oglašajte v najboljšem SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine KOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXXili.__LETO XXXIII. cleveland, ohio, wednesday (sreda), MARCH 8,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 47 ^ovi GROBOVI ^EORge braidich Drp ■ včeraj poročali, je pO kratki bolezni na poznani George ie J 62 let. Stanoval ma ^ Westropp Ave. Do-Hrv^f broda Moravče na An/ zapušča brata in več sorodnikov. V jebjp, je nahajal 45 let in šf društva Carniola Tent lik • pj,Q zapušča žalujočo so-muth i^ojeno Wohlge- ^ Go- ^iclr sinova George in čer Mrs. Alice Prašek ^Uka u ,, - """*— -------' Warold, sestro Mrs. Ag- vež Buffalo, N. Y., in Čolnar v Pogreb se vrši !% popoldne ob 1:30 uri ga , želetovega pogrebne-E. 152 St., na Park pokopališče. ^RŠUL Po ZALA Wl- bolezni je umria v itJK 2j-' j^ipčič, stara 70 let. Sta Ave 8812 Vineyard J^tia Uršula Zala, ro- ll ^Oftia je bila iz Hrušice lovaia na p . jc una IZ m Y ^'^fskem, odkoder je pri-^ttieriko pred 45 leti. Bi-društva TaiJorW.* Vv Podr. št. 47 SŽZ in Tu ^ ^^Rešnjega telesa. žalujočega sopro-Per A sinove: Jack Z. Dra-^ary Frank, hčere: Mrs. : ®3lukek, Mrs. Ann Ma- Kongresnik Barden odgovoril kardinalu Spellmanu v zvezi s podporo za župnijske šole Kongresni odbor je porazil predlogo, po kateri bi se odobrilo federalno pomoč župnijskim in privatnim šolam NEW YORK, 6. marca—Demokratski kongresnik Gra ham A. Barden je snoči odgovoril rimsko-katoliškemu kardinalu Spellmanu, ki je ostro napadel Mrs. Roosevelt v kontroverzi glede federalne pomoči župnijskim šolam Obenem je Barden napadel tu 4 jjj , Mrs. Ann Ma ke, ijj. Rose Kočevar, vnu-v'^JU p ^ ^J^anka in v starem V sestro. Pogreb se vr-^ Loui zjutraj ob 8:30 uri Sa ® Ferfolia pogrebne-Ob g ^ ^ c^i'kev sv. Lovren-1 in nato na poko-^&lvary. C SABUAB domu je umrla K ^ |i3,r, vdova, stara 83 % avjj da^ časa rahlega • ClaL Stanovala je na 4124 ni Doma je bila iz Zan Rekos v Banatu, ^ Je brata George. Tu- ^ k dva sinova, Jaco- Se pet vnukov. Po- ^ P^tek iz Joseph ^2 gt ^ Pogl"ebnega zavoda, • ^lair Ave. % predloga ^abe izglede rnan*. S Kari E. 0% ocnau, ^'llogo "JGgovo zakonsko h- ^Ofar osnovi katere bi 'sti ^ ''^gistrirati vsi komu-tako zvanih d ^'^^^^atski senatorji kt^^kšr,^ izgledi za odobri-predloge vsaj v te ^ ^io slabi. stalinu 5. man*. __ KL voditelj Mao lor ______ _ Mundt je -da-1oV"' bo "vzburkano prisililo senat. komunističnih or- 0 f tuftg ^^nistični j® danes potom ka-sovjetskemu 'Stalinu za toplo in Sq pfilijti ^'tajska delegacija ^.%&janj za sklenitev 'tajskega sporazuma. di rimsko-katoliško hijerarhijo. Kongresnik, ki je tudi sam bil tarča trpkih napadov katoliškega tiska, je govoril na sestanku organizacije Committee on Federal Aid to Public Education, katerega se je udeležilo 350 članov in gostov. Na istem sestanku je govorila tudi Mrs. Roosevelt. Barden je takoj v začetku govora rekel, da prvič javno omenja kardinala Spellmana, ki da je "okruten samopašnež,' 'ker je lani napadel Mrs. Roosevelt samo vsled tega, ker se ni strinjala, da bi se federalno pomoč moralo odobriti župnijskim šolam. Kar se tiče Spellmanovih obtožb proti Mrs. Roosevelt, češ da ima predsodke proti katoličanom, je Barden izjavil, da je njeno stališče bilo "v bistvu prav tako ameriško, kot je kardina-"iifW) iiiiu ukruLuo." Mrs. Roosevelt, ki je pozorno poslušala Bardena, je pozneje izjavila, da ni pričakovala, da bo prišla govoriti o verskih zadevah. S -svoje strani ni sploh omenila kontroverze z rimskokatoliškim kardinalom, toda poudarila je, da nasprotuje amend-mentu zakonske predloge, ki ga predlaga kongresnik John F. Kennedy in na osnovi katerega bi se nekaj odstotkov denarja odobrilo za prevoz dijakov v župnijske šole. Kongresnik Barden je v svojem govoru opozoril, da rimskokatoliška cerkev že trideset let skuša porušiti zid, s katerim je cerkev ločena od države. Rekel je, da se je odločil govoriti o kardinalu, ker "se nahajam v njegovem mestu bivanja in v bližini hiše, ki jo kot razumem new-yorcani imenujejo hiša moči." Zatem je pristavil: "Njegova eminenca kardinal Spellman zelo malo ceni, kaj vse za mene pomeni, da bi izročil svojim otrokom dobro in neo-madeževano ime. Označil me je za 'bigota,' 'ne-ameriškega elementa' in človeka, ki 'bruha strup na otroke.' "Ura je komaj imela časa, da je zazvonila, ko so me tudi ostali člani rimsko-katoliške hijerar-hije začeli napadati s podobnimi vzdevki. Neki nadškof v daljni Californiji je pristavil h kar-dinalovim izbruhom in me predstavil kot primer sovjetskega vpliva v ameriškem kongresu. Barden je opozoril, da ni nobenega vprašanja, da prav rim sko katoliška cerkev vsiljuje verske kontroverze v vprašanju federalne pomoči šolam. Rekel je: "Vi se morate strinjati z rim-sko-katoliško hijerarhijo, ali pa vas bodo označili za bigota, neameriškega elementa in komunista. "Ne verujem, da je to stališče povprečnega člana rimske-kato-liške cerkve. Jaz vsaj nisem ime prilike, da bi takšno stališče pro- našel med mnogimi mojimi katoliškimi prijatelji." Kar se tiče napada kardinala Spellmana na Mrs. Roosevelt, je kongresnik izjavil, da je "prelat napadel veliko in plemenito ameriško gospo in mater, ki je posvetila svoje življenje sreči in svobodi vseh ljudi, neglede na pleme, vero ali pa barvo, ter jo obdolžil "deskriminacije, ki niso dostojne ameriške matere." "Govoril je kakor okruten oblastnež," je pristavil Barden. V zaključku govora je Barden zagotovil, da Zedinjene države ne želijo, da bi katera koli cerkev vihtela politično ali pa duhovno poleno nad državo ter onimi, ki upravljajo državne zadeve. Mrs. Roosevelt je v svojem govoru ponovno izjavila, da ameriški otroci potrebujejo enakopravnost v šolah in vsled tega je potrebno, da se javnim šolam odobri federalno pomoč. Rimsko-katoliško hijerarhijo je zaradi njene opozicije Barde-novi predlogi napadel tudi demokratski kongresnik Tom Steed, ii je rekel, da bi rajši "izgubil svojo službo ali pa podal ostavko v kongresu, kot da bi popustil pri mojemu principu o ločitvi cerkve od države." Na setsanku so govorili tudi predstavniki raznih verskih skupin. Pomožni direktor organizacije Commission on Law and Social Action Leo Pfeffer je izjavil, da katoliška cerkev pri poskusu, da bi dobila federalno pomoč za svoje župnijske šole, stremi za možnim klerikalnim nadzorovanjem splošne šolske vzgoje. Rekel je, da bi rimskokatoliška hijerarhija rada ustanovila šolski sistem kot ga ima / Španiji in na Portugalskem, Kjer kontrolira vse šole. * Predloga za pomoč župnijskim šolam poražena WASHINGTON, 7. marca. — Kongresni odbor je danes s 16 proti 9 glasovom zavrgel predlogo, na osnovi katere bi se odobrilo federalno pomoč župnijskim in privatnim šolam. Poraz predloge je hud udarec r i m s k o-katoliškim voditeljem, ki si prizadevajo, da bi za svoje šole zagotovili del $300,000,000, ki se jih namerava odobriti javnim šolam. NEMCI S KAMNI NAPADLI ANGLEŽE BRUNSWICK, Nemčjia, 7. marca — Angleški motorizirani oddelki so danes okupirali pror store bivših tovarn Hermann Goering in se po demonstracijah nemških delavcev proti razkosanju tovarn umaknili, ne da bi podali kakšno pojasnilo. Ko so Angleži vdrli v tovarne, so začeli Nemci pljuvati na njih. Angleški vojaki so bili napade ni tudi s kamni. LETALO TREŠČILO V HIŠO; PETNAJST OSEB JE UBITIH MINNEAPOLIS, 7. marca — Najmanj 15 oseb je danes izgubilo življenje, ko je potniško letalo družbe Northwest Airlines z vso silo treščilo v neko hišo in eskplodiralo, V letalu se je nahajalo deset potnikov in trije člani posadke. Toda v hiši sta zgorela dva otroka, ki sta mirno gledala televizijske programe, ko je prišlo do katastrofe. Trije člani družine pa se nahajajo v bolnišnici v kritičnem stanju. Trupla verjetno ne bodo mogli identificirati, ker je letalo poi eksploziji zažgalo hišo, ki je do tal pogorela. Domneva se, da je pilot letala skušal vsled hudih snežnih neviht poiskati zasilni prostor, da bi z leta-talom varno pristal. Na svojem poletu se je letalo ustavilo