Paketi ort 5 kilogramov naprej ! Cene brez konkurence! © (jjjl 0 © « Največja slovenska manifakturna trgovina v Jrsin. KRIŽMANČIČ & BREŠČAK ulica Nuova št. 37. U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke tn ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese Itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po naintžjih konkurenčnih cenah. mr Udom $C. 9. 0. dajeva 10°|o popusta Ci Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za najobllnejšl obisk. Q i AUSTR.O - AMERIKAH A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhod iz Trsta: 5. novembra parnik , Alice“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 10 novembra parnik „Atlanta“ 7 Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas^ Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi m luksozmml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulloa Mollu Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. — JADRANSKA BANKA v TRSTU - Via della Casaa di Risparmio št. 5. (lastno poslopje). VLOGE NA KNJIŽICE KUPUJE IN PRODAJA VSEDfiOSTflE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE ZASTAVNA PISjVIA, PRIJURITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ----VALUTE IH DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDN08TNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. EsKoipt Mic 11 laso, Dom narodna $flFE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk Menjalnica 4 1| 0 4 Uradne ure: 9 — 12., 2-30 — 5-30. — Brzojavi: — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — 0 VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.---------- JADRANSKA* — Tr«t. — Te efon : 1463 in 973. -