v Pittsburghu, Cleveland«, Detroitu in Madi-sonu, toda nevihte pri Minneapolisu so bile tako hude, da se je moralo bodisi vrniti, ali pa si poiskati Zasilno letališče. To je že druga večja letalska nesreča pri Northwest Airlinesu. Leta 1948 je v bližini Winona, Minn., treščilo letalo podobnega tipa. Takrat je bilo ubitih 37 oseb. ITALIJANSKI KOMUNISTI SPODBUJAJO KMETE RIM, 5. marca. — Italijanski komunisti so danes na številnih shodih povedali poljedelskim delavcem in kmetom, ki nimajo dovolj zemlje, naj si prilastijo zemljo veleposestnikov, ker da zemlja po vseh naravnih pravicah pripada onemu, ki jo obdeluje. Obenem so komunistični govorniki začeli z vihamo kampanjo, katere cilj je, da se vlado prisili na izvedbo agrarnih reform, katere je obljubila že začetkom leta 1948. OSEM OSEB ZGORELO V OGNJU V KANADI OCEAN FALLS, Kanada, 7. marca—Osem oseb je zgorelo v katastrofalnem ognju, ki je uničil neko tukajšnjo stanovanjsko hišo za 25 družin. Poslanska zbornica odobrila, da se Havaje sprejme za 50. zvezno državo; Alaska je tudi odobrena Mr. Joseph Žele st. 83-letnik Danes obhaja svoj 83. rojstni dan poznani in spoštovani po-grebnik Jože Žele st. Mr. 2ele je bil rojen 8. marca 1867 v Slavini na Notranjskem, pri hiši se je reklo pri Zrzinovih. Tekom dolgih let njegovega bivanja v Clevelandu, se je Mr. Žele vedno rad odzval za pomoč najsibo gmotno ali drugače, ko se je šlo za splošen dobrobit in ugled naselbine ter njegovega naroda Sodeloval je vedno kjer koli mu je bilo mogoče na društvenem, kulturnem in civičnem polju. Zadnje mesece se Mr. žele nahaja na bolniški postelji, pred enim mesecem pa se je moral podvreči nevarni operaciji, katero je srečno prestal. Vsa njegova družina in nešteti prijatelji od blizu in daleč izrekajo Mr. Žele-tu svoje iskrene čestitke k njegovemu 83. rojstnemu dnevu ter mu želijo skorajšnjega okrevanja i Uradnica kriva vohunske zarote NEW YORK, 7. marca—Porota je danes spoznala za krivo vohunske zarote bivšo vladno uradnico Judith Coplon in sovjetskega inženirja Valentina Gubičeva. Miss Coplon, ki je spoznana za krivo dveh dejanj, je soočena 3 kazno 25 let zapora in $20,000 globe. Gubičev, ki je prvi sovjetski državljan, kateremu sodi ameriška sodnija, pa bi lahko bil obsojen na 15 let zapora in $20,-000 globe. Bivša vladna uradnica je že enkrat na osnovi podobnih obtožb bila obsojena na 40 mesecev do 10 let zapora. Oba, uradnica in sovjetski inženir, sta bila obtožena, da sta se tajno sestala v New Yorku z namenom, da bi vohunila v korist Sovjetski zvezi. Miss Coplon je bila spoznana za krivo le poskusa vohunstva, medtem ko so obtožbe, da je izročila Gubičevu tajne dokumente bile nedokazane in jo je porota psvobodila krivde. ' - Sodnik bo kazen za ameriško uradnico in sovjetskega inženirja naznanil prihodnji četrtek. SOVJETI OBSOJAJO SPORAZUM O SAARU BERLIN, 5. marca. — Uradni časopis sovjetske armade "Taegliche Rundschau" je danes ostro obsodil sporazum, ki ga je sklenila Francija s predstavniki' nemške province Saar. Časopis pravi, da je ta sporazum protipostaven, navadna imperialistična tatvina in da krši mednarodne zakone. Na osnovi sporazuma bo Francija izkoriščala velike vire premoga v Saaru. "Samo sporazumi, ki so jih zavezniki sklenili v Potsdamu, Jalti in Teheranu, so veljavni za vse Nemce", pravi sovjetski časopis. OSTANKI SREDNJEVEŠKIH NAVAD V AFRIKI SALISBURY, Južna Afrika, 6. marca. — Oblasti so danes nastopile proti nekemu domačinu po imenu Mgadua z zakonom za zatiranje čarovništva. Mgadua je obtožen, da je svoji ženi ukazal, naj dlje časa drži roke v vreli vodi. Po njegovem tolmačenju bi žena ne smela dobiti opekline, če mu je bila zvesta. Drugi dan so se na ženinih rokah pojavili mehurji. Mgadua je na osnovi tega pretepel svojo "nezvesto" ženo, ki pa ga je prijavila policiji. DELEGATJE MIROVNEGA KONGRESA V MOSKVI MOSKVA, 6. marca. — V Moskvo je danes dospela dele gacija petnajstih članov "Mednarodnega kongresa zagovorni kov miru." Med delegati se nahajata tudi dva Američana — slikar Rockwell Kent ih radio komentator Johanes Steel. Pričakuje se, da bo kmalu dospel v Moskvo tudi bivši ameriški pomožni justični tajnik O. John Rogge. Obe glavni stranki, demokratska in republikanska, sta v svojih platformah leta 1948 obljubili status zveznih držav Alaski in Havajem. Havajsko otočje je po obsegu enako državi Connecticutu združenemu z Rhode Islandom ter ima 500,000 prebivalcev. Havaj-ci živijo v glavnem od industrije "pineapple" (kraljevskega jabolka) in turizma. Status zvezne države pa so začeli zahtevati že ob začetku tekočega stoletja. DomaČe vesti WASHINGTON, 7. marca—Poslanska zbornica je danes z 261 proti 110 glasovom odobrila zakonsko predlogo, na osnovi katere bi se Havaje sprejelo za petdeseto zvezno državo. Zbornica je že pretekli teden odobrila podobno predlogo za Alasko. Obe predlogi sta bili poslani v senat. Če bosta odobreni tudi v senatu, bi Alaska postala 49, zvezna država, Havaji pa 50. Proti sprejetju Alaske in Havajev za zvezni državi so bile posebno južnjaške velike države, ki menijo, da bi omenjeni dve državi imeli nevravnovešeno zastopstvo v senatu, ker da bi pro-porčno imeli po -dva senatorja, kakor jih imajo velike države. Oče obsojenega dr. Fuchsa upa, da bo sin prost LEIPZIG, Nemčija, 5. marca. —Oče dr. Klausa Fuchsa, ki je bil nedavno obsojen v Angliji, ker je izročal atomske skrivnosti Sovjetski zvezi, je danes izjavil, da upa v osvoboditev svojega sina čez par let. Dr. Emil Fuchs, ki je star 73 let, je profesor teologije na leip-ziški univerzi v sovjetski okupacijski zoni Nemčije. Izjavil je, da bi lahko prišlo do omilitve sedanjih napetih odnosajev med vzhodom in zapadom. "V tem primeru bi na zadevo mojega sina angleške oblasti gledale drugače. Povedali so mi, da je bil obsojen na štirinajst let zapora. Predno bo potekla ta doba, mislim, da je prav verjetno, da bo mednarodno, nezaupanje popustilo. Končno, saj izgleda kot da je še včeraj prijateljstvo z Rusijo bilo zelo priljubljeno v Angliji," je rekel dr. Fuchs. Starejši Fuchs je pristavil, da je po prepričanju Quaker in da ni navezan na nobeno politično stranko, ampak le spoštuje sovjetske eksperimente, da se zgradi nov socialni red. Na obisku Iz Willard, Wis., je prišla na cbisk k svoji hčeri in prijateljem Mrs. Angela Kauchnik, ki je do pred pol-drugim letom živela v Clevelandu. V Willardu vodita s soprogrom Andrew gostilno. Za časa obiska se nahaja pri hčeri in zetu Eleanor in Paul Rasper, 709 E. 95 St. Ker ji ne bo mogoče obiskati vseh znancev, pozdravlja vse. Iz bolnišnice Mr. Frank Zagorc se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 18608 Kewanee Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in voščilne karte, ki jih je prejel, ko se je nahajal v Huron Rd. bolnišnici. V bolnišnici : V pai3exlel]>k je bU odpeljan v Glenville bolnišnico Peter Coleman iz 986 E. 218 St. Za prevoz je skrbela ambulanca Aary A. Svetek. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje! Gospodinjski odsek SDD Jutri, v četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši važna seja Gospodinjskega odseka Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ker je veliko važnih stvari za rešiti v zvezi z otvoritvijo doma, 5e prosi vse članice, da gotovo pridejo na sejo. Na operaciji V St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana v ponedeljek Dolores Renko, hčerka Mr. in Mrs. Frank in Mary Renko, 11101 Revere Ave. Podvreči se je morala operaciji na slepiču, katero je srečno prestala. Obiski niso dovoljeni za nekaj dni. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja! JUGOSLAVIJA BO IMELA MOGOČNO ARMADO BEOGRAD, 7. marca — Član jugoslovanskega Politbiroa in vodilni jugoslovanski teoretik Moša Pijade je danes izjavil, da maršal Tito gradi mogočno, modernizirano armado, ki bo v stanju braniti deželo proti vsem napadalcem. Pijade je govoril v srbskem mestu Valjevo. Na shodu, katerega se je udeležilo 15,000 ljudi, je rekel, da je "dober del" programa za industrializacijo posvečen jačanju obrambene sile dežele. KARDINAL SPELLMAN O VOJNI NEVARNOSTI RIM, 5. marca. — Kardinal Francis Spellman je danes izjavil, da znaki nove vojne naraščajo in da bodo verniki morali biti pripravljeni na smrt. V odgovoru na vprašanja časnikarjev je Spellman med ostalim rekel; "Zadnji teden je bilo v časopisih objavljeno, da ameriški znanstveniki pravijo, da je mogoče izdelati eno edino bombo, ki bi uničila vso človeško življenje." RUSIJA NI DOBILA PODATKE OD DR. FUCHSA LONDON, 8. marca—Sovjetska časnikarska agencija Tass je danes naznanila, da v Angliji obsojeni dr. Fuchs ni izročil nobenih tajnih podatkov o atomskih raziskovanjih v Zedinjenih državah in Angliji sovjetskim agentom. V poročilu Tassa je rečeno, da sovjetska vlada sploh ni vedela, da obstoja neki dr. Fuchs. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 8. marca 1950 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) __________________________________________________________$8.50 For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________i_________________ 5.00 For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)________________________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)_______________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 VELIKA ZMAGA PREMOGARJEV S sporazumom, ki je bil sklenjen zadnjo soboto, so premogarji izvojevali veliko zmago. Lastniki premogovnikov so se morali vdati in skoro na celi črti kapitulirati pred upornimi premogarji. Povišica mezd od 70 centov na dan in zvišanje doklad za pomožni sklad v znesku 30 centov pri toni premoga, je rezultat trpke stavke in enotnosti premogarjev, ki so se kljub vsem težavam odločili, da bodo stavko nadaljevali, dokler ne prisilijo lastnike premogovnikov, da bi pristali na nov kontrakt. , Veliki ameriški časopisi, ki slonijo na osnovi vele-businessa in se slabo zanimajo za interese delavstva, so tudi ob tej priliki bili na strani lastnikov premogovnikov. Planili so na stavkujoče premogarje tako solidarno, da je res bilo teško najti ene zapisane besede v prid premogar-jem. Položaj so prikazovali v docela napačni luči—premogarji so krivi za pomanjkanje premoga, ustvarili so sftanje "državne nujnosti," treba jih je udariti s Taft-Hartleyevim zakonom, itd. Vsi poskusi, da bi se s silo zatrlo stavko in obenem omajalo unijo, so propadli. V glavnem je to zasluga vodstva unije, posebno John L. Lewisa, ki so se učili na preteklih skušnjah, ko jim je sodni j a naložila milijonsko globo vsled kršitve Taft-Hartleyevega zakona, odnosno prezira-nja sodnijskega ukaza za prepoved stavke. V tej stavki je Lewis dvakrat "ukazal" premogarjem, naj se vrnejo na delo. To je storil, da se izogne novemu sodnijskemu postopku. Kot pa se lastniki premogovnikov pritožujejo, je obenem z "ukazom" namignil premogarjem, naj vztrajajo na stavki. To je verjetno. Dejstvo pa je, da se je Lewis vešče izognil Taft-Hartleyevem zakonu in ko je sodnija zadnji teden objavila svoj pravorek, da unija ni kriva, je zmaga v stavki bila že zagotovljena./ Zmaga premogarjev ni samo njihova lastna, pač pa bo obenem dala spodbudo tudi delavcem uposlenim v drugih industrijah, kajti s to zmago so dokazali, da kljub očitnemu proti-delavskemu Taft-Hartleyevemu zakonu, še vedno obstojajo učinkovita sredstva za sklenitev pravičnih od-nošajev v posameznih industrijah. Zal so stavke v mnogih primerih edino učinkovito orodje, s katerim se lahko delavci borijo. Toda v večini primerov so stavke rezultat nepre-nehanih poskusov velikih industrijalcev, da bodisi omajajo ali pa popolnoma uničijo unije in odvzamejo delavcem vse pridobitve, za katere so se morali vedno znova boriti. 2e sam sporazum, ko so končno lastniki premogovnikov pristali na glavne zahteve unije, je sam po sebi dokaz, da odgovornost za to stavko ni na strani premogarjev. 2e ko so lani, potem ko je iztekel stari kontrak, premogarji zahtevali novega, bi se bilo lahko doseglo mirno poravnavo spora. Toda tega lastniki premogovnikov očividno niso hoteli. Upali so, da bodo lahko zmagali, saj so na svoji strani imeli Taft-Hartleyev zakon in celotni ameriški vele-busineški tisk, ki je pridno ščuval javno mnenje le izključno proti premogarjem. Vse mahinacije in grožnje se niso obnesle. Premogarji so po dveh porazih izvojevali odločilno zmago. UREDNIKOVA POŠTA Opereta pevskega zbora Jadran Ko se pomlad vrača, že ptice pripravljajo glasove, da jo pozdravijo z lepo pesmijo. Tudi pevci se pripravljajo. Pridno se učijo, da pozdravijo pomlad. Pri jjovskem zboru Jadran se navdušeno trudimo za našo opereto "Grof Cigan," ki bo podana na proslavi 30-Ietnice obstoja našega zbora. Opereta se vrši v nedeljo popoldne 23. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Jadrančani se že dolga leta t radi jo, da vam predstavijo najlepše koncerte in operete. V naših vrstah je veliko število mladine. Več kot tri četrtine aktivnih članov je tukaj rojena mladina. Človek se kar dobro počuti pri srcu, ko vidi to mladino, ki se toliko zanima za naš jezik in za obstoj naše kulture, da pridno hodi na vaje in se skrbno uči pesmi in vlog. Ker je to naša 30-letnica, smo 3e zavzeli, da napravimo sami vse, kar je potrebno, ako je le mogoče. V naših vrstah je mnogo talentov za skoro vsako potrebo in tudi smo si mislili—čas je, da prevzame mladina nekaj tega dela, kakor je režija, pripravljanje kostumov itd. S tem namenom smo izvolili Florence Yeray-Slaby in Vladimirja Ma-lečkai ja za naša režiserja. Mrs. Slaby je dobro poznana kot odlična igralka in že dolgo let članica Jadrana. Mr. Maleč-karja brezdvomno že vsi poznate kot našega mladega pevovodjo, pa tudi. dobro aastopi, kar se tiče oderske stvari. Florence in Vladimir sta si zbrala par deklet, da skrbijo za kostume in par fantov, da skrbijo za okras odra in vse male stvari, ki jih potrebujejo igralci. Sedaj se vsi navdušeno trudijo, "da pokažemo, kaj znamo," kakor pravi naš predsednik Leo Wolf. Vloge so v dobrih rokah in videli boste stare in nove moči Jadrana. V vlogi grofa Dolskega nastopi dobro poznani Anton Novak. Tony je zadnjič nastopil z nami že deset let nazaj ob naši 20-letnici. Še vedno zna lepo zapet in nas veseli, da je zopet med nami. Njegova hči Betty, tudi nastopi v opereti kot hčerka grofa Dolskega. Betty ima ljubki sopran, ki je lepši in močnejši ob vsaki predstavi. Interesantno je paziti na to našo mlado moč, kako se lepo razvija. Imenitno za Novakovo družino in tudi za nas je, da nastopita oče in hčer skupaj. Vlogo ciganske lepotice. Žaro, igra Stephanie Cesnik-Tolar. Kdo se ne spominja na leta, ko so česnikova dekleta nastopile mnogokrat v glavnih vlogah in be vedno prikupile občinstvu? Mrs. Tolar je zadnjič nastopila v vlogi štiri leta nazaj. Sedaj jo imate zopet priliko videti in slišati. Tony Mihelič ml., igra vlogo stotnika Glokarja. Tony je sin poznanega, nekdanjega pevca Antona Miheliča, ki je večkrat nastopil pri Jadarnu. Tony ima lep glas in je fant lepe postave. Kot mlad, v Zaro zaljubljeni cigan, nastopi nova moč Jadrana in to Stanley Godnavec. Njega ste prvič videli lansko leto v opereti "Valček ljubezni." Dobro se je odrezal. Ampak sedaj smo prepričani, da se vam bo še bolj prikupil. Njegova sestra Frances igra staro ciganko, Ma-ro. Tudi Frances je lansko leto prvič igrala z nami in se zna dobro postaviti na odru. Glavne vloge grofico Olgo in mladega cigana Roberta igrata Florence Unetic in Tony Prime. Oba sta že mnogokrat nastopila in sta vam dobro znana. Joe Prime kot star cigan bo z njegovim "partnerjam" Stanley Godnjavcem privabil dosti smeha. Pete Tomšič v vlogi grofa Atemsa vas bo tudi zabaval. Manjše vloge igrajo Lou Smrdel, Mike Pinculic in Tony Kolenc. Opereta "Grof Cigan" vsebu jt lepe prizore in krasne melodi ;e. Videli boste cigansko taborišče in čuli pesmi o ciganskem življenju. Ti lepi valčki se vam bodo tako prilegli k srcu, da smo prepričani, da ko bo opereta končana, boste z nami peli "Lju bica, daj roko, da v ciganski raj pleševa zdaj lepo!" Po opereti bo servirana večerja, za katero skrbi naša dobra kuharica Mrs. Johana Perko. Za ples igrajo Kristoff in Vadnal orkestre. Vstopnice stanejo $1 in so že v razprodaji. Bobe se pri članih Jadrana. Naročite si vstopnice in rezervirajte si nedeljo 23. aprila, da praznujete z nami našo 30-letnico. Ne zamudite te predstave, ker pri Jadranu se vedno dobi dobra družba in je mnogo veselja. Jadrančan. Še nekaj o Čitahiici Slov. delavskega doma Pravijo, da se vsak narod sodi in spozna po njegovem kulturnem delovanju. Naš slovenski narod je številčno res majhen, ampak je bil vedno ponosen na svojo kulturo, naj bo v tej deželi ali v stari domovini. Na polju kulture je bil kos marsikaterim številno velikim narodom. Tudi na gospodarskem polju se lahko kosamo z marsikaterim velikim narodom. Naj tu omenim samo naši dve Čitalnici v Clevelandu. Ena je na St. Clairju, v Slovenskem na-lodnem domu, druga pa v Collin-woodu, v Slovenskem delavskem | domu na Waterloo Rd. Naša Čitalnica v Collinwoodu dobro napreduje in zadnja vese- lica nam je še precej uspela, čeprav so s takšnimi prireditvami veliki stroški. Člane in članice vabim, da pridete v sredo (danes) 8. marca na sejo, kjer boste slišali poročilo o uspehu veselice, kakor tudi o uspehih Čitalnice na splošno. Nadalje vam naznanjam, da nam je pred par dnevi, to je zadnjo soboto, nagloma umrl star in zvest čitalničar Frank Petek. Bil je dolgoletni član naše Čitalnice in je rad čital knjige. Obenem je bil zaveden delavec, ki je podpiral vse naše napredne delavske ali pa kulturne ustanove. Podpisani in pokojni Frank sva bila mnogo let dobra prijatelja. Petek je bil naročnik vseh naših naprednih časopisov v tej deželi. Ampak kot večinoma vsem delavcem v tej deželi, niso niti njemu življenjske steze bile posute s cvetlicami. Poleg vseh drugih neprilik, je bil v življenju tako nesrečen, da je pred leti izgubil roko v tovarni. Njegova življenjska pot se je sedaj končala. V imenu Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. naj Ti bo kot prijatelju, čitalničarju in zavednemu delavcu lahka ameriška zemlja! Anton Jankovich, tajnik in blagajnik. Važna seja društva Mir, št. 142 SNPJ Društvo Mir, št. 142 SNPJ tem potom uradno vabi vse člane in članice na važno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 12. marca v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 9. uri dopoldne. Na tej seji se inoramo pripraviti za proslavo 40-letnice obstoja društva. Ta pomemben jubilej bomo obhajali na izletniških prostorih SNPJ 30. julija tekočega leta. Vseh nas dolžnost je, da smo na delu za omenjeno proslavo. Pri društvu imamo veliko ženskih članic in deklet, ki ste vse prošene, da se udeležite seje. Naše društvo je eno med prvimi, ki podpira vse napredne ustanove in daruje velike vsote denarja za razne vstopnice, oglase in prošnje, ki prihajajo na sejo. Naša dolžnost je, da začnemo tudi pisati zgodovino društva. Vsi imate priliko, da nekaj opišete in prispevate po svoji zmožnosti, da bi zgodovina našega društva bila bolj znana javnosti. Anton Bokal, predsednik. PRAVICE SLOVENCEV V TRSTU SO ZATIRANE ' Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" VESTI IZ KOROŠKE Takšne so šolske razmere na Koroškem Lepe so bile včasih besede deželnega glavarja Wedeniga. Spominjamo se, kako je besedi-čil o tem, da bo treba dokončno urediti šolske, razmere na "dvojezičnem ozemlju" in sicer na podlagi "povpraševanja" pri starših. Dobro vemo, kako bi bilo pri nas s to rečjo, saj so že po vsem svetu dobro znane metode vladajočih krogov našega pašaluka. Radi verjamemo We-denigu, da se "slovenski otroci" dobro učijo nemško. Mnenja smo pa, da to ni poglavitna stvar. Gre marveč zato, da se bodo naši slovenski otroci naučili ljubiti in spoštovati svojo materinščino, čeprav nimamo ničesar proti temu, da se učijo v šoli tudi nemščino. Terjamo, da bo znala naša deca ob izstopu iz ljudske šole brati in pisati v svoji materinščini, da bo poznala zgodovino slovenskega naroda. Ta zahteva je povsem upravičena, saj gre za splošne človeške svobodščine. Na našem ozemlju pa niso oblastniki do danes še ničesar storili glede šolstva. Vse, kar so napravili, je to, da so pregnali iz slovenskih vasi zavedne slovenske učitelje, na katerih mesto so bile postavljeni zloglasni germaniza-torji in preganjalci slovenščine. V šolah, kjer bi morala naša mladina vzljubiti slovenski jezik, skrfšajo danes vsiljeni učitelji dopovedati tej mladini, da je slovenski jezik manj vreden, da je to le jezik hlapcev in de-kel. Značilen dogodek se je pripetil v Št. Vidu v Podjuni, ki kaže, kakšne so šolske razmere na Slovenskem Koroškem. Načelnik šolskega sveta je na neki seji pozval starše, naj se izjavijo glede šolskega pouka, ki naj bi bil samo nemški. Oglasil se je k besedi prenapet šovinist, ki je pričel izzivati slovenske starše, češ da živimo v Avstriji in da mora biti šolski pouk zato nemški. To naj velja tudi za vero u k in bogoslužje v cerkvi. Takšni in podobni primeri dokazujejo, da še poganja med nami Maier-Kaibitschev nacionalistični duh. Potrebujemo svoje šole in svoje učitelje, ker imamo le v tem primeru jamstvo za to, da se bodo vzgajali naši otroci v zavedne Slovence in zveste si-n o v e slovenskega delovnega ljudstva. Prav gotovo pa je, da se nikdar ne bomo odrekli svojim pravicam. "C'e ste olikani; morate nemško govoriti" V Ribnici ob Vrbskem jezeru sta se delovni tovarišici pogovarjali v naši lepi bloveuaki mate- rinščini, ki ima že iz davnine na Koroškem svojo domovinsko pravico. Nenadoma se je pojavila limuzina in se ustavila pred tovarišicama. Verjetno so potniki želeli kaj izvedeti, pa so se ob toplem zvoku slovenščine vznemirili. Sledile so žalitve. Vrli tovarišici se nista dali ugnati, ampak sta izrazili svoje mnenje, da takšno izražanje sovraštva ni v skladu z oliko. Eden od tujcev je pripomnil: "Če ste olikani, morate nemško govoriti." Ta dogodek kaže, da so med nami ljudje, ki se še niso spametova li in ki se niso še ničesar naučili ob temeljitem pouku nedavne preteklosti. Sploh se v naši okolici mno-Ž3 primeri šovinizma, ki ga za sledujemo celo med šolsko mla dino. Ko so slovenska dekleta pobirala pri ljudeh prispevke za sovrstnico v težkem položaju jih je hotelirjeva buržujska hčerka zm e r j a 1 a s psovko "Windische". Ni verjetno, da bi prišlo dekle v takem sovraštvu na svet. Lahko je sklepati, da starši vcepljajo svojim otrokom občutek zaničevanja do nepre-možnega slovenskega ljudstva Nemški narod je že precej drago plačal takšno vzgojo. Tudi ne bomo dopuščali takšnih in podobnih izbruhov prenapetosti in šovinistične slepote. Ostalo je le pri praznih obljubah V Celovcu so se zbrali delegati našega kmečkega ljudstva iz vseh delov Koroške, da prisostvujejo rednemu občnemu zboru Kmečke zveze za Slovensko Koroško. Na občnem zboru je bilo govora o vseh težavah, s katerimi se mora boriti naše kmečko ljudstvo. Znano je, da je ostalo zmerom le pri starih obljubi jah, kadar koli so se naši zastopniki oglašali pri raznih oblastnikih na Dunaju, ker smatrajo za kmeta le tistega, ki ima vsaj 100 ha zemlje, dočim smo vsi-drugi le drobiž, ki sme sicer plačevati davke, toda ničesar zahtevati. V nasprotju z zatrjevanji celovškega deželnega glavarja, češ, da ne more biti govora o kakšnem zatiranju slovenskih koroških kmetov, je tovariš Singer na podlagi dejstev dokazal, da slovenskega kmeta zatirajo in ga zapostavljajo, kjer le morejo, če hočemo ohraniti slovenskega kmeta v teh časih naraščajoče draginje in zmerom večjih davčnih bremen, potem ko so nas v Parizu sramotno prodali za par Judeževih grošev, potem bomo ohranili slovenskega kmeta na Koroškem le s trdnostjo, vzajemnostjo in medsebojno pumočju na vasi. Mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zavezniškimi državami in Italijo in ki je stopila v veljavo 15. septembra 194 določa med drugim tudi Statut za Svobodno Tržaško Ozemlje (STO). Člen 4. statusa določa, da so zagotovljene vsem osebam, ki spadajo pod jurisdikcijo Svobodnega Tržaškega Ozemlja, brez razlike na narodnostno poreklo, spol, jezik ali veroizpoved, človeške svobodščine in osnovne pravice, vključivši svobodo vere, jezika, govora in tiska, vzgoje, zborovanja in družbe. Clan 7. pa jasno pove, da sta uradna jezika za Svobodno Tr žaško Ozemlje italijanski in slo venski. Kadar koli beremo kake novice iz Trsta, navadno opazimo pritožbe, da so Slovenci čedalje bolj prezirani, da anglo-ameri-ška vojaška uprava favorira Italijane in bivše fašiste, da slovenski jezik ni upoštevan ter da se ignorira, da se razvoj slovenskega kulturnega življenja in slovenske vzgoje otrok zavira, namenoma odlaša ter v mnogih slučajih onemogočuje. SANS je pred kratkim dobil pismo od Slovensko-hrvatske prosvetne zveze iz Trsta, naslovljeno na pisatelja Louisa Adamiča. V tem pismu se je 30 slovenskih kulturnih delavcev pritožilo o težkem položaju, v katerem se morajo boriti zavedni Slovenci v Trstu za ohranitev slovenstva in slovenske zavesti. * Nedavno ste se vrnili iz svoje rojstne dežele, kjer ste se mogli seznaniti tudi s političnimi in kulturnimi vprašanji tržaških Slovencev. Spoznali ste, da je anglo-ameriška vojaška uprava na Svobodnem Tržaškem čenje slovenskega podeželja, kar je želja italijanskih nacionalistov. Lansko leto je šovinistični tisk izrabil razdor med demokratičnim prebivalstvom in sprožil hudo gonjo proti slovenskemu šolstvu. Italijanski nacionalisti so poskušali takoj za teffl zapreti slovensko osnovno šolo v sredini mesta (v Ulici sV. Frančiška), toda slovensko bivalstvo je z odločnim odpo^ rom preprečilo to nakano, P^® pa je šovinistom uspelo onemO" gočiti ustanovitev še nekateri slovenskih osnovnih šol in nazij, za katere se je dokazal potreba. Letošnjo jesen P® ^ je zavezniška vojaška uprava že upala direktno podpr®. stremljenja italijanskih šovm' stov. Najprej je preložila otro- ški vrtec iz Rojana na Greto. se nadaljuje postopna cija slovenskega šolstva sP' Ob tej priliki so premestili go slovenskih učiteljev, pa tudi odpustili. S temi ukinitvami nic in združitvijo razredov, ^ se nikakor ne more upraviči štednjo (saj je ostalo 0 Ozemlju nenaklonjeno* sloveii'^njenih veliko število še skim kulturnim zahtevam in da podlega vplivom italijanskih šovinističnih svetovalcev. Vsa poročila generala Aireya potrjujejo to dejstvo. Navajamo samo nekaj primerov; Vojaška uprava ni storila ničesar, da bi se slovenskemu prebivalstvu vrnilo od fašistov uničeno in zaplenjeno narodno premoženje (Narodni dom, prosvetni domovi in dvorane); edino stalno gledališče na tem ozemlju. Slovensko narodno gledališče, ni dobilo nobene dvorane in mora igrati v predmestju. Vprašanje narodne enakopravnosti se rešuje krivično, n. pr. italijansko uradovanje, eno-jezične (italijanske) osebne izkaznice, eno jezični (italijanski) napisi na javnih zgradbah, i.t.d. Enake krivice s e dogajajo Slovencem na šolskem področju. Prva krivica se je zgodila že s tem, da je anglo-ameriška uprava uvedla tudi v slovenske šole italijanski učni načrt z neznatnimi izpremembami ter podredila vse slovensko šolstvo italijanski administraciji, medtem ko bi bila njena dolžnost uvesti samoupravo slovenskega šolstva. Slovensko prebivalstvo, ki mu je fašistični režim pre-prečoval kulturni razvoj, ni dobilo vseh tistih šol, ki jih potrebuje, da dohiti četrtstoletno zamudo. V Trstu in v predmestjih ter v slovenskih vaseh zavezniška vojaška uprava ni ustanovila zadostnega števila otroških vrtcev, ki bi olajšali delavskim in kmečkim staršem vzgojo otrok, obenem pa pomagali čuvati slovensko narodno zavest mladine, ki jo je fašizem močno omajal. Pač pa je zavezniška vojaška uprava dala maloštevilnemu italijanskemu prebivalstvu v slovenskih vaseh nekaj šol, v katerih je število učencev 28, 22, 19 in manj z ne- da se ta predšolska ustan"^^ , Jo pl potisne čimbolj iz mesta, se tako število slovenskih zmanjšalo. Drugo dejanje je lo pristransko postopanje s s vensko osnovno šolo pri Sv. ^ ' ki so ji dodelili neustrezajo^ prostore. V zadnjih dneh ukinili 19 slovenskih vzpor^ nic na slovenskih osnovnih lah pri Sv. Jakobu, pri Sv nu, v Ulici Sv. Frančiška, v ^ Križu, v Rojanu, pri Sv. Skednju, v Barkovljah, na P činah, na Proseku —-pa so po dva razreda v Na žini, Bazovici in Slivnem- S ® napadom na slovensko si lolstv" likvida* iloH- eri^' italijanskih vzporadnic m redov), vodi zavezniška uprava diskriminacijsko ko proti slovenskemu stvu. Kot protest proti tej P°^'^gg zavezniške vojaške uprav^ slovenski učitelji in proglasili 19. novembra dnevno protestno stavko. Prosimo vas, da se v aiB' kem tisku zavzamete za vične zahteve slovenskeg^^^^^ žaškega šolstva in da vP^'^ na ameriško javnost, naj va od vlade ZDA, da zavez"^^ , g v* vojaška uprava preneha = kimi nedemokratičnem! Smrt fašizmu — svobodo ^ g du! V Trstu 21. novembra Podpisi prosvetnih iz Cone A: Dr. Andrej književnik, upravnik Si® skega narodnega gledališč^ ^ py, Vladimir Bartol, književnih Angel' Kukanja, odvetnik. go Pahor, publicist; y; Ravbar, urednik "Razgl® Zorko Jelinčič, umetnostih j. tik; Ubald Vrabec, koinP® Karel Boštjančič, glasbeni . lan Pertot, glasbenik; J® pgu-sar, slikar; Ing. Stanislav ko, glavni urednik ga dnevnika"; Dušan publicist; Franc Rauber, nar; igf" Milan Košič, gledališki lec in režiser; Modest gledališki igralec in režis^i'' do Nakrst, gledališki i^| jii Jože Babič, gledališki iS'^^ olr režiser; Dr. Jože DekleV^j^j,,« činski svetovalec Mestne Trst; Dr. Jože Kosovel. P g. cist; Dr. Gojmir Demša* benik; Zdravko Ocvirk, Bogdan Grom, slikar; Vašič, arhitekt; Lojze slikar; Dr. Boris Pahor, ževnik; Fran Kosovel, sorazmernim številom učiteljev. | Samsa Mara, novinarka! .....- ' -' kovčič Nada, novinarka: Koren, urednik "Ljudskeg^^^fe-nika"; Benulic Rudolph. P Ker pa je v teh šolah premalo italijanskih učencev, izvabljajo vanje tudi otroke sloVenskih staršev. S tem zavezniška vojaška uprava podpira poitalijaii- 9or; Franc Kavs. (SANS- s. »area 1950 ENAKOPRAVNOST STRAUS TIBET V južnem delu Centralne Azi-na najvišji planoti sveta, le-"^^žela Tibet, objeta od viso-ogorij Himalaje in Kuenluna. etanska visoka planota obse-približno 2 milijona kvadrat-kilometrov. Gorska veriga »a severu dosega višino 5—6 ti-metrov, na meji Tibeta in ^®Pala pa se dviga masiv Hi* aje 2 najvišjo goro na sve-— 8882 m visokim Mount Najnižji predel te anote_ ki je posejana s solzni-^ jezeri, je Najdamska dolina »admorski višini 2700 m. v Tibetu je celin-p^?' toda silno vroča ain izredno mrzle snega, ko pade tem^ tibt tudi do —40 St. C. Na *n8ki visoki planoti izvira- kf reke Soluen, Največji Stlin^f^^' in Hoanho. Ra- kriva"^° j® zelo borno, ker po-Du«ti po večini stepe in jaki, svet dokaj bogat; tu ži- divji osli, antilope, lisice. Volkovi Tibeta so posest-(posvetni in niostoir, ke. 2 t Km zunaj iz prestol- ov^g^ 1 uprava, tako ^četia lOV; ^ iti Sera, Brebun- ^^"^hurnoo. Višii dnhnv- rokah štirih samo- gakL' Gold, tgh Višji duhov ^^^^stanov se pri iz-^ opirajo na re- številnih (več tisoč) ^B^Riostanov. Tibetan- ska teokratična vlada razpolaga z vojsko 40 tisoč mož, ki so jih izvežbali angleški in indijski inštruktorji. Vojska je opremljena z lahkim orožjem evropske proizvodnje. Za civilno prebivalstvo je vojaška služba obsežna. 1400 letna zgodovina Tibeta Tibetanska nomadska plemena so se v V. stoletju združila v nomadsko državo — cesarstvo Todbog. V naslednjem stoletju so se' Tibetanci za stalno naselili, začeli so se baviti s kmetijstvom in nastala so prva mesta. Sredi VII. stoletja že dobimo tibetansko državo približno istega, kot ga ima danes. V tem času že prodreta v Tibet kitajski trgovski kapital in z njim kitajska kultura. Iz Indije pa je s trgovci prodrl budizem. Sto petdeset let so trajale vojne Tibetancev s Kitajci, ki so hoteli zasesti to deželo, in so se končale leta 882, ko je bila sklenjena pogodba, s katero so kitajski cesarji priznali neodvisnost Tibeta. Od 11. stol. dalje in v dobi, ko so Kitajsko podjarmili Mongoli, je Tibet postal odvisen od mongolske dinastije, ki je vladala na Kitajskem. V XIV. stoletju je bila v Tibetu izvedena reforma veroizpovedi: lamaizem je postal državna religija. Deželo so prekrili številni lamaistični samostani, ki so po ostri borbi s posvetnimi knezi postali gospodarji vse dežele. Leta 1717 so Tibet napadli Mongoli. Tri leta pozneje pa so Kitajci osvobodili Tibet izpod mongolskega jarma. Ko so se pa 1. 1750 Tibetanci pod vodstvom svojih lam uprli kitajskemu gospostvu, so Kitajci upor zatrli in podjarmili vzhodne in severovzhodne predele Tibeta, ostali deli dežele pa so morali priznati kitajsko suverenost, ki jo je v imenu cesarja izvajal rezident. V osemdesetih letih XIX. stoletja so Tibetanci izkoristili nasprotja med Anglijo, Rusijo in Kitajsko in so se delno otresli kitajske suverenosti. V tem času se na tibetanskih mejah pojavijo Angleži. Ko so angleška prizadevanja, da bi navezali trgovske stike s Tibetom, propadla, so britanske čete napadle Tibet (leta 1888). Po porazu Tibetancev je bila najprej sklenjena pogodba, s katero je Velika Britanija dobila suverenost nad kneževino Sikkim, poleg tega pa še dovoljenje, da sme- Jos. ŽELE IN SINOVI »SO! S, POGREBNI ZAVOD AVE. ENdico« 1-0583 in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago, smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: Tel.: IVanhoe 1-3118 152nd STREET jo angleški trgovci prosto prestopati tibetansko mejo. Toda s tem vsiljenim sporazimiom se Tibetanci niso nikoli sprijaznili. Hoteli s o izkoristiti angleško-ruska nasprotja v Aziji in so čez nekaj let prepovedali angleškim trgovcem vstop v Tibet. V odgovor na ta ukrep je Velika Britanija leta 1903 zasedla Tibet, Dalaj-lama pa je zbežal v Mongolijo. Angleži so prisilili Tibetance, da so sklenili pogodbo, s katero so angle ški trgovci dobili trge v nekaterih mestih. Tibet pa je moral plačati kontribucijo. Da bi za varovali ta prisiljeni mir, je An glija s svojimi četami zasedla dolino Cumbe. Leta 1907 je Velika Britanija sklenila z Rusijo pogodbo, s katero sta obe državi priznali kitajsko suverenost nad Tibetom, obenem pa sta se obvezali, da bosta varovali celoto tibetanskega ozemlja. Anglija in Rusija sta tudi sklenili, da bosta vse zunanje zveze (razen trgovskih zvez britanskih trgovcev) vzdrževali preko kitajske vlade. Ker je Anglija s tem okrepila svoj vpliv v Tibetu in je podpirala gibanje proti kitajski suverenosti, je kitajska vojska leta 1910 vdrla v Tibet in zasedla Laso, Dalaj-lama je tedaj zbežal v Indijo. Ko pa je leta 1911 na Kitajskem izbruhnila revolucija, so se Tibetanci uprli in odrekli Kitajski suverenost nad Tibe- AVTO NAPRODAJ 1947 Super Sedanette-—Buick izdelka, z vsemi pripomočki. Samo en lastnik. Za podrobnosti pokličite lastnika na , SOHIO GAS STATION 18610 Lake Shore Blvd., KE 1-9711 GOSTILNA NAPRODAJ z D 1 in D 2 licencami. Naha.ia se na 4017 St. Clair Ave. Proda se radi bolezni. Cena zmerna. • GOOD LUCK CAFE torn. Kitajska vojska je hotela izvesti kazensko ekspedicijo toda na zahtevo Velike Britanije so Kitajci morali prenehati z vojaškimi operacijami proti Tibetu. Po anglo-tibetanski konferenci v Simli leta 1913-14 je bila tibetanska vojska reorganizirana na evropski način in je leta 1917-18, ko je Kitajska zopet napadla Tibet, porazila kitajske čete. Kitajska se je obrnila na Veliko Britanijo za posredovanje. Pod pritiskom Anglije je mirovna konferenca sklenila, da se tibetansko ozemlje poveča za vse predele, ki jih je Tibet imel že 1. 1727 pod mandžurskimi cesarji. Tibet pa je s tem postal dejansko neodvisen od Kitajske. Sklepe iz 1. 1918 je kitajska vlada pod pritiskom sicer sprejela, dejansko pa se ni nikoli odrekla suverenosti nad področjem Tibeta, ki ga je imela za del svojega državnega ozemlja in ga je smatrala za avtonomno pokrajino Kitajske. V novoletni poslanici Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske je posebej poudarjena borbena naloga, ki čaka kitajsko vojsko v letu 1950; poleg otokov Formo-ze in Hajnana naj kitajska armada osvobodi tudi Tibet in s tem končno združi vso Kitajsko. AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih Mlad slovenski zakonski par s leto in pol staro hčerko išče stanovanje s 4 ali 5 sobami. Zelo mirna družina; ne kadi in ne pije ter nima hrupnih obiskovalcev. Ima zelo dobra priporočila. Kdor ima stanovanje za oddati naj pokliče HE 1-3692 HISA NAPRODAJ 6 sob in dve solnčni sobi in porč. Zimska okna, mreže, jekleni beneški zastori, gorkota na vročo vodo in stoker fornez. Velika lota 140x134. Dve garaži. Za dogovor pokličite RE 1-5885 40 E. 217 SI. ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite IV 1-7646 REALTOR DOBRO OHRANJEN International V2 tonski truck, ki drži dve toni, pripravljen za vsakršnega obrtnika, se proda po zmerni ceni. Zgleda kot mov. Za podrobnosti se zglasite na 1001 E. 74 ST. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE MAME MARY STROJIH KATERA JE ZATISNILA SVOJE MILE OČI ZA VEDNO DNE 8. MARCA 1949. Mama naša, mama mila, več ne čuje Vaš se glas, leto dni je že minulo, odkar Te več med nami ni. Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami si vsak čas, edina zdaj tolažba naša je, da pri Bogu enkrat srečno svidenje bo! ŽALUJOČI OSTALI: ANTHONY, FRANK, JOHN in AL, sinovi MRS. ANN PROSEN in MRS. FRANCES SITTER, hčeri Cleveland, Ohio, dne 8. marca 1950. N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi Ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 1-7200 NICK POPOVIC. predsednik je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4. Ženske dbleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. $ Enako je pri deklicah dru- B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 1-3028 SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno^ gačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. * Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdico« 1-3113 ZAVAROVALNINO proti ognju, +a+vini, avtomobilskinn nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 schade ave. Pokličite: ENdicott 1-0718 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 1-2730 %TON INGOLIČ; %LADA LETA POVEST 'n' ^ : tista, ki VLv ® krafu® kratkimi kri-nj'lga 1'okavi, je zame % gr(j. ^ ^^"^0 zame, v res-^^^vredna in povle- ■ Ah Pfeblodela. ^ ni Vsa ' »d. cerkev ozrla na- ftik pokazal s prstom kj-jl ' : Ih Samo opa kratka ^».4,7 te rokave! vedo! *^ahnila glava, da je zabobnelo po cerkvi. In tedaj so se res vse oči uprle vanjo. Ženske so priskočile in jo odvedle. Marta je tavala ves dan kakor omotična po gozdovih, kjer je nihče ni mogel videti. Proti večeru pa se je spustila proti Tihoncem. Mora povedati Tinetu! Mora ga vprašati! In Tine ji mora povedati, da ni tisto. Da ni bila in nikoli ne bo! Mora ga videti, preden odide, mu povedati vse, da bo razumel. Vse mu bo povedala, zakaj ni prišla, in je pisala, naj tudi on ne pride. O, saj bo r azumel! Tine bo razumel, da ga ima zelo rada in da zaradi tistega ni to, kar ji je danes župnik rekel. Ni, ni, ni! Tedaj se je zavedela. Kam? Z večernim vlakom se ne more odpeljati v Potočje. V Tihoncih pa Tineta itak ni. Toda nekaj ji je pravilo, da bo čez uro, pol ure, ali mogoče že naslednji hip videla Tineta in mu lahko povedala. In šla je še dalje, dasi so preko klancev legale že dolge, ozke sence. Toda ko je prišla v Tihonce, ni bilo tam Tineta, dasi so prišli že vsi vlaki iz Potoč. ^ Počasi se je vračala. Na nebu so se prižigale zvezde. A Marta jih ni videla. Samo tisto ogabno lesedo, ki jo je župnik zjutraj vrgel vanjo, je slišala in čutila povsod. Plazi se za njo in se ji smeje. Ti, ki si vsa leta tako otroško sanjala v samostanski cerkvici, ki še nisi niti enkrat zamudila ali opustila ob nedeljah maše, ti, ki še vedno opravljaš večerno molitev, ki si želiš samo lepo, ti, Marta, si . . Ah, ne, pregnusna je ta beseda! Nenadoma je z grozo opazila, da je zgrešila pot. Stala je pred neznano kapelico. V njej se je bleščala čudovito lepa Marija v mesečini. Tako lepe še ni videla. Naslonila se je na vratca in strmela vanjo. Kako jo je glfe-dala! V Marti je vrelo in solze 80 ji začele teči po licu. Oklepala se je vratic in šepetala: "Jelij Marija, da nisem! Saj ti veš, da nisem! Povej mi, da si ob moji strani in me razumeš! Povej mi, da me bo tudi Tine razumel in me kljub vsemu imel rad! Ker nikoli več ne bom tega storila. Tebi je bilo prizane-seno, zato si blažena med ženami! Jaz pa sem okusila. Toda nisem tista! S Tinetom se bom poročila, rodila bom in se za vse pokorila! Samo reci, da nisem!" Šele ko je prišla pozno v noč vsa utrujena na Oglenšak, se je tik cerkve zavedela, da je stala pred Marijo, ki jo je bil Vajda postavil na mesto one razbite. Zgrozila se je in opotekla v svojo sobo. Čez nekaj dni ji je upravitelj našel drugo stanovanje. Ne daleč od cerkve v majhni viničariji. Imela je prednjo sobo, v zadnji pa je stanovala stara Kekčevka s hčerko. Njeno novo stanovanje jo je prerodilo. Postajalo ji je laže in lepše. Ljudje so bili prijazni z njo, Otroci so ji nosili gob, hru-šek in jabolk. Ta ali oni jo je povabil v vinograd in ji natrgal poln predpasnik grozdja. Noči so bile jasne in tajinstvene. Kakor bi se vse izpremenilo. In Jerica, Tinetova sestra, ji je pisala: "Tine se je v začetku meseca odpeljal. Kar smilil se mi je, ko je zadnje dni taval brez besed okoli hiše; Vedno sem ga dražila, da je bil včasih prav jezen name. Pa tudi on me je dražil. Saj veš s kom!—Marta, zelo sem srečna! V nedeljo, ko sva z Ivanom sedela v delavnici na njegovem skobeljniku, je Ivan nekaj časa ogledoval svoje obli- če in dleta, nazadnje pa je vrgel vse skupaj stran, me objel in mi rekel, da me ima rad." In potem sama dekliška pesem, naivna in odkritosrčna. Toda Tine ji ni pisal, odkar se je odpeljal v Ljubljano. Niti naslova ji ni poslal. Tako sama je bila. Opravila je s šolo in potem ves dan presedela v svoji sobici. Nobenega glasu od nikoder. Skoraj ves dan je bila sama v koči, Kekčevi sta prihajali šele pozno na noč z dela. V tej tišini in samoti se je prebujalo v njej, je vstajala v srcu spet tista topla, hrepeneča ljubezen. O, kako si je želela Ti-netove besede, Tinetovega poljuba! Pa niti pisma ni dobila! Slutila je, zakaj. O, da, kako neumna in otročja je bila, ko je ljubezen vendar tako lepa, ko jo ima Tine vendar tako rad! Saj mu je že vse napisala in razložila ; da bi ji poslal vsaj naslov! O, nič več bi ne skrivala njegovih vročih pisem, nič več bi se ne branila njegove ljubezni! Samo naj piše, naj pride, da bo vedela, da jo ima kljub vsemu rad, da je še vedno njen! In Tine je slednjič pisal. Trepeta je je odprla pismo in se zgrozila nad tremi vrstami: "Marta! V Ljubljani sem. Stanovanje imam ugodno, tudi hrano. Študiram. Drugega pa itak ni treba—Pozdravljena! Tine!" In njegovega naslova nikjer. Marta je raztrgala pisma, ki jih je napisala, in še Tinetovega. Drugega pa itak ni treba! SEDMO POGLAVJE Tine je po daljšem oklevanju prestopil na slavistiko. Takoj v začetku oktobra se je lotil študija, filozofske popedevtike, logike in latinščine za dopolnilni izpit, ki je bil predpisan za absolvente realk. Denarne stvari je uredil že doma. Oče se je vendar vdal; saj je uvidel, da bi bilo brezumno, ko bi še vztrajal pri svoji misli, naj se Tine loti mizarstva in pusti študije; obljubil mu je še nadaljno podporo, saj Tine v Ljubljani ne bo v treh mesecih toliko porabil kakor v Parizu v enem. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST s. marca 1950 FERDO GODINA: BELE TULPIKE -g ROMAN 0 (Roman je bil spisan leta 1941) JS '?Sr5t3»-'- (Nadaljevanje) Ostal sem sam v tem tihem kotičku. Spodaj na cesti so ropotali vozovi. Kmetje so se gnetli po ulicah in govorili. Seh s hribov je gledalo toplo dopoldansko sonce. Rahelina soba je bila modro poslikana, tla so bila pogrnjena s kožami, kakršnih še nisem videl. Nekak strah sem imel pred Rahelo, čeprav sem po njej hrepenel. Nisem si želel, da bi mi prinesla kaj iz Madžarske. Kadar koli so pripovedovali o Madžarski, sem imel neprijeten občutek. Mogoče zato, ker me je moja mati obiskala in sem tiste dni, ko so oni tako nenadoma odpotovali, trpel velike duševne muke. Rahele še ni. Zdi se mi, da je vse v sobici navajeno samo njene navzočnosti, da sem jaz tu odveč; miza, postelja in omara. Čudna želja me je prijela, da bi vse to otipal, pobožal, da bi odnesel s seboj spomin na najlepše, kar sem doživel na svetu. Kje je zdaj Jerebic, kje Cot-lin! Moja mati tega ne razume. Kljuka na vratih se je premaknila. Vrata so se počasi odprla. Prišla je Rahela. Z eno roko je odpirala vrata, z drugo pa je nosila stekleno taso s srebrnimi ročaji. Postavila je z lepo roko skodelico pred mene. Velik, zlat obroč na zapestju se je glasno dotaknil mize. Tanki prstki, na katerih sta se svetila dva zlata prstana, so spretno prijemali posodo. Mene, ki sem kmet in že od mladosti navajen robato-sti, je to vznemirjalo. Sedla mi je nasproti. Neko malo spremembo sem opazil na Raheli, odkar se je vrnila iz Madžarske; kadar sem govoril, je nalahno spustila veke in dvignila obrvi. To me je neprijetno dirnilo. Navajen sem bil vedno prostega vedenja. "Rekli ste, da boste radovedni, pa nič ne vprašate," mi je rekla, ko je prijela skodelico. Pogledala me je izpod obrvi. "O prosim, prosim," sem dejal v zadregi in sem z nerodnimi prsti izpustil tenki ročaj. "Ne vem, če bi vam pokazala?" "Morate," sem se ji nasmehnil. Zadrega ji je silno pristo-jala. T a Rahela, ki je storila vsako stvar premišljeno, se je zdaj pomišljala. Čeprav je bilo to samo na zunaj, vendar je bila ljubka, da sem se prisrčno zasmejal. Stopila je k omari. Odprla je vrata, nato pa zopet obstala. Z eno roko je držala vrata, z drugo pa si je popravljala lase. Če ne bi bil duhovnik, ne vem, kaj bi naredil. Stopil bi k njej, objel bi jo in je ne bi iz-pustil nikdar več. Vedela sva oba, da bo pokazala. Samo igrala sva se v tem občutku, ki je bilo podobno svetlemu soncu, srebrni travi in rani rosi, vsemu, vsemu, kar je lepega, nedotakljivega. "No, prosim." Na videz sem se zresnil. To jo je ganilo. Segla je v omaro in počasi prinesla iz nje podolgovato vazo iz brušenega stekla. Osupnil sem. Očaralo me je to malo dete. Nehote sem vstal, kakor da se ne bi spodobilo, da sedim v pričo vsega tega, kar se dogaja. Stopila je k mizi in postavila vazo z rožami med posodo. Molčal sem. Njej je to ugajalo. Stopila je tik do mene. Z ramo se je dotaknila moje rame. Vztrepetal sem. Dihal sem težko in nisem mogel ničesar misliti. Samo zrl sem na mizo v Rahelin čudež. Rahela je samo dvignila glavo. S svojimi velikimi očmi me je pogledala. "Vaša je! Hočete?" Zameglilo se mi je pred očmi. Vse to, kar je bilo na mizi, je oživelo. Obrnil sem se k Raheli. Gledala me je nepremično. Stala je pred menoj kot otrok. V tem hipu sem čutil, da sem postal moški, z vso močjo, z vsem bitjem in z vso silo. Z vso silo, ki je ne more premagati niti moja mati. Prijel sem Rahelo za ramena. Gledal sem ji v obraz. Nisem točno vedel ali se vse to dogaja v resnici ali samo sanjam. Njene oči so bili uprte vame. "To je moje?" sem dahnil. Ničesar ni rekla, samo z glavo je pokimala. Stisnil sem jo k sebi. Glavo mi je položila na prsi. Čutil sem, kako ji močno bije srce. Nikdar si nisva upala govoriti o ljubezni, nikdar se ni dotaknil tega nihče z besedo. Podrla bi vso to lepo stavbo, katero sva gradila oba molče vse od tedaj, ko sva se spoznala. Kako vse drugače je bilo tedaj, ko sva sedla. Čutil sem utrujenost po vsem telesu. Rahela je bila sklonjena. Nisem mogel verjeti, da sem jo res objel. Vest mi je očitala, da nisem ravnal prav. Duhovnik sem, ne bi smel tega storiti. Pa to so bili samo trenutki, v katerih nisem bil sam svoj gospodar. Zdaj sem samo hotel, da bi bila skupaj in bi si povedala vse, kar nama teži srce. Rahela je dvignila glavo. "Povejte mi," je rekla. "Čemu ste prinesli Berti za god onih sočnih, belih rož?" "Tulpik!" "Da, tulpik." Res, Rahela jih je takrat molče gledala . Torej to je nosila v srcu! Naslonil sem se nazaj. Razkriti ji svojo mladost, to željo sem prav za prav že dolgo gojil. "Dotakniti bi se moral svoje mladosti," sem začel in gledal skozi zavese na strehe, katere je pokrivala bela plast prahu. Rahela se je premaknila, da bi poslušala. Molčala je, jaz pa sem začel pripovedovati kolikor mogoče mirno. Še Vide sem »e dotaknil. Nalahno, mimogrede sem omenil, da sem jo poznal. Kako bi mogel reči, da sem Vido ljubil samo v majhnem kotičku svojega srca? Ne! To tudi ne bi bila resnica. Ljubiti se pravi, darovati se človeku vsega. Če bi moje telo hranilo v sebi tisoč, milijon src, dal bi jih Raheli prvi hip, če bi ona to želela. Ko sem povedal svojo zgodbo o tulpikah, sem se naslonil nazaj in sem se nasmehnil Raheli, ki me je nepremično gledala. Vstal sem, dvignil sem jo iz naslanjača in sem ji tiho dejal: "Mi oprostite, Rahela?" Tu sem mislil na Vido. Ničesar mi ni odgovorila, vzela je vazo z vrtnicami z mize in mi jo je ponudila. "Nate! Tulpike ne rasto na našem vrtu." Niti na mater nisem mislil. Rahela je zavila rože in vazo v tenak papir. Ves ožarjen od sreče sem se poslovil od nje. "Povedati ne smete nikomur." Zagorelo ji je v očeh. Dala mi je roko. Takrat bi jo rad poljubil. Tudi ona je hotela to. Ponudila mi je usta kot majhen otrok. Svojo bodočnost sem videl pred seboj nejasno. Vse je bilo v megli. Matere sem se bal, Rahelo sem ljubil, dekana Jerebiča pa sovražil. Vse to ni bilo prav. Duhovnik sem bil. Z dekanom sva bila na videz tako, kot da se med nama ne bi nič zgodilo. Nikdar mi ni več omenil mojih večernih obiskov, ki so postajali vedno bolj pogosti. Če me je kdaj pri mizi posilil kašelj, se je samo smehljal in molčal. Oddahni sem se zmeraj, ko sem bil v sobi zopet sam. Delal sem, maševal, pridi-goval in spovedoval. Bližal se je kongres. Dekan je postal bolj prijazen. Tisti teden pred kongresom sem se večkrat peljal k administratorju Grafiču. Dekan mu je po meni pošiljal naročila. Pripravljali smo se vsi na veliko slovesnost, ki bi mogla nadomestiti slovesnosti zadnjih let. Ves mesec pred kongresom smo pridigova-li po cerkvah v dekaniji in vabili vernike na pobožnost. Tudi časopisi so prinašali vesti o pripravah. Plebanuš Cotlin je skrbel za to. Za Grafiča nisem vedel, kaj bo ukrenil zaradi salezijancev. Mislil sem, da bo spovednike sprejel neprijazno, kot je njegova navada in bo očital dekanu Jerebiču njegove prikrite namene. Pa ni. Administrator Gra-fič je bil'vse dni najboljše volje. Tudi jaz sem pomagal spo-vedovati pri njem. Salezijancem je stregel celo sam. Nobena stvar jim ni smela manjkati. Ni mu bilo mar, če bodo nabirali koruzo ali pšenico, in je bil brezbrižen kot bi za vse to ne vedel. Posebno osupnilo me je to, da je bil z dekanom Jerebičem nadvse ljubezniv, ko je prišel ta nekega dne v Turnišče. Govorila sta kot prava prijatelja. Sploh je med nami duhovniki zakoreninjeno veliko zahrbtno sovraštvo. Za dekana Jerebiča sem vedel, da se zna tako zatajiti, Grafiču sem se pa čudil. Počutil sem se pri Grafiču kot doma. Drugi so spovedova-li, midva sva pa kramljala v farovžu. Ljudje so prihajali od vseh strani. Mnogi so prišli kar s polja. Zunaj pred cerkvijo so postavljali motike in grablje, si brisali nosove in stresali prah z obleke. Nato so stopali v cerkev. Po prstih so stopali po hladnem cementu do spovednic in se postavljali v vrsto. Imel sem v spovednici odgr-njen zastor. Slab zrak mi je škodoval. Ljudje so dišali po potu, tobaku in čebuli. Pri salezijancih so bile najdaljše vrste. Vse je hitelo k njim. Do redovnikov imajo ljudje mnogo več zaupanja kot pa do nas, posvetnih duhovnikov. Po večerji sva še z Grafičem posedela sama v obednici. Vse je bilo v delu. Po farofu je dišalo po pečenem mesu že v petek. Jutri je sobota, takrat ni mogoče vsega pripraviti. "Govorniki iz Ljubljane pridejo jutri?" sem vprašal Grafiča. "Ne vem, res ne vem. Gospod dekan in Cotlin skrbita za to," je dejal smeje Grafič. Dobro je bil razpoložen. "Se je prijavilo kaj gospodov?" "Je." Segel je v žep po be-ležnico. Bral je imena. Grafiča si nisem upal vprašati, ali salezijanci nabirajo koruzo in pšenico. On to gotovo ve. Vprašal ga pa nisem, ker sem si mislil, da mu ne bi bilo prav. Ko sem se vračal, sem stopil k materi. Bil sem še takorekoč pri vinu in v pogovorih z Grafičem, ki mi je dal poguma in moči. Ta človek je kakor železo. (Dalje prihodnjič) Prijazno postrežbo, poštene cene in dobro blago dobite pri sledečih: THE HILDEBRANDT PROVISION (0. "SYLVANA BRAND" MESENIMA VSEH VRST 3619 Wal+on Ave., ME 1-3700 Za dobrobit vaše bodočnosti PROVIDENT SAVINGS & LOAN ASSOCIATION HRANILNICA IN POSOJILNICA Vogal E. 131st ST. in MARSTON AVf. Vaši prihranki bodo rasti i v naši hranilnici BEACON ELECTRIC COMPANY 679 E. 185 ST., KE 1-7430 Električni predmeti za dom, pisarno in tovarno. Električna napeljava in oprema JOHN J. PAPP MARTIN'S MEN'S WEAR TRGOVINA S MOŠKO IN DEŠKO OPRAVO 772 E. 185 ST., IV 1-4949 Moške obleke, hlače, suknje in sploh vsa oprava za moškega, ki ima okus za dobro obleko. Cene zmerne EUCLID FORD COMPANY TRUCKI IN ZASEBNI AVTI NUDIMO LAHKE POGOJE ZA ODPLAČEVANJE 495 E. 185 St., pri Lake Shore Blvd. KE 1-3443 THE FORMAL CLEANERS I194E. 79ST., HE 1-3050 Priporočamo se cenjeni javnosti v naklonjenost. Sčistimo, zlikamo in zakrpamo moško in žensko obleko. Vedno prvovrstno delo. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. "CLEVELAND FORM TOOL CO.' 6514 St. Clair Ave., EX 1-0189 Ground Sectional Lamination Dies—Dovetail, Circular, and Flat Form Tools—Cages—Jigs Fixtures. WELLING'S FLOWERS CVETLIČARNA Tu dobite Welling's Patented Wedding Bouquet Holders —Shoulderettes—poročne šopke—vence in sploh cvetje za vše namene. 3483 E. 93 ST., blizu vogala UNION AVE. Tel^p^d^in: DI 1-3600 Nočni lel.: DI 1-3168 CANtERBURY""REŠTAURA^^ 565 E 185 ST., KE 1-1898 DomaČa kuha—fini obedi—okusno domače pecivo. Točna in prijazna postrežba. Alyce Kusar, lastnica Se priporočam v naklonjenost. FRANCES BEAUTY SALON 825 E. 185 ST„ poleg LA SALLE GLEDIŠČA je sedaj pod novim vodstvom GRACE SEARS, lastnica BETTY ALBER, operatorica Naša specialiteta je rezanje las, barvanje in kodranje las. Za dogovor pokličite KEnmore 1-6655 HAWLEY & REED, INC. Kompletna zavarovalninska poslu ga 215 THE ARCADE BLDC. — MAin 1-1905 L U C I L E vas vabi, da si ogledate njeno krasno izbero finih poročnih oblek in pajColanov, oblek za tovarišCice in drugih potrebščin. LUCILE HAT & BRIDAL SHOP 693 E. 185 ST.. IV 1-6310 Trgovina odprta zvečer po dogovoru za osebno postrežbo. westmoreD^^ LICENCIRANI ZEMLJIŠKI PRODAJALCI 22090 Lake Shore Blvd., RE 1-5799—RE 1-2751 Se priporočamo, da pokličete nas, ko imate hišo ali zemljišče naprodaj ali ko želite kaj kupiti. THE DILLE ROAD LUMBER CO. 1420 DILLE RD., Nova telefonska številka KE 1-0592 KE 1-0593 Zahvaljujemo se vsem cenjenim Slovencem za naklonjenost ter se priporočamo tudi za v bodoče ko potrebujete vsakovrstni les in gradbene potrebščine. BARKER & STAMPFEL HOME APPLIANCES CO. 22068 LAKE SHORE BLVD. RE 1-4450 POPRAVLJAMO VSAKOVRSTNE < ELEKTRIČNE PREDMETE ZA DOM NAŠA TRGOVINA j E POVEČANA IN MODERNO UREJENA. AKO ŽELITE KUPITI TELEVIZIJSKI SET, PRIDITE K NAM. IMAMO VSAKOVRSTNE ELEKTRIČNE PRIPOMOČKE ZA DOM DIXIE SALES CO. Podružnica Capital City Products Co., Columbus, 0. IZDELOVALCI DIXIE MARGARINE KINCTASTE MAYONNAISE VEGETABLE SHORTENING AND OILS 2001 Hamilton Ave. Cleveland, 0. Tel.: PR 1-4000 Za najboljše produkt® masla in olja nabavite si naše izdelke Ali rabite fine i" trpežne stole zo vašo pisarno ol' trgovino? Pridite k THE B. L MARBLE (HAIR COMPANY Izdelovalci trgovskih stolo^ 89 WILLIS ST - Bedford 11,0 Imamo razlicf^® vrste po cenah. ENGLISH WOOLEN CO. KROjAČI IZZA 1898 B. O. PATTERSON, posl. 1925 EAST 6th STREET MA 1-5176 Vrtno seme in cvetlice SEED FLATS — ACROLITE __ RED CLA^ POTS — PAPER POTS — KAPOST PEAT MOSS — PLANT FOOD Zdaj je čas, da si pripravite sadike. Imamo vsakovrstna gnojila in semena sadik® .p, vrtnice ter imeli bomo lepo zalogo velikonoC^ cvetlic v loncih. Cene zmerne — postrežba prvovrstna NOniNCHAM FEED-SEED (O' 18617 Nottingham Rd., KE